ŠT. 1040
izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34100 Trst, ulica Ghega 8/1. telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni če kovni račun Trst, 1 1 / 6 4 8 4 Poštnina plačana v gotovini
TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 150 lir
NAROČNINA: četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru -Spediz. in abb. post. I. gr.
SETTIMANALE
TRST, ČETRTEK 12. JUNIJA 1975, GORICA
LET. XXIV.
Proglas deželnega tajništva Slovenske
PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI V ITALIJI
skupnosti
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti naslavlja ob nedeljskih volitvah na slovenske volivce v deželi Furlanija -Julijska Benečija naslednji proglas:
Slovenska skupnost želi poudariti veliko važnost, ki jo imajo prihodnje volitve z;a vso državo in njene demokratične ustanove. Posebne važnosti pa so prihodnje pokrajinske in občinske volitve za našo deželo, v kateri živi slovenska narodna skupnost.
Slovenskim volilcem in volivkam se predstavlja Slovenska skupnost kot e-dina slovenska stranka v Italiji, katere programsko in dejansko načelo je demokratični pluralizem ter odločni in brezkompromisni protifašizem.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti vabi vse zavedne Slovence, da se pridružijo edini slovenski listi, da bomo tako bolj enotni in bolj močni in da bomo na tak način prej prišli do svojih narodnih, socialnih in ekonomskih pravic. Vabimo Slovence, da se nam ne glede na ideološko prepričanje pridružijo v mogočni borbi za ohranitev slovenstva, za učinkovito politično samostojno nastopanje, za obrambo vseh naših pravic, ki smo si jih kot Slovenci priborili od puntarskih bojev do narodnoosvobodilne vojne. Naš boj za narodne pravice se v drugačnih okoliščinah danes nadaljuje dokler ne bomo dosegli vseh pravic, ki nam jih zagotavljata ustava in deželni statut.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti poziva vse Slovence v Italiji, da se v čimvečiem številu pridružijo njenemu boju in da v nedeljo izpričajo svojo narodno in socialno pripadnost in zavze-
Če hočemo biti Slovenci političen narod, moramo imeti slovenske stranke! Zato voli slovensko stranko — Sloven-. sko skupnost!
tost in na tak način najbolj verno proslavijo svetli spomin vseh, ki so v na rodni in osvobodilni vojni doprinesli svoj delež trpljenja za obstoj naroda na tem delu naše zemlje.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti vabi predvsem mladino, da se ji pri-(Dalje na 4. strani)
Komentatorji raznih italijanskih listov soglasno trdijo, da so volitve z dne 15. in
16.	t.m. izrednega političnega pomena, čeprav bodo volivci in volivke poklicani, da izvolijo svoje predstavnike v občinske, pokrajinske in deželne svete. V nedeljo bodo namreč deželne volitve v vseh 15 deželah z navadnim statutom ter v ogromni večini občin in pokrajin. Na Tržaškem in Goriškem ne bo deželnih volitev, kajti mandat sedanjemu deželnemu svetu bo potekel leta 1978. Volivci tržaške občine pa bodo izbirali le svoje predstavnike v pokrajinskem svetu kajti sedanji občinski u-pravi bo mandat potekel leta 1977. Na Goriškem pa bodo pokrajinske in občinske volitve, na katerih bodo volivci izvolili svoje zastopnike v pokrajinski svet in v skoraj vse občinske svete, med njimi tudi v samem mestu Gorica.
Izidi nedeljskih volitev so torej upravnega značaja in bi ne smeli vplivati na obstoj sedanje osrednje vlade in njene večine v parlamentu. Kljub temu pa vsi pomembni italijanski listi pripisujejo nedeljskemu glasovanju veliko politično važnost in soglašajo, da bo njegov izid odločilno vplival tudi na nadaljnji politični razvoj v državi. Glavna značilnost letošnjega volilnega boja je koncentrični ogenj proti Kr-
Kaj pomeni vojaška diktatura, je postalo te dni še bolj očitno, ko se je razvedelo, kakšna hudodelstva počenja v Čilu. V Stockholm je prispela iz Čila tričlanska družina (imena listi niso objavili, da bi preprečili maščevanje čilske junte nad sorodniki). Oče, 33-letni obrntih, je bil zaprt zaradi suma simpatije do odporniškega gibanja. Ker ni hotel ničesar priznati, so pripeljali v zapor Cerro Chena pri vojaški šoli San Bernardo njegovo hčerko Tamaro, ki bo šele
15.	junija letos dopolnila 4 leta, in jo mučili vpričo njega. Glavni mučilec je bil zloglasni nekdanji hitlerjanski rabelj Walter Rauff, ki se je žalostno proslavil kot gestapovec v Varšavi, Milanu in Turinu, zdaj pa je v službi vojaškega režima v Čilu, kot »specialist« za zasliševanja. Pred očetovimi očmi so deklico lani junija nago potapljali v sod z mrzlo vodo in to pozimifv Čilu je junij zimski mesec kot v Evropi december). če je zaradi mraza in požrte vo-
ščanski demokraciji. Na stranko relativne večine streljajo z vsemi topovi ne samo predstavniki opozicionalnih strank, temveč tudi in predvsem njeni zavezniki iz vrst leve stredine, med katerimi gotovo prednjačijo socialisti. Koncentrični ogenj proti Krščanski demokraciji je povsem razumljiv in upravičen, saj ta stranka že skoraj 30
Slovenci potrebujemo tudi politične zastopnike in ne samo pesnike in igrav-ce. Zato nastopajmo politično in volimo Slovensko skupnost!
let vlada v državi in ima naj večjo odgovornost za vse, kar se je v državi in družbi zgodilo. Kljub temu pa vzbuja, zlasti pri tujih opazovalcih, precejšnje začudenje dejstvo, da se socialisti, ki že več kot desetletje tesno sodelujejo s Krščansko demokracijo v osrednji vladi in v številnih državnih organih ter ustanovah, v sedanji volilni kampanji obnašajo tako, kot da bi bila prav stranka relativne večine politični nasprotnik številka ena, ki ga je treba za vsako ceno odločno poraziti. Socialisti takšno svoje ravnanje opravičujejo, češ da je treba levosredinski večinski koaliciji vliti no-(dalje na 2. strani)
de omedlela, so jo tepli po podplatih. To je trajalo štiri dni. Štiri dni ji tudi niso dali jesti. Neki častnik ji je z udarci po obrazu razbil šest zobkov, neki drugi jo je tako udaril, da ji je zateklo eno oko in ni mogla gledati. Deklica se še zdaj začne tresti, samo če vidi uniformiranega moškega.
Po štirih dneh so jo odpeljali v bolnišnico, da ne bi umrla. Očeta so potem 20. oktobra izpustili na začasno svobodo, nakar se je z ženo in z malo Tamaro takoj zatekel v venezuelsko veleposlaništvo. Potem je dobil begunsko zavetje na Švedskem. Povedal je, da je mučenje otrok z namenom, da bi prisilili starše k priznanjem, v ČiČlu že sistem. Mučili so že na stotine otrok in to prav divjaško, na tisoče otrok pa so iztrgali »sumljivim« in »sovražnim« družinam ter jih dali v »prevzgojo« ženam vojakov, zvestih režimu. Zapovednik pri teh mučenjih je Walter Rauff, ki pozna najbolj »rafinirane« metode mučenja.
Vojaška diktatura v Čilu muči tudi otroke
Pred nedeljskimi volitvami v Italiji
RADIO TRST A
:: NEDELJA, 15. junija, ob: 8.00 Koledar. 8 05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9 45 Gaetano Donizetti: Kvartet št. 7 v f molu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »V družini«. Napisal Hector Malot, dramatizirala Marjana Prepeluh. Režija: Lojzka Lombar. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Oglas«. Igra, napisala Natalia Ginzburg, prevedel Aleksij Pregare. RO. Režija: Lojzka Lombar. 17 00 Nedeljski kon-oert. 17.45 Folk iz vseh dežel. 18.30 Šport in glasba. 19.30 Zvoki in ritmi. 20 00. Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.30 Pesmi za vse okuse.
.- :	PONEDELJEK, 16. junija, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18 15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Baročni orkester 18.50 New Swing Quartet.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba.
20.00	Športna tribuna. 20 35 Slovenski razgledi: Srečanja - Violončelist Zdenko Pruša, pianistka Silvana Pretner. A. Dvorak: Rondč op. 94; Claude Debussy: Sonata - Rastline v domačem izročilu - Slovenski ansambli in zbori.
22.15 Glasba v noč.
: :	TOREK, 17.	julija,	ob: 7 00	Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Medigra za pisala. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce	18.15	Umetnost.	18.30 Komorni	koncert. 18 50	Pojeta	Wess in	Dori Ghezzi.
19.10 Čopova pisma Francu Leopoldu Saviu (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20 35 Verdi: Aida, opera. 22.00 Nežno in tiho.
:2:	SREDA, 18.	junija,	ob: 7.00	Koledar. 7 05
Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost. 18.30 Ansambel »S. Osterc«, vodi Ivo Petrič. 18.50 Jazz kvartet Chucka Mangioneja. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Oskar Kjuder. Sodelujeta oboiska Fiammetta Zuliani in violinist Žarko Hrvatič. Odkester Glasbene matice v Trstu.
: :	ČETRTEK, 19. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost. 18.30 Skladatelji iz njihove korespondence (Ada Markon). 19.10 Narava in sodobni človek ,(Tone Penko). 19 25 Pisani balončki (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 20.35 »Traberški menih«. Napisal Franc Sušnik, dramatiziral Anton Brumen. RO. Režija: Jože Peterlin. 2140 Oddih ob glasbi.
:: PETEK, 20. junija, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Jakob Jež: Pogled zvezd. Sopranistka Olga Jež, mezzosopranistka Eva Nov-šak - Houška, altiska Sabira Hajdarovič, Slovenski oktet ter člani orkestra in zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Lojzeta Lebiča. 19.10 Slovenska povojna lirika: »Pričevanje Franceta Pibernika«, (Irena Žerjal). 19.20 J° 'dasba. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo.
:: bOBOTA, 21. j unija,ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutrania glasba. 11.35 Poslušajmo spet. 13.30 15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio 17.00 Za mlade poslušavoe. 18.15 Umetnost. 18.30 Pianist Umberto Tracanelli. 18.50 Glasbena zlepljenka 19.10 »Prosvetno društvo "Podgora”«. 19.25 Orkester proti orkestru. 19.40 Pevska revija. 20 00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Resnične ali skoraj resnične zgodbe: »Rešitelj« Napisal Fortunat Mikuletič, dramatiziral Franc Jeza. Režija: Stana Kopitar. 21.05 Motivi iz filmov. 21.30 Vaše popevke. 22.30 15 minut s Paulom Mauriatom.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl ♦ Rea na sodi šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik- Drago Leaiša ♦ Tiska tiskarno Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
(Nadaljevanje s 1. strani)
ve vsebine, kar naj bi bilo mogoče le s pogojem, če se bo njihova stranka številčno okrepila, Krščanska demokracija pa o-šibila. To pomeni, da se socialisti še vedno zavzemajo za sodelovanje s krščanskimi demokrati, le da v tem primeru zahtevajo drugačne odnose, kar naj bi bil tudi pogoj za drugačno, narpednejšo politiko.
Komunisti, ki so glavna in najpomembnejša opozicionalna stranka, se tokrat predstavljajo volivcem z novim obrazom. O sebi trdijo, da edini lahko prispevajo k izboljšanju gospodarskega in moralnega stanja v državi in vztrajajo na svojem znanem predlogu, da je treba med strankami, ki predstavljajo široke ljudske množice, skleniti tako imenovani zgodovinski kompromis, češ da je le na ta način mogoče rešiti italijansko družbo in državo iz sedanje hude gospodarske in moralne zagate. Zanimivo je, da komunistična stranka tudi v zunanji politiki ubira novo pot, saj se
JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA BILANCA SE JE POSLABŠALA
Kljub vsem vladnim naporom za omejitev lanskih negativnih teženj, se je jugoslovanska zunanja trgovina v prvih štirih mesecih leta 1975 še nadalje poslabšala. Objavljeni statistični podatki dokazujejo, da je vrednost jugoslovanske zunanje trgovine dosegla obseg 66 milijard in 156 milijonov dinarjev. Izvoz je znašal 22 milijard in 357 milijonov din, kar je 7 odst. več kot v prvih štirih mesecih 1974. Uvoz pa je narasel za 14 odst. in je dosegel vrednost 43 milijard in 799 milijonov din.
VESELJE NAD ANGLEŠKO ODLOČIVIJO V državah Evropskega skupnega trga je zavladalo veliko zadovoljstvo, ker so Angleži z ljudskim glasovanjem odločili, da ostane Velika Britanija v Skupnem trgu. Za to je glasovalo dve tretjini Angležev. Vlada in parlament sta rajši prepustila to važno odločitev ljudstvu, da samo odloči, kar je bilo v tako važni zadevi tudi pravilno. Če bi bili Angleži odklonili pristop, bi bilo to nedvomno pomenilo hudo krizo za ves Skupni trg,
Preden se je egiptovski predsednik Sadat podal v Salzburg na sestanek s predsednikom Fordom, se je sestal kot znano, z jugoslovanskim predednikom Titom na Brdu v Sloveniji. Razložil mu je svoje gledanje na problem Bližnjega vzhoda, vzroke za neuspeh zadnjega Kissingerjevega posredovanja in svoje stališče o morebitnem novem sklicanju ženevske konference za rešitev spora med Arabci in Izraelom. Oba državnika sta se strinjala, da bi moralo priti do rešitve na osnovi znane resolucije Združenih narodov, po kateri bi moral Izrael zapustiti VSA zasedena arabska
med drugim ne zavzema več za izstop Italije iz Atlantske zveze, češ da bi to utegnilo povzročiti hudo motnjo v mednarodhih odnosih, zlasti v odnosih med Vzhodom in Zahodom ter konec koncev škodovati napetosti. Zanimiva so dalje stališča, ki jih komunistična stranka Italije zagovarja v gospodarski politiki, saj odkrito trdi, da je treba podpirati zasebno gospodarsko po budo in se hkrati zadovoljuje z dimenzijami sedanjega državnega gospodarskega sektorja. Sam glavni tajnik KPI Berlin-guer je v torek v televizijski oddaji »Volilna tribuna« poudaril, da se partija ne zavzema za razširitev sedanjega državnega gospodarskega sektorja, temveč le zahteva, naj se ta boljše upravlja. Priča smo torej korenitim spremembam v sami komunistični teoriji in praksi, saj gre za globoko revizijo klasičnih marksističnih shem. Komunistična stranka Italije se skratka predstavlja volivcem s programom, o katerem lahko rečemo, da se veliko ne razlikuje od programov nemške in zahodnoevropske socialdemokracije na splošno. Je to le politična taktika, da bi za komunistično partijo glasovali tudi srednji in meščanski sloji? Odgovor na to kočljivo, a hkrati zanimivo vprašanje bo lahko dal le nadaljnji razplet dogodkov v Italiji.
Krščanska demokracija, ki je glavna tarča vseh napadov, mora v takih okoliščinah le nekako loviti sapo. Namesto da bi na očitke in obtožbe vodstvo stranke odgovarjalo s konkretnimi, vsebinsko novimi predlogi in programi, se je zaprlo samo vase in iz stare ropotarnice ponovno potegnilo že oguljeno orožje antikomunizma, ki se je že očitno izrabilo. Čudimo se, da se ta stranka, ki v svojih vrstah prav gotova ima sposobne ljudi, pusti nekako terorizirati od svojega sedanjega političnega tajnika Fanfanija ter njegovih najožjih sodelavcev, katerih delovanje je v zadnjih letih zgovorno pokazalo, da politično že spadajo med staro šaro. Nič čudnega zatorej ne bo, če bo Krščanska demokracija na nedeljskih volitvah številčno nazadovala, kar bo mogoče za stranko samo zdravilno, čeprav še ni mogoče predvidevati vseh posledic, ki jih utegne njen poraz imeti na nadaljnji razvoj dogodkov v Italiji.
ozemlja. Sadat je tudi za to, da naj bi se poleg arabskih držav in Izraela ter Združenih držav udeležilo konference v Ženevi še nekaj drugih držav, predvsem Jugoslavija, Avstrija, Francija, Indija in še kakšna država »tretjega sveta«, da ne bi Amerika in Rusija na njej preveč diktirali. Jugoslavija želi biti navzoča na konferenci in kot se je zvedelo, sta se dva jugoslovanska odposlanca nedavno podala v Izrael, da bi dobila tudi izraelski pristanek na jugoslovansko udeležbo. Izraelska vlada pa je baje izjavila, da »nima nobenega interesa, da bi razpravljala o tem«. O tem je poročal »Corriere della Sera«.
Tudi Jugoslavija na ženevski konferenci o Bližnjem vzhodu?
PROSTOR MLADIH
Samomor ni junaštvo, ampak beg pred življenjem
Ponovno in ponovno so ugotovili, da je Slovenija po številu samomorov že desetletja na prvem mestu v Jugoslaviji.
Koliko pa je samomorilnih poskusov, nihče točno ne ve. Psihiatri so se pri zdravljenju odločili predvsem za to, da osebe, ki delajo samomorilne naklepe, zaščitijo. Menili so, da je treba iskati nagibe predvsem v družinskih in zakonskih sporih, telesnih boleznih in podobnem.
Skušnjava »'končati si življenje« je vsekakor pogostejša, kot si mislimo. Lahko se loti in obsede vsakogar: mladega, zrelega, starega. Vernega dvomljivca in ateista.
Nepolitičen narod ni narod, ampak čreda. Zato voli slovensko politično stranko — voli Slovensko skupnost!
Najrajši ob praznikih in družinskih slavjih. Tisti, ki ga že dolgo pestijo skrivne duševne stiske in jim odločno ne kljubuje, se čuti ob takih priložnostih še bolj osamljenega: veseli praznovavci mu postanejo sovražniki.
Večji del samomorov ima svoj vzrok v duševni pobitosti, v kateri so težave, ki v resnici nito tako velike, kažejo kot slepa ulica brez izhoda, npr. ko se čuti nekdo osamljen, izločen iz družbe, brez domovine, brez družine, brez kruha.
Znano je, da je število samomorov manjše v najhujših časih (med vojno, v vojnih taboriščih...), v katerih se človek krčevito oklepa življenja, in večje ob višji življenjski ravni, povezani z višjo izobrazbo. Nekatera vprašanja človeka ogrožajo v njegovem obstoju. Tako vprašanje je občutek razdalje med zastavljenimi cilji in dejanskimi dosežki v osebnem življenju. Izobrazba dela človeka bolj občutljivega za trpljenje, njegova odporna sila pa s porastom udobja navadno upada (pri moškem še bolj kot pri ženski).
Zadnja leta je v Evropi in drugod po svetu dokaj študentovske mladine samomorilno ubežalo »življenjskemu nesmislu« in »bivanjski tesnobnosti« in strahu, ki so ga tako neodgovorno oznanjali Sartre, Hei degger, Kleist in drugi neverni eksistencialistični modrijani in psci. Drugi spet so nasedali krilatici, češ da je samomor »največje dejanje svobodne volje«. Znani dr. Franki je tako paciente na dunajski kliniki uspešno zdravil s tem, da jih je prepričeval o smislu njihovega življenja. Pri tem mu je najbolj pomagala vera.
Mnoga, tudi najbolj nadarjena dekleta zgrabi misel na samomor, če so ogoljufane za ljubezen ali v ljubezni niso uslišane, če so razočarane po lepih sanjah. Hudo je, če se ne znajo upreti tej skušnjavi.
Nekateri imajo manjvrednostni občutek zaradi resnične ali namišljene telesne napake ali bolezni. Čas pokaže, da zunanjost le ni vse in da je glavno pri človeku njegova notranjost.
Nemalo upokojencev potare občutek, da so nekoristni, ali izgube razsodnost ob izgubi ljubljene osebe.
Samomorilni skušnjavi so izpostavljene zlasti osamljene ženske, katerih življenje je prazno, brez nesebične ljubezni in idealov. Mnogo tragedij se rodi iz nemogočih ljubezenskih in poslovnih zvez.
V teh primerih samomora navadno ne gre za upor zoper naravo, katere temelj je nagon po življenju temveč je beg iz nekega načina življenja, iz življenjske stiske. Včasih gre tudi za upor zoper neusmiljeno okolje.
Kljub vsemu razumevanju človekove stiske mora biti jasno: kdor zapusti življenjski boj in zbeži iz njega, ničesar ne reši Kristjani se skušamo še posebej zavedati, kaj pomeni samomor v božjih očeh: je izraz samovolje in kljubovanja Bogu, gospodarju nad življenjem in smrtjo. Je upor proti Kristusu, ki je prišel na svet zato, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju.
Človeka, ki je v skušnjavi, da bi napravil samomor, je treba navajati do tega, da vedno bolj odkriva sam sebe, svoj značaj, svoje talente, svojo življenjsko nalogo. Ob tem bo izkusil, kako se trpljenje, če ga sprejema kot pomoč pri osebnem dozorevanju in pri svoji življenjski nalogi, vedno bolj spreminja v življenjsko silo in pogum.
Norveška je ena izmed najbolj demokratičnih, miroljubnih in omikanih držav v Evropi in na svetu. Vendar pa tudi ona ni imuna za bacile totalitarizma. Norveška televizija je oddajala pretekle dni pogovor s petimi mladeniči kot predstavniki petih nacističnih skupin oziroma društev. Vse skupaj je bilo popolnoma javno in odkrito, objavljena so bila tudi imena mladih nacistov. Ti so izjavili, da se vežbajo v gverilskem vojskovanju za primer komunističnega napada na Norveško oziroma komunističnega upora. Poleg tega pa so zagovarjali pred televizijskimi kamerami tudi rasizem, češ da povzroča mešanje ras vsakovrst ne nesreče in bolezni«.
Povedali so tudi imena svojih organizacij. Ena se imenuje »Nacionalna fronta Železne straže«, druga »Protikomunistična zveza«, tretja »Mladinska demokratična zveza« in tako naprej. Nekateri teh mladih nacistov so imeli na rokavu opasice, sko-ro enake tistim, ki so jih nosili SS-ovci ali SA v Nemčiji.
Na te nacistične oelice — zaenkrat so samo to — so opozorili že prej razni norveški listi, predvsem dnevniki. Vsekakor pa je ravno televizijska oddaja najbolj vznemirila norveško javnost, ker je dokazala resničnost prejšnjih opozoril in pokazala, da nacistične skupine zares obstajajo in celo
Verne pa bo globoka vera v Kristusa reševala pred vdajo in ubežništvom. »Utrujenim od življenja« bo poleg tega pomagala tudi misel na množice trpinov, ki prikovani na postelje leta in leta pogumno in potrpežljivo prenašajo bolečine in samoto ter jih spreminjajo v zasluge — tudi nam, slabotnežem. Ti vedri trpini kličejo: »Bolj morate ceniti duhovnost, zdravje in boj! To bov redna dediščina potomstvu«.
Pa tudi tale misel ni brez pomena: vsi smo dolžni današnjo potrošniško družbo oplajati s srčno dobroto, z usmiljenim sočutjem in skrbjo do bližnjega. Tako se bodo vsi člani v tej družbi bolje počutili.
Ponekod v svetu so za take, ki jih preganja misel na samomor, uvedli duhovno pomoč s posebno telefonsko številko in dežurno službo v poznih večernih urah, zlasti za praznike.
AVSTRIJSKI PREDSEDNIK O SLOVENSKI MANJŠINI
Prvič po nastopu svojega mandata je pretekle dni predsednik avstrijske republike Rudolf Kirchschlager spregovoril o slovenski manjšini in posegel v koroško vprašanje. Rekel je: »Večinski narod, ki se lahko čuti tako varnega kot avstrijski narod, bi moral posebno velikodušno nastopati do manjšine, ki se že tako nujno nahaja v slabšem položaju.« To je izjavil predsednik na zborovanju socialističnih juristov na Dunaju. Zavrnil je tudi koroški »prastrah« pred Slovenci in dejal: »S svojim pristankom na avstrijsko državno pogodbo je Jugoslavija uradno priznala meje Avstrije in prevzela s tem tudi neko obvez-
javno delujejo. Verjetno gre za ostanek Quislingovega nacističnega gibanja iz predvojnega in medvojnega časa. Quislinga so Norvežani takoj po vojni obsodili na smrt zaradi veleizdaje in ga ustrelili, ker je med nemško zasedbo Norveške sodeloval z okur patorji. Po njem so dobili ime vsi kolabo-ratorski režimi kot »kvislinški« režimi Po koncu vojne je bilo obsoje-(Dalje na 7. strani)
JOSIP VIDMAR ODGOVARJA
Josip Vidmar je v sobotni prilogi »Dela« ostro odgovoril nemškima pisatelj ima Bol-lu in Reissmullerju, ki sta se v dnevniku »Frankfurter Allgemeine Zeitung« zavzemala za Kocbeka. Njegov odgovor velja seveda tudi raznim drugim nemškim pisateljem in časnikarjem, kot npr. Karlu Gustavu Strohmu ki so v nekaterih nem-škh listih pisali o Kocbeku v zvezi z znano zadevo oziroma knjigo Pahorja in Rebule »Edvard Kocbek — pričevalec našega časa«. Vidmar poudarja, da Kocbeka nihče ne preganja zaradi tega »in mu nihče nič noče«. Pravi pa, da Kocbek ne govori resnice in da ni bil on tisti, ki »je pripeljal katoliško Slovenijo« v Osvobodilno fronto, kot sta trdila Boli in Reissmul-ler.
nost.«
Nacisti na Norveškem
Tržaški velesejem in italijansko -jugoslovansko	sod
Pristojne oblasti so objavile program za 27. mednarodni velesejem v Trstu, ki bo trajal od 17. do 29. junija. Posebno pozornost bodo posvetili tržaški luki v zvezi s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa, zavarovalnemu sektorju, tradicionalnima artikloma kavi in lesu ter gradbeništvu. Na sporedu bodo tudi številne stranske prireditve ter strokovna srečanja.
26. in 27. junija bo dvodnevno posvetovanje o tržaški luki. Razpravljali bodo o
Slovenski glasovi za neslovenske stranke pomenijo neglede na vse izgovore in opravičila ošibitev slovenstva!
vlogi Trsta za razvoj blagovnega prometa z Bližnjim vzhodom, Severno Afriko in deželami onkraj Sueza. Zasedanje organizira odbor za proučevanje in razvoj prometa v tržaški luki v sodelovanju s sejemsko upravo ter pod pokroviteljstvom zunanjega ministrstva. Poleg domačih strokovnjakov bodo navzoči odposlanci iz Saudske Arabije, Egipta, Irana, Kuwaita in Libije ter iz nekaterih zalednih držav Trsta.
20. junija bo na sporedu drugi dan o zavarovalništvu. Govorili bodo o vplivu inflacije na zavarovalni sektor. Gradbeništvu bo posvečen 23. junij. Delovna tema bo: »Načrtovanje, proizvodnja in nadzorovanje ogovja v okviru industrijskega gradbeništva«.
18. junija bo enajsti mednarodni dan p kavi.V pretres bodo vzeli zlasti zahtevo za obnovitev mednarodnega sporazuma za kavo. Navzočih bo večje število mednarodnih izvedencev.
19. in 20. junija bo dvodnevno mednarodno posvetovanje o lesu. Prvi dan bodo obravnavali uvoz in uporabo lesa v sodobnem gradbeništvu, drugi dan pa uporabo manj znanih vrst eksotičnega lesa v industrijsko razvitih državah.
Omeniti je treba tudi posvetovanje o zaščitnem znaku, katerega naj bi uvedli v Furlaniji - Julijski krajini za domačo industrijsko, kmetijsko in obrtniško proizvodnjo. Zasedanje bo verjetno 25. junija.
Uradni dnevi posameznih držav bodo že po ustajenem vrstnem redu. Takoj 17. junija bo dan Zahodne Nemčije, 18. junija bo dan Jugoslavije in 19. junija bo na sporedu dan Avstrije. Dan afriških dežel, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, bo sovpadal z desetim mednarodnim posvetovanjem o lesni trgovini.
Kot običajno bodo ob tej priložnosti sestanki italijanskih in jugoslovanskih gospodarskih operaterjev. Govorili bodo tudi o znanstvenem in tehničnem sodelovanju ki je bilo pred kratkim na delovnem sporedu zadevne mešane italijansko-jugoslo-vanske komisije v Rimu.
Na tem zasedanju so ugotovili, da sodelovanje med obema državama še daneč ni dovolj razvito. Med drugim so priporočili skupno raziskovanje Jadranskega morja ter intenzivnejše tehnološko sodelovanje. Jugoslovanski zastopniki so predložili o
Izvršni svet Stalnega slovenskega gledališča je obravnaval finančni položaj in pravni status ustanove. Z obžalovanjem in največjo zaskrbljenostjo je sprejel na znanje izjavo ministra za turizem in prireditve Sartija, da tudi v sezoni 1975-76 Stalno slovensko gledališče ni vključeno v seznam stalnih italijanskih gledališč. To je v nasprotju z odgovorom ministra Sartija na poslansko vprašanje Albina Škrka v parlamentu dne 3. januarja 1975, v katerem je rečeno: »Ker vse kaže, da ima tržaško slovensko gledališče vse značilnosti za vključitev med gledališča z javno upravo, bomo proučili to vprašanje med sestavljanjem okrožnice za gledališke dejavnosti sezone 1975-76.«
Izvršni odbor je sprejel na znanje obljubo polsanca Belci j a, da se bo na ustrez-zen način zanimal za zakonsko ureditev pravnega statusa Stalnega slovenskega gledališča, in izjavo ministra, da želi v krat-
Če hočeš, da bomo Slovenci tudi politično kaj veljali voli slovensko!
krog 50 projektov na tehničnem ter 40 na znanstvenem področju. Italijansko odposlanstvo js večino predlogov sprejelo ter je pokazalo zlasti zanimanje za znanstveno sodelovanje v kmetijstvu.
V Rimu so razpravljali tudi o poživitvi italijansko - jugoslovanskega sodelovanja na področju izkoriščanja jedrske energije za miroljubne namene.
PROGLAS DEŽELNEGA TAJNIŠTVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
(nadaljevanje s 1. strani)
druži v teh plemenitih hotenjih in da množično glasuje za edino slovensko demokratično in protifašistično stranko v Italiji.
Združimo se vsi Slovenci, da bomo enotni stopili v jutrišnji dan, v katerem mora biti odpravljena vsaka krivica in sleherna zapostavljenost. Pomagajte nam pri tem boju vsi, ki vam je I narodnost prej pri srcu kot razne ideologije in tuje stranke.
| NAJ ŽIVI SLOVENSKA SKUPNOST!
kem času dokončno rešiti to vprašanje, kot tudi naklonjenost, ki jo je za tako rešitev pokazal tajnik tržaške federacije Krščanske demokracije Dario Rinaldi.
To bi bila v sedanjih pogojih edina pot, da se reši pereče finančno in pravno stanje slovenske gledališke ustanove, ki zaradi zadržanja osrednjih rimskih oblasti prehaja iz ene krize v drugo. Dejstvo je, da so ponovno izčrpani vsi krediti in da je za jesen položaj gledališke ustanove povsem negotov, ker ni nikjer nobenih možnosti za kritje naraščajočih stroškov. Edina trajna rešitev je v dokončni ureditvi statusa SSG z zakonom, ki bo predvideval kritje dolgov za nazaj in stalno ustrezno letno podporo, s katero bo omogočeno normalno poslovat nje ustanove.
PREDAVANJE O »SREČANJIH Z BORISOM KIDRIČEM«
Kulturno združenje Most bo 30-letnico osvoboditve proslavilo s predavanjem o »Srečanjih z Borisom Kidričem«, ki ga bo imel Taras Kermauner. To bo obujanje spominov na človeka, ki je v razburljivem, a neskromnem slovenskem času. odločilno o-blikoval sodobno zgodovino Slovencev, spomin na prihod prve slovenske vlade v Ljubljano, na Župančiča, Vidmarja, Kocbeka in na Kidriča, spomin torej na ljudi, kot jih ie predavatelj doživljal pred 30. leti in kot jih, predvsem Kocbeka, zlasti pa Kidriča, doživlja danes.
Predavanje bo v petek 20. junija ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Geppa 9 (ker bo Kulturni dom od 15. junija dalje zaprt).
—o—
Ro1 ih Zorka in Hilarij iz ZDA sta darovala za Slovensko skupnost 50 dolarjev z željo, da bi imela dosti uspeha-
Od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost	POSEBNI POPUSTI!!! OBIŠČITE NAS!!!
• Serijsko pohištvo	
• Pohištvo po meri	
• Preureditve ti	TRST
VWVb(C Anton Koršič	Prodajalna: ul. S. Cilino, 38 telefon 54390
Oprema za terase in vrtove	Dom in delavnica: ul. Damiano Chiesa, 91 telefon 725757 ;
Tiskovno sporočilo SSG
VOLIVCEM V KRMIIMU
Dragi slovenski volivec!
Kot si morda že izvedel iz časopisov, se je v Krminu ustanovila sekcija Slovenske skupnosti in obenem izvolila svoje tajništvo, ki je ob priliki teh občinskih volitev, imelo več političnih stikov z raznimi krmin-skimi strankami. Iz teh razgovorov pa je izhajalo, da bi bilo vsako sodelovanje možno le za ceno podreditve in hlapčevstva. In prav zato smo krminski Slovenci, ki smo že preveč let samo ubogali, odločili, da se predstavimo na občinskih volitvah s svojo
Kdor hoče, da slovensko ljudstvo na tej zemlji živi in da je upoštevano, ta voli slovensko — ta voli Slovensko skupnost!
slovensko listo. Izbrali smo osebe, ki uživajo zaupanje vseh nas in vse krminske občine.
Zato naš program ne bo samo prazna politična kontestacija ampak si je naša stranka izbrala za cilj prestaviti na občinski in pokrajinski ravni gospodarska, kulturna in socialna vprašanja, ki najbolj za-
Planinska prireditev na Vrhu
Prejšnjo nedeljo smo imeli na Goriškem vrsto prireditev, ki jih je pa vse motil popoldanski naliv.
Na Vrhu se je zbralo na četrtem obmejnem planinskem srečanju veliko število planincev iz Goriške, Tržaške, iz Benečije, iz Koroške in iz Slovenije.
Po pozdravnih govorih zastopnikov raznih planinskih odsekov je sledil bogat kulturni program s pevskimi in godbenimi nastopi in z nadvse posrečenimi in navdušujočimi posegi naših znanih ljudskih in planinskih pesnikov Ludvika Zorzuta in tudi Kovica s Peči.
Po kosilu je bil na sporedu zabavni del, ki je zajel v prisrčnem vzdušju vse navzoče planinke in planince, ki so si obljubili, da se bodo na podobnih sestankih še srečali.
Včeraj se je zbralo na prisrčnem večeru skoro vse slovensko goriško učiteljstvo ob gospe Ljubki Bratuževi, ki odhaja v pokoj.
Kdor jo pozna po njenih delih kot eno naših najsposobnejših učiteljic in kot vrhunsko sodobno slovensko pesnico, se bo zdrznil: najboljši odhajajo...
Gospa Ljubka je trdo zaslužila počitek po muk in trnja polnem življenju že izza mladih let in najbolj, ko so črne roke umorile ljubljenega moža Lojzeta, pevca naše dežele.
Tudi sama je okusila potem črni bič zaradi svoje zavesti in narodnostnega ponosa.
Vse pa je s čudovitim junaštvom presta-
nimajo našo skupnost in krminsko prebivalstvo nasploh.
Nismo ljudje, ki bi obljubljali veliko, toda stvari, ki jih hočemo so življenjskega pomena v splošnem krminskem okviru. Izkušnja nas čui, dani nobena nti velika stranka nikoli upoštevala naših problemov, ki jih predlagamo, pač pa jih je morda reševala le takrat, ko so se ti zastavili.
Slovenska skupnost lahko zagotovi, da bo v primeru izvolitve svojega svetovalca prinesla v krminski občinski svet glas vseh Slovencev iz Krmina. Naša skrb bo da se bomo stalno in direktno zanimali za vse naše probleme s posebnim ozirom na ljudska stanovanja, ceste, primerno in dostojno zaposlitev in vse druge zahteve, vredne sodobnega civilnega življenja.
Na posredovanju ministra za delo Toro-sa so v Rimu sklenili sporazum za povišanje vrednosti točke draginjskih doklad za poljske dninarje.
Za vse kvalifikacije bo vrednost točke narasla na 948 lir mesečno in sicer v treh obdobjih. Porast 20 odstotkov bo pričel veljati 1. februarja prihodnjega leta, nadaljnjih 40 odstotkov 1. avgusta 1976 ter preostalih 40 odstotkov 1. februarja 1977.
Pozitivna novica je prišla tudi iz Gorice, kjer so delavci na skupščini odobrili sporazum za poravnavo sindikalnega skora v tovarni LACEGO. V tovarni je bilo do lanske krize v Sovodnjah in Gorici zaposlenih okrog 300 ljudi, med njimi več kot polovica Slovencev.
Na posredovanje deželnega odbornika za delo Del Masa je bil sklenjen sporazum med sindikati in novim lastnikom. Z delom bodo pričeli v kratkem ter bodo v začetku zaposlili 70 delavk in delavcev. Čez šest mesecev se bo število povečalo na sto. Po dveletnem poskusnem obratovanju, med katerim bodo tovarno preuredili, pa utegnejo spet zaposliti okrog 300 delavcev. Delavce bodo sprejemali v službo preko urada za delo, vendar bodo imeli prednost tisti, ki so že bili zaposleni. Deželna uprava bo
la kot svetopisemska žena. Pogumno je nadaljevala svoje delo kot vzgojiteljica in učiteljica novega rodu, da mu ohrani neokrnjeno dediščino očetov in mater.
Zaskeli nas v srcu ko ne bo več naša deca poslušala njenih blagih besed v šolskih klopeh.
Prav gotovo pa jih bo ohranila v svojih nežnih srcih kot glas iz višine.
Zato izreka gospe Ljubki vsa naša slovenska goriška javnost prav prisrčno in globoko zahvalo za zlata semena, ki jih je sejala v brazdo naše skupnosti.
Ker vemo, da jih bo še sejala se ne poslavljamo od nje, znova jo pozdravljamo ko odhaja le na uradni in zasluženi odpo-čitek.
Zato Ti svetujemo, da oddaš na teh volitvah svoj dragocen slovenski glas za listo, ki jo tu predlagamo!
Kandidati:
1.	ANZELIN Danilo - 2, BLAŽIČ Jožef -3. BUŽINEL Drago - 4. DEVINAR Peter -GRADNIK Gradimir - 6. KEBER Jožef -7. KEBER Stanko - 8. MAURIČ Valter - 9. MISIGOJ Albert - 10) POLENČIČ Ferdinand - 11. PRINČIČ Jožef - 12) PULZ Mario - 13. RUSIAN Stanko - 14. SFILIGOJ Silvan - 15. SIRK Jožko - 16. SIRK Ciril -
17.	SIRK Ivan - 18. SREDNIK Ivan - 19. ŠTURM Jožef - 20. TOROŠ Ljubomir.
Za provinco kandidira za Krminsko o-krožje priznani kulturni in socialni delavec ROMAN Dl BATTISTA.
—o—
Kdor čuti slovensko in demokratično, voli Slovensko skupnost!
dala novemu tovarnarju pomoč preko Krožnega sklada ter preko deželne finančne družbe FRIULIA. Stari lastnik mora delavcem še izplačati odpravnino in nekatere druge dajatve in sicer v znesku nekaj sto milijonov.
Odpuščeni delavci imajo možnost, da dobijo določene podpore. Vložiti mirajo prošnje za izredno brezposelno podporo ter za zajamčeno plačo. Brezposelni delavec dobi navadno brezposelno podporo s tem, da se javi na uradu za delo. Istočasno pa zakon številka 1115 iz leta 1968 dopušča v izrednih primerih brezposelno podporo do 80 odstotkov plače. Končno je parlament februarja odobril zakon o zajamčeni plači za-dobo enega leta.
PEVSKI FESTIVAL V ŠTEVERJANU
Števerjansko prosvetno društvo F.B. Sedej in ansambel »Hlede« sta v soboto in nedeljo priredila z izredno skrbnostjo široko zamišljen festival domače zabavne pesmi.
Za nagrade se je potegovalo 23 skupin. Vsaka z dvema izvirnima skladbama.
Posebnikomi siji za ocenjevanje besedila in skladb sta izbrali dvanajst najboljših skupin, ki so v nedeljo popoldne nastopile v finalu.
Le škoda, da je ves nastop motilo močno deževje. Dvorana župnijskega kulturnega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička. Saj je izredna kulturna prireditev privabila več kot tisoč gostov. Dosti jih je moralo ostati zunaj in pod dežniki poslušati izbrano petje, spretne povezovalce in duhovitega humorista, ki je pričaral še večjo toplino v vroči dvorani.
Kljub zunanjim neugodnim okoliščinam pa je vsa prireditev potekla prav prisrčno in v splošno zadovoljstvo vseh gostov in tudi prirediteljev, ki so v Števerjajnu že petič zbrali stotine naših ljudi z obeh mejnih strani ob slovenski pesmi in besedi pa tudi v bratski družbi ob kozarčkih dobrega brica.
Strokovno poročilo o festivalu bomo objavili prihodnjič.
V zahvalo	in
Sindikalna vprašanja
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Solženicin o šibkosti Zahoda
Ruski pisatelj Aleksander Solženicin je objavil v pariškem dnevniku »Le Monde« esej, v katerem je tretja svetovna vojna že bila in da jo je Zahod izgubil. Solženicin v tem eseju ponovno dokazuje svojo izredno pisateljsko angažiranost za reševanje sodobnih problemov v svetu, posebno še v Evropi, zlasti problemov, ki zadevajo svobodo posameznika in narodov.
V eseju piše med drugim: »Če gledamo nazaj na preteklih 30 let, ne pomenijo nič drugega kot poraz za porazom, nič drugega kot šibkost in dekadenco. Nekdaj mogočne zahodne države, ki so izšle iz dveh svetovnih vojn kot zmagovalke, so v teh 30-tih letih ošibele, izgubile so svoje resnične ali potencialne zaveznike, izgubile vsak ugled pri njih, prepustile nespravljivemu sovražniku države in narode — ogromno in gosto obljudeno Kitajsko, svojega najvažnejšega zaveznika med drugo svetovno vojno, Severno Korejo, Kubo, Severni Vietnam, zdaj tudi Južni Vietnam in danes Kambodžo, Laos postaja izgubljen, Tailandija, Južna Koreja in Izrael so ogroženi, Portugalska se brez rešitve meče v isti prepad, Finska in Avstrija resignirano pričakujeta svojo usodo, nemočni in brez možnosti obrambe ne moreta upati na tuja pomoč. Ni mogoče našteti vseh malih držav Afrike in Arabije, ki so postale lutke komunizma, in mnogih drugih, celo v Evropi, ki se hitijo same poniževati, da bi preživele. Še dva ali tri tako slavna desetletja mirnega sožitja kot zdaj in Zahod bo izginil z zemeljske površine.
Solženicn potem nadaljuje: »Da se razumemo, nihče nima pravice zahtevati od Zahoda, da naj brani Malaizijo, Indonezijo, Formozo ali Flipine; nihče mu ne sme očitati, če tega noče storiti. Toda mladi ljudje, ki so se branili vzeti nase napore in grozote daleč oddaljene vietnamske vojne, ne bodo immeli več časa, da bi šli med rezerviste, ker bodo padli — ne njihovi sinovi, ampak oni sami — padli za obrambo Ame-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Baletna šola
PRVI BALETNI NASTOP
V nedeljo, 15. junija, ob 17. uri v Kulturnem domu
Spored:
I. DEL
BALETNA LEKCIJA pedagoški prikaz študija posameznih razredov:
a) ritmiono-izrazni ples (šola Nade Križman-
čičeve)
b) balet (šoli Nade Križmančičeve in Selme Micheluzzijeve) nastopa 63 učenk
II. DEL
Rossini - Respighi: FANTASTIČNA PRODAJALNA baletna enodejanka
koreografija in kostumi: SELMA MICHELUZZI-JEVA
nastopa 43 učenk SELME MICHELUZZIJEVE
rike, a tedaj bo prepozno in brez uspeha. Ne smemo se več spraševati, kako bo mogoče preprečiti tretjo svetovno vojno. Pač pa moramo imeti pogum in jasnost, da preprečimo četrto. Preprečimo tako, da ne pademo na kolena.«
Očitno je, da je Solženicin močno zagrenjen in da presoja dogajanja morda preveč pesimistično. Po drugi strani pa mu ni zameriti, če se mu kot pisatelju, ki se zavzema za moralni preporod ljudi in narodov, studi nenačelna, oportunistična, bojazljiva politika zahodnih držav z Ameriko na čelu, ki presojajo svetovne probleme samo s stališča oportunizma in lastne koristi, prav nič pa jih ne briga usoda drugih, posebno majhnih in zatiranih narodov. Tako so na primer s cinično brezbrižnostjo opazovale genocid nad starodavnim kurdskim narodom v Iraku in se izneverile vsem svojim obveznostim in obljubam do njega. Z enakim cinizmom in brezbrižnostjo so gledale na pokole ubogih podjarmljenih črnskih plemen v Ruandi, v Biafri in v Južnem Sudanu, in nič večje občutljivosti niso pokazale do stradajočih človeških mas v Severni Afriki in v Bangladešu. Ne moremo se čuditi Solženicinu, če je prepričan, da bosta tak cinizem in egoizem prej ali slej kaznovana.
—o—
Slikar Možina razstavlja od 7. do 20. junija v galeriji Ars italica v Milanu.
Pred nedavnim je v Ljubljani umrl akademski kipar in redni član SAZU Boris Kalin, rojen v Solkanu 24. junija 1905. V kratkem bi torej dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v številni družini računskega nadsvetnika Tomaža, ki je služboval v Gorici, in matere Hedvige, poštarice v Solkanu. Primorska s svojo bogato kamnoseško tradicijo je nedvomno vplivala na odločitev obeh bratov Kalinov, Borisa in Zdenka (rojen 11. aprila 1911 v Solkanu), da sta si izbrala poklic kiparja.
Prvi učitelj kiparstva je bil Borisu Kalinu Alojz Repič (1866 - 1941), doma iz Vrhpolja pri Vipavi, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki je dajal prve kiparske nauke celi vrsti pozneje dobro uveljavljenih slovenskih kiparjev. Akademijo je obiskoval v Zagrebu, kjer so bili njegovi profesorji znani hrvaški kiparji Valdec, Kršinič, Kerdič in Ivan Meštro-vič. Po končanih študijah na zagrebški akademiji se je Boris Kalin pod silo razmer zaposlil pri kamnoseškem podjetju Kunovar v Ljubljani in se ukvarjal predvsem z izdelovanjem nagrobne plastike. Leta 1938 je bila prireijena prva samostojna razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, v tem času si je ustvaril tudi samostojno delavnico in dobil prva naredila za večje spomeniške plastike. Leta 1945 je postal prvi profesor kiparstva na novoustanovljeni akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, 1953 so ga izvolili za rednega člana SAZU,
LEPO PRIZNANJE SAG IZ TRSTA Kakor poroča dnevnik »Delo« 10. junija letos, je bilo prejšnji teden v občinah Šentjur in Šmarje 18. srečanje gledaliških sikupin Slovenije, na katerem so sodelovale amaterske skupine iz Trsta, Ljubljane, Kranja, Mežice oziroma Prevalj, iz Medvod, Limbuša in Maribora. Srečanje sta pripravili Zveza kultumo-prosvet-nih organizacij Slovenije in Zveza gledaliških družin ter je bilo posvečeno 30-letnici osvoboditve in 40-letnici zborovanja prosvetnih društev »Svoboda« v Celju.
Žirija je kot najboljše ocenila Slovensko a-matersko gledališče iz Trsta, »saj je s predstavo Bertolta Brechta — tako piše »Delo« — po njenem mnenju pokazalo izredno aktualiziran in angažiran prijem, režiser pa je dopustil izvajalcem popolno emocionalno svobodo.« S to predstavo bodo tržaški gledališki ljubitelji so delovali na Borštnikovem srečanju v Mariboru. K lepemu uspehu jim iskreno čestitamo!
NOVA IZVIRNA DELA PRI ZALOŽBI »OBZORJA«
Mariborska založba Obzorja, ki ima med slovenskimi založbami domia v Sloveniji največ smisla in razumevanja za izvirna leposlovna slovenska dela, bo izdala letos naslednja dela slovenskih pesnikov in pisateljev:
Pesniške zbirke: Franc Černigoj: Svetlobne luske, Tomaž Kralj: Sončni polž, polž sonca (že izšlo), Gordana Kunaver: Mali princ velikega veka, Ela Peruci: Ko živim, Gregor Strniša: Jajce, David Volušek-Lev Kreft: Mejdun, so dobre pesmi, Dane Zajc: Rožengruntar (že izšlo).
Pripovedna dela: Andrej Capuder: Bič in vrtavka (že izšlo), Andrej Capuder: V znamenju trubadurja, Milan Kajč:	Školjke	(že	izšlo),
Franc Pečnik: Avtobusna postaja, Pavle Zidar: Mulci.
dvakrat, leta 1948 in 1949 je dobil Prešernovo nagrado, leta 1971 pa nagrado AVNOJ.
Boris Kalin je svoje kipe oblikoval v kamnu in bronu, njegovo ustvarjanje pa obsega ženske akte, portrete, figuralne kompozicije in večje javne spomenike, med katerimi so zlasti številni spomeniki narodnoosvobodilnemu boju po osvoboditvi leta 1945. Slogovno je Kalin vedno ostal v mejah realizma, ki je pri ženskih aktih nekoliko omiljen in idealiziran, tako da spominjajo kar na klasično umirjenost antičnih kipov. Nekoliko drugače je pri spomenikih NOB, ki so v glavnem izdelani iz brona, obdelani bolj slikovito in so bolj razgibani. Od te vrste spomenikov naj omenimo znanega Talca v Gramozni jami v Ljubljani.
Ker je Boris Kalin primorski rojak, ni čudno, da se precejšnje število njegovih del nahaja na Primorskem. Spomnimo naj le na spo-(Dalje na 7. strani)
STOLETNICA ROJSTVA THOMASA MANNA V Zurichu so odprli spominsko razstavo rokopisov in literarne zapuščine Thomasa Manna, za stoletnico njegovega rojstva. Zapuščino je prepustila družina z u riškemu mestu. V rojstnem mestu tega velikega nemškega pisatelja Lubedku in v Munchenu, kjer je živel pred emigracijo, pa so priredili simpozije.
Ob smrti akademskega kiparja Borisa Kalina
Sodobno kmetijstvo
Nobenega preplaha zaradi ponovnega uvoza živine
Komaj se je italijansko tržišče z govejo živino nekoliko ustalilo, zlasti v korist ži-' vinorejcev, ki so zaradi zapore uvoza živi-ne, dobivali za svojo živino mnogo boljše iztržke kot v preteklosti, že je živinorejce zajel nov preplah. Čemu razne nagrade v prid živinorejcev, tako pravijo, če ti jo potem država tako zagode in to ravno v trenutku, ko se je položaj rejcev znatno izboljšal.
Menimo, da ni preplah na mestu, ker sklep komisije Evropske skupnosti, da dovoli ponovni uvoz živine, in sicer 50.000 ton v obliki žive živine, svežega ali pa zamrznjenega mesa, ne bo imel resnejših posledic na položaj na tržišču, zlasti ne na italijansko in torej posredno na tržišče v naši deželi. Nedavno je ministrstvo za kmetijstvo sporočilo, kako je količino namenjeno Italiji, razdelilo. Dežela Furlanija - Julijska krajina bo lahko uvozila le 1000 glav živine do največ 300 kg težke junce, ki jih bodo morali uvozniki pitati 6 mesecev in komaj nato zaklati. Večina te živine bo šla v Videm, Trst in Gorica bosta dobili le neznatno število živine. To pomeni, da ta uvoz sploh ne bo mogel vpiivati na naše tržne razmere. Neupravičen je torej strah, da bo zdaj konec kratkega a zelo ugodnega obdobja za rejce. Tudi ne velja trditev, da bo ministrstvo oziroma komisija EGS ponovno odprlo meje. To le v primeru, če se bo izkazalo, da ni uvoz imel nobenih negativnih posledic na domače tržišče. Zadostuje podatek, da je Italija zahtevala uvoz
200.000	glav živine, tak naj bi torej bil primanjkljaj na njenem notranjem tržišču. 1000 glav ne bo torej moglo spremeniti položaja v naši deželi na slabše, zlasti ne, če so, kot omenjeno, potrebe tržišča mnogo Večje.
Rejci naj se torej pomirijo in naj v mini delajo. Samo paziti morajo, da bodo izkoristili priložnost, ki jim daje deželna za-
nih na razne kazni, ali pa se je moralo opravičiti zaradi kolaboracionisma o-krog 80.000 Norvežanov. Pri večini je šlo samo za oportunizem. Današnji nacizem, kot so ga razkrili zdaj norveški listi in televizija, je nedvomno ostanek tistega kola-boracionizma. Starši so prenesli svojo miselnost na otroke in marsikje so se gotovo tudi še ohranile zaloge nacističnega propagandnega materiala iz vojnega in predvoj--nega časa, ki je prišel v roke današnji mladini. Ta je pripravljena sprejeti vsakršno ideologjo, samo da da — vsaj dozdevno — kak smisel življenju.
Norveška ministrica za pravosodje In-ger Luise Valle je najavila preiskavo o delovanju nacističnih skupin in policija se je že lotila dela, ponekod že prej. Na delo se je spravila tudi norveška obveščevalna služba. Eno izmed omenjenih mladinskih na-
druga Friulcarne, ki odkupuje živino po najvišji ceni na tržišču ker ocenjuje meso po kakovosti in ker plačuje 18-odstotno IVO.
—o—
NARAŠČANJE JUGOSLOVANSKEGA TRGOVINSKEGA PRIMANJKLJAJA Z ITALIJO
Jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski izmenjavi z Italijo je v letu 1974 narasel na 462 milijonov dolarjev, medtem ko je še leto prej znašal komaj 64 milijonov dolarjev. O tem piše beograjski list »Ekonomska Politika«, ki pristavlja, da se je položaj v prvih treh mesecih letos še poslabšal na škodo Jugoslavije. Trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo nakazuje v prvih treh mesecih letos deficit 153 milijonov dolarjev.
II.
Navesti hočem v naslednjem nekaj besed in zvez s sevenoprimorskega območja, ki jih v pisanem jeziku še nisem srečal, v vsakdanjem jezilku pa vsaj ta čas še živijo.
V pomenu molčati se redno uporablja tišati. posebno velelnik tiši! namesto tiho bodi! — Glagol gučati (mogoče od golčati, a znamuje nekaj drugega) pomeni pritajeno zamolklo grmenje, oziroma šumenje, votel zvok kot pri potresu ali pa šum velike množice. Namesto hripav, t.j. rahlo prehlajen, se rabi še natančnejši izraz zagrljen. Nekoga zakladati pomeni oskrbovatibovati ga ne le tvarno, ampak tudi gmotno in moralno. Tegniti nima ustrezne ena-čice. Smisel je razviden iz naslednjega primera: »Toliko porabi, da mu nisem tegnit.« Hoče reči, da porabnika le s težavo oskrbuje, da mu komaj še utegne oskrbeti vse potrebno.
cističnih društev ima svoj sedež v kraju Lil-lenstrom blizu Osla.
Glavni norveški dnevnik, umirjeno demokratični »Aftenopsten« je po tej televizijski oddaji zapisal: »Ta oddaja je pregnala vsak dvom o tem, da med nami še živijo nacisti. To so pripadniki mladinskih skupin, ki verjamejo v nasilje kot sredstvo političnega boja in gojijo rasistične in totalitarne ideologije ... Govorijo demokracija, hočejo diktaturo. Govorijo o narodni enotnosti, mislijo pa rasizem. Zdaj ne gre več za to, če verjamemo v obstoj železnih straž in ilegalnih skupin, ki se vežbajo v orožju in političnem nasilju take vrste kot smo ga preizkusili pred vojno in med njo. Zdaj gre za to, kako se lahko branimo proti tej tendenci« Podobno pišejo drugi norveški dnevniki.
Že pred časom so odkrili podobne nacistične skupine tudi na Švedskem.
F. M.
OB SMRTI AKADEMSKEGA KIPARJA BORISA KALINA (Nadaljevanje s 6. strani) menik NOB v Solkanu im na spomenik pisatelju Francetu Bevku in znanstveniku ter pisatelju Francu Erjavcu v Novi Gorici. Nekaj njegovih del pa je tudi v slovenskem zamejstvu v Italiji. Prav pred nedavnim je dokončal spomenik dr. Henriku Tumi, ki bo v kratkem postavljen v Novi Gorici in je po vsej verjetnosti njegovo zadnje delo.
Na koncu je potrebno opozoriti še na vzgojiteljsko dejavnost Borisa Kalina. Bil je učitelj številnim članom sedanje najmlajše generacije slovenskih kiparjev in čeprav po svojem umetniškem prepričanju realist, jim je dopuščal najširšo ustvarjalno svobodo. Njegova prezgodnja smrt pomeni vsekakor veliko izgubo za slovensko kulturo.	M.V.
Vljudno prosimo,
da bi poravnali naročnino, bodisi po položnici bodisi v upravi, vsak dan od 9. do 12. ure, razen ob ponedeljkih in sobotah.
Za človeka, ki je spreten, znajden, se pravi, da se zna predjat (mogoče od preddejati). Ako pošljejo naročilo nekomu po neki osebi v bolj oddaljen kraj, mu pošljejo maren, da naj se ta in ta dan oglasi. Maren ima večjo vsebinsko težo kot sporočilo. Izkazati komu pozornost, se pravi obdati ga. Šla je mimo, pa je ni obdala, bi se reklo, ne da jo je prezrla, pač pa tudi ne porajtala: ni ji izkazala zadostne pozornosti. Ko je to slišala, se je zavzela. Pomeni, da jo je novica osupnila. Razkladal jim je, kako je bilo v svetu. Pomeni, da jim je razlagal, pojasnjeval in tolmačil. Zalusknil je z vrati, o-troci luskajo z vrati. Zapirajo vrata šiloma, pri čemer ne nastane tresk, ki znamuje zamolkel zvok, ampak lusk, t.j. zvok, ki ga ustvarita dve ploskvi ob soudaru, deski npr. In tak višji zvok naredi tudi zapiranje vrat s silo.
Na tem primeru jasno vidimo, kako natančno se je slovenski človek izražal, finesa, ki jo danes naši pisatelji in pisci ne občutijo veš.
Pritajen hrup, ropot ali nemir, zlasti v primeru, ko ga delajo otroci, ki se lovijo po hramih, pomeni izraz ramovš (Vprašanje, ali je znani jezikoslovec vedel, kaj pomeni njegov priimek?). Trdo stopati se reče grimati. Kdo da tako grima po klancu ali pa v zgornjih hramih hiše (da se sliši na vse strani).
Napol priseben oz. otopel človek, posebno od pijančevanja, je tjola. Izdaja ga negotova hoja, oz. ne najbolj prisebno ponašanje. Podobno rečejo tamš človeku, ki ne dojema prav, kar mu hočeš dopovedati, ni zanesljiv, lahko tudi nagnjen k pijači. Značilen je zlasti tam-šast izraz obraza Kadar je kdo jezen, naj reče tamš tamšast. Seveda nikoli ne njemu, ker pomeni beseda nekaj zelo hudega. Svojega ne-izglednega stanja se tamš namreč dobro zaveda, ker ni umsko otopel kot npr. tjola. Ako bi mu naravnost vrgel, gi ba ziadelo v živo in hudo prizadelo. Zato se’ v primeru upravičene jeze nanj ljudje zdržijo, da bi mu naravnost vrgli oziroma oporekli to njegovo tragično stanje. Utarnati se, imeti nezgodo, ponesrečiti se kje na samem, kadar kdo zaide.	(Dalje)
Nacisti na Norveškem
(Nadaljevanje s 3. strani)
J. ŠAVLI, MAŠA ledina
Dekle z zaprtimi očmi l2±
Napisal Pierre L'Ermite	Prevedel	Lovro	Sušnik
Po svojih številnih remijih je naš slovenski velemojster Parma menda že svetovno znan, da ne rečemo svetovno ožigosan.
Resnici na ljubo moramo priznati, da vseh remijev tudi ne gre metati v isti koš. Skrajnost miroljubnih sporazumov, ki z enakovrednim, če ne celo šibkejšim nasprotnikom, zapečatijo izid boja prav v trenutku, ko bi se ta moral šele razvneti, je početje, ki ga javnost po pravici obsoja. K sreči pa obstajajo še drugačna izenačenja. To so remiji, ki vzniknejo iz partij kjer je domiselen napad naletel na nič manj domiselno obrambo, kjer se sunki in parade vrstijo z enako učinkovitostjo in dodelanostjo. Remiji take vrste niso nič manj zanimivi od zrnak in poznavalec jih nič manj ne ceni. V primeri z zmagami vzbujajo celo večji občutek popolnosti, če bo sploh kdaj igrana »popolna partija«, v kar pa dvomimo, bi se morala — tako menimo — zaključiti z remijem.
Naše navdušenje se še stopnjuje, če je tak remi dosežen s črnimi figurami in proti svetovnemu prvaku, kot se je pripetilo Parmi v 3. kolu Vidmarjevega memoriala v Portorožu.
KARPOV - PARMA Španska obramba
1. e4 e5, 2. Sf3 Sc6, 3. Lb5 f5 (ta gambit jje' priljubljeno Parmovo turnirsko orožje), 4. Sc3 fe4:, 5. Se4: d.5, 6. Se5: de4, 7. Sc6: Dg5.
Slaba bi bila »naravna« poteza 7. .. bc6:, saj bi sledilo 8. Lc6:+ Ld7, 9. Dh5 + Ke7, 10. De5+ Le6, 11. La8: Da8:, 12 Dc7: + . Trdnjava in trije kmeti bi bili črnemu več kot zadostna kompenzacija za izgubljeni figuri.
6. De2 Sf6.
Za črnega ni prišlo v poštev 8. .. Dg2:, ker bi bil odgovor 9. Dh5+ po vsej priliki smrtonosen. N pr.:
A) 9.	.. Dg6??,	10. Se5+ itid.
B) 9.	.. g6,	10.	De5+ Se7 (ali	Le7), 11. Se7: +
itd.
C) 9. .. g6, 10. De5+ Kd7??, ll.Sb8++ Kd8.
12.	De8 mat.
D) 9. .. g6, 10. De5+ Kf7??, 11. Lc4+ itd.
E) 9. .. Rd7, 10 Df54-Ke8, 11. De5+ itd.
9. f4 DH4 + , 10. g3 Dh3, 11. Se5+ c6, 12. Lc4.
Ni šlo 12. Sc6: zaradi 12. .. a6, 13. La4 Ld7.
12.	.. Lc5, 13. d3 Sg4, 14. d4
Ne pa 14. Sg4: Lg4:, 15. De4:+ Kd7 z grožnje
16.	. Te8. Po igrani potezi črni ne sme vzeti kmeta d4, saj bi v gornji varianti po šahu padel črni	lovec	na	d4.
14. ..	Se5:,	15.	De4: Ld4:, 16.	fe5:
Seveda ne 16. Dd4: zaradi 16. .. Sf3 šah-šeh. SlaJbo pa bi bilo tudi 16. c3 zaradi 16. . Lf5.
16. .. Dg4
Črnemu bi prijalo nadaljevanje 16. .. Lg4, 17. Dd4: Td8 itd., toda beli bi namesto 17. Dd4: igral 17. Lg5.
Doslej besneča partija se je tako izmirila v materialno in pozicijsko ravnovesje. Nasprotnika sta še igrala:
17. Dg4: Lg4:, 18. c3 Le5:, 19. 0-0 0-0-0, 20. Lg5 Tdf8, 21. Kg2 he, 22. Le3 b6, 23. Tael, Tfh, 24. Lfl: Lf6. Remi.
Slovenci, glasujte za slovensko stranko, glasujte za Slovensko skupnost!
Ne da bi dalje odgovarjal, se Ludvik Hu-ghe, kakor bi trenil, odloči in odide iz obed-nice.
Marija ga sliši, kako stopa navzgor...
Takisto čuje, da trka na vrata. In glas gospoda Hugha odgovori: »Noter!«
Sledi molk... dolg molk...
In deset minut nato pride Ludvik Hu-ghe spet počasi dol... Tokrat joče on.
Spet pride v obednico, kjer je mlada hišna s pospravljanjem pri kraju.
Pa stopi naravnost k njej in ji ponudi roko.
Marija se obotavlja...
Ludvik poudari svojo kretnjo, češ, da jo hoče, to roko, hoče brezpogojno.
»Marija, poznam vas šele nekaj ur, a mi je do tega, da vam povem, da ste dobro dekle... Nocoj lezite zadovoljni, storili ste res dobro delo-...«
Ampak nekdo drug ta večer ni šel zgodaj spat, namreč Melanija.
Prišla je pod streho in potrkala na vrata pri Celestinovih:
»Odprite mi!« je dejala čisto tiho...
Komaj je bila v sobi in so bila vrata dobro zaprta, so se ji zablisnile oči in napele ustnice. In je vzkipela:
»Imenitno novico prinašam!...«
»A!... Kaj pa takega...?«
»Ta malopridnica!...«
»Ja... No, kaj?«
»Ona ne izgublja časa..., o, prav zares ne!... Pomislita, da si je že nocoj — prvi večer — v obednici dala greti roko od gospoda Ludvika!«
»Ali ste ju videli...?«
»Videla, s temle očesom..., potem pa še s tem drugim!«
In Melanija dene prst pod vsako roko.
»Ja, videla sem ju... Bila sta tam — kot dva zaljubljenca, drug ob drugem v temi!...«
»V temi!...«
»Ja, v temi... Ni navada odpirati vso elektriko za te sorte vežbanja...«
»Kako ste ju pa videla?« vpraša Cele-stinova žena.
»Opazila sem bila, da je naš opiček prišel dvakrat naskrivaj v obednico..., opazila sem tudi, da je Marija ostala tam celo večnost... Vse to mi je vzbujalo radoved-
nost, ... Saj nismo bolj neumni kot so drugi ..., imamo svoje male pripomočke, kaj ne, stari Celestin«
Celestin se udari v veselem smehu po mečih:
»Kaj bi jih ne imeli!...«
»Sedaj pa lahko grem spat!« je zmagoslavno zaključila Melanija... »Nisem ničesar ukradla...«
Ali ko so se vrata spet zaprla in je bila-Melanija gotovo že v svoji sobi, se obme Celestinova žena k svojemu možu in resno, skoro žalostno reče:
»Upam, da ne boš spet tulil z volkovi in skupaj s kuharico spravil to ubogo dekle ob kruh...?«
»Storim, kar morem!... Saj sama dobro veš. Prestrašno je imeti Melanijo proti sebi!«
»Še bolj strašno pa je imeti proti sebi svojo vest...«
»Marija Durand je pač ljubka... blaga... ooštena...«
»En vzrok več! ... Je že vojska na življenje in smrt...«
»Ne mešaj se vanjo!...«
»Ponavljam ti: storil bom, kakor bom moerel!«
In Celestin se je podal spat nezadovoljen sam s seboj in z drugimi...
DESETO POGLAVJE
Po tem viharju je nastopilo v hiši precej dolgotrajno pomirjenje, izvzemši kajpada v kuhinji, ker se je tam ugnezdila ljubosumnost, a ljubosumnost je zlo, ki ga nobena reč ne more pomiriti, saj preživi celo dotičnega, ki mu je bila namenjena.
Po sinovem koraku — kaj takega se še ni bilo zgodilo —e prišla vHughovo družino neka vedrost; in če bi ne bilo kuharice, bi bila Marija Durand postala v svojem stanu skoraj docela mirna.
Toda v »življenju se najde vedno kaka Helanija...«, je pisal g. župnik, odgovarjajoč na Marijino pismo, »... in zemeljska sreča je sestavljena iz toliko delcev in kosov, da vedno katerega manjka...«
Posebno Ludvik Hughe izkazuje mladenki takšno spoštovanje, kot ga ni nikdar nobeni prejšnjih uslužbenk.
(Dalje)
VABIMO cen/ene odjemalce naj obiščelo NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Castaldl 3 v Trstu - Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhlnl Podjetja CUMINI.