Sv Ciril in Metod Melbourne, 1968 Sv Rafael Sydney, 19 Sv Družina AHelaiHp 1 misli (THOUGHTS) - Rcligious and Cultural Montlily in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Ivstablished) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A'Beekett Street. Kevv. Vic. 3101 t Ureja (Production l.ditor) Saša Ceferin + Računalniški prelom Florjan Auser + Naslov: MISLI. P.O.Box 197. Kevv. Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787 - Fax (03)9853 6176 - E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 1997 je 15 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije po ladijski pošti 25, letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za M1SI .1 imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI. 19 A’Beckett Street. Kevv, Vic 3101 + Lisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan). 164 Victoria Street. Brunsvvick. Victoria 3056 - Tel. (03)9387 8488 Fax (03)9380 2141 Dober dan! Tokratna revija vas bo navdušila ali pa razočarala. Ni takšna kot ste jo navajeni. Razlog je v tem, da se nam je zdelo primerno, dajo enkrat vso posvetimo našim verskim središčem, ki so temelj tega glasila. Ugodna priložnost za to se zdijo prav obletnice blagoslovitve cerkva, ki so spomeniki slovenske vernosti in predvsem kraji molitve. V stari zavezi Svetega pisma je Izraelcem pogosto rečeno, naj se spominjajo dogodkov iz preteklosti. Iz njih so namreč lahko uvideli, da jih je Gospod vodil. Iz preteklosti so črpali vero v Gospoda tudi za prihodnost. Prav ta namen ima tudi revija pred vami: Ob prebiranju in razmišljanju o preteklosti, skupni in osebni, naj bi poživili svojo vero. POŽIVI PLAMEN VERE, KI JE V TEBI, je geslo letošnjega praznovanja. Naj naslednje strani k temu pripomorejo. Redne članke pa boste spet lahko prebirali v oktobrski številki, ki jo boste dobili, upajmo v prvi polovici oktobra. Zakladi Baragove knjižnice Kaj nam pomeni naša slovenska knjižnica? Bogastvo besede in tradicije nam hrani r tej daljni deželi in čaka, da vstopimo, beremo, si izposodimo. Danes ima Baragova knjižnica približno 3350 knjig, ki vse predstavljajo posebnosti in bogastvo slovenske kulture in tradicije. Upajmo, da jo bodo znali ceniti tudi naši otroci. Ob tej priložnosti vam želimo predstaviti nekaj posebnosti naše knjižnice -naše zaklade: Antikvitete Dalmatinova Biblija (1584) prvo celotno sveto pismo v slovenščini Friederik Baraga, Dushna pasita sa kristjane (1835) spisal jo je Baraga, ko je bil mlad kaplan na Dolenjskem Franc Veriti, Shivljenje svetnikov (1831) Dr. Gregorij Pečjak, Stoletna Pratika dvajsetega stoletja, 1901 - 2000 (1910) in še lepo število drugih Faksimilne izdaje Primož Trubar, Catechismus (1551) Kranjska Zhbelica I - V, 1830-1848 Prešernove Poezije (rokopis) Oton Župančič, Čez plan (1904) Prvenci slovenske moderne: Župančič 1899, Kette 1900, Murn 1903, Cankar 1899. Naslovnica prikazuje Slovenska verska središča v Avstraliji - Sv. Ciril & Metod, Melbourne; Sv. Rafael, Sydney; Sveta Družina, Adelaide; oblikovala Draga Gelt; umetniško delo Zorka Černjak; foto Florjan Auser in Darko Burgar; tisk Distinction Printing Pty. Ltd., Simon Špacapan Leto 47, št. 9 September 1998 Obletnice- praznični mejniki življenja Tako smo prihajali in živeli-Saša Ceferin - stran 193 Sveti Ciril in Metod Melbourne SaSa Ceferin - stran 197 Sveti Rafael Sydney p. Valerijan - stran 212 Sveta družina Adelaide p. Janez - stran 217 obletnice -praznični mejniki življenja Saša Ceferin Obletnice in praznovanja so važen del človekovega življenja. Slovenci jih znamo praznovati. Imamo osebne obletnice, ki zaznamujejo važne dogodke življenja - rojstne dneve, godove, obletnice zakona, pa še druge, bolj osebne. Nekatere praznujemo bolj svečano kot druge. Vsi, na primer, štejemo leta, odkar smo prispeli v Avstralijo, ampak jih verjetno ne praznujemo posebno. Najbolj praznujemo vsakoletne praznike, ki nas vežejo kot versko, narodnostno ali kulturno skupino. Včasih je vse to povezano. Božičje obletnica Jezusovega rojstva, Velika noč obletnica njegove smrti in vstajenja. Te obletnice vežejo vse kristjane celega sveta. Kot posebno narodnostno skupino, ki jo veže skupna vera in skupne vrednote, nas povezujejo tudi pesmi in običaji, ki so zrasli skozi stoletja, in postali det slovenske zavesti. To so hkrati prazniki človeškega življenja in vere, ki daje smisel in upanje življenju. Praznovanje Novega leta npr. potrjuje našo zavest o toku časa in nam daje priliko, da se v veselju poslovimo od starega leta in vedro pozdravimo novo. Dan Vseh svetih nam vsako leto posveti spomin na naše drage rajne, v zaupanju, da se bomo po dokončani zemeljski poti spet srečali. Druge obletnice, ki jih skupno praznujemo so prazniki kot je sedaj dan slovenske neodvisnosti; pust, ko ljudje lahko malo ponorijo, miklavževanje, ko obdarimo naše najmlajše, materinski in očetovski dnevi. Vse te skupne praznike znamo Slovenci v Avstraliji prav lepo praznovati. Sredi dežele z drugačnimi tradicijami, jeziki in pesmimi smo ustvarili nekaj značilno slovenskega, živega in lepega, kar se je ohranilo na način, kot se v naši rodni deželi ni moglo. Začeli smo obhajati pomnike slovensko avstralske tradicije in obletnice; obletnice, ki označujejo zgodovino slovenske prisotnosti v Avstraliji. To so obletnice skupnih doživetij, proslav, uspehov, dosežkov in skupnega življenja v tej deželi. Naša prisotnost šteje zdaj že pol stoletja, za nekatere nekaj let več, za druge nekaj let manj. Kot skupina smo se tukaj nastanili, tukaj delali, se poročili, tukaj so se rodili naši otroci in morda že njihovi otroci. Deloma smo se asimilirali, deloma pa smo naše avstralsko angleško-keltsko okolje spremenili. K Avstraliji kakršnaje sedaj, smo prispevali svoj delež. Predvsem smo mnogo zgraditi in vstopili v javno življenje države. Frančiškanska brata. p. Beno Kor bič in p. Klavdij, sta prišla v Sydney julija, leta 1951, januarja 1952 pa sta že začela izdajati Misli. Prvi urednik je bil p. Klavdij. Odzvala sta se prošnji škofa Gregorija Rožmana naslovljeni na frančiškane v Lemont in Jožeta Čuježa, vplivnega moža sydneyske slovenske skupnosti, ki je pisal škofu. S svojim prihodom sta postavila osnovo za slovensko versko in kulturno skupnost, kise vedno povezuje Slovence v Avstraliji. Poseben instrument te povezave je postalo glasilo Misli. Prva številkaje izšla 25. januarja 1952. Misli so bile temelj, na katerem smo postavljali naša slovenska središča in povezali slovenske domove. Preko Misli smo se srečevali in združevali. Nudile so nam most med nami, ki smo živeli razkropljeni na vse strani avstralske celine ter most z rodno zemljo, po kateri se nam je v naši osamljenosti in odtujenosti tožilo. Misli so nam v to daljno deželo prinesle slovensko besedo. Petdeset let bo že, odkar smo Slovenci začeli prihajati v to daljno deželo. Nekateri smo prišli pozneje in se pridružili skupnosti, kije že pognala korenine in si uredila svoj slovenski prostor. Kakšnih petdeset let je bilo to? Kaj se je dogajalo, kako je raslo in uspevalo, kar smo vsadili in negovali? O vsem tem in podobnem imamo izreden in svojevrsten dokument - slovensko glasilo Misli. Letos praznujemo tri pomembne obletnice, ki nas spominjajo na nastanek naših slovenskih cerkva in s tem slovenskih verskih in kulturnih središč: 30letnico v Mebournu, 25letnico v Sydneyju, 15letnico vAdelaidi. Je paše ena obletnica, katere ob našem praznovanju ne sinemo zaobiti. Naše prvi glasilo - Misli -izhaja nepretrgano že od leta 1952, torej 46 let. S tem glasilom so se Slovenci povezovali, tu se je pisala kronika slovenstva v Avstraliji. Misli tvorijo predzgodovino skupnega slovenskega življenja pod Južnim križem, ki se je bujno razcvetelo, še preden so nastale cerkve, središča in domovi. Iz njih je potem zažarela slovenska kultura in družabnost, se glasila slovenska pesem in beseda., Tu smo se Slovenci zbirati k veseli družbi ali k bogoslužju, proslavljanju in k slovenski domačnosti. Začnimo torej našo pot spominov in obletnic s prelistavanjem našega prvega glasila, Misli. Oglejmo si kažipote, ki so jih tako verno zapisovali bratje frančiškani iz svojih delovnih prostorov, najprej iz Sydneyja, potem iz Melbourna, Pertha in Adelaide, in s svojih poti po ozemlju, za katerega so prevzeli dušnopastirsko skrb. Berimo tudi odzive rojakov, katerim so Misli ustvarile prvo slovensko skupnost v Avstraliji. tako smo prihajali in živeli pot stoletja naše zgodovine na peti celini Mij' 19S2, IZ FIS E M 3 K E~G~ "te I Sl I" 3tron 10. 'K B 1 R Loto X. Številka 7, L a I K n Kakšne so bile prve Misli? Bile so preproste, mašah, spovedih, polnočnicah, velikonočnih prirejene na ciklostilu, pa tako dragocene. Odzivi praznikih. V vseh krajih, kjer so živeli Slovenci, so na prve številke so bili ganljivi in polni navdušenja. se že takoj po prihodu bratov frančiškanov imeli slovenske cerkvene obrede. Od vsega začetka lahko beremo tudi o porokah, smrtih, rojstvih rojakov v Avstraliji. S tem imamo že prvo kroniko slovenske prisotnosti v Avstraliji. Ta kronika se nadaljuje še danes, ko smo tukaj že pol stoletja.Že v prvih številkah so se pojavili oglasi. Slovenci so nudili Slovencem, kar so ti najbolj potre- »iBELi.IDS -Sft u-s Zahval Ju j ara so za ki sew Jih ta teden prvii prejel. VIC vos«, jam sprejeman In pobiram MISLI.Veseli m*, da spomnila tudi n.sSo. ubo'M drufcinn. - VIC jtj...,. c a _ _~ahval jujam ae Vara ?,a Aasopls in was prisrino pozdravljam. ' ”3poro4ite .koliko jo naročnina z o. MI3LI (HI 4 - vsak da,kolikor “ to nore.Lla’: se vaorfcuje s prostovoljniral prispevki.) kH l- .fi C Sprejeli vsa Stevilko.PotiilJajii akromon prlernivok in wa»i teli> u^pciha. - i-: ,v^ , Tu v laserju Jo alovensko besedo la redko aliSafci, žito ae ■it-”Iv JfoRo boli v-esol).ni.Tt;d< taot r.,Vlr, mri tomMi-h._____________________________ Oglašali so se bralci iz cele Avstralije in celo iz Nove Zelandije. V vsaki številki najdemo odzive in naročila. V prvem letu se je naklada od 260 povečala na 750 naročnikov. Že v prvem letu izhajanja so Misli zrcalile življenje Slovencev, njihove potrebe in poskuse povezovanja. Vidna je ^‘la želja, da ustvarijo slovensko skupnost v Avstraliji in pri ljudeh ohranijo slovensko svojevrstnost. V prvem letu izhajanja Misli beremo o prihodu dr Mikule 13. sept. 1952, in mesec pozneje, 25. okt. 1952 o prihodu p. Rudolfa Pivka iz kitajskih misijonov. Dr. Mi kul a je nastopil službovanje v bovali v tistih letih. Začeli so se postavljati na noge, se vživljati in obenem nuditi usluge in potrebščine. Misli so nudile tudi slovenske knjige. Važne so bile tudi lekcije iz angleščine, saj večina Slovencev tega jezika ni znala. Prva skrb naseljencev je bila poslati pakete hrane domačim, ki jim je primanjkovalo mnogo Priporočam se /a potil jan jt paketov v tlvmo',>ino. Naj nižje cenc — najhitrejša postrežba! JOSIP / VDMK 56 .\orfolk St., Norih Porih, U.A. Perthu, kjer je skrbel tudi za Avstrijce in Italijane P■ Rudolf pa v Sydneyju, kjer je pozneje prevzel uredništvo Misli. Oba sta potovala po celi Avstraliji ::i obiskovala Slovence, kjerkoli so živeli. Živeli pa So resnično vsepovsod. V Mislih beremo o obiskih, »r. J. KOCE, fi P.O. Bnx 670. PERTH, «.A. POŠILJANJE PAKETOV V DOMOVINO! Dejstvo je, da je moja firma uvedla najnižje cene za pakete. Računajte in boste sami ugotovili, da-je to res’ Dejstvo je, da uživa moja firma v Trstu glas. da posluje točno kot ura. Na željo so na razpolago zahvalna pisma rojakov, ki to zgovorno potrjujejo. Strokovno pakiranje brezplačno. 7.a vse inlomiacije—glede preskrbe raznih dokumentov, dovoljenj, pievodov, kreditov, špedidiskih poslov, potovan ja i.t d — na ra/polago. potrebnega. Prva polnočnica v Sydneyju, prvi družabni večer v Sydneyju 27. junija J953 (kresovanje), v Adelaidi, 24. julija 1954,v Leto I. Stovilka 1. -7 houghTTi * 25. J-urarja 1952. Printod and published (Editor) sRov. B. .Torbic 45 Viotoii.- Street, VAVBHL3T (SycUioy) H;8. Melbournu 14. avgusta, v Brisbanu 21. avgusta. Tudi v Wollongongu so priredili prijeten družabni večer. Ti so se potem kar vrstili, po vseh krajih Avstralije. Slovenci so se v teh prvih letih izredno radi družili in praznovali. Tudi zbiranje denarja se že začenja. V začetku gredo vsi dohodki in nabirke v prid Misli. Na kaj drugega v prvem desetletju še ni bilo mogoče misliti. Slovenski časnik je bil pač tisti, ki je Slovence združeval in jim dajal potrebno oporo. Misli so postale pravi časnik VMMi Sl.Albans VIC. dec. 195 S. Miktavtevanje in prvi otroški zbor pod vodstvom gospe Vadnjatove. Miktavl je Marko Zitterschlager v decembru 1953. Z velikim ponosom so se predstavile s sliko Bleda in sydneyskega mostu. Za leto 1955 je Stanislav Rapotec izdelal glavo zanje. Leta 1954 so v Melbournu ustanovili Slovenski klub, ki je imel že v prvem letu delovanja celo vrsto družabnih prireditev. Leta 1955 so imeli v Wollongongu že moški pevski zbor, Škrjančki. i ODPRLI IOMO V SYDNIYU ZA POtKUtNJO SLOVENSKO PISARNO 121 St. ^oollizhm, blizu post ornci-A dne 3. maj n 1956. To Je v hisi, ki rvoj postan* SLOVENSKI DOM. J« deset minut hoda od noj inego bivolI»co na 66 Gordon St., Paddlngron. Mimo hive vozi Ocean St. tram in od Central Roi lway postaje avtobusa Dover rlelflhtu In S. Heod Cemet«ry, st. 333 ir* 360. V mesecu maju bo odprta »orno naslednje dni In ure: Ob eelrtklh ves dan, od 9 dop. do 8 xvečer. Ob torkih, sobotoK in nodeljoh samo pop. od 2-8. Telefona seenkrat se ne l»«. V zodevoh MISLI, SlovenskeQa Doma, i a nabavo knjig in podobno sc bost« lahko obračali tjo. Mo svidenjeI Slov. duhovnika. Leta 1955, 3.decembra,je bilo eno izmed prvih miklavževanj in sicer v St. Albansu ter nastop mladinskega zbora pod vodstvom ge. Vadnjalove. Leta 1956 so imeli miklavževanje tudi v Sydneju v IVollongongu, poročajo Misli. Decembra 1956 so v Sydneyju že začeli misliti na slovenski dom in pričeli z zbiranjem denarja. V marcu 1957 beremo o slovenskem domu v Melbournu. Arhitekt Cvetko Mejač je podal svoje strokovno mnenje o uresničenju tega cilja. Ves ta čas so potovali patri iz Sydneya, p. Ambrožič in p. Pivko, in obiskovali Slovence, kjer so jih le našli. Dr. Mikulaje prihajal celo iz Pertha. Oglašal se je v Canberri, Kalgoorliju, po vseh krajih .Južne Avstralije, Viktorije in New South IValesa, kjerkoli so živeli Slovenci. Po ponovnem povpraševanju in klicih na pomočje septembra 1956 prispel v Avstralijo p. Bazilij Valentin, da prevzame dušnopastirstvo za Viktorijo ua IIU 'i t n n o a i K Hohni I. (Itgim nf .Siomiilnn romrnuailr in Auilrniia ol. IV. N„. 3. MARCH, 1955 •* T II O IJ G H T S ” MISLI. G.P.O. Bon 55J, Sydney, N.S.W. ^ slovensko versko in kulturno središče /J| sv. ciril in metod melbourne Saša Ceferin Od Padua Hall do Baragovega doma P- Bazilij seje takoj po prihodu naselil v frančiškansko hišo Padua Hall, kjer je imel najprej stanovanje, pozneje svojo pisarno in svoj telefon, na katerega ga je lahko poklical vsak Slovenec. Hiša je v tem času služila za poboljševalnico mladim fantom, počasi pa prešla iz uporabe. Leta 1960 sojo avstralski frančiškanski bratje prepustili p. Baziliju, ki jo je namenil uporabi in potrebam slovenskih naseljencev. V Mislih (marec 1958) beremo, da sije dal p. Bazilij Podaljšati potni list še za dve leti in pa daje v odboru Slovenskega kluba Melbourne deloval kot socialni referent. V Mislih (maj 1958) seje začela rubrika P. Bazilij tipka. Tako seje začela njegova 40-letna kronika, ki nam toliko pove o našem življenju in delovanju, o rojstvih in smrtih na jugu Avstralije, zraven pa je nekakšno kramljanje med njim in njegovimi Slovenci, tako da Človek kar prisluhne in si lahko živo predstavlja ta srečanja. Oktobra 1959 je z veseljem poročal, da bo lahko tretjo nedeljo na vsak drugi mesec imel slovensko sv. mašo v cerkvi sv. Frančiška, Burnely. Posebno je vesel, ker ima cerkev kor in orgle. Kmalu so Slovenci lahko imeli mašo v tej cerkvi enkrat mesečno.. Na razpolago je bila tudi dvoranica., kjer se je že po prvi maši zbrala kar lepa skupina na družabnem večeru. Leto 1960 - začetki in mejniki slovenske prisotnosti v Melbournu ^ majskih Mislih (1960) poroča p. Bazilij o svojih °biskih v Bonegilli in o fantih, ki jim je preskrbel hrano, stanovanje, pa tudi službo. Velik dogodek je bil slovensko Pokopališče v Keilorju, po načrtu Vladimirja Doriča. 6. ebruarja je bil skopan temelj za granitni okvir, ki naj bi °bdajal 18 grobov. Štefan Srnec in Janez Vidovič sta Postavila na temelje granitni okvir in zacementirala. . ° e8 R- Doriča so se lotili prostovoljnega dela: Štefan Mlsl*. september 1998 Srnec, Janez Vidovič, Ivan Zupan, Franc Petelin, Martin Pirc in Edi Molan. Dne 20. februarja so končali betoniranje zatemenlj. Štefan je preskrbel pesek, Iskrov Rudi železno ogrodje, cement pa so kupili spotoma. Ta dan so se pridružili delu še brata Jože in Tone Gjorek, Tone Laznik in Miro Prajdič. Celo film so posneli in ga kazali rojakom ob naslednjem srečanju Velik dogodek je bil tudi pridobitev Slovenske duhovniške pisarne v Padua Hall. P. Bazilij jo je dobil pod pogojem, da si priklopi svoj telefon. Svojim faranom je sporočil številko, na katero so ga potem klicali vsa naslednja desetletja: 86 7787. Tako se je v Melbournu počasi gradila in sestajala skupnost: k obredom, praznovanjem in družabnim večerom; ves čas brez lastnega poslopja. Maše so bile v Burnleyju, pri sv. Frančišku. P. Bazilij je v Bumleyu organiziral tudi fantovske popoldneve s Šahom, namiznim tenisom in podobno. O pomenu slovenske maše v Bumleyju je ganljivo napisal Jože Kap (Misli, julij 1960), ki jo ‘je našel polno - samih Slovencev’, in se potem udeležil fantovskega popoldneva ob narodni pesmi, šahu, ping pongu, razgovoru in vonju klobas. Slovenija onkraj morja! P. Bazilij je kmalu izposloval, da so Slovenci imeli sv. mašo tudi pri sv. Frančišku v središču mesta, v najstarejši cerkvi Melbourna. Obisk je bil dober, tako da je za Slovence izprosil tudi uporabo cerkvene dvorane za družabnost in kulturne dogodke. Dne 4. septembra je bila tudi otvoritev Slovenskega doma v Melbournu, ki gaje p. Bazilij svečano blagoslovil. Tako so imeli Slovenci svoj prvi dom, na naslovu: Slovenski dom - Slovene Centre, 371A Park Street, Princes Hill, Victoria. Septembra je p. Bazilij prvič obiskal Tasmanijo, najmanjšo deželo in otok na jugu Avstralije. Frančiškanski sobratje in duhovniki so ga lepo sprejeli ter mu razkazali lepote tasmanskih gora, jezer in 1 lall končno Na dan sv. Valentina, dne 14. februarja 1963, je Padua zgodovinskih krajev, našel pa je samo enega Slovenca (v karavani ob cesti), za katerega je slišal, da živi na Tasmaniji. Seveda seje ta France, katerega priimek je bil isti kot p. Bazilija, skoraj sesedel od presenečenja. Zmenila sta se, da ga bo spet prišel obiskat v naslednjem letu. Melbournsko romanje na prvo nedeljo v novembru, najprej na keilorsko pokopališče, potem pa v Sunbury, k procesiji Kristusa Kralja, je bilo v letu 1960 že tradicijonalno, z narodnimi nošami in več kot 200 udeleženci. Septembra so avstralski frančiškani in gojenci zapustili Padua Hall in prepustili hišo p. Baziliju, ki je kmalu potem nastanil v njej Jožeta Kapušina, prvega Baragovca. Kljub temu, da še ni vedel, kaj bo s to hišo, je imel za božič v njej že šestnajst slovenskih fantov, tako da so skupaj praznovali Božič, zjaslicami in drevescem. Imeli so tudi slovensko mater, gospo Kregarjevo, ki jim je kuhala. Padua Hall - na tihem že Baragov dom - je počasi dobivala nov obraz. Maja meseca 1961 je poročal p. Bazilij, da stanuje v domu 27 fantov, ki se jim v prostem času pridružijo še drugi, ki živijo razkropljeni po Melbournu. Pojejo, muzicirajo, igrajo odbojko, namizni tenis in biljard. Pripravljajo se tudi na nujna dela popravil in pleskanja hiše. Sedemnajstletni fant, Peter Fischinger iz Chichaga, piše p. Bazilij, izdeluje podobo brezjanske Marije Pomagaj za kapelico ob Padua Hall. Pater upa, da bo to začetek avstralskih Brezij. Junija 1961 pa kar zavriska iz Misli: dobili smo avstralske Brezje, in sicer prav pred praznikom Marije Pomagaj, dne24.maja. Tako jo je pater lahko ustoličil v kapelici nad predvečer, v kotu na desni strani oltarja. Hitro pa je dobil tudi dovoljenje, da postavi sliko nad oltar in je pred njo maševal že naslednji dan, na praznik Rešnjega Telesa. Iz kapelice so na praznik Antona Padovanskega, patrona hostela, prvič zadonele litanije Matere božje Rojaki so začeli obiskovati kapelico, kjer je bila od takrat naprej božja služba vsak dan, kadar je bil p. Bazilij doma. Od nadškofije je v svoje veliko veselje dobil 198 tudi dovoljenje za krščevanje. Tako so s kapelico dobili Slovenci ‘faro v malem’. Slikar France Benko, ki je prišel julija v Padua Hall na počitnice, je čas dobro izkoristil. Celo steno bralne sobe je spremenil v krasen, živo barvan zemljevid Slovenije z večjimi mesti in kraji, gorami in rekami in drugimi posebnostmi. Naslednji razred slovenske šole se je potem vršil kar pred tem zemljevidom, v veliko navdušenje učiteljice in učencev. Začetke je v tem času doživel cerkveni zbor. Med mašo se je oglasil tudi otroški pevski zborček, lep uspeh učiteljice Anice Srnec. Obiski so že v tistih časih pomenili praznik in družabnost. Če je bil gost duhovnik, so se vrstile tudi obredne in kulturne svečanosti. Takšen je bil prihod p. Odila iz Amerike. Obednicaseje 10. novembra napolnila z dvesto rojaki. Prišli so poslušat predavanje s skioptičnimi slikami o Sloveniji. Ta dober in šaljiv govornik je potem pokazal slike še v Geelongu. Pod vodstvom p. Odila je naš cerkveni zbor krasno pel med mašo in na pokopališču, skupaj s pevci iz Geelonga. V novembrskih Mislih beremo, da je dala škofija dovoljenje, da se lahko praznuje polnočna maša na prostem, na dvorišču slovenskega hostela Padua Hall. Spet en pomemben korak naprej, še en velik dogodek v življenju naših ljudi v Avstraliji. Kot je p. Bazilij upal, je bilo vreme naklonjeno, vernikov se je zbralo blizu tisoč in vzdušje je bilo izredno lepo in ganljivo. Zbrani rojaki so ob spremljanju obreda oživljali tople spomine iz mladih let in drugih časov. Poleg slovenske molitve, slovenske besede in pesmi jih je preko zvočnikov razveselil tudi mili glas naših zvonov. Slovenske maše so naši duhovniki, bratje frančiškani tedaj že deset let redno, ali vsaj občasno obhajali v vseh krajih, kjer so se naselili Slovenci: v Geelongu, Morwellu, Ballaratu, Berriju, Wodongi,na Tasmaniji. Misli, september 1998 dobila novo uradno ime: Baragov dom V načrtu pa je bil spet nov projekt: lurška votlina. V soboto, 31. avgusta so šli fantje nabirat skale za lurško votlino, ki naj bi do Božiča zrasla za Baragovim domom. Vodstvo projekta je prevzel Štefan Srnec. Fantje so nabrali poln tovornjak skal. ki jih je Roman Uršič pripeljal s svojim tovornjakom. Tako seje začelo. Kako zelo pomemben je bil p. Baziliju Baragov dom in njegovi fantje! Zelo je skrbel zanje, za njihovo zadovoljstvo, dobro počutje, prijetno domačnost, razvedrilo. Vsako leto vse do svoje smrti je p. Bazilij 16. septembra s svojimi Baragovci praznoval Baragov večer, s pesmijo, glasbo, pogovori, spomini. pod vodstvom g. Klakočerja in tako naprej. Vedno znova se je p. Bazilij zahvaljeval posameznikom, ki so pošiljali prispevke za gradnjo cerkve. Do decembra leta 1964 je bila zbrana lepa vsota, 4390 funtov. Dovolj za začetek, posebno če verniki darujejo svoje delo, je pisal pater. Cerkev sv. Cirila in Metoda Gradnja Dne 16. septembra 1963, na tretjo obletnico Baragovega doma, je p. Bazilij pokazal nadškofijskemu ordinariatu prve načrte in model (zahvala inženirju Branku Tavčarju in umetniku Vladu Doriču) za Slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda, ki naj bi zrasla na igrišču ob Baragovem domu: kot dokaz naše slovenske katoliške zavesti, v spomin 1100 letnice slovanskih blagovestnikov in obenem kot spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne. Od cerkvenih oblasti je 3. oktobra dobil dovoljenje za zidavo. Oktober je bil tudi mesec, ko je prispel med nas p. Valerijan Jenko, ravno ob pravem času, daje lahko delil 2 nami to veselo vest. Za gradnjo cerkve se je takoj zavzela cela slovenska skupnost. V novembrskih Mislih p. Bazlij že poroča, da je zabeležil 32 darovalcev in nabral skoraj tisoč dolarjev. Umetnik F. Benko je obljubil mozaik za steno velikega oltarja. Še več rojakov je obljubilo delo: J. Zemljič vsa kleparska dela, okrog petnajst rojakov svoje delovne sile °b gradnji, tiskar Simon Špacapan vsa tiskarska dela za cerkev. In tako seje začelo. Odslej je cela skupnost zbirala denar: ^osmezniki, slovenska skupnost v Melbournu in drugod, ^enar so zbirali učenci Slomškove šole ob svojih igricah n drugih nastopih, starejši ob koncertih, fantje iz ^araaoveaa doma. pevski zbor Škrjanček iz Sydneyja ^isli, september 1998 Vodstvo zidave prevzela Alojz Markič in Rudi Koloini. Delo se je začelo s slovesnostjo zasajanja prve lopate, 7. nadaljevalo do 2. junija 1966 okrog poldne. Tovornjaki so odvažali zemljo, kakšnih 2000 kvadratnih yardov. Odpeljali sojo na Kew golf igrišče, kjer sojo odkupili, tako daje to skorajda krilo stroške odkopavanja. Gradnja cerkvice je lepo napredovala. Zadovoljivo je tudi rastla vsota prispevkov in pridnih rok je bilo vse polno. Ko je dal slovenski gradbenik Lojze Kavaš na Za odkritje in blagoslovitev Baragove sobe in spominske plošče je p. Bazilij izbral 21. julij, sto letnico smrti škofa marca 1965. Alojz in Rudi sta že počistila zemljišče, Karel Čolnik pa je prevzel izkopavanje z buldožerjem. Veliko odkopavanje se je začelo 29. oktobra 1965 in se razpolago svoje zidarje in delavce za tri dni, so zidovi kar vidno zrasli. Po malem zastanku je junija 1966 na zemljišču spet oživelo. Zalivali so cementno ploščo. Na delo se je priglasilo kar 26 delavcev. Pod veščim očesom mojstra Antona Knajpaje bilo v splošno zadovoljstvo veliko delo kaj hitro dokončano. Med tem so se vrstili še drugi dogodki. Avstralijo je po dveh letih zapustil p.Odilo. Bolezen in leta so ga poslala proč, čez morje, tako da ni utegnil dočakati sedemdesetletnice. Baragovci so praznovali peto obletnico doma ob zvokih domačega orkestra Bled. V domu je živelo 37 stanovalcev. Skozi hostel je od svojih začetkov že šlo, po patrovem štetju, 500 fantov. Kolika pomoč, koliko dobrega dela! Anica Srnec je v začetku leta 1966 odpotovala na enoletni študij v Evropo.To je bila velika izguba za Melbourne, za šolo in kulturne programe. Zato je bil to res najboljši čas za prihod frančiškanskih sester Brezmadežne. P. Bazilij je kupil v bližini Slomškov dom, kije bil potem vsa leta del dogajanja našega verskega in kulturnega središča v Viktoriji. Prišle so 3.aprila 1966 in se takoj lotile dela. Prevzele so cerkveni zbor, skrb za cerkev, odgovornost za slovensko šolo in odprle otroški vrtec. Slomškova šola se je tako do nadaljnega preselila v Slomškov dom in sestre so takoj začele s pripravo malih učencev za nastope in s šivanjem kostumov in kulis. Nastala je Baragova knjižnica. Knjižničar Ivan Mihelj, 200 je prevzel skrb za lepo število zbranih slovenskih knjig. Medtem ko je gradnja napredovala in je cerkev dobivala najprej stene in železna rebra za streho, se je France Benko lotil dela na mozaiku sv. Cirila in Metoda. Poseben praznik je bil, ko je M. Romana Toplak, predstojnica sestrske družine Slomškovega doma 15. aprila 1967 praznovala 80 letnico. Priredili soji lepo jubilejno praznovanje, kateremu so se pridružili slovenski in avstralski duhovniki, redovnice in laiki. Pridružil se je tudi škof Stevvart, kije rekel: ‘ Vidiš, to je Cerkev: škof, duhovniki, redovniki in redovnice ter laiki - vsi kot ena drulina, pa četudi lahko okrog naše mize naštejem kar sedem narodnosti... ’ V začetku leta 1968, 15. januarja, je m. Romana preminula. Njej v spomin je p. Bazilij pozneje poimenoval dom za ostarele, Dom Matere Romane. Blagoslovitev cerkve v v. Cirila in Metoda Prvi slovenski škof na avstralskih tleh V junijski številki Misli p. Bazilij sporoči, daje za blagoslovitevcerkve v nedeljo, 20. oktobra vse potrebno dogovorjno. Škof dr. Janez Jenko je že sprejel vabilo, da blagoslovi našo cerkvico in nas obišče‘na drugem koncu sveta’, je naš pater napisal v Mislih. Bilje trdno prepričan, da bo z božjo pomočjo in seveda s pridnim delom vse ob času dokončano malodu-šnežem navkljub, ki so majali z glavami. Želel pa je tudi, da bi bilo to leto zaznamovano s čim večjo svečanostjo. Medtem je Baragov dom imel nekaj pomembnih obiskov. Aprila je obiskal naše središče pomožni škofCullinane, ki mu je bila v nadškofiji dana posebna skrb za priseljence. Vse si je ogledal z velikim zanimanjem in dobil najlepše vtise. Meseca maja pa seje oglasil, na svojem kratkem obisku Australije, vrhovni predstojnik frančiškanskega reda, p. general Konstantin Koser. Rojen v Braziliji, je bil v preteklem letu izvoljen za 115. naslednika sv. Frančiška. Bil je tudi prvi frančiškanski general, kije obiskal Avstralijo. Za odkritev in blagoslovitev Baragove sobe in spominske plošče je p. Bazilij izbral 21. julij, sto letnico smrti Friderika Barage. Za ta svečani obred je naprosil melbournskega nadškofa Jakoba Knoxa, ki se je vabilu rad odzval. To je bila lepa priložnost, da Cerkev v Avstraliji zve nekaj več o tem izrednem slovenskemu človeku. Praznovanje je bilo prekrasno, z nagovori, petjem, narodnimi nošami. Zbralo se je nad 400 ljudi, vreme pa ni bilo nič kaj prida. P. Bazilij se je pritožil patronu doma, da ne skrbi dovolj za svoje in naše dobro 'me. Ob kipu je spregovoril p. Ambrožič, ki je pred leti začel akcijo za Baragovo beatifikacijo. Oktober se je medtem približeval, treba pa je bilo še mnogo urediti in pripraviti. Skoraj nemogoče? Ne, po mislih p. Bazilija. Zvonove je že naročil - iz livarne v Sloveniji (‘čeprav ne bodo smeli preveč zvoniti’) in prave orgle na piščali, kakršne so bile doma. Krstni kamenje podarilo Slovensko društvo Melbourne. O delu v teh zadnjih mesecev pravi tole: Vinko Molan je s pomočniki izgotovil poleg velikega okna na pročelju tudi visoko in kaj sitno okno nad prezbiterijem. Alojz Kerec iz Baragovega doma pa se je s pomagači lotiI stropa. Stranskih stopnic v cerkev in stopnic v zakristijo bi ne imeli brez požrtvovalnega Franca Purgerja in Petra Zorzuta. Matija Cimerman in Jože Kosi sta napravila polžaste stopnice na kor, dočim sta Jože in Franc Rozman oblekla veliko okno na pročelju v aluminij. Alojz Markič in Rudi Koloini sta z Maksom Koržetom že začela na zidavi 'zvonika'. Marko Krževan bo prevzel izdelavo odra v dvorani. Z električno napeljavo imata skrbi Jernej Podbevšek in njegov mojster Stojan Kuluveovski. Ferdo Toplak izdelava ograjo za glavno stopnišče, Ivan Mihelj in Ivan Valentič sta sprejela v delo ograje stranskih stopnišč. Anton Brne, Alojz Kumar in Peter Vorich so pripravili ogrodje in plošče za mozaik, ki bo pokrival zadnjo steno. In še bi lahko našteval imena. Zlasti tesarskega dela nam te tedne ne bo zmanjkalo, saj nas še čaka vzvišen pod prezbiterija in pa vhod v cerkev. Čakata nas tudi še stranska oltarja, dočim je glavna kamenita oltarna miza prav v teh dneh na poti iz Adelaide kot dar tamkajšnjega gradbenega mojstra Slavka Kralja. V oktobrskih Mislih poroča p. Bazilij, daje zvonik dokončan, prav tako strop. Mozaik bratov, sv. Cirila in Metoda že od 28. septembra krasi steno nad oltarjem. Torej glavno je narejeno. Drugo delo pa bo seveda moralo počakati za pozneje. Škofa dr. Janeza Jenka, prvega slovenskega škofa na avstralskih tleh je lepa skupina rojakov pozdravila na melbournskem letališču 4. oktobra. Sledil je lep večer v Baragovem domu, naslednji dan slovesna maša in pridiga v St. Albansu in potem z rojaki v dvorani. Potem pa so ga pozdravili še rojaki v Geelongu. V soboto so škofa pozdravil učenci Slomškove s°le z domačo akademijo in igro Stati križ. Nedelja, 20 oktobra, je bil dan, ki ne bo nikoli pozabljen.. Čudovit pomladni dan, pa veliko število vernikov, prišlo jih je okrog2000. Prišli so rojaki iz vseh dežel Avstralije, visoki avstralski cerkveni dostojanstveniki in predstavniki države. Po blagoslovu cerkve, tabernaklja, orgel, ki so prvič slovesno zazvenele, je mladina v narodnih nošah prinesla v cerkev sliko Marije Pomagaj. Sledila je prva maša. Popoldne ob treh je bila cerkev spet prepolna. Tokrat so se zbrali birmanci in birmanke (103 po številu), z botri in starši. Ta dan je bil v novi cerkvici krščen prvi novorojenček, Markičeva prvorojenka, hčerka Alojza Markiča in Anice roj. Cimerman. Še je bilo praznovanj. Na velikonočno nedeljo je leto pozneje škof J. Cullinane blagoslovil zvonove. Po slovesni maši pred lurško votlino seje množica zbrala pod stopniščem cerkve, sledila pa ji je procesija z narodnimi nošami in banderami. Lepo okrašeni trije zvonovi so čakali pod zvonikom na vrhu stopnišča. Po stari slovenski navadi je vsak zvon dobil botra ali botro. Ob velikem zvonu svetih bratov, Cirila in Metoda je stal arhitekt in gradbeni inženir Branko Tavčar, kije to čast zaslužil za brezplačno delo pri nastajanju cerkve. Ob zvonu Marije Pomagaj je stala Julka Mrčunova, kije prva darovala za novo cerkev. Ob zvon Vernih duš pa je Ivanka Urbasova nadomeščala pokojnega moža Ivana, vnetega delavca vrsto let. Cerkev in dom - vera in kultura delo in zabava V naslednjih mesecih in letih seje nadaljevalo delo v dvorani. Za vse tesarsko delo, parketni pod, so vedno priskočili pridni obrtniki in postopno dokončali delo. Dvorana je v naslednjih mesecih in letih postala središče razgibanega kulturnega in družabnega življenja. Vrstila so se razna praznovanja od materinskege dneva do raznih priprav in vaj. Folklorna skupina vadi nove plese za nastope tudi pred avstralsko skupnostjo. Začnejo se vaje za igro Pri belem konjičku. Drugo igro, Razvalina življenja, pripravlja Slovensko društvo Melbourne. Fantje Baragovega doma sprašujejo, kdaj bo dvorana lahko tudi telovadnica in če bi lahko uvedli odbojko in košarko. Predstava igre Pri belem konjičku julija meseca je tako dobro sprejeta, da igralce povabijo še v Geelong, nato sledi ponovitev v Melbournu. ObeSanje zvonov. M. Cimerman, J. Kosi, A. Markič V nedeljo, 20. julija 1969, je bilo v cerkvi sv. Cirila in Metoda prvo žegnanje. Slovesnost je vodil ukrajinski škof Ivan Praško s staroslovensko liturgijo. S sabo je pripeljal celo pevski zbor, daje bil obred še lepši.Tako se je svečano začelo praznovanje letnih žegnanj, ki je postalo tradicionalno in bo ostala, dokler bo živela slovenska skupnost v Melbournu. Istega leta je prispel v Avstralijo frančiškanski novomašnik p. Stanko Zemljak, ki je imel v večjih slovesnkih središčih ponovitev nove maše. V cerkvi sv. Cirila in Metoda je maševal 21. septembra, zatem pa še v Adelaidi, v Ballaratu in Berriju. Med nami je ostal deset let. Slovenski del pokopališča v Keilorju seje povečal še za štiri prazne grobove; prostorje namenjen družini sester frančiškank Brezmadežne. Zgrajena je bila tudi kapelica iz sive opeke in postavljen okvir iz granita ter bela plošča z napisom. To lepo delo so opravili Štefan in Anica Srnec ter Rudi Simu-nkovič in Janez Burgar. P. Bazilij se je 31. decembra 1969 odpravil v Sydney in se udeležil blagoslovitve nove cerkev sv. Rafaela, ki jo je zgradil p Valerijan skupaj s svojimi verniki. Septembra 1970 praznuje Baragov dom, na katerega je bil p. Bazilij tako zelo ponosen, svojo desetletnico. V tem času si je Baragov dom pridobil ime dobrodelne ustanove pri avstralskih oblasteh, tako da Frank de Grood ni imena Baraga House ‘izpustil še iz nobenega poročila Canberri’ (Misli, 1970, str. 198) Praznovanja v cerkevnem letu dobijo svoje temelje. Dne 13. junija 1971, v nedeljo po deseti maši je bila prva Telovska procesija. ‘Prav preprosto, z narodnomi nošami, banderi in zvonenjeni’, je napisal p. Bazilij. Nogometno društvo Kew-Slovene je kot član Viktorijske nogometne zveze odigralo že štiri tekme. Koncert klasične glasbe v nedeljo, 13.maja so si navzoči zapomnili kot izredno kulturno prireditev. Orkester s 25 člani je vodil Pavel Coppens, bivši rtaragovec. Izkupiček je bil namenjen odplačilu orgel v cerkvi. Dvorana seje ob tem koncertu izkazala za zelo akustično. Duhovna obnova za žene in matere v septembru leta 1972 v Slomškovem domu, ki je za vse udeleženke lepo doživetje, da tudi pobudo za ustanovitev Društva sv. Eme. V letu 1972 je p. Bernard predal uredništvo Misli p. Baziliju: “Zdaj boš pa sebe čakal na tipkarijo.” Seveda Je moral zdaj on druge čakati z njihovo tipkarijo. Uredništvo Misli seje s tem preselilo v Baragov dom in P- Bazilij urednik celih 25 let, kakor sije to želel, torej do konca svojega življenja. V začetku leta 1973 avstralske Slovence obiščeta škof Stanislav Lenič in frančiškanski provincial p. Marijan Valenčak. V središču jima pripravijo krasen Misli, september 1998 sprejem. Prijetna akademija z nastopi otrok Slomškove šole, bratov Plesničar, bratov Pahor, pevskega zbora Triglav pod vodstvom V. Trampuža, kvarteta deklet (Metka in Janika Škofič, ter Jožica in Cvetka Uršič) Posebno se postavijo s svojim nastopom piščalkarji pod vodstvom Marka Plesničarja. Zatem je igral orkester Bled, za zakusko pa je kot vedno poskrbelo Društvo sv. Eme. V naslednjih letih sledi še več visokih obiskov.Med njimi so škofje Alojzij Šuštar, Alojz Uran, Jožef Kvas, Metod Pirih, tržaški škof Belloni in torontski škof Alojzij Ambrožič (nečak p. Bernarda) ter provinciala p. Polikarp Brolih in p. Miha Vovk. Avstralski Slovenci sojih sprejemali s toplino in navdušenjem. Ob njihovih obiskih so vedno pripravljali slovesnosti, škofje pa so navadno tudi birmali slovenske otroke. Eden od obiskov je bil posebno pomemben za naše rojake na Tasmaniji . Nadškof Alojz Šuštarje šel ob svojem obisku Avstralije leta 1983 pogledat tudi rojake v Hobart. Maloštevilna slovenska skupnost je škofa še posebno toplo sprejela. Novoustanovljeno slovensko društvo (predsednik Jože Mavrič) je pripravilo izredno lep sprejem v ukrajinski dvorani. Dogovorili so se tudi za redne obiske slovenskega duhovnika iz Melbourna. V tistih letih smo imeli Še dtruge zelo ljube obiske. Leta 1974 je imela veliko turnejo po Avstraliji vokalna instrumentalna skupina minoritskih bogoslovcev Minores. Predstavili so čudovite glasbene koncerte duhovnih, narodnih in umetnih pesmimi, pa tudi za poskočno glasbo so poskrbeli. Za vsakega nekaj. Za Slovence v Avstraliji, duševna hrana, ki jim je bila tako potrebna. Slovenski Oktet je dvakrat nastopil v dvorani v Kewju. Večkrat nas je obiskal Oktet bratov Pirnat , koroški zbor Gallus in cela vrsta drugih glasbenih skupin. Tudi sami smo si znali pripraviti lepe kulturne dneve in večere. Vsa leta je prepeval na koru cerkveni zbor. Mladinski zbor Glasniki, kije zadnja leta prepeval pod vodstvom glasbene učiteljice Katarine Vrisk Največji letni dogodek, ki so ga prirejala verska središča, pa so bili vsakoletni mladinski koncerti, kjer seje srečevala mladina iz vse Avstralije. Prvi vse-avstralski koncert slovenske mladine je bil 13. decembra 1975. Začelo seje v verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda na pobudo p. Stanka Zemljaka. Sprva so bili koncerti le v Melbournu, zatem pa še v Sydneyju, Canberri, Adelaidi in Wollongongu -solnih 24 let. V njih so se predstavljali talenti naše mladine, skrb staršev in trud požrtvovalnih kulturnih ■■■ delavcev. Koncerti so še danes lep primer povezovanja in družabnostiv okviru celotne slovenske skupnosti v Avstraliji. Imeli smo še druge zbore, ki so ob svečanih priložnostih nastopili z lepo slovensko pesmijo, mladinske orkestralne skupine, pa tudi številni posamezniki so nastopali s svojim glasom in inštrumenti. Koncert harmonikašev v dvorani cerkve Sv. Cirila in Metoda, 30. avgusta, je bil prav poseben glasbeni dogodek. Nastopili so: Branko Srnec-Tomažič, trikratni avstralazijski prvak v klavirski harmoniki in še dva druga Slovenca Lydia Lah in Peter Pirnat. To je bil poslovilni večer za mladega prvaka, ki se odpravljal na nadaljni glasbeni študij v Kanado. Koncert je bil izredno glasbeno doživetje, v katerem je skupina pokazala svojo spretnost z modernimi in tradicionalnimi melodijami. Višek pa je bilo mojstrsko igranje sodobne skladbe Fables, s katero si je Branko pridobil naslov avstralskoazijskega prvaka. V istem času so nam na odru redno zapeli in zaigrali igrali bratje Plesničar. V zadnjih letih sta nam ob svečanih priložnostih zapela in zaigrala Alenka in Paul Paddle. Kdo ju ne pozna? Pa še mnogo, mnogo drugih, ki so v svoji ljubki mladosti razveseljevali s pesmijo, plesom in igro naša srca. Velik kulturni dogodek je bila slovenska razstava avgusta 1973 v Baragovi dvorani. Društvo sv. Eme je pri družinah nabralo veliko število predmetov, oljnih slik, ročnih del. Posebno pozornost so zbujale idrijske čipke, gospa Uršičeva pa je praktično pokazala, kako nastajajo. Razstavljeni so bili tudi slovenski časopisi, ki izhajajo v zdomstvu in zamejstvu; kar 34 jih je bilo skupaj z Mislimi. Rapotčeva slika Mati z otrokom je zbujala največ zanimanja. Pa tudi zbirka izdelkov iz črne gline. Mojster, kijih izdeluje, naš rojak F. Kukovvetz. Razvozljalje 2000 let staro egipčansko formulo za ‘terro nigro’, ki je zdaj njegova skrivnost in njegov patent. Od prvih začetkov skupnosti in kulturno družabnega delovanja so imele igre važno vlogo. Veliko je bilo učenja in dela, toda tudi vneme in energije je bilo dosti več v prvih desetletjih. Z igricami so se predstavljali najmlajši Paul in Alenka Paddle Toni in Paul Bogovič in mladinci. V prvih letih smo imeli igralske družine. Leto za letom so prirejale igre, ki jih je občinstvo nadvse rado gledalo. Krstnim uprizoritvam so ponavadi sledile ponovitve. Cela vrsta jih je bila: Pri belem konjičku, Prisegam, Sleherni Špelca v Ljubljani, Oh, te zadrege! in tako naprej. Baragova knjižnica je ponovno oživela leta 1977, ko je prevzela skrb zanjo Marija Opelt. Preselila se je iz razreda v sedanjo, bolj primerno sobo. Dobila je nove police. Knjig je bilo kakih 950. Država je dala denar za nabavo novih knjig, še več pa so jih darovali rojaki. Danes ima knjižnica 3,350 knjig, prav lepa zbirk zbranih del, prevodov, referenčnih knjig in podobnih izdaj. Knjižničarka prodaja tudi knjige, kasete, video-kasete in zgoščenke. Izborna zbirka, na katero smo Slovenci ponosni. V Baragovem domuje tudi arhivska soba, z dragoceno zbirko knjig, revij in dokumentov naše prisotnosti v Avstraliji. Vrednost knjižnice in arhiva se bo morda šele po dolgih letih polno izkazala. Baragova knjitniea Priprava fotografij za arhiv Ketv od leve Milena Brgoč, Marija Oppelt in Lucija Srnec Slomškova Sola Slomškova šola Otroci in mladina, zbori in folklora Pomemben del delovanja slovenskega verskega in kulturnega središča je bila šola, in z njo povezani nastopi manjših otrok in mladine. Delo učiteljic, učiteljev in sester frančiškank Brezmadežne je igralo pomembno vlogo pri ohranitvi naše slovenske identitete, skupnosti in je osnova tudi za nadaljne življenje skupnosti. Po maši, 4. septembra 1960, se je začela Slovenska šola pod vodstvom Jožeta Kapušina. Prijavilo seje štirinajst otrok. Pouk je bil sprva napovedan za vsako prvo nedeljo v mesecu. Šola se je začela v velikem navdušenju učencev, ki so hoteli prihajati kar vsak teden. Navdušen je bil tudi učitelj, ki je tako začel delati načrte za prvi otroški odrski nastop. V juniju 1961 je prevzela šolo Anica Srnec, ki se je s Melbourne, v dvorani Sv. FrančiSka. Materinski dan 1963 presledkom enega leta požrtvovalno posvetila učenju slovenskega jezika in slovenskim otrokom vse do leta 1974. Pridružila se ji je potem še Dragica Setnikar (pozneje por. Gelt), s poučevanjem folklornih plesov. Ko je Anica odpotovala na študij v Evropo, je Dragica prevzela tudi učenje. Ob svojem prihodu v Melbourne so sestre v prvih letih prevzele velik delež poučevanja in priprav na nastope. Otroci Slomškove šole z učiteljico gospo Viki Mrak. Očetovski dan 1986 Otrok je bilo vedno več, tako da jih je bilo vrsto let dovolj za dva velika razreda, tako da je bilo potrebnih več učiteljic. Delo Srnečeve Anice, posebno prvih šest let je bilo neprecenljive vrednosti. Predano in sistematično je učila otroke brati in pisati, poleg tega pa jih je pripravljala na vsakoletne nastope: za Materinski in Očetovski dan ter za Miklavževanje. Prihod sester aprila 1966 je pomenil novo obdobje tudi za Slomškovo šolo, kakor smo jo imenovali. Imele so izreden smisel za vzgojo otrok in organizacijo raznih prireditve. Poleg učenja so v tistih prvih letih pripravile kulise in zavese za oder ter šivale kostume. Sestra Silvestra je prevzela odgovornost za te priprave in tudi izbrala igre, pesmi in razne druge prispevke za nastope. Tako so bili nastopi zanimivi in otroci so radi nastopali. Mladinska folklorna skupina pod vodstvom Dragice Setnikarje nastopala ne samo med Slovenci, temveč tudi na mednarodnih koncertih in žela veliko priznanj. Med drugim je folklorna skupina zaplesala prekmurske narodne plese v prekmurskih narodnih nošah ki jih je sešila s. Ksaverija. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so predstavo ponovili. Glasniki in razne druge skupine so nastopale na domačem odru ob raznih prireditvah in se tudi udeleževale vse-avstralskih koncertov. Nekateri nastopi so bili izredni. Takšno je bilo Miklavževanje leta 1969. Prirejeno je bilo izredno lepo, z novimi zavesami, lepimi kostumi in velikim številom nastopajočih otrok. Slovensko društvo je ob tej priložnosti pripravilo nad 250 darov. Opereta Miklavž prihaja, ki je bila del programa je potem gostovala še pri Slovenskem društvu v Geelongu, v veliko zadovoljstvo mladih in starih.Začela so se tudi srečanja mladine na drugo in četrto nedeljo v mesecu, pod vodstvom Sonje Potočnikove. Ta srečanja so se nadaljevala več let. Vsako leto so se srečavali mladi kasneje pa tudi stari na poletnih počitnicah v Mt. Elizi, tradicija, kije še danes živa. 206 Mladi so s p. Stankom odhajali na ‘bushvvalking’ in v zadnjih letih s p. Tonetom začeli oživljati slovensko tradicijo hribolazništva. Leta 1975 je štela Slomškova šola nad 40 otrok. Učili sta jih s. Pavla in s. Silvestra. Dragica Gelt roj. Setnikarje učila folklorno skupino in mlade z novimi plesi pripravljala za različne nastope. Lucija Srnec je bila naprošena da poučuje mladince, potem so sestre prosile Viki Mrak, naj priskoči na pomoč. Viki je vrsto let učila folkoro v Kevvju. Zatem je nekaj let vodila skupino Rožmarin Ivanka Kropich. Folklorne plese je nekaj časa učila tudi Majda Špacapan. Vrsta je prišla spet na Viki, ki je učila folklorne plese tudi maturante. Kasneje je njema skupina Lipov cvet nastopila na vse-avstralskem mladinskem koncertu v Sydneyju in na maturantskem plesu ieta 1993. Viki je začela s poučevanjem folklore, pozneje je poučevala slovenščino, pripravljala učence na odrske nastope, naročala učno gradivo. To je bila verjetno najdaljša doba neprekinjenega vzgojno-kultumega dela med našimi učiteljicami. Do leta 1997 je poleg tega Viki učila tudi maturante v državni šoli. Z Vikije več let poučevala Pavlina Pahor, potem pa so se pridružile mlade, v Avstraliji rojene učiteljice, Barbara Smrdel, Mary Petelin in zdaj že več let leta Veronika Smrdel. Leta 1995je bil Ivan Mejač 35 let naš Miklavt Dom Matere Romane Zadnji veliki projekt p. Bazilija je bil Dom Matere Romane. Preko Misli je slovenski skupnosti odkril svojo zamisel, potem pa je s polno paro začel zbirati denar. Organiziral je Walkathone, ki so se jih udeleževali mladi in stari ter zbirali sponzorje. Letna srečanja ostarelih v mesecu septembru so bila posvečena tudi nabiralni akciji in hoji mladih. Ves trud Društva sv. Eme je odslej šel v ta namen. Mladi so hodili in prirejali koncerte pod geslom MLADINA SPOŠTUJE STAROST. Pri hoji in nastopih so sodelovali tudi najmlajši učenci Slomškove šole. To sta bili desetletji, ko je p. Bazilij napel vse sile za dosego svojega zadnjega velikega cilja. Kupljeno je bilo zemljišče. Ustanovljen je bil pripravljalni odbor. Odslej Stari upravitelj uvaja novega. Stanko Prosenak in Joie Vučko Predložen je bil načrt za enonadstopno poslopje, ki gaje izdelal Paul Archibald, priznani arhitekt za domove te vrste. Država je obljubila, da bo ta projekt podprla z vsoto $660 000, čim bo skupnost dokazala, da ima dovolj svojih sredstev. Načrt je bilo treba spremeniti v pritlično poslopje, ker so sosedje protestirali.’Pa bo manj stalo’, je rekel p. Bazilij. Slovo od Anice Markič. Od leve: Slavica Kolarič, Ema Tomaiin, Majda Sok, Kamica Sattler in Joie Vučko Tik pred zaključkom novemberske številke Misli je prišla odobritev za Dom matere Romane in obljubljena vsota za gradnjo. Odobrili so tudi gradbenika, Jožeta Golenka. Z gradnjo seje seveda začelo takoj, tako daje bilo junija 1991 že precej zgrajenega. Dom počitka pa je bil dokončan v začetku leta 1992. V ospredju s. Ema, gospa Vadnjal in Ljubica Vičič- Kosanovič je šel ves denar, ki gaje zbrala Slomškova šola s svojimi prireditavami, Društvo sv. Eme, razni koncerti in seveda letni Walkathoni in dnevi upokojencev, v ta namen. V aprilu leta 1988 p. Bazilij poroča, da je načrt za Dom narejen. Marko Zitterschlager je s s svojo dobro pripravljeno prošnjo dosegel, da so vsi darovi za Dom priznani kot izdatki, ki se smejo odbiti od Marija Horvat obdavčenih dohodkov darovalca. Dom počitka je v začetku upravljala Anica Markič. Pozneje je vodstvo prevzel Stanko Prosenak in upravljal 5 let. Letos je prevzel vodstvo Jože Vučko. Dom je znan kot eden najboljših ustanov te vrste na vzhodu Melbourna. Sodelavci in sodelavke se poslavljajo od Anice Markič po Šestili letilt poirtvovalne slulbe Slovenske žene in Društvo sv. Eme Leta 1997 je praznovalo Društvo sv. Eme petindvajseto obletnico svojega obstoja in nepretrganega delovanja. Od vsega začetka je bila postavljena osnovna struktura društva; nekaj odbornic oziroma članic, ki so vzele nase odgovornost za delovanje društva in poklicale na pomoč druge žene, kadar je bilo treba pripraviti kako večje cerkveno praznovanje. Bilo je ustanovljeno 27.avgusta 1972 ob priložnosti duhovne obnove za žene in matere v Slomškovem domu pri sestrah. Tam se je takrat zbralo osem žena. Članice naj bi bile v vsestransko pomoč apostolatu med našimi izseljenci. Za prvo predsednico je bila izbrana Tončka Plesničar. Vsaka katoliška žena, ki bi želela pomagati slovenskemu farnemu občestvu, je dobrodošla. Članice naj bi se sestajale od časa do časa, pomagale pri raznih cerkvenih prireditvah, obiskovale bolnike, nudile pomoč v sili in podobno. Za zavetnico je bila izbrana sv.Ema, slovenska svetnica, ki je s svojimi dobrimi deli storila toliko dobrega med našimi pradedi. Povedala je, da ima društvo v sedanjem odboru štiri članice: Olgo Bogovič (predsednica) Zoro Kirn, Jelko Burger in Marto Kirn. Te žene so organizacijsko jedro, ki odloča, načrtuje, oskrbuje in pripravlja. Njihova glavna naloga je, da pripravijo vsako tretjo nedeljo kosilo za upokojence. Ravno tako kosilo ali zakusko za materinski dan, za očetovski dan, za miklavževanje, za žegnanje. Ob teh priložnostih pokličejo na pomoč štiri ali pet žena iz cerkvenega občestva, ki so vedno pripravljene pomagati. Druge pomagajo tako, da prinesejo obilo peciva. Vse potrebno za zakuske in kosila nakupijo članice iz društvenega fonda, dobiček pa gre za razne potrebe cerkvenega občestva: za Baragov dom in cerkev, Slomškovo šolo, vrt in podobno. Težko je presoditi, koliko ljudi bo prišlo na kosilo. Največ jih pride na posebne dneve, kot je materinski dan. Ob obisku koroškega zbora pred nekaj leti, je društvo pripravilo 240 polnih kosil. Zora je rekla, daje bila organizacija brezhibna. Bolj običajno je kakšnih 120 kosil, ki jih postrežejo s pomočjo štirih ali petih žena. Zgodi se tudi, pravi Zora, da ne pride dosti ljudi. Potem je društvo na zgubi. Največ ljudi, kar sojih imeli, je bilo ob pogrebu p. Bazilija. Bilo j ih 400. Postregli sojih v dvorani, polne mize pa so bile pripravljene tudi na dvorišču pred lurško votlino.Takrat je streglo goste kar dvajset žena in je šlo vse zelo gladko. Že v decembrski številki Misli se zahvaljuje p. Bazilij za ‘izredno uspelo zakusko in srečolov’ na zadnjo novembrsko nedeljo in hvali ‘podjetnost in požrtvovalnost žena, ki dostikrat prekaša moške’. Tako se je izkazala kot glavna naloga in nadvse važna naloga Društva sv. Eme, da poskrbi za okrepčilo in zraven za prijetno družabno vzdušje po cerkvenem obredu ali kulturnem programu v dvorani. Kako deluje Društvo sv. Eme danes? Povprašala sem Zoro Kirn, kije zelo aktivna in delavna članica društva že štiri leta. Anlinova Francka več let predsednica druStva Ob posebnih priloinostih poslrelejo slovenske tene z dobro hrano Misli, september 1998 S tem se delo še ne konča. Ko so sestre odšle, se je ponudila Fani Šajn, da prevzame odgovornost za čiščenje cerkve. Zdaj vsak teden čistijo cerkev delovne skupine žen, ki so razdeljene v štiri skupine, tako da pride vsaka na vrsto enkrat na mesec. Fani in Zora sta odgovorni za menjavo prtov in cvetje. Cvetje prispevajo člani slovenske skupnosti ali pa podarijo prispevek za nabavo. Prav poseben prispevek podari Marija Grlj, s krasnimi orhidejami z njenega vrta. Fani Sajn in Zora Kirn pripravljajo cvetje za cerkev Pomagajo tudi možje. Srečko že vsa leta oskrbuje društvo z domačimi klobasami in potem se dva ali trije prijavijo za pripravo piknika. Takrat prav lepo diši po dvorišču. Odhod sester 12. Marca 1992, je pomenil konec prav posebne dobe: skoraj 25 letih delovanja med nami. 26. julija 1997 nenadna smrt p. Bazilija in konec tega izrednega in živega časa, dobe našega prihajanja, naseljevanja in ukorcninjenja. Po letu 1998 V Melbournu smo sedaj na začetku nove dobe. V enem letu, kar je med nami p. Metod, kot naš dušni pastir in voditelj Slovenskega verskega in kulturnega središča, je ogromno napravil. V enem letu nas je spoznal in začel veliko delo obnavljanja. Skupnost se mu je odzvala z navdušenjem in predvsem Baragov dom se kar blešči v svoji novi obleki. Kaj je z našo skoraj polstoletno dediščino danes? Kako bo šlo naprej? Društvo sv. Eme dela naprej zelo uspešno, in s polno paro, tako da so gostje in verniki vedno lepo postreženi, kadar se srečajo po bogoslužju in ob posebnih priložnostih. Na pomoč lahko tudi pokličejo širši krog žena in mož, kadar je to potrebno. Skrbijo za to, da se vsi dobro imamo, kadar pridemo skupaj. Posebej se potrudijo za to, da se ohrani dan upokojencev. S Slomškovo šolo nadaljuje mlada, tukaj rojena učiteljica - naš up za bodočnost slovenstva - Veronika Smrdelj. Mladinske ure na radijski postaji3 ZZZ se naduljejo, v glavnem po zgledu Veronike in s podporo Mete Lenarčič, voditeljice 3 ZZZ programov. Obiski slovenskega pokopališča novembra za Vse svete na Keilorjusotudi postali tradicija, ki seje trdno držimo. Dneva Baragovcev, kije po letu 1992 nekako zaspal, morda po smrti p. Bazilja ne bo več. Saj so fantje k njemu prihajali kot k očetu, v spomin na pretekle dni.Toda kdo ve? Baragova knjižnica in Arhiv slovenske prisotnosti v Avstraliji morda zdaj na drugačen način služijo skupnosti kot so včasih. Prihaja druga in tretja generacija, ki ne razume več dobro slovensko. Vendar želi vedeti čim več o svojih slovenskih koreninah. Dom Matere Romane stoji in se dobro drži, vendar ne služi samo Slovencem, kakor je to želel p. Bazilij. Služi pa, kakor je služil Baragov dom različnim narodnostim naše mulikulturne dežele. Kaj je lepšega, kot da dobi pri Slovencih streho in prijazno besedo ter toplino človek, ki vse to potrebuje? Zato ker je človek? Uredništvo Misli, ki ga je vodil p. Bazilij preko 25 let, ostaja še naprej živo. Misli izpolnjujejo svoje osnovno poslanstvo; so to, kar so bile, glasilo, ki povezuje Slovence v Avstraliji, jim daje svoj glas, in jim nudi duševno vodilo za življenje. Slovenski obraz Flustralije 3 i ^ slovensko versko in kulturno središče H sv.rofoel si/dnei/ p. Valerijan Jenko Zanimivo je, dav letošnjem letu 1998 sovpadajo kar štirje jubileji: Cerkev sv. Cirila in Metoda v Melburnu obhaja 30-letnico blagoslovitve, v Sydneyu ima cerkev sv. Rafaela 25-letnico obstoja, v Adelaidi praznuje tamkajšnja cerkev sv. Družine 15-letnico, prav tako praznuje slovenska cerkev Vseh svetnikov v Wollon-gongu-Figtree 15-letnico blagoslovitve. Tamkajšnji klub Planica je leta 1983 pod vodstvom predsednika Ivana Rudolfa kupil bivšo anglikansko cerkev in dvorano. Do takrat pa je bila slovenska maša v kapeli Villa Maria , nepripravljene. Tudi glede naših jubilejev moram reči vsaj za sebe, da me je čas prehitel. Ko je jubilej pred vrati, sem spoznal, kako pomankljiva je priprava. Ob obilici rednega dela je res težko najti čas in zbranost za pripravo spominske knjige, razstave, itd. kar naj bi dalo pregled in nekako poročilo o preteklem delu. Vendar se pri tem tolažim, da bo spet taka prilika, ko bomo v Merrylandsu praznovali leta 1999 trideset letnico nakupa stare cerkve in prve maše v stari cerkvi leta 2000. Na tem mestu, kjer stoji nova cerkev, je bila nekoč prezbiterijanska cerkev, ki smo jo kupili. Ko gledamo nazaj, na začetke našega naseljevanja, vidimo ogromne spremembe v naših skupnostih. Napredovali smo na raznih področjih tako kot posamezniki, kakor tudi kot skupnost. Staramo se tudi in mnogo naših prvotnih naseljencev je že na onem svetu. Naše vrste se redčijo. Zadovoljivo pa je, da je naša mladina že dobro vpeljana v avstralski svet. Vsi pa želimo, da bi se bolj zavedali svojih korenin. Najdemo jih v raznih poklicih, ko imajo že za seboj univerzitetno izobrazbo, za kar se imajo zahvaliti dobrim in delovnim staršem, ki so jim v večini primerov radi financirali šolanje, ko modrujejo: l’Ker sam nisem imel prilike za šolo, pa naj sin-hči študira!” Sedaj, ko prihajamo v leta, ne smemo dopustiti, da bi se nas lotila malodušnost in omahovanje. Treba je vztrajati in napraviti, kar se da, čeprav ni več toliko moči in volje, kakor v mlajših letih. Vsi želimo, da bi se mladina zavzela za delo v društvih, klubih in verskih središčih. Zato se zanimajmo za društva, klube, verska središča, folkloro, Corrimal Street. Slovenska služba božjaje bila v Figtree 23.10.1983. En mesec pozneje pa je bila slovesna otvoritev cerkve. Ob tej priložnosti je bil med nami dr. Wi!liam Murray, škof v Wollongongu, ki je cerkev blagoslovil, pridigal in maševal. Od takrat naprej je slovenska maša v tej cerkvi vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu. Pri maši redno prepeva tamkajšnji ženski zbor pod vodstvom Bariče Brodnik. Občasno spremljajo petje na orglah Andrej Žičkar, Vesna Hatežič in Marija Barič. Predsednik Ivan pa poskrbi za spored dežurstev za čiščenje in krašenje cerkve, ter za večerjo za patra. Ko govorimo o naših jubilejih, mi pride na misel pregovor, daje zgodovina najboljša učiteljica. Pri delu za skupnost se učimo iz uspehov in neuspehov, kaj bi lahko bolje naredili, kaj naj bi opustili in kje smo pogrešili. Po teh izkušnjah naj bi napravili smernice za bodočnost. Ob jubilejih se vedno znova živo zavemo, kako hitro čas beži in spoznamo, da nas je v marsičem prehitel in našel dramsko skupino, kulturo, časopise, knjige, literaturo in vse, kar je našega. Jubileji - mejniki Jubileji so v življenju posameznika, skupnosti, župnijskega občestva, društva ali kakršnekoli organizacije kot važni mejniki. Tudi zakonci praznujejo svoje pomembne obletnice poroke - jubileje. To so znamenja zvestobe in služenja Bogu v zakramentu svetega zakona. Duhovniki, redovniki in redovnice tudi slavijo svoje jubileje kot znamenja zvestobe v njihovem poklicu. Vsak življenjski ali poklicni jubilej pa nas vabi k zahvali Bogu za opravljena dela in doživetja. Saj brez božje pomoči ne moremo nič dobrega storiti in ne vztrajati, zato gre zasluga Bogu po besedah psalmista l’Ne nam. Gospod, ne nam, ampak svojemu imenu daj čast! ” Tudi papež proglasi vsako petindvajseto leto za jubilejno leto, v katerem so razpisani posebni odpustki. Pri Judih je bil neke vrste jubilej tako imenovano sobotno leto. Po postavi so pustili, daje zemlja vsakih sedem let počivala /3 Mz25, 1-7/. Vsakih petdeset let so obhajali jubilejno leto/3Mz25,8-34/. Tedaj so vso zastavljeno zemljo vrnili prejšnjim lastnikom in osvobodili vse sužnje. Kakor številne skupnosti raznih narodov, tako obhajajo tudi nekateri naši rojaki, ki so prišli sem leta 1948 50-letnico naselitve v Avstraliji. Močne skupine so prišle leta 1949 in sledeča leta. To so bili tako imenovani politični ali ideološki emigranti, ki so zapustili domovino ' začetku maja 1945. / Pravijo, da so odšli iz domovine brez potnega lista, torej ilegalno, vendar v tistih dneh po razsulu stare Jugoslavije, ni bilo nobenega urada, ki bi jim mogel izdati potni list./ Pozneje, v šestesetih letih, je sledil nov val tako imenovanih ekonomskih emigrantov Tako prvi kot drugi so nekaj časa pred odhodom v Avstralijo preživeli v raznih taboriščih v Avstriji, Italiji, Nemčiji itd., dokler se niso odločili, kam želijo iti in katera država jih je bila pripravljena sprejeti . Veliko naših beguncev je sprejela Argentina, ki jim je nudila ugodne Pogoje, saj so sprejemali tudi družine z majhnimi otroci >n s starejšimi osebami. Zato se je glavnina naših beguncev odločila za izselitev tja. V Argentino je šla večina naših izobražencev in duhovnikov. Prednost te emigracije je tudi to, da so strnjeno naseljeni, kar ni bil Primer z nami v Avstraliji.. Zato je argentinska imigracija dosegla zavidljive uspehe na kulturnem in prosvetnem Polju in ima zato zagotovilo, da se bo najdalje ohranila. Res pa je, daje argentinski gospodarski položaj nižji od avstralskega in kot posledica tega je bila, da so se Posamezni rojaki pozneje iz Argentine preselili v Avstralijo. Isto velja za druge države Južne Amerike. PRIHOD NA PETO CELINO p| vi naseljenci v Avstraliji so iz Slovenije prišli že po l" vi svetovni vojni. Vendar so bili maloštevilni. Med temi je bil Jože Plut iz vasi Vranoviči v Beli Krajini. Njegovi potomci živijo v Brisbanu in okolici. Slovenci, ki so se po drugi svetovni vojni odločili za Avstralijo, so potovali trideset dni po morju in pristali v Freemantlu, nato so jih prepeljali v zbirno taborišče Bonegilla in od tam v druga manjša taborišča ali hostele, kot na primer Villawood, Cabramatta, Bunnerong, St. Marys, Greta, Fairy Meadow, itd. Stanovanja v teh hostelih so bila revna, posebno tista v kovinskih barakah brez stropne izolacije. Podnevi je bilo v njih izredno vroče, ponoči pa zelo hladno. Ljudje so zato komaj čakali, da so dobili službe in si najeli stanovanja. S skromnim življenjem so si kmalu prihranili denar za depozit za hišo, banka pa jim je posodila denar. Kar precej se jih je naselilo v vzhodnih predmestjih Sydneya, kot so Wollahra, Paddington, Surry Hills, Randvvick itd. Mnogi so se zaposlili v avtomobilski tovarni v Pagevvoodu, v tovarni stekla in v pivovarni v Redfernu. Živeli so v starih hišah. Marsikje so imeli soseda, kije dvorišče za hišo uporabljal za zbiranje odpadkov. Naši rojaki so si uredili vrtove. Dober zgled je kmalu tudi soseda privabil, da mu je sledil. V letih po 1960 pa so naši rojaki začeli prodajati stare hiše v vzhodnih predmestjih in se seliti v zahodne dele, kjer je bila zemlja poceni. SLOVENSKO DUŠNOPASTIRSTVO Začelo se je leta 1951, ko sta prišla iz Amerike dva frančiškana, p. Klavdij Okorn in p. Beno Korbič. Prišla sta na prošnjo škofa dr. Gregorija Rožmana, njega pa je naprosil Jože Cuješ, ki mu je pisal iz Sydneya v Cleveland, naj za naše izseljence preskrbi duhovnike. Takrat je bilo že precej naših ljudi v Avstraliji. Poleg obiskovanja rojakov po raznih taboriščih in domovih sta patra še isto leto ustanovila mesečnik "Misli”. Pomagal jima je tudi Jože Čuješ. Časopis izhaja že 47. leto. Patra sta stanovala v frančiškanskem samostanu na Waverley. Njuno delo za Slovence je bilo otežkočeno, ker sta morala skrbeti tudi za druge narodnosti. To je bil eden od vzrokov, da sta se leta 1953 vrnila v Ameriko. Nato je prišel iz Kitajske p. Rudolf Pivko, ko so ga komunisti izgnali, kot vse ostale misijonarje. Po nekaj letih je pustil duhovništvo. Pozneje je zbolel in leta 1963 umrl v Sydneyu. V tistem času je prišel s Koroške dr. Ivan Mikula, duhovnik krške škofije. V začetku je deloval v Perthu, potem pa gaje p. Bernard Ambrožič, ki je prišel iz Amerike leta 1955, prosil, naj mu pride pomagat v Sydney. P. Bernard je po odhodu p. Rudolfa sprejel urejanje ‘'Misli”, kar je delal vse do svoje bolezni leta 1972. Poleg uredništva in dušnega pastirstva je razpečaval argentinski Zbornik, celovške Mohorjeve knjige, zbiral darove rojakov za ‘'Slovenik” v Rimu, za Baragovo in Slomškovo zadevo, za ‘'Korotan” na Dunaju, itd. P. Bernard je umrl v Sydneyu leta 1973, dr. Ivan Mikula, kije znan kot avtor pesmi ‘'Rož, Podjuna, Zila”, pa leta 1988. Leta 1961 je prišel iz Amerike v Sydney p. Odilo Hajnšek in se nastanil v Paddingtonu. Ob nedeljah je maševal za naše rojake v raznih Avstralskih cerkvah. Bilje izreden pevec in pridigar, v domovini pa prej vnet ljudski misijonar. V Sydneyu je organiziral glasbeni ansambel, dramsko skupino, knjižnjico, itd. Ko sem leta 1963 prišel v Avstralijo, je bilo najprej določeno, da grem v Melbourne pomagat p. Baziliju. Vendar je p. Odilo prosil, da bi on šel v Melbourne, jaz pa ostanem v Sydneyu, za pomoč p. Bernardu. P. Odilo je pomagal p. Baziliju dve leti, nato se je vrnil v Ameriko. Od tam pa kmalu v domovino, kjer je leta 1971 umrl v samostanu pri Sv. Trojici. Nastanil sem se pri frančiškanih v Paddingtonu pri cerkvi sv. Frančiška. Med tednom sem obiskoval rojake v raznih hostelih ali po domovih, ob nedeljah pa sva si s p. Bernardom delila maševanje za rojake v raznih sydneyskih četrtih kot so St. Patrick, Wynneyard, Croydon Park, Blacktovvn, Leichhardt, Villawood, itd. Kadar ni bilo dr. Mikula, je prišla na vrsto tudi Canberra, Wollongong, Nevvcastle in Brisbane. Dr. Mikula je obiskoval tudi rojake, ki so bili zaposleni pri hidrocentrali v Snowy Mountains. V Paddintonu, kjer sem stanoval, sicer ni bilo slovenske maše, pač pa vsako soboto dopoldne spovedovanje, enkrat na mesec pa se je v kapeli ob glavnem oltarju sestajala molitvena skupina, ki jo je organiziral p. Bernard. Patri v Paddingtonu so nam šli zelo na roko. Dali so nam na razpolago pevsko sobo in dvorano brezplačno. Tuje ‘'Akcija za dom” imela več prireditev v prid sklada za nakup zemlje v HorsIey Parku. PREMIK PROTI ZAHODU MESTA Kot sem že omenil, so se naši rojaki po letu 1960 začeli seliti v zahodne dele Sydneya. Začel sem razmišljati, da bi se tudi sam preselil bliže našim ljudem. Videl sem potrebo po lastnem verskem in kulturnem središču . Maševanje v avstralskih cerkvah nikakor ni bila idealna rešitev, ker nismo vedno mogli dobiti pravšnje ure, pogrešali smo okrasitev oltarja, ob božiču slovenske jaslice, na veliko noč pa božji grob in procesijo. Pisal sem razmnoženo pismo prodajalcem zemlje in hiš in razložil, da potrebujemo in želimo kupiti cerkev v zahodnem delu Sydneya. Prejel sem nekako deset odgovorov z opisom nepremičnin, ki so naprodaj. Med ponudbami se mi je zdela najbolj primerna - z ozirom na ceno in kraj prezbiterijanska cerkev sv. Štefana v Merrylandsu. V družbi avstralskega provinciala sem si šel ogledat to leseno cerkev. Pastorje bil zadovoljen, da bo cerkev še naprej služila za službo božjo. S patrom provincialom sem šel k takratnemu nadškofu, kardinalu Gilroy-u glede dovoljenja za naš center v Merrylandsu. Rad je ustregel najini prošnji pod pogojem, da sami poskrbimo za finančna sredstva za nakup in da tudi krajevni župnik da privoljenje. Taje takoj privolil, ko sem mu pojasnil, da je v njegovi župniji le enajst slovenskih družin. S pastorjem smo sklenili pogodbo za nakup cerkve in ''.upnišča poleg nje. Cena je bila $20,000, prihranjenih smo imeli $11,000, $9,000 pa nam je posodila banka. Nato smo cerkev in streho prebarvali s pomočjo bogoslovcev iz Campbelltowna in naših rojakov, soboslikarji so prebarvali notranjščino, žene so poskrbele za zavese na oknih, in na Silvestrovo, 31.12.1996 zvečer smo imeli blagoslov cerkve. Naslednji dan, na novo Ietol970, je bila v cerkvi prva daritev svete maše, popoldne pa že prvi krst, ki gaje prejel Marko Tomšič. Prvi par, ki se je poročil v tej stari cerkvi pa sta bila Anton Škarlovnik in Marija Poler-Marčič, kmalu nato Pa nam dobro znani par Mirko in Marija Lukežic, roj. Verzel. Še isti mesec januar sta prejela prvo sv. obhajilo Vinko Škrajnar in Alenka Žigon. K. slovesnosti smo povabili tudi prvoobhajance preteklega leta. Prvi pogreb paje bil avgusta za 13-letnega Danny-jaObljubka, kije našel smrt na svojem biciklu pod kolesi avtomobila v bližini svojega doma v Granvillu. GRADNJA NOVE CERKVE SV. RAFAELA Takoj po blagoslovitvi stare cerkve smo sklenili, da bomo na istem mestu zgradili novo. Rojaki so v ta namen velikodušno prispevali in tudi pomagali s prostovoljnim delom. V avgustu 1972 je našo skupnost razveselil prihod sestre Ksaverije Jerebic in sestre Miriam Horvat. Nastanili sta se v hiši poleg cerkve, kije do tedaj služila za moje stanovanje in župnijski urad. Sam pa sem se Preselil v prostor za oltarjem, kjer je sedaj razred za Slomškovo šolo. Sestri sta takoj poprijeli za delo, sestra Ksaverija za gospodinjstvo, sestra Miriam pa je prevzela skrb za Slomškovo šolo in za tiskanje ‘'Nedelje”, ‘'Rafaela” in vsega drugega. Nekaj let je bila pri nas tudi sestra Marija Goretti Kadiš (pred kratkim je postala Provincialna predstojnica Sester Frančiškank Brezmadežne, s središčem v Slovenski Bistrici). Pozneje so nastale spremembe in smo imeli sestro Hilarijo Sane in sestro Francko Žižek. Prva je skrbela za gospodinjstvo, druga pa za glasbo, za mešani pevski zbor ■n razna pisarniška opravila, ter za Slomškovo šolo. V Melbournu so sestre delovale že od leta 1966, Petindvajset let. Zaradi pomanjkanja redovnih poklicev so bile sestre odpoklicane v domovino. Vendar je njihovo 1 QQ8 delo v zgodovini našega izseljenstva zapisano z zlatimi črkami BLAGOSLOV NOVE CERKVE Gradnja nove cerkve je hitro napredovala, posebno ko smo dobili gradbeno ekipo sydneyskega magnata Reubena Scarfa, ki jo je vodil polir Stan Young. Veliko dela pa so opravili naši rojaki sami. Tako je bila nova cerkev pripravljena za blagoslovitev. To slovesno dejanje je opravil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič v nedeljo, 14. januarja 1973. Z njim je prišel tudi takratni provincial p. Marijan Valenčak in g. Vinko Zaletel iz Koroške. Naslednjo nedeljo je škof podelil sv. birmo devetinsestdesetim kandidatom. Kot duhovna priprava na blagoslovitev in na sv. birmo paje bila konec tedna tridnevnica. Naslednje leto, 1974., smo imeli iz domovine obisk ansambla Minores. Sestavljali so ga minoritski bogoslovci. Trije od njih so bili že novomašniki in so imeli ponovitev nove maše na Slovenskem društvu v Hors!ey Parku. Nastopili so v Auburnu, Paddingtonu, Wollongongu in drugod in povsod želi velik aplavz. Naslednji projekt v načrtuje bila dvorana. V ta namen smo kupili dve hiši na št. I in 3 Warwick Road. Te hiše smo porušili in začeli z gradnjo dvorane. Delo je vodil gradbenik Ignac Drevenšek, veliko pa je bilo prostovoljnega dela naših rojakov Mnogi so projekt tudi finančno podprli. Največji dobrotnik pri gradnji dvorane je bil Dušan Lajovic. Dvorana je bila v glavnem končana v januarju 1983, ko je bil med nami ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki jo je blagoslovil, obenem pa birmal 28 mladih. Tako je naša skupnost pod vodstvom sv. Rafaela rastla in se razvijala. Ustanovili smo molitveno skupino, ki se shaja k molitvi in sveti maši vsak četrtek. Ustanovljen je bil župnijski svet, ki se sestaja občasno. V njem so tri delovne skupine, ki skrbe za postrežbo ob raznih prilikah,odbor za stojnico, odsek za diakonijo, liturgijo, katehezo, petje, gospodarstvo in finance. Dalje je tudi močna skupina, ki skrbi za pecivo ob nedeljah po maši. Poskrbljeno je za čiščenje cerkve, dvorane in prostorov bivšega sestrskega samostana. Sklenjeno je bilo, naj bi vsaka družina darovala v ta namen letno $30. Tudi dramska skupina živahno deluje in pripravlja odrske prireditve in igre. Z njimi gostujejo tudi drugod, kjer žive naši rojaki. Ker je naše versko središče obenem tudi kulturno središče, nastopajo v naši dvorani razni ansambli in pevske skupine, ki pridejo iz domovine ali iz zamejstva. Naj jih le nekaj omenim: pevski zbor "Galus Petelin”, Slovenski oktet. Tržaški oktet, Big Ben, itd. MLADINSKI KONCERTI Naša verska središča v Avstraliji prirejajo vsako leto mladinski koncert, izmenoma na raznih krajih. Letos bo ta koncert že 24. po vrsti. Prizorišče letošnjega koncerta je v Canberri pri tamkajšnjem društvu s sodelovanjem mladine in folklorne skupine Prvi rej, ki so prijazno sprejeli organizacijo koncerta. DUŠNI PASTIRJI Poleg že prej omenjenih patrov, ki so kdaj delovali v Sydneyu, naj omenim še druge: p. Lavrencij Anžel, p. Janez Tretjak, p. Ciril Božič, p. Tomaž Menart. V Melbourne pa so bili: p. Bazilij Valentine, p. Stanko Zemljak, p. Bernard Goličnik, p. 7'one Gorjup in sedaj je tam p. Metod Ogorevc. V Adelaidi: p. Bazilij Valentine je v začetku prihajal tja vsaka dva meseca, p. Filip Inocenc Ferjan in sedaj p. Janez Tretjak. POGLED V PRETEKLOST IN VIZIJA ZA BODOČNOST {ernxia(s‘Ity Ltd ACN 006 ŠA8 624 20 Bcld Stroei Oagjebum VIC 3C&4 Motale: Tekphone: (03) 308 1652 018 348 064 Facsimik: (03)308 1652 0)8 531927 DOWN UNDER o THE ADVANCED SOLUTION TO INCREASING YOUR TYRE’S LIFESPAN & PERFORMANCE Tyre Seal offers savings in fuel costs, repairs and mamtenance bills, reducing down time with corresponding benefits for the environment. Repairs punctures instantly as they happen. For more Information contact DOWN UNDER TYRE SEAL Factory 12, 117 Northbourne Road Campbellfleld Ph/Fax: 9305 3154 Darko Butinar & S M A L L( iGOODS Rojakom v Sydneyu H V f J J, se toplo rd/ priporočam t 1 220 Burwood Rd, Burvvood N.S W. 2134 Phone:(02)747 4028 { [Hi] HVUnDRI I* : moro« aorn#«nv v.F.L A iTSUBlVil MASTER BODY WORKS P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 COLOMIAL MUTUAL Ph: 9793 1477 Fa\: 9793 1450 L ♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALIST" *ALL MAKES AND MODELS CAR-O-LINER-MEASURING SYSTEM »INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. $ Zbrana dela - slovenskih pisateljev Ivan Cankar Fran Šaleški Finžgar France Prešeren Ksaver Meško Ivdn Pregelj Miru Mihelič Zbrana dela - prevodi Henrik Sienkievvicz (iz poljščine) Ivo Andric (iz srbohrvaščine) F. M. Dostojevski ( iz ruščine) Karl Mav (iz nemščine) Jules Verne (iz francoščine) Agatha Christie (iz angleščine) M. Cervantes (iz španščine) Referenčna dela Slovar slovenskega knjižnega jezika 1 - 5 Enciklopedija Slovenije 1-13 Krajevni leksikon Slovenije 1-4 Niko Kuret, Praznično leto Slovencev 1-2 In še mnogo, mnogo drugega! pridite in si poglejte! Knjižnica je odprta vsako nedeljo po deseti maši. Dom potitkci matere Romane Mother Romana Home Slovenski dom za ostarele Slovenian Hostel for the flged 11-15 flfleckett St., Keui, VIC. 3101 Phone and fax: 03-9853-1054 & 'v- ir' Dom počitka matere Romane je slovensko ustanovo, ki zo daljši oli krojši čas nudi '* domače okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. i"" Osnovna cena je 85% od pokojnine. Če ste sami že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste samo radovedni, kakšni so pogoji za sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali pa se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. CELEBRAT1NG 1998 in SLOVENLA and EUROPE Depaning from Adelaide-Brisbane-Canberra-Hobart-Melbourne and Sydney Book now for SPECIAL airfares . ****************** We are novv sole agents in Australia for the ABC Car Ren tal Company in Slovenia. f j Please contact us for very economical rates. \ SELF DRIVE HOLIDAYS J FOR THE INDEPENDENT TRAVELLER <* 'v/ii IlV Special Long Terni Car Renta] Progrumme for touring \ vl* Slovenia and Europc. Lic. Nu: 3 0 2 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! PRIGLASITE SE ZA EMO SKUPINSKIH POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 199S Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . .. Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! ... . . . . , ERIC IVAN GREGORIČU Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro Slovenija Travel / Donvale Travel poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! 1042 1044 DoflCSlSter RoHf pridemo TUDI na dom! KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666