I Our Write U. Today
I Advertising
I RE/
are
REASONABLE.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
★
CUATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove aarotel-no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, poiljite en dolar a dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242		EmUr*d mm Ct*m Maitar S^tMibcr 21»t, IMS at Um Past Offlca Al fitm Vark. N. tudar Act af Congrem ar Marrb Zr4. 187S.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
No, 121. — Stev. 121.	—	NEW YORK. THURSDAY, MAY 25, 1939—ČETRTEK, 25. MAJA, 1939	Volume XLV1I. — Letnik XLVI1.
REGENT PAVLE OBISKUJE EVROPSKE PRESTOUCE
OBE STRANKI SKUŠATA PRIDOBITI JUGOSLAVIJO ZASE, TODA JUGO-SLAV1JA SE ŠE NI ODLOČILA
Knez Pavle bo obiskal Pariz, London in Bukarešto. — 1. junija bo odpotoval v Berlin. — Jugoslavija želi ostati nevtralna. — Grki so zelo proti Italijanom.
BEOGRAD, Jugoslavija, 24. -maja. — Kraljevi namestnik knez Pavle bo po obisku v Berlinu, kamor bo šel I. junija, šel v Pariz, in od tam v London. Na potu domov pa bo mogoče še tudi obiskal Bukarešto. Četudi to poročilo ni popolnoma zanesljivo, vendar ima na sebi svoj pomen.
V jugoslovanski vnanji politiki prevladuje tež-žnja- čakati in gledati. Kot bi označila stara diplomacija, je obisk kneza Pavleta v Rimu in obisk v Berlinu " prisiljeno potovanje"—to je, obisk ni posebno prijeten, toda se mu iz državnih razlogov ni mogoče izogniti.
Z željo v svojih mislih, da Jugoslavijo v vsakem slučaju obdrži nevtralno, bo knez Pavle obiskal za-padne demokratske države in zaveznico Jugoslavije v Balkanski antanti, — Romunsko.
Navzlic temu, da skuša Jugoslavija obdržati nevtralnosti, ji to skoro ne bo mogoče vsled prevelikega pritiska osi Rim-Betrlin. Hitler sicer najbrže ne
Del posadke resen iz submarina
ZRAČNI SPOPAD V MANČUKUO
Letalci Vnanje Mongolije so se spopadli z man-čukuanskimi letalci.— Japonci so premagali Mongole.
TOKIO, .Japonska, l»4. maja. — Natl azij-ko j»okrajino, kjer prebivajo samo nomadi, je prišlo <k> zračnega napada ine*fl dvema bolj naprednimi narodoma.
(Proti koncu prejšnjega tedna je prišlo na najbolj zapu šrcuein kraju na svetu, ob meji med MaiH'ukuom in Vnaujo Mongolijo <io zraenega spojia-da, :ki se je nadaljeval do vee-raj. Po maiH-nkuanskih poročilih je bilo izstreljenih 7 mongolskih aeroplanov, eetudi so iManeukuanei imefi manj aeroplanov.
Vnanja Mongolija je pod protektoratom sovjetske Rn-
•	«j lv* i	r» i ^ t i	i i sij©, Maneukiio pa ikm! japon-
bo &kusaJ pridobiti kneza Pavleta, ko bo prišel v	I>rotektoratom
Beri m, da se pridruži osi, toda prikritemu pritisku! o tei, iK>jih je v Tokio pri-
osi se je ravno tako težko vstavljati, kot odkritemu. *!<» naslednje poročilo-
Ravno tako pa prihaja na Jugoslavijo pritisk od ! , "Do -W^la je prišlo vzbo-. n „ i .	.. t i	dno od jezera Bor na zapa<lm
njenih zaveznic v Balkanski antanti. 1 ako n. pr. U|ej. Mallčukua Na meji se je
prihaja iz Bukarešto poročilo, da je Romunska za- £>ra<lo mnogo nirtngoI4cili in
vzela stališče, da agleško-turška zveza ni v nikakem matieiiknauskih vojakov in v
ml nil i	l	j«oboto je mongalska Ika Valerija,
nasprot iu s poffocfbo fcSalkanske antante.	I	, . .	.. .
1 J r °	ii*	l verkrat poskusala napasti ja-
Ob bloka na obeh straneh plota tekmujeta med JH»n<ke postojanke na manču
fccboj, da si pridobita Jugoslavijo na svojo stran. (knanski strani meje.
Toda za sedaj Jugoslavija ne mara stopiti ne tia | istega dne zvečer je <Vz man-
to, ne na drugo stran plota.	■	mejo priletel« 7 lah-
kili zasledovalnih mongolskib
BUKAREŠTA, Romunska, 24. maja. — Romun- Vroplanov. En japonski aero-. .	.. .. s* .	r	. t i . plan, ki je priletel od neznano-
*,ki vnanji minister Gngore Gafencu bo takoj po|kj(, jt. napadel IllwI1J5ohJk a(._
obisku kneza Pavleta v Bukarešti obiskal Atene in n.plane, je izstrelil dva, dragih |k*t pa je prisilil, da so se umaknili. V nedeljo je o mongolskih aeroplanov napadlo mam" ukiranski vojaš-ki tal>or s strojnicami. V l>oju -sta dva maneuikuan-^ka aeroplana izstrelila <lva mongol-ka aeroplana.
Včeraj je zopet V2 mongolskih aeroplanov priletelo nad Maneukuo. Dvignili so se trije
MUSSSOLINI POSLAL FRANCU SLAN RAČUN
Gen. Franco je za orožje dolžan Italiji 500 milijonov dolarjev. — Italija hoče za plačilo imeti rude.
Ankaro. Vse delovanje romunske vnanje politike kaže, da hoče Romunska vstaviti razmah nemškega vpliva na Balkanu.
Zadnje dni so bile tudi razširjene vesti, da bo Gafencu kot predsednik sklical sejo Balkanske antan-te, toda ta vest je bila zanikana. Sklical pa jo bo najbrže po svoji vrnitvi iz Aten in Ankare.
BERLIN. Nemčija, 24. nvaja. — Za jugoslovanskega kraljevega namestnika kneza Pavleta in njegovo soprogo kneginjo Olgo je bila prihranjena čaat, da bosta prva stanovala v "hiši za državne goste v Bellevue palači.
Palača je bila zgrajena v I 8. stoletju in stoji sredi Tiergartena. Zadnje čase je bila na izrecno Hitlerjevo željo in po njegovem načrtu prenovljene.
JANINA, Grška, 24. maja. — Vsakdo, ki pride v Ejpirus ob albanski meji, bo takoj veliko sovraštvo do Italije zaradi osvojitve Albanije.
"Nimajo pravice do tega, kar so vzeli in jih ne maramo za soeede,*" govori prebivalstvo. Sovraštvo zahteva veliko pažnjo in grški vojaki, četudi je njihova oprema pomanjkljiva, se ne boje Italijanov.
Grki se v prvi vrsti zanašajo na svoje gore in me ja je bila po okupciji Veliki petek zelo utrjena.
Ob albanski meji imajo Grki okoli 80,000 vojakov in so pripravljeni preprečiti vsak vpad na Grško. Italijani imajo sicer več vojakov, toda gore nudijo Grkom dobro obrambo.
Onstran meje je mogoče vsak dan videti italijanske vojake, ki v civilnih oblekah gradijo utrdbe.
RIM, Italija, l'4. maja. — Italija želi, da general Francu poravna svoj dolg s tem, »la ji da razne rude, ki so |M»treb-ne za izdelarvanje munidije.
General Franeo je Italiji za vojni materjal dolžan okoli fcj00,l>00,000. To pa ne [»omeni |*o>ojria v gotovini, tem ver v aeroplanih, topovih, munieiji in drugem vojnem ma terjal u.
Italija želi s svojimi inžinir-ji iztkorišeati španske rudnike, hore tudi, da so pri tem podu zaposleni italijanski dela ve i in <la bodo rude prevažali italijanski parni ki.
Postavljena je že bila span-sko-italijanska družba za pridelovanje ž j vega .srebra. Ker pa Italija in Španska meni vsemi državami pridelujete naj ve«* živega srebra, boste na živo siebro takorefcoč imeli monopol.
MADRID, Španska, 24. maja. — General Franco 1k> pričel demobilizirati »>vojo vojsko in 1m> obdržal pod zastavami satno M H >,< M H) ivojakov stalne vojske.
V armadi 1«» pridržanih 80 tiso«"- «"-astuikm- in državljanske vojne, da bodo za povedo-vali rezervam.
Vodilni vojni (»oroeevalee Victor Ruiz Albeniz je v nekem časopisu objavil, da je bilo v državljanski vojni ubitih 800 nemških letaloerv; Nemci pa so izstrelili 40 republikanskih aeroplanov.
TRETJI PREDSEDNIKOV TERMIN
WASHINGTON'. 1). V.. J4. tinaja.'— Bivši jruvrnei' držiive
REKA RENA JE NARASLA
Voda je zalila prvo vrsto obrambne črte. — Vojaki so še komaj rešili orožje.
STRASSBOFKM;, Framtija, -4. maja. — Vsled nepričakovano naraščajoče Rene -o morali nemški vojaki naglo zbe-žati iz prve obrambne črte, katero je mogoče videti iz Strass-bourga.
Voda zalila gnezda stroj-j nic in |K)dzem^ike utrdbe, kate ! re j«' pred nekaj dnevi nadzira I Hitler, se jim čudil in je bil ponosen na nje. Vojaki so! morali z največjo naglieo zhe-žati.
Francoske utrdbe na nasprotni strani meje so zgrajene malo višje in jim voda ni napravila uikake škode.
Proti i\«M*-eru je vod:* vedno naraščala in plovba po reki iiuhI Strassbourgom in Ba-zelom je bila po}H>lnoma vstavljena, ker uiti majhne ladje niso mogle pluti |mmI mo.-tovi.
Nemške utrdbe, ki so bile zgrajene po čehoslovaški krizi, so popolnoma }n>d vodo do švicarske meje. Nemški vojaki, ki so se pred vodo umaknili v ozadje, so imeli komaj toliko rasa, da so rešili orožje. Nemški častniki so po Hit-rje vem nadzorovanju nemške obrambne črte, katero je Hitler imenoval <4limes" (latinska beseda: meja), je zatrdili, da je črta nepremagljiva in da je noben napad ne more zavzeti.
Ftrjena črta je dolga 4'M) milj in se razteza od Holand-
REŠEVANJE POSADKE JE V ZVEZI Z NEPREMAGLJIVIMI TEZK0CAMI
PORTSMOUTH, N. H., 24. maja. — V bližini
tukajšnjega pristanišča je v torek manevriral amo tiški submarin "Squalus", na katerem je bilo 59 mož. Potapljal se je globlje in globlje ter se vedno vrnil na površje, ko se je pa enkrat nahajal v glo-bočini 240 čevljev, se ni mogel več dvigniti. Častniki so odposlali par brzojavnih klicov za takojšnjo pomoč. Pozneje je pa vse utihnilo.
TRISTO KAR STA UKRADLA
LOS ANUELKS, Cal., j;:, maja. — Pomožni šerif 1. M. Kriegbaum je rekel danes, da sta Charles K. C. MeMurray in njegova ."►."» let stara žena ukradla (v zadnjih letih najmanj 3(M> avtomobilov. V njunem stanovanju so našli licenčne plošče 13 držav in pri pravo 7.n izpreminjanje številk na motorjih.
DEVET ELIZABET IN TRUE JURJ1
TORONTO, Kanada, maja. — V času, ko sta se mudila tukaj angleški kralj in kraljica, j«- bilo rojenih dva najst otrok — devet deklic in trije dečki. Stari-i so nadeli deklicam ime Elizabeta, dečkom pa Jurij.
CIANOV POVRATEK
Ki:.«\ Italija, L'4. maja. — Italijanski vnanji minister grof Galeazo Ciano se je vrnil ske pa do Švice. Utrdbe je gra-1 danes iz Berlina, kjer je jmm|-dilo .'$00,000 delavcev in so ve- pisal v ponedeljek italijansko-
Ijale -več milijonov dolarjev. Posebno |m> čehoslovaški krizi
nemško vojaško |>o^o*dbo. Vse trgovi-ne so bile zaprte, kajti
niančufcuanski aeroplani in ^Colorado in navduši pristaš izstrelili tri mongolske.	Deilln William E. Sweet,
Zadnje čase je prišlo več po-j jo bil danes v Beli hiši in je re-ročil o obmejni h spopadih v kel nato časniškim poročeval-teh krajih. Japonsko časopi-je' ceni: tem poročilom ni polagalo mno go važnosti, Iker ve, da do teh dogodkov ne bi prišlo, ako ne želita japonska ali n*ovjetsk*<i vlada.
Japonsko časopisje je mnenja, da zaradi teh sj»opadov med Japonsko in Rusijo ne bo prišlo do nikakih zapletljajev.
"Ako predsednik Roosevelt le s prstom namigne, da hoče vnovič kandidirati, ni niti najin anjšegajšega dvoma, da bi bil vnovič nominiran.
"Nobenega dvoma ni,** je dejal Sweet, "pri volilcih nj<-gov vpliv oil dne do dne narašča. Vsa država Colorado je za predsednika Roosevelta.*'
Navzlic nasprotnim poročilom med grškimi in italijanskimi vojaki do sedaj še ni prišlo do nobenega spopada. Na meji ob mostu, ki čez reko Sarantapo-ras veže Merceni in Perabi, vlada med grškimi in italijanskimi častniki največje soglasje in pogosto skupno kvartajo.
Cez mejo pa prehajajo poročila, da med albanskim prebivalstvom zelo primanjkuje živeža. Albanci tudi skrivaj pošiljajo zlato iz dežele.
so utrdbe naglo gradili, ker lio- Italija je praznovala obletnico
če imeti Hitler za pad iro mejo	svojega vstopa v vojno.
dobro zavarovano, ako bi pri-	Časopisi so izšli v posebnill
šlo do kake vojne z Rusijo.	iwlaja.li ter so poudarjali, da se
.. „ .	Italija ni nikdar borila proti
oiuambna črta ima na mno-	„, ,,,-!-,,..„ . , i -	i-
, ... . . . .	nemškemu narodu, pae pa edi-
gih krajih pd tn vrste, k, se-	Bo||> u UilMmpinJmm
zejo na sirino .M milj. Proti	Rim je vos v Z;i.tnvah Xa.
taokom s<> |H>stavljene ovire v	c;isk;h jo skoro toliko kal<or
obliki stebrov iz cementa. One-	italijanskih, zda za strojnice so skrita po' vinogradih |mi dolini Rene i'i Mozele. Topovi, letališča, skladišča orožja in vojašnice *o IK»d zemljo.
Dasi je submarin najmodernejšega tipa in so na njem vsi prostori strogo ločeni druij od drugega, domnevajo nekateri izvedenci, da je vdrla v glavne dele voda. Koliko marnar-jev se je moglo rešiti v druge neprodušno zaprte prodore, se ne ve.
V bližino mesta, kjer se je zgodila nesreča, so bile takoj poslane reševalne la<lje, predvsem ladja "Falcon'*, ki je o-premljena z vsem potrebnim.
Mornarji v potopljenem snoma rinu imajo sicer na razpolago najbolj moderne priprave za rešitev ;med temi takoime-novana "umetna pljuča", ttxla globina 240 če\ljev je prevelika in pritisk vode premočan, da bi ti pripomočki kaj prida zalegli.
Poznejša poročila pravijo, da >e je reševalcem posrečilo v potapljaškem zvonu dospeti « lo submarina.
Aparat ima obliko velikega zvona, 'ki ga pričvrstijo na ■stolp sutbniarina, nakar odpro pokrov, in mornarji j>e drug za drugim s|)lazijo v reševalno pripravo.
Na ta način je bilo rešenih petindvajset mož, katere so prei>eljali v mornariško bolni-šnieo. Zelo so oslabeli, toda zdravniki upajo, da jim bode rešili življenje. Petindvajset mornarjev v submarinu ju mrtvili.
PODPREDSEDNIK V NEVARNOSTI
AVAkSH IKOTOX, D. C., 21. maja. — V tukajšnjem Washington hotelu, kjer začasno stanuje podpredsednik Garner, se je pokvarila naprava za -zračenje. Vsled kratkega sti'ka -se je vnela preproga, in podpredsednik je ves preplašen v sami spodnji obleki pobegnil na hodnik. Ogenj so hitro pogasili, podpredsedniku so pa odkazati drugo sobo.
GROFICA CIANO V BRAZILIJI
Rl<> I>K .1AXKIRO, Brazilija, 24. maja. — Žena italijanskega vnnnjega ministra grofa tJaleaza ('iano in hči ministr ■skejja prtMlsednika Mussolhii-ja. je dospela v Rio de Janeiro.
Dospela je zgodaj zjutraj v spremstvu markize Ijiui^i de Bagno. Sprejeli so ji italijanski poslanik, visoki brazilski državni uradniki in italijanski šolski otroci.
Grofica Ciano je rekla, da bo obiskala v soboto Sao Paulo in da bo 8. junija odpotovala s parni kom Conte Grande. Obiskala bo tudi predsednika Ge-tulia Vangasa,
RAZGLEDNICE
Newyorike
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI "GLAS NA RODA"
216 WES1 184h STREET NEW YORK
RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJOČI H NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Poitnlns plačana)
Vsoto lahko pofiljete ▼
po 2 oziroma i>o 3 centa.
\
"OLA 8 N A ROD A" New York
Thursday, May 25, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
99
GLAS NARODA
(TOMB or m PEOPLE) OvMd and Pnbllahod bj
■4VIN11 rnuniNG company (A Corporatloa)
J. Lapabt, 6m. aad MktrMMM above officer*: NEW XOKK, N. V.
46th	Year
	
1U0BD IVUf DAT CZOIKT BUNDAYt* AJS'D HOUDAXH	
ArtniHwiiil am Acreeaesit	
la mio Mo relja Uat m AMrlko IB KU|4# •••••• a,,,,,,, 90.00 Mm pol hU ...............$8.'t0 Zm tetxt Ml ................ 91JC	T* New York u celo leto .. 97 00 Zrn pol S^t® ................I3.r0 Zu lnooematro m celo leto .. |7.il0 Ta pol leta................$3.50
	Yew*
NAEOOA" EERAJA TBAK1 DAN IZVZEMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NAEODA", ti« WEST lftfc STREET. NEW YORK. N» T. TELEPBONE: CWrhaa 1—ISO
mo mmmlvwmikm
la oaetmoati ae ne prlobCaJeio. Denar sa naročnino oil poMtJall pa Man*? Order. Prt suremembl kraje naroČit da ae nmm tudi prejfinje birallM« naasnauL da bltreje najde-
Napredek motornega prevažanja
Gledalci na "Highways and Horizons" na Svetovni Razstavi.
Da na > n jo avtomohil-kc so bile zgrajene v dobi
POLJSKA IN ROMUNSKA
v pogajanjih za zve«o proti agresivnim državam je bi-1« odstranjeno nova ovira. Angleška vlada je prejela obvestilo, ta bta se Poljska in Koreninska sporazumeli. da si druga drugi pomagate proti vsakemu napadu, pa da pride od kjerkoli.
Poljaki in Romunci so izpremenili »svojo dosedanjo pogodbo za medsebojno pomor, ker je veljala samo za shiraj, da bi katero državo napadla Rusija ter sedaj velja tu<fci za napad Ntnkjije. Ako bi sedaj Nemčija udarila »a Romunsko, bilo l»i iik njeni strani v vojni Poljska, Francija,, Anglija in Turčija, ako pa bi bila napadena Poljska, bi ji prišla na pomor Romun lika s svojimi mogočnimi •zaveznicami.
Poleg tega pa -sle Poljsfka in Romunska obvestili angleško viado, dane nasprotujete vojaški zveai med Anglijo, Francijo in Rusijo. Starvili ste samo predlog, da naj od njih ne l#o zahtevano, da podpišete kako pogodbo z Rusijo — in do sedaj ju &e (nobena država ni prosila.
Vse vesti rz vahodne Evrope kažejo na uspeh angleške diplomacije in so obenem odstranile vse ovire za angleško-ru-sko pogodbo.
Bojazen Poljske in Romunske pred komunizmom je igrala vaino vlogo v augleško-ni^kih pogajanjih in ra-vi.o zaradi te bojazni so se pogajanja zavlačevala sest tednov.
Vsled tega je sedaj podana mnogo večja možnost, da bo angleško-ruska vojaška zveza sklenjena in <bo kabinet o-dolbril popolno vojaško zvezo med Anglijo, Francijo in so ▼jatsko Bosijo.
Angleški vnanji minister lord Halifax bo prišel še o pravem ča«u iz Ženeve v London, da bo navzoč na kabinetni »ji.
Angleška vlada pa se še vedno boji, da bo zveza s sovjetsko Rusijo napravila slab utis na Špansko in Vatikan, vo-jrfki krogi pa še veiino dvomijo o zanesljivosti ruske armade. Toda angleška vlada se popolnoma zaveda, da se bo srnftita cela fronta proti agresivnim državam, ako bi se poga-janja z Rusijo razbila. To je tudi vzrofc, in če ni nobenega drugega vzroka, da mora priti do sporazuma med Anglijo in Rusijo. V«*led tega je mogoče pričakovali, da bo že jutri Ch«mberIaMi mogel v poslan siki zbornici naznaniti, da je njegov kabinet odobril zveao z Rusijo.
Poljskega poslanika v Londonu, grofa Edvarda Ra-flBVuskega, ki se je z aeroplanom pripeljal iz Londona v Var-Saro, je aprejel vnanji minister Josip Beck. V Varšavi bo ostal do danes.
četudi o tem ni mogoče dobiti nikakega uradnega po Trdila, »vendar je njegov dbi»-ik velike važnosti v zvezi z an g4eiko-ruskim i pogajanji.
ee > t e m e - t1 nt va^mi, rekami in jc-malo /cii, solinami in gorami, gonad dva j-el let. V tem ea-u >e zdovi iu polji, kar je vse najpo-je šteivilo motoi nih vozil d»- dl obiiejše izdelano. < cz to po-set krat i »o večal o. Ceste ii. a\ krajino so izpeljane največje toroobili, ki olajšujejo prcv.t-jee-te •InmIin-iio-ii, po katerih je žailje. >o v mnogem ozint pre živahen promet in >«. preskrb menili način našega življenja, lijem* z varnostnimi naprava-V prihodnjih dvajsetih letih jmj. Vsak gMalec pa bo tudi bo zgrajenih še mnogo več cest, ,-|jšal popis vsake pokrajine, ka'ko |»a se bodo razmnožili in pred dobrimi dvajsetimi leti izboljšali avtomobili, je mogo- j,. |>j| farmer še oddaljen od če oklepati iz dosedanjega na- trgov, kamor je moral zelo po-predka v tej indiMriji.	|ča-i voziti >\oje pridelke po
Kako se je razvijala in na-Mahili potili in «estah. Danes j »red o val a avtomobilska i it. hi pa vidimo, kako farmerju strija, nam na svetovni raz h»omagaie eeste in aviomobjl'.
i/, p, ka- 41;
stavi v New Vorku nazorno k«- svoj že (itineraI Motors > svoji« raz-' prti^dje staivo, ki ij je dala ime "High ways and Horizons," ki skuša pokazati, kakšne bo« I o eeste \ bodočnosti. Ako bodo možje, v čijill |H>dročjo -padajo eeste.
blago lahko in naglo ■ na trg. Današnji rod je videl ve- la napredek.
Medtem ko so bili včeraj !jn-dje Zelo oddaljeni med <ehoj. -e morejo da:iii>s videti v naj-
Razne vesti.
TRI DNI V VLAKU MED KROKODILI.
Roman t i eno pustolovščino se d« živeli ob povod nji na Kro-k( i i l - k i reki v Transvaalu potniki vlaka neke lokalne že ie/.nice. ki je obtičal na poplavljenem o/< mljil. Krokodil ska reka je razlila v dolžini 1X0 kili med Kanh-Muide-noni in Ileetorpriitoiu. Bila ji posebna sreča. da je izgubilo življenje samo nekaj ljudi. č«>-; niv je jm,plava zadela več -to kvadratnih kilometrov oblega joče ozeml je in zalila nad HM) kvadratnih km obdelane /rm I je ter uničila velike plantaže '•o'nba./a. Po vodenj j«' trajala tli tedne in v-e tri tedne so preživele nun ^e rodbine doma ' inov pa (udi na-el jeneev ob Krokedilski reki. na drevesih, odkoder -o jih vse izčrpane in sestradane reševale pomožne čete. Poročevalee nekega i i -ta poroča o tej poplavi:
Kmalu popoldne j«« krenil na- vlak ob strašni vročini -primerno zamudo iz Ifeetor-prnta. Vlak je pravzaprav ev femi.-tična o/.načba. Vozi -i eer ta le.'
VABILO XA PLESNO VFjSKLIO )
. I
katero piiredi društvo št. SXPJ v St. Marys, Pa. v -oholo zvečer, dne U7. maja v znani f I range Hall na \o. Michael St. Za ples ho igral Frank Maljo-vee orkester. Vstopnina je 25 eentov. /a lačne iu žejne bo preskrbljeno.
Vse rojake iz bližnje in daljne okolice uljudno vabi.
O II
»or.

Peter
• •
Zgaga
kraj-em ča.-u: j i it ri pa bo vse .-krbeli, da Ih» na tem polju do-!t,, mnogo boljše, sezen kak napredek, leda j boj y^ avtomobilih pa iz svo-napredoval tudi narod.	'je izkušnje ve, kake težave i-
izlozba (ieneral Motor- ka-!nm«	pride v kako veliko
že, kaj so inziiiirji do sedaj do-|MM^,M- ;ili l,;l l'"1^ iz segli v gradbi eest; poleg te-
ga pa je v izložbi iiiogiw>e videti, kakšne ee-te -i inžinirjj mislijo v bodočno-ti, kako bodo
lika m»-ta -o bila zidana g<i let prej, predno je še kdo sanjal o avtomobilu. Največji problem* ine-t je sedaj.
pripomogle k razvoju a.vtomo- k;,ko "^»^U^ti <4»stoječe raz-bijske industrije in IxkIo tudii,,,ire* k;,U <h 1 st r;i n 11 i gnječo narodu pripomogle do večjega uVl":[h Z;1 avtomobile in pe blagostanja.
Obi-kovalej " Highways and (>bi<koyal, e " Highway- and
j Horizons'" I h ► ividel, kaj bo v ;tem ozii'ii mogoči- nekaj v le-tih d«»seči. \*a koncil vožnje se
ami
Horizons'* bodo se^h^li na pi*e-mikajoči 11 -e stolih in se ImkIo "veselili prijetne vožnje v bodočnost i,,, /.delo jim bo, kot 1m» gle*lalee pri)»e!.jal v im-to da se peljejo na razdaljo v-Č j'".dočno-ti - šinvkimi ulieami, milj j m i najlepši p.^krajini, z vi-okimi jM-lopji. Prizor kaze
j mnogo ljudi in avtomobilov, napi-e iu izložbena okna. To ida, ko se hoče gledalec zatopiti v mesto bodoČTlo-ti, se tlje-gov stol obrne in vidi zopet i-sto, kar je videl, ko -e je <»d-l>el ja!.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
PRDSTVB ** Q-reater New York in okolico, ink.
Eter lamini rojakov ali rojakinj le nI ftan tecm dru&tra naj vpra-to nojici prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov y/**"1""	v	oporna, kaj pomeni biti lian
T« draftvo Je Bieer najmlajte. toda najmo^nej&e bodisi r premo - ali članstvu. OruAtvo Je t itn kratkem «ami svojega obstanka fto akor« 14 tlami bolnttk« In nad test tiso« unrtne podpore tar tam v blagajni skoro $17.000.00
- ODBOR ZA LETO 1S3S -
Blagajnik:
ANTHONY CVETKOVICH S&l Seneca Avenue Brooklyn. N. T. Zapisnikar;
FRANK MCKJNC 1055 Greene Avenue Brooklyn, N. T.
Nad somi ki:
ti. VINKO ZALX>KAR — Rtt plana	71-0» — c»th Street
t- L	>	Otendale, L. L
• . -«•» J11 JOHN MAČEK
US-« — lsoth Sfeet O »on« ^rk L. I.
JOSEPH POGACHNUC MS Liberty Ah., WlHUton Parle. Li. I.
v evcjlk Srufttvenlh preeterih v 9 Ic^okd^n« Ne Y«
rredeednlk PKTER CERAR sots Palmetto at.. N T.
Tsjntk: JOHWTH POOACKNIK ■n I lliei »J Avenue WlUlaton hrfc, L I.
L F1UBO VKJLJE PRC
pošiljatve
Denarna nakazila iz-vraujemo točno in zanealjivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ L'..*UI ....................I>in. 1'«»
$ 4.50 ....................L»iu.
J	....................l>iu.
$10.2.1 ....................1 >UJ.
$110.— ....................1 >iu.
$'!5>,— ....................1 Hu. lil M K)
,}||HHi:i,..allium........... .................... ,UI
ADVERTISE IN
MC.LAS NAROl>A"
ninili |».»l vimIo, Ijir<l.jc >0 hi li /.a>« kli 11:1 mi.V ali drevja. 1'^tniki v vlaku iiii«-li k »iv-<*i v	n.-kaj jr>lvin. kajti
na afii>kili /flr/.iiicali jr trpliai v. tiri «» računati - |>ot|i>l>nin>i m--prijetnioii	Ljtj.
«!.!«• tur«*j jMiveiVijali in pirjoavili na firi»n<H*f\'"anje, ka j«' |»ar kdo vimIpI iu znal. I*i»m»r-i j«* nara-la v«hI;i -^t- za 1" <*ni .tako tla j«» .-M-irala -knraj /.»• 1 |o	Malo pri»j >1110
lii>'|»tiM'li j »o požirki« vode, zdaj »um pa morali Unnliti p«» uma /-.nii udarni vodi. ki jo )♦• bilo
|M>VMHI |l|r\«V.
zjutraj >0 pri-li i/, liarnslr vinIi* krokodili in rad«« vrdrio >0 o^-Inlovjili na> vlak po ira<"nicali. ium'in plavali o k rot? njoira in lokomotivi- in vagone, toda lo- opN-ziili z n-pi. ()«.upli> -Izdali vagoni' in zainor.-«', ki o luvajiut zapirajo okna vlaka, diH'im sit /daj -«'d«-!i pri «a1pr-tili oknih in motali k rok od i lom ostanke j.-di. Torej krokodilov, ki se (lobanjajo /n vsakim irri/ljajem, v tnkom primeru prijetno razveilirlo. Fkreiijeno hi In vse potre.h n«-. tin hi 1 m kt n i k i mo^li |>r«'-<i liti na -trelio, hi voda narašea»Ia. K >reei pa l«» ni hi
lt» IM > t l'f huo. tVlknti p:i smo morali o le tri dni .preden so se pojavili nasi od rejnik i v »'•olnili. Pregnali -o krok'nlilej, in -pravili potnike iz vlaka nn varno'. Vlak sam j«' oa t i »ni I na poplavljetiom o/iMolju skoraj tri tedne, dokler voda ni upadla.
V toreik je bil o«l]»rt jugosio-van ki pa>\iljon na Svetovni razstavi v New Yorku. Pri tej priliki .-e je z-odiilo liekaj po-selmeira.
Xewyorški žnj.an La Guar-tlia — menda ni imel Xeu York še nikdar tako vestnega, de-lavnetni i«n tkilločne^a župana
ki »t je 011 — je pozdravil navzoče go>te v hrvaškem jeziku. Hrvaščine j«» naneil, ko j** bil pred petintride-etimi leti ameriški i>oinožiii konzul na Rt-ki.
svojem 20V0111 je poudar jal: — .liiaroslovani, spoštu jte >e iti i-euite se med >elw»j. pa Va- hi» i*enil Te> s'vet. . .

je
komotiva sfMMtiinja na zaretek že I • "Ki 1 i »m • in vajfoni so spadali nekoč k železniškim parkom vel i k ili družb, iz knterili -o bili izločeni kol obrabljeni.	p>j
l»roui ^o ^iir/ili po potrebi z;i prevažanje žita, me.sa in živine, in pa tam -o -e pa vozili v njih tudi ljudje.
To pot je bil vlak nabito poln. V teli krajib ni levov, ki hi proza 1 i oh železni;ki pro na svoj plen, samo strašna vrrVijna pri'ti-ik;i tu. človek jima «'i|ino ž«-lj«» dobiti požirek
1ld;»dne vi»de, |M»tlej pa zaspati. < >b petih popi »lil ne. po treh urah vožnje, ><• je naš hlnpi»n ustavil. Lokomoti\n se je hi-hi pokvarila. Pošteno nas je treslo, ila »mo si' zilramili in poj^leiInli skozi okna. F*rvi hip smo ini-lili. i|:i vidiiiHi fato morgan o. Naš vlak stal v voili. ne>končni"iii jezeru kal in* \ inh». In voila ji- očitno na raščnln.
Strojevodja, kurjae in sprevodnik so delali n;i lokomotivi. Kadi bi jo popravili, da bi 1110-u:«*l vlak nadaljevati svojo pot. Ko je pa le.ufia na zemljo afriška noč. tako jiairlo. kakor «la hi v sobi u<ra-nili luč. je hilo jasno, da <e zaenkrat ne bomo uanili z mesta. Strojevodja je opustil hrezpiodno prizadevali.je in ker ni imel pri rokah čol na, ila hi modrci o« I veslat i in ol> vest it i o nesreči najbližjo po stajo, tu li rezervnih ih-lov ni bilo mogoče ilohiti. Krokodil-ska reka se je bila razlila tako. kakor že najmanj 20 let ne. Romhažniki so bili povsem iz-
V Italijo:
Zs $ 6.HO	..........
I 12.-	..........
$	..........
$ 37 —	..........
$112.50	..........
$167.—	..........
Lilr lOO
Lir 200 Lib WW IJr 1000 Ur 2000 Lir 3000
KER SE CENK KEr»A.T HITRI MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI
G<»RI A 1,1 DOLiI
Za IcplaMla vetjih enpskov kot iroraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujem« ie boljše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠIT
Sjemo po cable letter
ZA PRISTOJBINO $1__
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST.. NEW
OTROKA JE IZUČIL ZA BERAČA.
FViriška (Kdieija .}»■ te dni prijela nekejra ih-čka, ki ji- v»od pretVi'Zo, da |»nnlaja e\'i'tli<*e, prosjačil. Izkazali* .-^e ji>, da trre za iitroka. ki .-•» ira /.•• |K-t meseeev i-knli. za otroka, ki i;a ji' b i\<i prijatelj njegove mati-re iz maščevanja uirrabil 7ia pi>ti v >olo in ira izučil za lieračn. Ta obrt i>a ji* »lečku tako u^ajabi- ila -ploh ni mislil na to. ila bi -i' kdaj vrnil k materi. Glasno je jokal, ko >o mu povi ilali. da >e morn seilaj vrniti v prejšnje urejeno življe-nje in šolo. .
NAJNOVEJŠA ANGLEŠKA VOJNA LADJA
4 4 Prince of Wales" je bila nedaiviio -spuščena v morje v lad jedelnici
iloft 35,000 bon.
.1 u^i»nIo\an-ki pavilijon >kromeii, toila lep. Tudi s skroimio-tjo ji- mogoče jKika-zati veličino.
Ne-ki čitatelj pritožuje: /—» < Id dne do dne objavljate imena obiskovaleer Svetovne razstave. Vsakega obiskovalca nazfivate z "Mr." (Mister). (Vinu pa niste pred Zajčevo ime nati'-'kali teira počaščenja?
(.V je "Mister" kakšno po-čašeenje ali ne, ue boni danes tla tem meshi razpravljal.
Prejšnji teden stopi v naše uredništvo Frank Zaitz, urednik "Proletarea"4.
Seznanila sva >e predlanskim, ko sem l»il par ur na konvenciji Slovenske Narodna Podporne Jeilnote v (Mevelan-flu. Trenutno ira nisem spozna!, ker za obraze nimam dobrega spomina. K sreči je bil v u-redništvu tudi Kerže, ki mi ga j«> vnovič preiMavil.
—	«>, Mr. Zaitz, — sem ble-knil v zadregi.
—	Nič mister, nič mister.— mi je smeje poilal roko. In pri tem je ostalo.
Naziv je brez pomena. le mož velja. In če rečem, da je Praitik Žaitz najliolj spreten slovenski ureiluik v Ameriki, se mi zdi, da nisem rekel preveč.
V nedeljo 1h> nastopil v Slo-veiisikem I>omu v Brooklynu «-3ove»-ki čari<%*nik iz (^L'<ve-laiiiia, d. .L (inlina.
Poznal sem njegovega učitelja "profesorja." Zimo, t»iila v tem »lučaju ji* učenec visoko jirekosil svojega mojstra.
Prelistava bo nekaj izrednega, tako za oilrasle kot tu<li za mladjno.
Nikomur naj pa ne pride na misel, ila bi po predstavi povabil Grdiuo na partijo mavšla uli marjasa.
Nemčija in Italija sta oklenili vojaško zvezo. (Mj tej priliki -ta iz jat vi I a Hitler in Mus-Kolini: — Sedaj nas je stopet-• leset milijoni«*, in po svetu i mamo stopeMeset milijonov prijateljev.
Ko človek čita. kako strahovite davke morajo plačevati NenuM in Italijani, se mu zazdi, da >e Hitler in Mussolini ne bosta mogla več dolgo zanašati na Nemce in Italijane. Stopetdeset milijonov vnanjili "prijateljev" — predKvem pa Japonci — jima pa že »sedaj obračajo hrbet.
V New Yorku S vi mlad in agilen slovenski glasbeni'k Jerry Koprivšek, kateremu bodo prijatelji in podporniki priredili <v soboto zvečer v slovenski dvorani na Osmi zabavo, katere čisti ddbicek bo namenjen njegovim naporom za u-istanovitetv oziroma izpopolnitev Mla<Jinskega zbom.
Udeležite se te prireditve v potnem številu in pomagajte Birkenhead. liad'ja -mbxfonii unmtniku (topeči vz\i-
NARO^ITE SfO NA "OLAS NARODA" N A .1ST A RK.fftT ST.OVRNSKI HNElTiTK V AMKRIKT •


*
"GLAS NABODAL New York
Vesele in
Thursday, May 25, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
OTVORITEV JUGOSLOVANSKEGA PAVILJONA
V	torek *>čor je bil ©tvorjen na Svetovni razstavi v New Vorku jugoslovanski paviljon. Hirer ni dodelan, toda. kar je narejeno, je zelo lepo, <la se e'beta, da se lw» mogel dostojanstveno postaviti ob stran drugih, večjih paviljonov, ki pripadajo iiittui^o več ji ih narodom. Kolikor je mogoče sedaj vide-ti, "bo Jugoslavija s svojim paviljonom popolnoma dostojno zastopana.
Prvotno bi .-e imele ceremonije ob priliki otvoritve vršiti na prostem., pa je IhI zelo hla-den večer in je tudi izgledalo, kot da hoče pri roti dež padati; zato j<- bila slovesna otvoritev izvršena v paviljonu.
Slavnost je vcmIII svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washington n I)r. Vladimir Iftfliar, <in poznanega tržaškega »lovenskoga l>oritclja, odvetnika Otoka rja Rvbara.
Prvi je bil predstavljen pod-koroisar razstave za Združene države, Oharless II. Spoffoi-d.
njim pa mesto predsednika razstavo, (»roverja A. Whale-na„ podpredsednik Stephen F. Voorheo*. Za njima pa je igo-v.nil ne\vyorški župan Fiorol-«» II. I-»aOtiardin, čegar govor ju V»il najznačilnejši, kajti v svoji diplomatski službi je hodil ihi naših krajih in se je na-11či 1 hrvatskega jezika in je tudi govoril hrvatsko.
V	svojem govoru je rekel, da ihiajo inoz*mw*i napačne |>ojme o Balkanu, ker se veil no po-vdarja. da je Balkan smodnlš-nira in vzrok vsake evrojwske vojne.
44 Jugoslovanski narod je velikodušen, prijazen in ljubi mir," je rekel. "Kadarkoli je na Balkanu kaka zmešnjava, poizvedujte po vzroku in prepričali se bo-te, da vzrok ni prišel <hI znotraj, temveč od zunaj. Velike in močne države naj pu-te Balkan pri miru in tam bo vladal mir.**
Svoj govor je župan zaključil j. naslednjimi pomembnimi bos<'dami:
"Moja po-laniea dobremu varnimi narodu j«*: ljubite so med seboj kot bratje in svret vas bo ljubil,"*
Za njim j«* govoril }x>slauik Konstantin Fotič, *k.i je |>ondar-jal temie prijateljske od noša je med Jugoslavijo in Združenimi državami ter izrazil upanje, da ho razstava s,» mnogo bolj utrdila ^prijateljstvo med Obema državama.
Po govorih je pelo srl>ske pesmi snbsko pevsko društvo "BiničkiM iz Lebanon. Pa., in slovenski mešani zbor f*>d vodstvom Jerry Ko pri vseka. Kad vse mogočno in u'brano je bila zapeta pesem: "Slovenae, Srb, Hrvat."
S plesom je nastopila ttfdi dovenAa skupina v narodnih nošah, kakor tudi srliwka skupin«. Priznana hrvirtsku plesalka Tašamira pa je zaplesala tri tipične jugoslovanske plene.
Po končanih slavnostih so
Fiorello H. La Guardia newyorski župan.
bili gostje pogoščeni z okusno jedjo in dobro pijačo.
Jugoslovanski paviljon meri ."H K K) kvadratnih čevljev. Pri Vhodu <e bloste v velikih črkah ime 44Yugoslavia", v ste no pa je vzidan zmnljevi«! Jugoslavije.
V paviljonu je nazorno j>oka-zano, kaj je Jugoslavija prispevala k ameriškemu narodnemu življenju: prvi jugoslovanski naseljenci z jadranskega obrežja so v Kaliforniji sadili sniokve in jabolka; nazorno je tudi pokazano koliko so Jugoslovani prisj»evali k razvoju industrije ostrig, rakov in -viloprejk. Ravno tako je mo-ur« r-o videti- kaj so ameriški Jugoslovani prispevali v svetovni vojni.
ZLATI JUBILEJ.
Frank i'ulik, grocorijski tr-sjovee v Jolietu, III., in star naseljenec, ki je doma iz Bub njareev na hrvaški strani Kolpe. in njegova ž»na, doma od Suhorja pri Metliki v Beli krajini, sta zadnje dni slavila 50-letnioo svojega skupnega življenj« ali zlato poroko, pri kateri je prisostvovalo 500 sorodnikov in prijateljev. Juibilan-ta imata štiri sinove, pet hčera 38 vnukov in vnukinj ter tri pra vnuke.
NOVIČK LZ MIXNKSOTE.
Na Ely. Minn., je umrl Frank Merlinr, star HI let. V Ameriki je živel 27 let in tu zapušča ženo in 'štiri otroke.
John C »oh vb je pred nekaj dnevi ribaril v Snowbank jezeru, pa je našel v vodi truplo 80-letnega Floyda B. Beina, ki je pred več dnevi tamkaj nastavljal pasti bobrom. Seveda • je Golob takoj prijavil najdbo I lokalnim ■oblastem.
Ivan Tavželj je bil zadnji teden f »onovno izvoljen za šolskega nadzornika.
V Gilbert n so bile -zadnji teden volitve šolskega odbora in rojak 'John Ocepek je l>il ponovno izvoljen.
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
•e zaupno obrnite na nas, in poetreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. *iiits po brezplačna navodila in pojasnila na
SL0YEN1C PUBLISHING CO.
::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA"::
K«v York, M. T.
4 0- LETNO preiskušnjo
RADIO PROGRAM.
Mladinski zbor slovenske cerkve v New Yorku poje na radio postaji \YJZ v nedeljo 28. maja ob devetih zjutraj.
IMA
T UGO S LOV AN SKA
j KATOLIŠKA JEDNOTA
ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona
in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do
30. junija, 1939.
MILWAU&KE VESTI.
John Lenko, bivši glavni tajnik JPZS, je bil 4. maja obsojen v zapor od enega do petih let zaradi |H>nevei*be. Lenko je prrznal. da je poneveril $0242, toda preiskava je dognala, da manjka $»,417, sk<r/.i 14 let poslovanja. Po prote'ku enega leta kazni lahko vpraša za pomilostitev.
Rojak John Brozovič je bil 14. maja priča tragične smrti dveh Američanov, ko se je vozil v veseli družbi f>o Michigan skem jezom v motornem čolnu. Velik val je odnesel dva moška, ki sta sedela na zadnjem koncu čolna, d očim je ostale z Brozovičem vred precej zmočil.
Zadnje dni je na daljnih 17 Slovencev in Hrvatov prejelo državljanski papir. .
Poroke: dr. S. F. Bronc-atto hi 'Marv Zolkan: Edvard T. (ferathv in Alice Rozman; Fr. .Telie in Adeline Brauski; A. Winkler in Jane Opat ter James Green in Olga Vidič.
Naročniki!
Pazit* na ŠTEVILKE poleg naslov*, Id pocenijo prva ntts« dan in t ret is pa leto. kdaj van naročnina potečo. Nuprimrx
5.20.39
TO POMENI, da ram Je naročnina potekla 20. maja I 939
Pošljite pravočasno, da na« prihranite nepotrebno delo p«iljija opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
"DEMOKRACIJ A - KRIŽANA"
Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota.
JlXiOSLOVAN FBTT PRI RAZSTRELBl. Pri eksploziji pralni v žitnem elevator ju v So. Chicago. 11. maja je bi! poleg drugih ubit tudi neki John Vidič ali Vi lic. Tine je slovensko ali
hrvaško. Podrobnosti niso znani'.
Veliki film tega imena bo prvič pokazan v soboto ob 3. popoldne v Town Hall, 12:1 West 43rd St.
Film kaže junaški poeetek in slednjič razjpad t'ehoslo-vaške.
Slika se pričenja v Združenih drža vadi in kaže bivšega čeh o«d o vaškega predsednika T. (1. Masarvka, ki z nekaterimi roškimi narodnjaki izdeluje načrt za bodočo čtdioslovaško državo, da ^ra predloži državnikom na mirovni konferenci.
Xa -liki je mogoče videti pohod čeških prostovoljcev, ki >»» prehodili nato .ko so jih Ru>i vjeli, na tisoče milj.
Nato pride mirovna kont'e-ronca v Verjsaille.su — vršo so pogajanja — ustanovljena jf
"ODPRTA NOC IN DAN SO GRORA pozor, rojaki;
VRATA...
n
V Clevelandu je umrla pionirka Marija Sodni kar, rojena Hren. Rajnka je preminila na q vojen i dotiui po večletni bolezni. Ko jo Uilehala že nekaj let za rakom, je prifM/mogla zadnje dneve še .srčna bolezen in tako je tpodlegla blaga mati in soprogra .katera zapuščaj jMjleg soproga Franka tudi sina in dvo hčeri: Mrs. Ano For-toriia.. Mrs. Mary Osrodkar in sina Franka, ki je urednik angleške strani dnevnika Enakopravnosti. Rajnka je bila rojena leta 187(i v DomžalaJi, fa-ra Mengeš in je dospela v A-oieoiko I. 1908. Nje soprog je tudi od domržalskega okraja, far« Dob. Zapušča tudi tri brate: Andreja v New Yorku, Frank v Minnesoti. in Josepha Hren v Clevelandu.
V Saginaw, Midi., je umrl rojak Jože Mlinar, .star .">5 let in doma iz Vrhnike. V Ameriki je bival okro^r 36 let, prod 28 leti je bil tudi v Olevelan-dru. Zapuišča dve hčeri in enega -sina. v Clevelandu brata Matt Mlinarja, v stari domovini pa sestro Ivano Žibert in
polbrata Janeza Zibert.
NAJBOLJŠE STARGKRAJSKE
KOSE IN MOTKE NA SVETO
__
p
RAZPOilUAMO NA V8E KRAJE — Poštnino plačamo mi, — Poiljite poštno
nakainico z nuroinino. K08K. rvaji« STONICH, 2«—28—»0—SJ
)Mi)cev dodge, z rlnko ...........-98-50
KOBE, poliranke, bolj uike, tamo U
palcev............................$1.50
KOBIŠCa, javorov les. po ..........92.—
BRUSILNI Bergamo BRUSI......50c;
bolj« ..........75c
KX.EeAL.-VO ORODJE, kjadivo, tež k«
ostro ............................12.—
SRPI za klepatl, po..................90c
R1 BEŽNI zm repo ribati po ........$1.50
flLANKAtB, ročno kovane, & do S
funt. težk«. po ..................$3.50
Nem brivo« BRITVE...........$2.90
MOT IKE. ro^no kovane v Jugoslaviji po ........$1J5; veCJe ........»1.50
NASLOV NAPIŠITE SAMO:
STEPHEN STONfCH
^' MWIOtkMj
Dne 11. maja je naglo umrla v CTiieagu Mary Konda, vdova po pokojnem Martinu Kondi, iiz lajart«vlju biMŠega tednika '4<ilas Svobodo". Zjutraj je še nekaj delala na vrtu poleg .svoje hišo, zvečer je pa bila že mrtva. Pokojniea je že prej pred smrtjo naročila svojim sinovom in hčeram, da mora ostati njena smrt, kadar pride, čisto privatna zadeva in ne .sme biti nobenih vencev ali kakšnega formalnega pogreba. Ranjka je bila stara <»."► ot, roj. Major in doma \v. Logatca. V A-meriko je pri sin pred •»() leti in sicer v Cleveland.
V	Beverly Hills, Cal., je dno (i. maja umrl John B rožni k, star 50 let in rojen v Lučali v Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem. Pred leti je bival v »Milwaukee, Wis. Zapušča ženo in tri sinove.
t
V	Coekerill, Kairs., je umrla Mary ŽiT>ert, stara 62 let in doma iz 1/rpe ipri Cešnici. V A-
ŠE VEDNO IZDKLtT.TEM IN P(JtI*R AVIjJ A M VSAKOVRSTNE
HARMONIKE
BODISI NEMŠKE, KRANJSKE, P I A N O, KROMA-TIČNE IN DRUGE — 2, 3, 4 5 GLASNE Se priporočam za naročila: ANTON BOHTE 3626 E. 82nd St., Cleveland, O
meriki je živela 26 let in tu za-puišča moža, dva sinova in hčer.
+
V	Lovvelvillo, O., je dne 16. maja umrl Ivan Sepič. star 57 let in doma iz Rusk ovca pri Voloskem v Istri. Pobrala ga je sulica. Zapušča ženo, in dve omoženi ličeri.
t
Y	Anaconda, Mont., je umrl Ignac T. Miller, star naseljenec in trgovec z vsakovrstnimi pijačami. Do<ma jo bil v/. Begunj pri Cerknici in zapuišča ženo, drva sinova in štiri hčere.
republika — Masarvk je imenovan za prvega predsednika
—	sklican je bil prvi parlament
—	vladni posli nove republike
i
se prn-no.
Videli boste življenje naroda pod republiko, industrijo, kulturo, delo itd. Videti morete življenje na kmetih in po mestih: r.godovinska poslopja in vse druge zanimivosti.
Film "Demokracija križana** je natančna -lika junaških in tragičnih dogodkov. To jo zgodovina dvajsetih let svobode. ki je tako nepričakovano in žalostno končala. .
Ta slika bo kazana tudi v torek, HO. maja ob zvečer in v nedeljo 4. junija ob ?>. popoldne. .
Vstopnina jo 50 centov. $1.00 in $1.50.
S E ZNAM
OBISKOVALCEV
SVETOVNE RAZSTAVE V NEW VORKU
PIJOMR.fl' V SPOMIN.
Dne 14. maja smo izročili na Ely, Minn., materi zemlji zemeljske ostanke rojaka Stanislava Vesela, rojenega 1. 1S77 v Sodiažnici na Dolenjskem.
V Ameriko je bil do-pel leta 1S!H>, pristopil v društvo sv.
Cirila in Metoda (sedaj št. 1 ' se lahko oglase s dopisnico ali pa po-JSKJ) in je bil član t«^a tiru-! kM,"it' 1"» teief.mn: UHH^a 311M2. Ptva do smrti. Pokojnik je bil K-S ur^,,, ^	,n1 7" zju,raj ,io
,	, . .	lM»in»Mue (ob snhutah do 1. pop<»ldJU«>.
skromna duša m m nikoli iskali
o<ebne časti. Ob priliki pro-1 Dr. J. \Y. Mallev iz Cleve-slave našo organizacijo JSKjjhmd, O.
K« tja ki, ki prid«*j«► na <il>isk t Nc* Vork, ako želijo imeti iuie v .sezDAtan,
smo videli imena živečih usta-noviteljev. ampak njegovega imena ni bilo nikoli, vendar ni nikdar godrnjal vsled teira.
Xekaj let jo delal v rudniku, potem je bil pa u-lužbon že več let kot janitor v ljudski šoli.
Ril je član treh organizacij: JSKJ. KSKJ in HBZ. Xa Ely, •Minn., zapušča žalujočo so-progo, sina Johna in brata Darka: v Chicagu hčer, omožeuo Anderson, v Califoniiji brata Jožeta, ki je bil prod več leti tudi na Elv.
Mr. Anton (Jrdina iz Cleveland, O.
FARMA NAPRODAJ
Proda se farma z vsem skupaj: 20 ghfcv živine, 2 dobra konja, 100 kokoši. Na farmi je 7 poslopij. cementi ran hlev in 2 velika sajla: 10 >obua hiša, pod hišo zidana klet. Dobra voda. ki nikoli m* vsahne. Dobra cesta, miik truck pri<le do hiše. Blizu šole. Farma meri 150 akrov, 80 akrov je zorane zemlje. 20 a-
Spavaj sladki sen, dragi naš krov	hl 50 akr.ov ^ni-
sob rat!
MLAD SLOVENEC
se hoče seznaniti z mladim poštenim slovenskem dekletom. Odgovor naj <se pošlje na — "Glas Naroda" poid
Ženin.
ka. IProdam, ker mi je mož u-mrl. — KATARINE POTO^ CER, Box 67, H AR T WICK, N. Y.
ADVERTISE IN 'GLAS NARODA;
v:!
Za ljubitelje leposlovja
CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik
(136 tsrani.) Kersnik je pisal » Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da jo po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-mlen,, je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
M0L0H. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje H jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena......... ............. 85c.
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLE0PATRA. Spisal Rider Hazard.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
r'G LXB N X R O H A" — New Yorf
tal-BBS-—--
Thursday, May 25, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
S teboj do smrti
ii življenja. Za "Glas Naroda" priredil L H. = 17===-
Počasi vozi vlak jk) vijugali v klanec proti Les Avantu. Neprestano more Senta videti Montreaux in pozdravljata jo Ženevuko jeosero in Dent du Midi. Vodno krasnejši je pogled na Montreaux in na jezero, čim višje vozi vlak; slednjič pa vidi Senta (pod seboj vrt zavoda, vidi pisane o(bleke svojih prijateljic in vitli, kako ji mahajo s svojimi robci. Napol smeje, napol jokaje jrm Senta odzdralja in ko vse to izgine, njenim pogledom, so je nenadoma oprime občutek brezmejne zapuišče-nosti in *»a<mote. Prestrašena pogleda na druge sopotnike.
Bile so eamo dfve ženski, najbrže mati in hči. Ob tem letnem času j k) švicarskih želnznicali we ni mnogo prometa, zimska >ezona je minila, poletna pa se še ni pričela. Po gorah je aegal sneg še daleč v doline in tndi v Gauxu je bilo še vse zasneženo. Tudi nad Les Avantom leži še na poljih, katere v maju pobarvajo narciise, tartka snežena odeja. Montreaur in jezero sta sedaj izginila in £amo Dent du Midi še pošilja svoje pozdrave. Nato pa izgine in vlak pelje navzdol proti Zwetaimtnenu.
Tu se Senta presode in mora lepi \<>z zamenjati z manj lepim. To je bilo dovo od zaldnjega, kar je bilo še v zvezi e Montreaux um. Ali ga bo še kdaj videla?
( i-to sama je v vozu in nadaljuje svojo vožnjo do Ba-zela, kjer je morala Senta opraviti carinske -zadeve. Ko pozneje zopet zasede svoj prostor, pride v oddelek nek gospod. S poedravoui *e ji prikloni in njegove oči nenavadno zažare. ko pogleda v Kent in krasni obraz. Njene tx*i čisto in nedolžno gledajo vanj Na njego vjiozdrav odigovori z lalinim, plahim priklonom, toda njene -rce ji utripi je jkhI njegovim )k>-gledom do grla. Kajti mladi gospod, ki je nosil elegantno obleko, je hil /možen na mlado, neiskušeno dekle napraviti zelo globok vtis. Bil je nenavadno lep mladenič, temnili, ognjenih oči in zagorele kože.
V voz pride carinski uradnik, ki pregleda potne liste. Senta mu ponudi svojega in ko ji ga vine, ji pade na tla. Mladi gos|mm 1 ga naglo pobere. Potni list se je odprl in je padel pred njegove noge tako, da je mogel brati njeno ime. I milino »e zgane in ostro pogleda v Sentin obraz, ko ji potni li*t s priklonom ponudi. Ko gre carinski uradnik dalje, pravi mladi go-jiod z mehkim, pa •prihlajenim glasom:
"Oprostite, milosti jiva go-pica, da sem prebral vaše ime, ni bila moja krivda. Toda hvaležen sem naključju, ki mi je odkril ime moje krasne sojetnice, kajti ime mi ni neznano. Zato smem misliti, da ste hči gos[»oda Jurija EHac-ha."
Senta ga presenečena pogleda in pri tem premeni barvo, kar n jega zelo razveseli. .
"(Seveda, gwpod! Ali p<rznate mojega očeta?"
"Sevala, milostljiva go-jwca, midva sva otroka sosedov. Dovolite mi, da se vam predstavim; moje ime je Don neck.'*
Nasmeh odr«-šenja se razlije čez Sentin oh raz. ki je poslal nekoliko plaih, kajti gospa dr. Stalil ji je zabičevala, da ^ ne sme z nikomur na vožnji s|mistiti v govor.
Ta -meh se zdi mlademu, gospodu zelo prikupi ji v in njegove oči žare v Sent inc. Počuti se zelo srečnega, da ima tako krasno sopotnico, ki mu bo krajšala dolgo vožnjo.
O, vem, Dormeckovo posestvo se nahaja blizu jiosestva mojega očeta iu vem, da je moj oče tja zahajal," pravi Senta, vesela, da se proti temu mlademu gospodu ni treba kazati kake neul judnrist i.
Ila ins Donii<*ok se ji -prikloni.
**Va5 in moj oče sta si bila dobra prijatelja. Toda moj oče je že pred leti umrl"
Kako vesela je Senta, da je njen ljubeznivi spremljevalec nad vsak dvom vzvišen. Bil je sin očetovega prijat-telja, bila sla otroka sosedo.. To se ji zdi zadostna jamwi-na, »la more ž njim odkrito govoriti. Brez bojazni in jk>-polnonia aaupljivo mu reče:
" Za mene je to. velika sreča, gospod DormecK, da sem vas rečala. Malo sem se bala dolge vožnje. Ali tudi vi potujete domov?"
Dormeufc sede njej nasproti in jo gleda tako ljubeznivo, da ji prične srce zojiet divje utripati.
"Da, milostljiva gospica, tudi mene zelo veseli, da sem našel tako lepd, naravnost čarobno sopotnico. Morate mi dovoliti, da vam na vožnji izkazujem vse viteške u-sluge. Ali potujete eami?"
*'I)a, ker moj oče si ne more vzeti časa in tudi v zavodu
v Montreaiuru, kjer era dosedaj bila tudi ni bilo nikogar, ki bi mogel z menoj In tako moram sama potovati."
Vnjegovih očeh jo nek čuden izraz. Ve, da too posestvo njenega očeta te dni na dražbi prodano. Toda dozdeva se mu, da Senta o tem ničesar ne ve, toda tega ji tudi ne mara povedati. Sedaj se spomni, da je nekdaj slišal, da se edina hči goti[H>da Erlactha po smrti svoje matere nahaja v nekem zavodu v Montreauxu.
Najbrže jo je sedaj oče skrivaj poklical domov, ker za njo ni mogel več plačevati, ne da bi ji razodel svojega položaja.
"Ali pridete naiavnost iz zavoda? 5Sdi se mi, da ste že prava dama, ki je že davno izven zavOdovilh let."
Senta ura nedolžno prikima.
"J)a, žal, da je moj oče določil, da moram ostati ta/m toliko časa, ker ine doma ni mogel raibiti. In vsa ta leta sem tako zelo hrepenela po domu in sedaj sem zelo srečna, da mo-rem iti domov. Kaiko zelo se veselim na naš lepi doni! V edno sem ga videla v svojih sanjah. Gledala sem s cvetlicami okrašeno teraso, velike grede, polne cvetlic. O, kako sem vesela, da bom vse to zopet videla! Ne morem pričakati, ko se bom zopet peljala skozi lepa železna vrata."
Kratek, pomilovalen fiogled iz njegovih oči oplazi njen lepi, žareči obraz. Njegov nekoliko lahkomišljeni obraz se zresni. Uboga reva! Kako bridko razočaranje jo čaka! Kaj bo občutila, ako bo videla dom svojega očeta v sedanjem stanju t In ko bo izvedela, da tudi to, kar je se ostalo, kmalu ne bo več last njenega očeta!
APOLEONOVAIJUBEZ


ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje
(27
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Slaven je! Kaj mu je treba zbujati videz, da išče ničemur-nega zadoščenja v zvezi z najbolj nazadnjaškim dvorom vse Evrope, z dvorom, ki je ves čas prezirljivo gledal na Napoleona, dokler se ni prepričal, da so Bonaparti star ple-mišlki rod!"
Pri teh besedah se je zasmejal. Nai»oleon se je nekoliko vzravnal in preprosto odvrnil: "To je smešno. Moje plemstvo sta uranovi!i zmagi pri Mou-tenottu in Arcolu. Avstrija bi morala to najbolje vedeti."
Murat je nadaljeval: "Akt-se Zbliža -s staro vladarsko hišo, ki jo Francozi zaničujejo, se *bo cesar zmanjšal in ponižal. Pravi prijatelji velikega Napoleona mu ne morejo svetovati, da ibi vzel hčer cesarja Franca za ženo. Ruska princesa bi bila mnogo boljša. Na tej strani ne more biti ne mučnih spominov ne stare zamere. Ako <se hočemo jkjv rh tega o-preti na kako tujo silo, se moramo odločiti za Rusijo, ki je močna, med tem ko je Avstrija vendarle samo zmes pokrajin, ki se komaj drže druga druge."
Govornik je obdeloval mizo s pestmi ter obračal mopsasti obraz z žareči m i, izbuljenimi očmi zdaj na desno, zdaj na levo. Pod svojo bahaško vnanjo-stjo je bil velik prevejanec in se je upiral avstrijski ženit vi samo iz skrbi za svoje koristi v Napolju. Mar ni sedel na prestolu uadvojvodinjinega deda.' Takšna zveza je pomenila zanj nevarnost. Toda navzven se je delal zgolj sina revolucije in branilca slavnih izročil francoske armade.
Njegov ognjevit govor je bil dobro preračunan in se Napoleonu ni zdel napačen.
"Nikar tako la lakom isel no ne govorite o Avstriji," je odfvi-nil (svaku; "več življenjske moči ima -v sebi, nego ljudje mislijo; avstrijski vojaki so dobri in generali izurjeni. Zadnja vojna to dokazuje."
Da je Loui« govoril za Saksonsko, Murat pa za Rusijo, se Napoleonu ni zdelo čudno. — Foucheju je 'bilo težko dognati razpoloženje rodbinskih članov, nikar že, da bi vplival nanje. Vsaka napaka iv tej smeri bi bila nevarna. Gotovo je moral omejiti svoje delo na dostojanstvenike. Sicer pa nikakor ni bi'lo treba enodušnosti
: j
AKO NAMERAVATE OBISKATI
SYET0YN0 RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO BREZPLAČNO
AKO NAROČITE
Slovensko-
Amerik&nski Koledar
ZA 1939
Cena Koledarja je:
50 centov Imamo jih še nekaj 1
"G las Naroda"
216 Went 18th Street New York, N. Y.
(Lahko pošljite vsoto ▼ poStnlh anamkah po 2 omtroma po 3 cente)
nazorov. Zadostovala je večina. Kakor liitro se pokaže ta, se ji bodo gotovo vsi radi pridružili.
Napoleon je <lal besedo Ev-genu.
Vsi so brez radovednosti, a s simpatijo čakali njegovega mnenja. Vse ga je imelo ra<do. Nikomur ni napotoval, saj ni bil velik vojskovodja ne širok duh, ampak ^amo -skromen, odkrit človek in jx>šten upravnik. Njegova vestnost in natančnost sta ga delali Napoleonovega najboljšega učenca. Vedeli so, da si tako on kakor njegova mati Jožefi na in njegova sestra Hortenza žele nadvojvodinjo za naslednico. To je tudi brez ovinkov povedal in podpri svoj predlog z varnostjo, ki bi jo zveza obeli monarhij prinesla državi, zdaj, ko si po tolikih zmagah iskreno želi miru.
Ko je končal, mu je Napoleon prisrčno pomahal z roko.
'"Nu — Cam>bačere=."
Višji kancelar je izpregovo-riL Njegov govor je imel zastarelo obliko, ki je ustrezala njegovemu okusu in njegovi ni-čemurnosti; bil je pač človek stare omike. Vendar je bil za njegovimi besedami vzlic slovesni nabuhlosti globlji smisel. Cambačeres je bil tisti, ki je v Bonapartovem mogočnem u-pravnein stroju predstavljal »stalnost in ravnotežje. — Tudi cm se je izrekel proti avstrijski ženitvi.
14 Ta nihuta nadvojfviodinja, ki je njena vzgoja gotovo vzorna ni ki bi mogle biti njene ljubeznive čednosti vsem evropskim princesam vzor, bi bila za Francijo jako zaželena cesarica, če bi me bila iz avstrijske vladarske hiše, ki je že izza Karla V. sovražna našim koristim, in če po drugi strani takšna izbera ne 'bi pomenila nekakšnega preklica tega, kar se je godilo v Franciji pred sedemnajstimi leti, ter nekakšne potuhnjene vrnitve k stari monarhiji. Zadnji kralj in zadnja kralj iea sta ji 'bila krstna 'botra. Njeno ime bi se zdelo Francozom kakor očitek minulosti, in najboljše opore sedanjega reda bi videle v njeni grožnjo. Francija bi bila presenečena in ne bi mogla Tazumeti tako nepričakovane odločitve; če je pa ne bi razumela, ji je tudi ne bi bilo daleč od tiiiranje... "
1 'To ni povsem tisto, kar sem pričakoval," je mislil Napoleon. ".Stari prekan jenec noče z besedo na dan. Videti je pa, ida pripravlja tla... "
"Talleyrand ima besedo," je rekel glasno.
Na pud rani obraz kneza Be-neventskega .se je smehljal. Z izbrano elegantnostjo se je nalahno priklonil Napoleonu in rekel z globokim, a razločnim glasom.
"Sire, moje mnenje poznate že davno. Ne verjamem, da bi bila ruska velika kneginja prava. Zahtevam politike kakor tudi cesarjevemu osebnemu o-kusu -bo po moji sodbi najbolje ustrezala zveza z nadvojvodinjo Marijo Luizo. AjVstrija je bila dolgo časa nasprotnica Francije. Mi pa ne živimo več v časih Henrika II. ali Ludvika XIV. Gotovo mi ni treba o-pozoriti na to, da je minulo stoletja večkrat našlo dunajski in versaillski kabinet v najpopolnejšem soglasju. Po naših zadnjih zmagah se Avstrije ni več bati. Kot opora proti Prusiji nam pa utegne veliko koristiti. (ro»vorjenja o nazadnjaškem duhu Habsburžaiiov je kar preveč. — Princesa j« vajena pokorščine in v vsakem oziru popolna. Zaradi svoje mladosti se bo zlahka prilagodila francoskim navadam Vem, da so njeni vzvišeni roditelji kakor tudi ona sama naklonjeni misli na to možitev.
Ali more kdo trditi, da nam je pričakovati tv Petrogradu iste ustrežljivosti * Vojvoda Cador-ski kot vnanji minister bo to bolje vedel od mene, a jaz ne verjamem. Kar se tiče saksonske vladarske hiše, se mi zdi vkljub slvojemu pokolenju in izkazanim uslugam pre neznatna za sorodstveni zvezo s cesarjem ivseh Francozov. To bi bilo pač le izhod za silo...
Med tem govorom je jel Na-[Mileou nemirno drsati po svojem stolu. Kaj ' Tako je govoril Talleyrand, ki je hotel vendar spet postati minister? Ali se F o ucl »e ni bil domenil z njim, ali je na svojo pest na-sprofcdval geslu, ki ga je bil razglasil policijski minister? To je brio nerazumljivo.
POGODBA NA ŽIVI KOŽI.
(Dalje drugi četrtek.
Tisoči državnih pogodb ležijo v francoskih državnih arhivih, eno pa bi zaman iskali. To je tako zvana "maroška "pogodba," ki so jo sklenili pred kakšnimi GO leti.
I>a te pogodbe nikjer ni dobiti, ni krivda tajnikov v dr-žaMiieni arhivu, čeprav so ti pred nekoliko leti preživeli nekoliko vročih ur, ko so jih vprašali po besedilu pogodbe in niso mogli navesti, kje je. Ko so pa iskali izvirnik, so našli opombo na neki kopiji, iz te opombe je bilo razvidno, da ima n«*ki |«>lkovnik Fournier, ki živi sedaj v Južni Afriki kot rentnik, f>ogodho v svojih rokah.
To je bilo treba seveda takoj urediti. Tako so s»> glasila navodila. ki so jili dali zaupnim osebam na pot. Toda zadeva je bila težja, nego so mislili. Polkovnik Fournier je izročitev omenjene pogodbe kratko-malo odklonil in jc hotel samo predsedniku republike o-ebno predložiti |K»ročilo o svojem ra v nanj a.
Predsednik je mislil, da gre pač za kakšno kaprico starega vojščaka. Pozval je k sebi in je hil prepričan, da ga bo spravil k pameti z nekoliko dobrimi besedami. Prišlo pa je drugače. Polkovnik Fournier je dejal, da nikakor ne zadržuje dokumente le iz kaprice, tem več «la gre za Minično neino-gočnnsst. Da podkrepi svoje besede, se je začel — slačiti. Odložil je suknjo in zavihal rokav svoje srajce. Na roki se je pokazala tetovaeija z nenavadno pisavo: bil je original inaro/ške pogodbe. .
Stvar je bila takšna.
Ko je hotel s poglavarjem ozemlja ob reki Ogovcju. ki sra je dosegla takrat nek«! francoska vojaška ekspedicija, sklenil prijateljsko pogodbo, je poglavar zahteval, naj se zapiše po običajih njegove dežele in naj se pogodba podkrepi s krvjo. Polkovnik Fournier je imel prav lepo široko roko.
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
ODPLUTJA — Meseca Maj*
116. maja:
Bremen ▼ Bremen
27.	maja:
Conte <11 Savoia ▼ Genoa
31. maja:
Aquitacia v Cherbourg Hiiuihurg v Hamburg Normandie ▼ Havre
'2.. junija: Kil ropa v Bremen
3.	junija :
Rex v Genova
4.	junija :
De Gars.se v Havre
ti. Junija :
lie »li* Kram* v Havre 7. junija : Queen Mary v Cherbourg Ni'w York v Hamburg 10. Junija :
Vultania v Trst Columbus v Bremen Vi. junija:
Bremen v Br^jcn Cbumplain v Havre
Nit-uw Amsterdam v BolouRne M. junija :
Aquitnnia v Cheitwurg Nitrniamlie v Ha«re Hiilisa v Hamburg 17. junija :
Coute ril Savoia v Genua 13». junija :
Kun«].a v Bremen 21. junija :
Queen .Mary v Cherbourg lie «le France v Havre iHnitsWiland v Hamburg -4. junija :
Saturnia v Trst "_*7. junija :
I>e liram v Havre
28.	junija: Aquitania v Cheboiirg Normandie v Havre Hamburg v Hamburg
30 junija:
Bremen v Bremen Mauretauia v Cherbourg
Dal si je |>ogodho vtetovirnli na kožo. Ko je francoska vlada zahtevala to pogodbo, so ji mogli post reč i samo s kopijo — original pa je vzel Fournier hočeš nočeš s seboj domov.
Francoski državni arhiv pa sedaj vse eno nima nobene skrbi zavoljo te zadeve, kajti polkovnik Fournier je v svoji o-1 »orok i določil, «la pripade po njegovi smrti koža njegove roke francoski vladi, ki bo imela potem samo še to nalogo, da kožo lepo napne v okvir in jo spi'»v'i končno v državni arhiv.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas etane —
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
	•	■ » ..f		
	" /			m*-'-"
I • '			k ' V ^ J ■9	K - V » . 1 r s 1
i ■	v» ■	i . « T-m ^ftt^	Uvr ■ # t	; 1
				
> . v	» V,- 4 .	- *v.		^ T - - "- j .; -!
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK