ISSN 0350-5561
ta fcoiMc tedna
Mň bo obfaèno, občasno tx) riffTpvfíln. Vi:nt)fítn hn v v/hnrfnt S/o^iç/sofíčm in dnigod ^f&nen^ňA) do prot&no oblačno.
53 let
steuilka 4S
četrtek, 19. oktobra 2006
300 SIT ' 1,25 BUR


00 K
IMIII»
Jesen za v okvir
L«tosnjâ Jesen je bila tako lepa. da si jo bomo zagotovo ^ dolgo zapomnili. Laliko bi rekli, da nas je vreme raz^^jalo in daje to znala izkoristiti tudi narava, S2i je to čas za dozorevaige in pospravljai^e njenih pk)do^. Pravijo. da oktobra /.aćne sonce bolehat). Dnevi se občutno kr^j-s^. od pnega do zadnjega oktobra bo dan kr^i k^ za 99 minut.
Vinotok, kot se rečemo mesecu. ki se, vssy kar je res lepih, toplih dni. poslavlja, je tudi me-.sec, ki ga zaznamuje prešanje jabolk in grozdja. Sladek mošt. pečen kostanj - kombinacga, ki se ji lahko le redki uprejo.
■ fas, Foto: vos
Veiíkih preé, kjer grozdje alt jabotka meljejo težki kamni, ni več prav veliko. Pa tudi pr^šajo še vedno odlično, čeprav to "počnejO" že dolga leta.

SPARSLOVENUAđfi o l]ubljiAa. Lstaliki cMiaZS www.apar^i
DOBRODOŠLI
V prenovljeni trgovini
VELENJE
Ponudba veljà &amo v Npermarketu Spar Velenje do 24.10.2006
oz. do prodâ|« zatog,
Svinjski kare
; pO Strežno, Meso Kamnik, 1 kg
lAtttgto tofcto
GEO®
Listnato testo Hokus zamrznjeno, Žito, 500 g redna cena 439,-
196,-
Mlado
goveje stegno
brez kosti, postrežno, . / Celjske mesnine. 1 kg i
kj)f Uiiiwl T1	AcqtUn l^idlili
€5j00
PreiaCunivevroso info^iriBtJvnMftsoizrâiijndni po fê^aiu zamsnlave i EuR - 23d,640 SIT
Gorenje je v tem srbskem mestu ^^ odprlo tovarno hladilne tehnike, vredno 20 milijonov evrov. Prvi zamrzovalnik so tovarni, v kateri je za zda) zaposlenih 330 ljudi, proizvedli 15. septembra. Načrtujejo, da bodo do konca leta proizvedli 50 tisoč zamrzovalnikov, prihodnje leto pa približno 4D0tisoč.
TOfmZDOHODfllllOf
6SM: 090140 804(soosr/riii
Voli me!
Milena Krstić • Planine
Kandidati ne izbirajo mCimv, kako se približati wlilcťm. So œto laki ki fin ni nerodno zvonili po sfanovanjiii in nič hudega sluteče med \rati nagovarjati iz oči v oči. Brez prodajanja vrečk za gosíXidinjstvo po ne\erjetno nizki ceni in brez demomtracij zastonj globinskega áščanja. Samo z liosnieliom, mogoče íť kakšno denarnico za evre v roki in čokoladico za otroke, a z obveznim: /»Voli nie!^ na jeziku.
Eni io za to, da bi bdi izvoženi, pripravljeni kampanjo z javniii kntfev. niedî/ew tmcýev. shodov in ix>šmih nabiralni k<y\ ... preseim celo v zasebne prostore. Vúisih seje ( in se k .sTTcV Še) volihia kampanja odvijata po "kandelabrih^ d/rvesUi. panojih... Tam pač, kamor so organizatorji lahko obesili kandidate. Odvijala ae je na javnih shodth. kamor so šli tisti, ki jih je zanimala. Zgart/aia se je po medijih, kjer si lahko preklo/fil, zaprl al! obrnil, ko si hotel. Po poštnih nuhimlnikih. ko si lahko letake hi časopise takoj odvrgel. čelih nisi tele!pogledati. Na kuhanjih predvolilnih go-lúiev, kier si lahko poskfisil. če si bil pri volji. lii. z zwfy'e-fy'em po vraUli stwwvanj? i^Sem ta in ta. Se {friponKum /Jalo? A k sred pridi! sobota. Ni več: daleč. Ze v petek opolnoči na.slopi y(y lllni molk. Namenjen premisleku, komu dati .\voj glas, torej lenm. čigave ohliubť so bile najbolj realne, kateri program vam je naj-blitji. kakšni ljudje stopjo za ttjini Brez ropolanja. Brez nagovarja-f(ja. Samo premislek, kak st^rehod ali nakupovanje... Da bo v ne-dello. ko se bodo ob 7 // odprla volišča in bodo oiiprta do 19 h. odločitev lačja. Kak.sna bo vaša Je povsem vaša st\xir. KakSna bo kolektivna, i>a se bo izvedelo kar kmalu po zaprtju volišč ■
-1 Srečko Meh - za župana!
en Nadaljujmo skupaj!
Predčasne volitve samo še danes
V Sioveniji seje v torek, 17. okiobra, pričelo predčasna glasovanje na letošnjih lokalniii voliivali. Pmcka iri dni, lako da lahko vsi lisii, ki sc v nedelji», 22. oklobra, ne bodo mogli udeležili voliiev, želeli pa bi dali svoj jilas podpo"c županskim kandidatom 1er kandidalnini lisian: /a občinske sveie. ro siorijo ^ danes, v četrtek. 19. oktobra. Volilci na predčasnih volitvah glasujejo na sedežih Občinskih volilnih komisij. Volišča bodo danes odprla od 8. do 15. ure. Tako kol vedno doslej pa je volilcem. ki sc /aradi bolezni ne morejo osebno oglasili na volišču, kjer so vpisani v volilni inienii:, dana ni(ï?jiost. da glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. če lako zeljo sporočijo volilni kombiji. Rok. do kalerejia so morale volilke ia volilci. ki bodo glasovali po pošli, oddali svojo zahlevo. pa seje že i/lckel.
Sc nekaj siaiistike: za županese v 210 sloveiiskili občinah poteguje ^20 kandidalov, /a .UX2 mesi v občinskih svetih pa kar 25.240 kandidalov.
■ wkp
ZASVHNIKESD
obkrožite odlično ( (|Q/
ZA ŽUPANA f( C
obkrožite odHčr)o V w
6. krog DP
Gorenje : Rudar
Rdeča dvorana Velenje sobota, 21.10. ob 19. uri
9770350556014

Okolje na/ bi bilo ob šo večji proizvodnji elektrike v Šai«skf dotini v na&iednjih letih se bolj čisto, prihodno&t domačinov pa zagotovili«na. A le, Če bo okolje, predvsem političnof
naložbam naklonjeno.
»Prihodnost energetike bo lepa^ če
Na okrogli mizi društva ŠARM so napovedali lepo prihodnost TEŠ-u in Premogovniku, če se bo miselnost v dolini spremenila - Velika vlaganja in konkurenčnost na trgu EU bodo zagotavljala tudi delovna mesta
Veterye, 11. oktobra • Sarm • šaleći razvojni model, je v srcUo pripravi) okroglo mizo / tiaslovom Šakška dolina • globalni vzor ekok)ške sanacije. Na njej so so sprascvaU. kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo in kako kvalneuia jc /emlja. ki nas hrani. Ob tem sc irijesîrokw-lijaki, ki so pripravili uvtïdiia predavanja, niso ustavljali le v prelcklosU, ki je bila prcccj »uma/ana«. Danes ix) rc/uiiali skrbi /a okolje že močno vidni. Priliočnosl pa bo. će se hodt) uresničile vse napovedi razvojnih itjvesiicij v 'rcS in na Premogovniku, se descileija lepa ludi 2a Šalc-ćane, Predvsem pa bosta obe energetski družbi ludi v prihodnje lahko zagotavljali veliko kakovostnih (ludi fmanáío) delovnih mest.
Okrogla miza, ki je v uvodu poskušala osvetlili polek ekološke sanacije v Šaleški dolini, jc potekala v napol polni veliki dvorani llotela Paka. v avditoriju je bilo veiiko gospodarstvenikov, ekologov in ludi politikov. Pogovor jc suvea'no vodila Zofga Kukovič - Mazej, direktorica us pesnega Esotccha in slovenskega ekološkega grozda, ki je zaradi poznavanja problematike lahko ves čas poslavljala tudi vprai^nja. V uvodu je dr. Milan Medved, namesiaik generalnega direktorja HSE, govoril o virih energije v soži^iu z okoljem. »Vsako energelskoudejsivo-vanje vpliva tudi na okolje. Pa naj gre za fosilne, obnovyivc vire ali za jedrsko cneigijo. ("lovesivo pa energijo potrebuje in jo bo tudi v pri-hodnosli. v HSÍ: imamo velike razvojne načrte ludi v Šaleški dolini. Vendar moramo uravnoteženo upoštevati tako ekont>mske kak<iriudi so ci a 1 ne in eko lo§ke e le kt e prid ob i v a nja ene rgije, « j e p o ve dal.
Dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, je spregovoril o učinkih sanacijo okolja v Šaleški dolini, sploh na področju čiščenja zraka. /ariniiv<i je. da naj bi bil la po izgradnji bloka VI še bol^jši. pa čeprav se bo proizvodnja močiici povečala. Kvaliteto voda in vplive nanjo v Sloveniji ter vpliv kmetijstva na pilno vodo je predstavil dr. Milenko Ros iz Kemijskega inšiiiuia RS. Pohvalil je prizadevanja Šaleške doline za čistejšo vodo, ki se je z odprtjem centralne čistilne naprave močno izboljšala.
v razpravi je bilo slišali, da imata tako TI:Š kol Premogovnik dobre perspektive ludi v prostoru llvri^pskc unije. Aiîalize namreč ka/cjo. da je večina evropskih držav v zadnjih leiih premalo vlagala v razvoj energetike. kar lahio že kmalu privede do pomanjkanja elektrike v Evropi, Sploh, ker potrebe po tovrstni energiji nenehno rastejo. Da pa hi se vse naložbe v dolini uresničile, kar bi zagotavljalo tudi veliko kvalitetnih delovnih mest. pa bi po slišanem moralo priti do spremembe miselnosti tudi na lokalni ravni. V energetiki so namreč prepričani, da ni smiseluo vpeljevali zelo drage, neperspektivne projekte, ki bodo le po žirali denar, dobičkov pa ne bodo prinašali. Takšni projekiiso veri^tno zanimivi le rta prvi pogled, ekonomske presoje pa ne prenesejo. Minus bodo verietno poskušali dodatno obešati na ramena energetskih družb, ki pa imajo že same dovolj prt)blemov z optimizacij^^ poslovanja, ker morajo obstali v trdem boju s prihajajočo evropsko k<mku-renco. Kol stuo laliJco razumeli, so pri tem mislili ludi na projekt nove Klasirnice in še kaj. Poslovanje družb v Šaleški dolini bi moralo postali bolj konkurenčno. Razpravi)alce je molilo ludi. da lokalni »raz-vojniki« vnašajo projekte, ki jih bo financiral lisr. v svoje programe in s lem zaradi njihove velike llnančne vrednosii meglijo dejansko si-tuaciio. Stanje na področju lokalnih razvojnih vzpodbud je namreč porazno. '»Razvt)jni projekti v energetiki so kvalitetno pripravljeni in usireznn kačrovsko podprli, lokalne razvojne strukture bi morale delati predvsem na projektili, ki bodo tržne niše iskali drugič in ne bodo odvisni izključno od energeliicc," jc bilo slišali. Predsednik ŠARM-a Franc Siver se je zavzel /a večje povezovanje civilne družbe, podjeuii-kov in politikov. Ce do tega ne ho prišlo, so lahko pogumni načrti razvoja energetike v Šaleški dolini tudi ogroženi.
■ bs
Prerezali veliko trakov
V preteklem tednu so v MO Velenje predali namenu številne nove pridobitve - Praznovali skoraj v vseh krajevnih skupnostih in mestnih četrtih - Novosti tudi na osnovnih šolah
Velei\je-Oas pred l<ikalnimi volitvami so v mesini občini Velenje izJcorisi ili ludi za odpiranje Številnih letošnjih pridobitev. Skoraj v vseh krajih so pripravili prave male slovesnosti, fa) so jih predajali namenu. Mi povzemamo najvažnejše pridobitve, v torek popoldne so v Šentilju
trakov, so v Domu KS Šentilj pripravili še svečano seja sveta KS, na kateri so zaslužjiim krajanom in društvom podelili priznanja in zahvale,
V petek popoldne so oh zaključku sanacijo vodovoda, kanalizacije in zgornjega ustroja Cîub-čeve ceste v krajevni skupnosti
spevala MO Velenje in Komunalno podjetje Velenje, na otvtv riivi pa so se poleg krajanov zbrali ludi predstavniki invesiiior-jev ifi izvajalcev.
Ob zaključku i>bnove magistralnega vodovoda in osiale pripadajoče komunahie iji Tra siru k ture na območju Skalca-Selo so la ponedeljek popoldne pripravili krajšo slovesnost, l/vaj a le c del in ludi velik soinvestitor je bilo Kotnunalno podjetje Velenje. Ocenjena vrednost celotne hivesiicije je 320 milijonov lolarjcv, zagotovo pa je šlo za nujno invesli-cijo, sploh, ker bo ob cesti začelo rasti novo naselje.
v torek so namenu predali tudi 87 parkirnih prostorov v mestni četrti l.evi breg - vzhod. Cîre za podro čje Kardeljevega trga, kjer parkirišč ie nekaj lel kronično prinianjkuje, zato so
krajani te pridobitve zagotovo veseli. To je na odpriju potrdil tudi predsednik MC.ložefHudej.
Veliko novosti na šolah
Prejšnji torek dopoldne so na osnovni šoli Mihe Piniarja Toleda s simboličnim prižigom luči odprli preniivljeno električno instalacijo in svetila. Investicija je bilanujna, saj je inšpekcija že gro zJla z zaprtjem šole. Iz proračuna MO Velenje so za obntjvo namenili dobrih 19 milijonov tolaij^v.
Na osnovni šoli Gustava Šiiiha v Velenju so v tem času še posebej veseli, saj so v četrtek pt^-^ol-dne predali namenu novo f)graju okrog šolskega dvorišča in nadstrešek na osnovni šoli. Vrednost investicije znaša skupno 7.8 milijona tolarjev (postavitev ograje 2,5 milijonov SI !" in sanacija pohodne terase 5,.^ nailijona tolarjev), Na obeh omenjennih šolah so učenci pripravili tudi lep 'cul-turni program in tako naredili dogodek še bolj svečan.
Danes pa bodo pripravili prireditev ludi na OŠ Gorica. Uspeli so popravili streho na soli in postavili ograjo, ki bo šolo ščitila pred vandali. Priredilev s kuliur-nim programom se bo pričela danes ob 11.uri.
Vnekatenfi krajevnih skupnostih so se zahvalili za zaslužnim krajanom in društvom za dobro delo. Na sliki šentiljski nagrajenci.
potekale otvoritve ireh posodobljenih odsekov cesi. Krajani so se skupaj s predstavniki KS Šcii-lilj in županom Srečbmi Mehom veselili lepega odseka ceste Pod-kraj-Arnače v naselju Silova. Malo kasneje so v Laz-ah odprD lokalno cesio /gornja Crnova-Arnače in nato §c sodt)bncjsi odsek ceste Laze-Podkoželj (pri igrišču IlOli), Vrednost del ni bila majhna, saj so za obnove namenili kar dobrih 30 milijonov SIT. Ob IĎ. uri. po kocu rezanja
Šmartno pripravili otvoritev te krajevne pri-doDitve. Izvajalec del na Gubčevi cesti je bilo podjetje PUR iz Velenja. Ocenjena vrednost celotne investicije je dobrih 52 milijonov, zanjo sta pri-
V preteklih dneh so v Velenju namenu predali veliko obnovljenih odsekov cest
Vročica predvolilne mrzlice
V Sloveniji v šestnajstih, »pri nas« imajo »nove« župane že v petih občinah - Ministri odpirajo in podpirajo - Vroče kosti nasprotniku pod nos in občanom v glodanje - Denar krajša čakalne dobe
Vrag Je vzel šalo. r nedeljo bo ^h zare^ No, r \si'h siovemkih obdnah tiiU ne bo šlo na u> yolllno nedeljo fako hudo 2ares. Kur v ^esifiqislfh sfovejiskih občinah namreč volila fje bodo imeli Izbire, ko bodo nu lUnih iisHč/h zaokroievali kundidaie za župana, V leh ohčittah Je na-fnrec le en kandidul. Med lend .^e^lnajsiinii ohčimwnjdi Je kar pet z naiega sir^ei^a obmo<^Ja, iz savinjúe regije, V Saši Je laku ohčl?ia Mozirje, kjer se ni fupuk nJhče zopersiuvi'1 Ivanu Suhoveršniku. podo bm ne Maninu Breclu na bližnji Dobrni, pa Vilku Jazbinsku v Taboru, Borisu Podvrhilku v '/.revah in Peirri Mif^/i v Podœirîkii, Drugod ho hoj huJ.U, ponekod l)0 morda potreben ludi drugi krog. lako da bo negoiomi 1 rajala do naslednjega meseai. in kjer marf niso Ja!>ne. si kandidaii izniiSI/i^io fť razne T/iY/â da bi priiegnlll pozornost občanov, Na boljšem m se\eda akiualni župani, ki ui čas hilijo odpirali še zadiye objekte. Kakbûh čistilnih napruv. tehnoloških centrov, kroiisč. asfahirimih cesudh odsekov... Mnogim prihajajo v pomoč tudi strankarski veljaki ali ministri. In da ne bo kdo po nepotrebnem spraseval, kdo financira taka i>oia ministrov, ti običajno opravijo v kraju Se kakšno newlilno delo.
Kot smo lahko zadnji čas opazili, sodi v sedanji predvolilni čm tudi pratýe umazanega perila. Ce gre za nt;}x>sredne obračune kandidatov
za župana, kot smo Jih />o?i€kod lahko videli in slišali ludi na raznih soočertiih, lenni pravimo tudi nizki udarci. Ponekod sijih delijo kandidaii med sabo dokaj enakomerno, so jki seveda tudi soočenja, kjer se vcv kandidatov spravi le na enega. Tudi to dobro poznamo, kajne! To vrstna />redvolilnd opravila ne potekajo vedno ferplejevsko: nekateri samo za to priložnost Izbrskajo kakšno jmebnost. ki Jo fXitem kol vročo kost vržejo misprotniku iHui no^ in občanom v glodanje. Ampak pri nas je stvar taka. da tiste, na katere leii blato^ wlilcl včasih celo nagrajujejo. Kot K'iimpaiične male io/xne^ ah ii/iornike. Najbolj vročv tovrstna nadeva Je triiško-ljuhl/unska^ poznala se ne bo le pri sedanjih lokalnih volitvah, po napovedih ludl pri naslednjih državnozborúih. In ko nekateri ministri prihajajo tudi na naše območje podpirat razne kandidate, vsi ministri do v.seh na našem območiu vendarle ludi ne kažejo razumemija. Pred časom smo kol takega omenjali šolskega ministra, zdaj se minisier za zdravje ne strinja s kandidatom za direktorja vojničke bolnišnice. Celotna st^'ar n^j bi bila malce zapletena, pa je bolje, da ixiàikamo. da se malo Jasneje razplete, da .vf mi ne ujamemo v kakšno tnrežo nepreverjeno.'^ti. Malo lepše na mini.Klra ozi-nnna na ininislrsivo gledajo v celjsko bolnišnici, /e res. da niso dobili želenih 370 milijonov, s katerhni bi lahko na \'eč področjih dobro skrajšali čakalne vrsie in nibdelalk (kot se zelo j^humano" reče) več pacientov, toda tudi z dobyenimi Jmilijoni naj bi bile ponekod vrste čakmočih kar prec^ kraj.še.
Sicer pa razen volitev v Sloveniji še vedno i^renilevamo razvidno izliti ko in razvojne j^ojekte. ki Jih je pripravila vlada. Za pozicijo so odlični, za socialne demokrate sf}rejemljiyř za glavno ofKKldjsko .'Stranko LDS polomija. Ni pn)blem v tem. da tudi 10 proldematiko. od katere Je odvisna prihodnost države ter blaginja držav^anov. vsi politično obarvajo, hudo Je navadnim ljudem, ki .%o zbegani. Saj so tolikokrat tmlušali. da so /v? tem projektu sodelovali najboljši strokovnjaki, zdaj l>a ne vedo. kaj rtas čaka Jutri. In če k temu t}riiieiemo še črne pike. ki nam jih Je zadnje dni dala Evropska unija, .to nekateri prav zbegani. Celo zaskrh^enii	■ k
rrr ^ďr^ ^ '^l'* e»0píiBa-ai02nSU In
UlUuJ RTIitmZU.UaMn^e.
ob estrUiii. Csf a postnez/iega Svoda I» 300 srr (1,25 €) iBi % odstopni DOV. 23 50 S(T (0.1 €>, cena izvodi Utz MV 27S.50 SIT (1,14 €)}, Prf ptaSilu leii» i^roiSninfl 20^. poletne 15 H,ć9irtietn9l1 K in mesačne 7 ^ popjjsi.
Urefetttn: Z^oSek {diiektor). Slaf>e Vovh (odgovorni utednik), UOena Kr?l<i&nafliDC (pomoćnica uiednite), Janez Piesnik. Talina ^dgorSek, Bojana ^pegei (nosinarif}, Mira Zdkoiek (urednea Janja Kolina-^pd^i (termična ura^fca), T:maž Gai^k (obrúwvaíec). ProfoganfeMina Jug (vodra propa^nde). Sa§o Koneânih. Jure deiićfičk (propagandista)'
stdtf iiMâtva la mm. 33^0 Mania mwt U. p. p. m. isiaion lOSi m
17S0.teldax(0»8S7 4643.
TAR. Nova L&. Velenje: 0242S^0201S38S4
E-mal: oiessSnascas si
miumn|8 In gnl. iilpf an: Na$ fes cx>.o
T1É: Tslorra SETdd, MHada: T9 400 izwO»
KaftiroMb lologntlj in totiopian ne vnčnMf
Po zakonu o ODV je 'NH 2as' med proBvM» flfamar<vrr«93 značaiasa
Katera se ptaču^ davett do jni^i^ecnji.
l^oizdB $2 srev^k
DOGODKI, OBJAVE
Za izboljšave še prostor
Minister za javno upravo dr. Gregor Virant obiskal Upravno enoto Velenje
Mitena Krstić - Pisninc
Veler\je, 12. oktobra - Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je ob obisku Upravne enore Vde-ujc, kjer ga je sprejela načelnica mag. Milena Pečovnik s sodelavci, povedal, da to upravno cnoio dobn) pozna.
Upravtie enole so sistem, ki veliko dela na icm, da storilvc približa uporabnikom, daje do njih prija/en. »Za izboljšave pa je še vedno veliko prostora,* je occniL Ob sprcliodu po upravno enoii je zaposlenim ludi prisluhnil. »Ta čas so najbolj aktualne uradne ure. Z Jiaceliiiki upraviiih enot ter dircktoiji davčnih in geodetskih uprav se dogo valjamo, začeli pa se bomo pi^govarjati ludi s sindi-
kati o tem, da bi ob sredah uradiie ure podaljšali v večerni čas in dfl bi enkrat na mesec uporabnikom storitev vrata odprli tudi ob sobotah. V lakcm obsegu seveda, ki je potreben, da bi
Ponudba emprave je dobra
»Tisti, ki izkoristijo možnost, ki jo ponuja e-uprava, so zadovoljni. Tudi v lipravrii enoti Velenje sem dobil podatek o tem, da je bilo kar nekaj spletnih podaljšanj prometnih dovoljenj in da težav pri tem ni bilo. lezava pa je. da to možnost uporablja šc vedno premalo ljudU
stranke, ki bodo prišle, dobile že-lenrî storitev. Mislim, da to lîe bo velika dodatna obremenitev za zaposlene, saj so srede tako ali tako že podaljšane, preostale dneve pa bomo pustili tako, kol je povedal dr. Virant.
Dijakom prvo izplačilo v torek
Vloge za republiške štipendije je do roka oddalo 5.489 dijakov in študentov
VeIe!\j«-VObmočni službi Velenje so do 11. oktobra letos prejeli 5.4)^9 vlog /a republiško šlipei>
dijo. 3.165 so jih podali dijaki, 2. .124 pa študentje.
Precej vlog, kar 1.122, pa je še nepopolnili. »To pa zato, ker nekateri zavezanci za dohodnino še nis(î prejeli določb o odmeri dohodnine, ki so ključni dokument za izračun dohodka na družinskega člana in s (em upravičenosti do priznanja pravice do republiške štipendije,« pravi Dragica Go-rograne z zavoda.
Prvo izplačilo republiških štipendij za dijake, tiste, ki so izpolnili 7 razpisom določene kriterije in so vloge do 6. oktobra dtjpol-nili z vsemi potrebnimi dokumenti, bo 24. oktobra. Prvo izplačilo za študente za študijsko leto 2006/2007 pa 24. novembra. V io izplačilo pa bodo zajeti tisti študenti, katerih vloge so bile popolne (če so do stipendije upravičeni) do 7. novembra.
mkp
Zmaga je sele začetek. Zmaga je sele začetek.
www.sod^ídemokr3tí.sí
www^odslnídemokrsti.sí

Mfn/ster Virant v pisarnit kjer so uradnice roĆ/io popravljah
voUtrte imenike.
Franc Sevčnikar za župana Šoštanja


Alojz Podgoršek župan s srcem
za prijazno občino Šmartno ob Paki
a je šele začeteidi Zagotovo jih poznate!
aljujmo skupajl Vaši sosedje, prijateiji, znanci z ulice so.
Zaupajte jim mandat v Svetu l\/IO Velenje!
Srečko Meh
kandidat za župana Mestne občine Velenje

-

1.	Srečko Meh
2.	Bojan Kontič
3.	Irena Poljanšek Sivka
4.	doc. dr. Franc Žerdin
5.	Jože Zupančič
6.	Marija Marjana Koren
7.	Anton Brodnik
8.	Bojan Škarja
9.	Andreja Katič
10.	Franc Blatnik
11.	Ivan Janežič
12.	mag. Dragica Povh
13.	Dimitrij Amon
14.	Bojan Voh
15.	Alenka Rednjak
16.	Matija Blagus
18.	Amela Memic
19.	Jan Škoberne
20.	Kari Drago Seme
21.	Karmen Grabant
22.	Denis Štemberger
23.	Marko Primožič
24.	Salahudin Salkić
25.	Ilija Vasiljević
26.	Branko Smagaj
27.	Marija Melanšek
28.	Jože Medved
29.	Bernarda Čas Čem
30.	Jože Sušeč
31.	Jože Krk
32.	Gašper Koprivnikar
33.	Natalija Petrič
ZA ZUPANA
Na volilnem lističu za župana MO Velenje obkrožite zaporedno številko ^------
odlično

17. Drago Kolar
Kandidatke in kandidati Socialnih demokratov, ki bodo upravičili Vaše zaupanje!
V nedeljo se odloča. Pridite na volišče in podprite kandidata ža župana SD in kandidatke ter kandidate SD za svetnike v Svetu MO Velenje. Ne dovolite, da drugi odločajo namesto vas!
ZA SVETNIKE
Na volilnem lističu za svet MO Velenje obkrožite zaporedno številko //-^^x za svetnike SD
odlično
O
LOKALNE VOLITVE 2006
""^ÉilS 19. oktobra 2006
Boji na Cankarjevi
Na 158 metrov dolgi Cankarjevi so v soboto potekali »najhujši« strankarski boji pred
lokalnimi volitvami 2006 - Na trenutke so
_ _ »
peli v en glas: Vili Resnik, Proti jutru in Čuki
Milena KrstiČ • Planine foto: Stane Vovii_
Velenje, 14. oktobra -VVelcnju so se v soboto dopoldne slrank<?r-ski hoji dogajali dobesedno na cesti. Na eni sň\i\í Cankarjevi. Na
sveta, je bil tokrat (bolj) liho. Pre-vzci jc skrb. da je vse leklo, Ko Meha ni bilo na prizorišču • vmes sije malo pogledal re^valno vajo in stopiJ na jesenski sejem - je rokovanje prevzel sam. Saj je podžupan. nc? Dogajanje je prišel
pekla Zmago Jelinčič Plemeniti in kandidat Slovenske nacionalne stranke (SNS) za župana Mihael Letoiye. Slednji je, kn jc zmanj» kalo kostanja, ročno stopil na tržnico in kol kak Martin Krpan prinesel vrečo novega. Malo bolj stran, pod streho kulturnega doma. je nase s pomaranOami opozarjala Neodvisna lista za pravičnost in raz.voj.
A pojdimo nazaj na borih 158 metrov.
Tistim, ki v soboto se niso bili opredeljeni (med tremi, ki so si tam delili prostor), kijih ne bo
Ni mi vseeno, da zaostajamo
dolžini 158 metrov so merile moči iri siranke. Ko so bili boji na vrhuncu, je bilo v zraku toliko decibelov, da je zvonilo po glavi, odzvanjalo pa Se potem, koje bilo vsega koncc.
Socialni demokrati (SD) so na onem koncu, pri paviljoim. pekli kostanj. Gre za njihovo tradicionalno jesensko prireditev, ki se Zgodi na istem niesiu. ludi ko vo litve nisi> ravno lik pred vrati. Točili so moàt in pivo, delili balone in zloženke, za kostanj pa je bilo treba v vrsto. Vmes so kaki^no rekli kandidat za župana Srećko Meli (ves čas nasmejan kot na plakatu: »Nadaljujmo skupaj!) in kandidali za svetnike z njihove liste. Bojan Kontič. poslanec in kandidal za člana mestnega
preverit ludi 'dedek' dr. Franc ŽerJIn, kandidal z.a svetnika na listi SD. Pred seboj je ponosno p(v tiskal otroški voziček.
Na drugem koncu Cankarjeve so Liberalni demokrati (LDS) predstavljali svoje adute za lokalne volitve, kandidate za svet in kandidaia za župana. Izstopala sla JožefKavhčnik v oranžnem in dr. Vladimir Ma len kovic brez kravate iu v usnju. Kandidal za župana mag. Franc Avberšek (»Drage občanke in občani! Ni mi vseeno, da zaostajamo je na dogajanju vztrajal do konca, čeprav mu ni bilo lahko. Očetje, katerih sinovi sc ženijo čez nekaj uf, so običajno bolj na trnih, kot je bil ta.
Vmes med obema sta kostanj
Nadaljujmo skupaj.'
prepričal volilni material, ki so ga dobili, ali pa jih je, ko so prišli div mov, čakal v nabiraInikili; tistim, ki niso dovolj nasmehi ah besede, ki so jih sliSah tam, je lahko v po moč. vsaj pri rangiranju leU, ki so shod pripravili istočasno, še nekaj. Izbirajo lahko med Vilijeni Resnikom, ki ga jc pripeljal Srečko Meh (»Ne menjaj konja, ki zmaguje...«), Ouki, kijih je pripeljal mag. Fra u C Avberšek (»Na, punčka, svinčnik, da bo mama obkrožila prav ...«) in Letonje-vimi Proti Jnfrii (*Mi srno od tu, smo s Sela...«).
To, da so se aa trenutke vsi združili v on glas. naj pri odločanju ne bega.
Vmes med obema

LIBERALIMA DEMOKRACIJA
SLOVENIJE
Končno temeljni kamen
Smarrno ob Raki. 17. oktobra -
Po daljšem času je končno koncc ugibanj, ali bodo potrošniki v občini Smarino ob Paki lahko kupovali v novem, sodobnem in bolje založenem trgovskem centru ali tie. Pred dvema dnevoma sla namreč na priložnostni slovesnosti v središča občine šmarški župan Alojz Podgoršek in Oto Brglez. direktor podjetja K{>grad Igem iz Dravograda (investilc^r) položila temeljni kamen z.a izgradnjo ir-govsko-poslovnega centra.
Oto Brglez. direktor podjetja, ki na 2100 kvadratnih metrih v Smart nem ob Paki žc gradi dva stanovanjska bloka s M slant)va-njl nam je povedal, da bo center
meril 1600 kvadratnili metrov, od tega bo 650 kvadratnih metrov prodajnih površin, kijih bo kupil Mercator za trgovski center, preostale površine pa bodo namenjene lokalom, dejavnosti pošte in skladiščem. Ob objektu bo tudi 60 parkirnih mest. izgradnje ir-
govsko-po s lovnega centra so se praktično žc lotili, saj so na teren navozili blizu 15 tisoč kubičnih metrov gramoza. Naložb<i naj bi končali predvidoma maja prihodnje leto.
■ Tp
Podpiramo sposobne!
Položili so temeijni kamen za trgovsko-poslovni center, Hibo v precejšnji meri spremeni! videz središča občine.
OBJAVE
^LDS OD BESED K DEJANJEM^LDS
V LDS smo trdno prepričani, daje potrebno v Velenju na občinski j3vnl storiti bistveno več za l<valiteten razvoj občine. Žal kazaici razvojne uspešnosti kažejo, da je bilo vodenje občinske politike v zadnjih letih izrazito neuspešno. Vse nige padamo po lestvici uspelnih in perspektivnih slovenskih občin. Iz leta v ieto nižje.
Ker se s takimi trendi in takšnim neperspektivnim razvojem ter slabimi obeti za prihodnost Velenja
nikakor ne moremo strinjati in se z njimi ne bomo
sprijaznili, smo prepričani, da v Velenju lahko skupaj naredimo bistveno več. Enotnejši, z več ambicij, z veqo prepoznavnostjo v širšem prostoru, z boljšimi komunikacijami, z višjo kvaliteto življenja in družinskim standardom, ob upoštevanju medge-neracijskega dialoga, pa tudi z večjim čutom soodgovornosti na področju skupnega bivanja in splošne varnosti občank in občanov. LDS prihaja na letošnje volitve z osveženo in prenovljeno ekipo, v kateri ni več tistih, ki se
našemu programu, vrednotam, potrebi po kvalitetnih spremembah In ustavitvi sedanjega nazadovanja razvoja občine niso želeli aH mogli pridružiti. LDS 5 svojim županskim kandidatom mag. Francem Avberškom ponuja ZNANJE, IZKUŠNJE IN AMBICIJE, z listo LDS za volitve v Svet Mestne občine Velenje pa ekipo, ki je sposobna pokrivati vsa področja gospodarskega in družbenega občinskega življenja. Ekipo, ki je strokovno usposobljena in ve, kaj hoče.
dr* MATEJ LAHOVNIK
dr« VLADIMIR MALENKOVIČ
MAT3AZ MEŽA


dr. UROŠ
MERC
DRAGAN REDŽIČ
DRAGO MARTINSEK
KATARINA PRAZNIK
JOŽEF KAVnČNIK
dr. EVGEN DERVARIČ
dr. CVETKA RIBARIČ LASNIK
SULEJMAN SINANOVIĆ
UDDA FUAVŽ ŠPEH
STANE TEPEJ
UDUA NABERNIK
TOMAŽ KOLAR
MARKO VUČINA
ADNAN GLOT1Ć
AMBICIOZNO,
ENOTNEJE IN Z ZNANJEM NA ZEMLJEVID USPEŠNIH!
mag. FRANC AVBERŠEK ZA ŽUPANA VELENJA
MAJA H09TNIK
mag. PETER KOVAČ
BOŘIVOJ OPREŠNIK
ii
SLAVIŠA STOJANOVIĆ
DARKO LUCIČ
BENJAMIN STROZAK
DUŠAN JERIHA
DRAGICA PODKRIŽNIK
MARIJAN IVANČEVIČ
NINA LEMEŽ
DRAGO RING

BARBARA BRLOŽNIK
LOKALNE VOLITVE 2006
'"H'JÎS
19. oktobra 2006
Zavzemajo se
V Naiem času smo v be&edi in fotografiji že predstavili kandidate za župane našega ob-mo^a.
Za to številko pa so nam na iiratko odgovorili na vpraéanjef IcakŠen je njihov voiilm program.
Fran< Sever,
kandidat SDS za župana vmestnî obani Velenje
/a i7hod iz dolgoletne stagnacije in nazadovanja potrebujemo razvoj in napredek. Zato smo v velenjski SDS ustvarili program irHjntJSlnega ra/voja. s katerim bi se dosege! napredek na vseh sociainovarstveniii p(h drucjihiu na gospodarskem področju. Velika prednost takega ra/voja pred drugimi razvoji je, &d je prijii/cn do ljudi in do okolja. Vsem ljudem prinaša ki)risii, okolje pa varuje z zagotavljanjem trajne kakovosti. Na kratko ga je nemogoče predsta-
viti. Ijiliko se naštejejo le posamezne točke, pa še le nc v ce-loli.
1.	Sodobno urejen promel in lemu primerne ccsie • lociiev tranzitnega prometa od lokalnega prometa znotraj občine • po ve/a va lokalnega cc si nega omrc/ja s slovenskim avtocestnim kri/em - posodobitev občinskega cestncga omrežja s cestami višjega reda, predvsem na podeželju in v primestju - težave s parkiranjem urediti s sodobnim mestnim in primestnim javnim potniškim prometom ter izgradnjo centralne parkirne hiše
2.	Strateška opredelitev rabe prostora /a razvojno prostorsko načrtovanje - določitev osnov-nili prostorski!! smeri za stano-
vanjsko gradnjo (blokovno, individualno, posebno - domovi za ostarele in varovana stanovanja), za gospodarski proizvodni In giîspodarski storitveni razvoj (trgovina, turizem, obrt), za razvoj socialnovarstvenih ustanov (šolstvo, zdravstvo, kultura, šport,..)
3.	Nižja obdavčitev stavbnih zemljišč - za gospodinjstva In podjetja ter tako privarčevan de-tiar nametiili za nove pridobitve. za usivaijanjc nove vred-nt>sti (gospodinjstva za posodobitev stanovanjskih razmer, podjetja za razvojne programe)
4.	Določitev Infrastrukturnih standardov za bivalna okolja -osnovnega /a pode/eljc. srednjega za primes!je in visokega za mesto
Andrej Kuzman,
kandidat NSi za župana v mestni obani Velenje
Velenje imam rad In vesel in p<mosen sem. da sem že sedemintrideseto leto Velcnjčan. Je lepo. prijazno in urejeno mesto. To mi potrjujejo tudi številni prijatelji in znanci od drugod, tudi iz tujine.
Žal pa nam statistični př>datki kažejo tudi temno podobo občine. Nezaposlenost, nizke plače, beg kapitala in znanja.
Zato ua prvo nieslo programa, ki smo ga sestavili v Novi Slove-
niji, postavljamo, da moramo inteti v Velenju izobraženo, zadovoljno in lastne družine željno mladino. Da bo lahko vsak sam razvil svoje u stvari a lne in podjetniške sposobnosti in solidno živel od sadov lastnega dela.
Velcnjčani potrebujemo ludi drugačen pogled na preteklost, sedanjost in prihodnost. Velenje je zraslo na žuljih rudarjev ob velikih žrtvah prvotnih, pretežno kmečkih prebivalcev. Toda malokdo ve, da stoji danes na lilovém trgu v senci velikega kipa droben, komaj viden kipec rudaija. S svetilko v roki išče pot ra/voja. AH bi ne bilo prav.
ĆC bi bile velikosti kipov v obra-(nem razmeriu? Vsaj v naši zavesti bi moral blii kip rudaija večji, pomembnejši. Oasi so hlli Titovi, zasluge pa zagotovo naše. domače.
Tudi pogled v prihodnost ni jasen. Velenje ni zgolj razširjeno komunalno podjetje in zagotovo ni zgolj rudnik. Velenje potrebuje močno vez med industrijsko in akademsko slero, potrebuje težnjo po ustanovah, ki bodo pomembno oplajale kulturno in družabno življenje ter prispevale k višji kakovosti življe nja.
Velenje potrebuje gospt^darski In kulturni preporodi
Herman Arlu,
kandidat SLS za župana v mestni oblini Velenje
Od ustanovljene Komisije za ptivračilo škode zaradi dolgoletnega rudarjenja v Šaleški dolini pričakujemo, da bo nadomestila škodo posamezjiikom in krajevnim skupnostim. Vse napore bomo usmerili v posodobitev cestne povezave Velenje-Arja vas. Za ohranitev podeželja in tamkajšnjega življenja jc potrebno zagotoviti dosledno izplačevanje subvencij» pomjjči in nadomestil, brez obdavčevanja, po vzgledu HU. V občinskem
proračunu je treba zagotoviti sredstva za program pomoči mladi generaciji pri realizaciji usrvarialnih delavnic, glasbenih in kulturnih večerov, rednih In izrednih izobraževalnih oblik, dramskih In pevskih srečanj, likovnikov .... Uresničili bomo dodatno varnost in zaščito šolskih otrok pred nasiljem, zasvojenostjo z mamili. alkoholt.m\. cigareti in prometnimi nesrečami. V Velenju je treba zagotovhi prostor in potrebno infrastrukturo za potencialne investitorje in vlagatelje; / visoko Izobraže-jiimi kadri bo mogoče ustvarjali izdelke z visoko dodano vrednostjo. Omogočiti je potrebno iz^iradryo stanovanj pod ugod-
nejšimi pogoji. Spodbudili m<v ramo lastniško stanovanjsko izgradnjo ali nakup, kjer bodo mesečne obveznosti kredita enake neprofilni najemnini. Z dopolnilnimi kulturnimi prireditvami, gledališčem, lutkovnimi predstavami in kino predstavami, br>mo ptjskrbeli za krepitev zdravega duha. Pospešiti moramo nastanek društvene in klubske dejavnosti, kjer se raz\îjajo amaterske dejavnosti, obnavljajo stare obrti, šp<irine prireditve, delavnice itd. Naše vodilo pri življenjskih navadah in kulturi prehranjevanja jc: "Zdrava hrana s pcv reklom iz naše doline."
Fran<i Stropnik,
kandidat SEG za župana v mestni obani Velenje
povzetek volilnega programa: zmanjšati je potrebno prašnost deponije premoga (zagraditi okolje deponije s pregradami); razvoj našega šolstva je treba okrepili in poseči po tistih nišah, ki jih energetika, gospodarstvo. okolje in ekonomika potrebujejo: pripraviti programe za uvajanje in izvedbo novih, alternativnih energij: ponovno oži-
viti tehniško gimnazljij; pripraviti visoke strokovne programe študija: v programe vnesti večji delež prakse v povezavi z velenjskimi podjetji.
Zagotavljali jc potrebno čist zrak in vodo vsem občanom .., Pt>dpirati je potrebno turistična in etnološka društva; uvesti modre številke za vse probleme, ki pestijo občane 24 ur na dan: zagotoviti varnost občanov s sodtv buo tehnologijo varovanj; zdravstvo mora slediti svetovnim spremembam v zdravstvu za potrebe občanov; javne ustanove naj bodo Invalidom prijazne iz
fizično dostopne; podpirati je treba socialno ogrožene družine. ki so oh nesrečah izgubile svoje premoženje ali zdravje (npr. kot rento za nastale posledice odkopavanja in kurjenja premoga za potrebe električne energije); reševati je treba pnv blematiko stanovanj za mlade družine; investirati je potrebno v čiste tehnologije za povečanje gosptîdarskega razvoja In podjetništva (izraba lesne biomase, solarne energije, zajem Izhajajočih plinov s smetišča za brezplačno razsvetljavo cesie proti Škaiatn (plin gre sedaj v zrak)...
Srelko Meh,
kandidat SD s podporo DeSUSza župana v mestni obiini Velenje
Slogait «Velenje - mesto prih>ž-nosti« bonvî ohranili in ga udejanjali na ra/Jičnih področjih. Na gospodarskem bomo ustvarjali okolje, ki bo spodbujalo uspešen nadaljnji razvoj diimačih velikih in malih podjetij ter privabljal nove Investit Olje, ki bodo zago tavljali nova, kvalitetna delovna
mesia. Pt)Skrbeli bomo. da bodo vsem občankam in občanom brez razlik dostopni kvalitetno Izobraževanje. zdravstvena oskrba in primerno stanovanje. Vztrajali bomo pri visokih standardih komunalne oskrbe po najnižjih mo/Jiih cenah ter vse sile itapeli za čim hitrejši) in čim ugodnejšo rešitev prometnih in drugih povezav. Vzpostavili honí o cenovnem ugoden In dobro organiziran javni pminet ter prebivalcem približali uporabt) so-d obnili inli ) rtn a cijskcvkc ) mu nika-cljskih poti. Pf>dpirall bomo nadaljnji razvoj športne, kulturne
in prireditvene dejavnosti, naše razvojne priložnosti pa vidimo tudi na področju turizma, energetike in okolje varstva, na katerih že pripravljamo več projek-iov. Naše aktivnosti bomo v veliki meri usmerili v pridobivanje dodatnih nepovratnih sredstev. Velenje, ki ga vidinto kot pomembno točko pokrajine Saša in 3. razvojne osi, pa bomo ohranjali kot uspešno, razvojno naravnano skupnost solidarnih, strpnih, prijaznih ljudi- ki imajo radi svoje tnesto, svoj kraj in so natij poniisni.
Franc Avberšek,
neodvisni kandidat s podporo LDS in SMS za župana v mestni obani Velenje
Mnogi, ki me v kandidaturi pc)dpirale. tako kot jaz sam. čutite naSii '^velenjsko« neenotnost. Zato nas drugi v razvoju prehitevajo, kar ni dobro niti za sedanje niti za bodoče generacije, še najmanj pa za mlade, starejše in lokal no gospodarstvo.
Prišel je skrajni čas, da za po
dobne cilje najdemo nove ljudi In nove poti. da jih strokovno in uspešno tudi izvedemo. Spremembe so neizogibne, brez njih bomo še bolj nazadovali. Veija-mem. da smo skupaj to sposobni spremeniti, S kultur<i strpnosti in medsebojnega spošt(wanja povezani med sabo in s sosedi lahko bistveno pripomoremo ne le k rasti, ampak k razvoju, po katerem nas bodo poznali in cenili doma in v svetu. Seveda to ne gre brez dobrega jiačrtovanja In odlične izvedbe vseh zastavljenih projektov, [.e tako lahko ne le obljubljamo, ampak tudi
zagotovimo sodobne cestne in I'-povezave v svet, gospodarstvu, podjetništvu in obrti bolj prijazno okolje, da ohranimo stara in ustvarim<^ nova kreativna delovna mesta posebej za mlade: da gojimo odgovoren odnos do narave iu človeka in podporo vsemu, kar daje mestu in vasi dušo. Od tod torej: «Zupan za vse, za dialog in povezave v svet. za kaki)v<ïsl /jv(ietija doma.«
Ambiciozno, enotneje In z znanjem na zemljevid uspešnih!
Ni mi vseeno, da zaostajamo, /namo in zaslužimo si več. A ne vsak zase.
Milan Kopušar,
kandidat LDS za župana v obiini Šoštanj
Vaš župan sem sedem let. Rezultati mojega dela so opazni. Vanj sem vložil ves svoj trud. znanje in energijo. Velike» je bilo osebnega odrekanja. Ni mi žal, Obljube, ki jih dam. izpolnim. Nabrane izkušnje bom s pridom izkoristil v prihodnje. Moj piv gledje usmerjen v razvoj in napredek našega okolja, ki ga moramo pustiti našim otrokom čimbolj neokrnjenega, hkrati pa
kar najbolj razvitega. Z načrtnim urejanjem prostora bom zagotovil nova delovna mesta In privabil n(we prebivalce.
Nadaljeval bom urejanje Šoštanja: potrebujemo ceste, parke, parkirišča, kanalizaciji). ptmKno dvorano, nujuo tudi sodoben nakupovalni center. Šola in čistilna naprava morata opravljati naloge, ki so jima nametijene. Posebno nego iu oskrbo potrebujeji^ najstarejši, ne bom po/^bil niti na vrtec. Ki)lesarska pwe/iiva do Ibpolšice in primerna inírasiruk-tura bosta spodbujali razvoj tn-rizma. Se naprej bom sodeloval z vsemi ki so pripravljeni delovati
v korist občine, ne glede na politično pripadni'îst. Moja (isnovna misel bo: Združjmo moî^ /n razvoj cel<une občine.
V primeru izvolitve z^to napovedujem: Ureditev podružničnih šol, da bodo pogoji dela primerljivi z mTVo šolo. Priliod d<xlalnih izobraževalnih vsebin v Šoštanj; statusno ureditev področja špíírta, mladih in turizjita; enako merejt razvoj vseh krajevnih skupnosti - prioriteta bo izgradnja do mov KS, kjer jih ni. saj zxJružiijejo ljudi v posameznili krajih.
Prijazno vas vabim, da se udeležite volitev in me ponovno izvolite za župana.
Branko Franc Sevcnikar,
kandidat SO za župana v obuni Šoštanj
Moj program in pn^gram alnih demokratov Šoštanja ima delovni naslov: SKUPAJ. Z
znanji:m. do napredka,
ZA SOŠIANJ. Sestavljen je na osnovi razgov(ïrov z občankatni in občani in upošteva vso liste piv irebe, ki se jih da uresničiti. Natančno smo zapisali kaj namera-
vamo narediti v KS In v občini kol celoti. Nakazali smo tudi razvojne možnosti občine, gospo darske, promettie in inPrastruk-lume rešitve, možnost pridobitve dodattiili finančnih virov. Namenjen je mlajši in starejši generaciji. Deset do 15 stanovanj na leto. nova delovna mesta, urejena soclala. šolstvo, šport, kultura in zdravstvo - tudi urejen status lx)l-nišnice, urejen trg pred občinsko hišo. dobri odnosi s sosedi in zdravi) oktvije so naloge, ki smo jim namenili pitdnost.
Program temelji na soodloča-tiju in ua medsebojnem sodelo-
vanju ne glede na strankarsko pripadnost. Je v bistvu koalicija z občani. K sodelovanju vabimo vse, ki želijo, da poslane občina Šoštanj, poniïvno mlada, socialno varna in ljudem prijazna skupnost. Prepričan sem. da smo ga skupaj sposobni realizirali, seveda pa moramo za to dobiti priložnost.
Spoštovane občanke in občani! Vabim Vas na volitve 22. oktobra. Ki)t kandidat za župana imam št. 5, lista Socialnih demokratov pa št. 2. Obkrožite jih. Skupaj bonto zmogli ustvarili boljši jutri za občino Šoštanj.
Popravek
SNS, Slovenski nacionalni stranki, smt) dolžni ptîpravek. ker smo v enem stavku v članku, objav-
ljenem v prejšnji številki NC. z naslovom Jelinčičeva SNS si želi sprememb, napak zapisali daljše ime stranke. Sc opravičujemo,
ilredniitvo
Darko Menih,
kandidat SDS za župana v ob<ini Šoštanj
Za župana občine Šoštanj kandidiram na listi Slovenske dctnokratske stranke, ker ta združuje ljudi, ki se zavzemamo za razvoj posamičnih krajev, o^ čin in mesi.
Vseh 5!^ let svojega življenja sem preživel v občini Šoštanj. Tu sem se rodil In lu aktivno delujem. Ker imam rad svoj kraj, si želhn, da bi lahko s svo|im zna-
njem in izkušnjami sodeloval pri učinkovitejšem razvoju občine. Kot župan bom poskrbel da bo Šoštanj postal bolj prepoznaven in pomemben na državni ravni da se mu bo vrnila vloga, ki jo je imel nekoč. Občanom se morajo omogočiti enaki življenjski pogoji ali pa še boljši, kol so drugje v Sloveniji, Vzpo Slavil bomo sodelovanje med lokalno In državno ravnjo, ki je nujno za optimalen razvoj občine v naslednjem mandatnem obdobju (ustanovitev pokrajin, črpanje evropskih sredstev, avtocestna povezava). Zavzemal
se bom za enakomeren in traj-nostm razvoj v vseh devetih krajevnih skupnostih, ne da bi s tem zapostavil urbano središče, za kvalitetnejše življenje mladih iti starejših í)bčanov, za nova delovna mesta z razvojem gospo darstva In turizma, za večja finančna sredstva društvom in klubom, za prijaznejšo in dostopnejšo občinsko upravo.
Sem odgovoren, pošten in sir-pen. Želim si, da se letošnjih lo kalnih volitev udeležite v največjem številu, da po svoji presoji volile človeka, kateremu najbolj zaupate!

OBJAVE
strankdmladihslovenije
www smsisi
TTm
Zapjatí

Iz"


n
m:

» i


T>
v
-.sii--^






■Sir





/'^ťf-'

l^j^wladihslovenii



w vvvj.sm
5i
d"


at^kam(adihslov(?nij6;:; hiestc^jpdbbry^^	' ;


Podpiramo neodvisnega kandidata za župana mag. Franca Avberška
DeS US
^^^^ Za vse generacije
Brez nas ne gre.
Na volitvah odločamo kakšno naj bo naše življenje v bodoče. Brez našega sodelovanja jutri ne bo drugače. Pridite na volišče, pomemben	^^^^^
je vsak glas.
Obkrožite
www.desus.si
NLPR
neodvisna lista za pravičnost in razvoj
ZA UGLED VELENJA IN ŠALEŠKE DOLINEI»
NaSa izhodišča in smernice delovanja so;
Medsebojni pogovor nas bo povezal v skupnosti in okolju, v katerem živimo
•	Varuh človekovih pravic v Velenju (pravni red, svetovanje, brezplačna pravna pomoč) « Ali privatizirati naša naravna bogastva In energetske vire?
•	Ustvarjanje novih delovnih mest za mlade in skrb za aktivno in ustvarjalno življenje starejših
« Zakaj se ne da ustaviti nasilja in droge v naši dolini? Zakaj moramo živeti v strahu zase in za svoje otroke?
•	Kako približati središče države dolini?
•	Novogradnja in obnova naše infrastrukture tudi s pomočjo evropskega denarja
•	Mladim je potrebno zagotoviti študij in zabavo v dolini
•	Ali naredimo dovolj za mlade družine?
•	Ali so šport, kultura in turizem priložnost za našo dolino?
SKUPAJ Z VAMI BOMO USPESNEJŠI!!!
Za Svet MO Velenje bomo kandidirali:
Franc DOLAR, Marjan GABERŠEK, Tanja LENART, Drago BAHUN. Vincenc TURK. Marjetka GABERŠEK GOLEŽ. Jože KAMŠAK, Jožef OGRAJENŠEK. Petra VIHAR. Rastko LAH. Peter REBERNIK. Polonca ZLODEJ, Branko NAVERŠNIK. Anton LAH, MajaGREBENŠEK
LOKALNE VOLITVE 2006

19. oktobra 2006
Drago Koren,
kandidat NSi za župana v oblini Šoštonj
Leiosnjo voliive mi ponujajo iK)v izziv. P<)gunin() in ^amo/^-vesiiio, / /nanjcm in sposobnostmi hani sUîpii na novo pol. Najprej si boni pri/.adcval /a vccjo zagnanost udinkoviiosi in tudi slrokovnost obcinskc uprave. .Siare dru/hcne pn^siorske plane je potrebno nadomestili z aovinil prosi<>rskimi akiL Samo s pn^ra-ćunskimi sredstvi ne bo novega /agona, V občino je poirebno pripeljali denar \7, raljiisirsiev in ev-
ropskih skladov. Pripravili je pi> ircbno projekie in se z njimi prijaviti na razpise. Tako lahko pridemo do podjciniske <jbrtnc cone, kanalizaciji kili omrežij, malih čistilnih îiaprav, wsinc in druge k( 3 m una I ne infrasirukiure.
V SdleSki dolini imamo nekaj velikih gospodarskih subjektov. Za Šoštanj vidim veliko prilož-nosi. da se ti povežejo z malim gospodarstvom. Večja piïveza-nost lahko pripelje do novih delo vnih mesi. Ob novem podjcini-škem zagonu bo laže poskrbeli ludi /z poirebe dru/benih delavnosti kol so i%oIslvo, spori, kul-lura. Za mlade, da bodo ostali doma. v dolini, in za siarejše. da
jim omogočimo d<isiojno starosl.
P(ischno pozornost bom posvetil krajevnim skupnostim kol 'Občina in krajevne skupnosti z roko v r<^ki/ Trudil se bom, da se bodo enakomerno razvijali vsi kraji v občini Predvsem pa se mora ob-čijia pripraviti na prilo/Jiosi, ki jo prinaša tretja razvojna os.
Menim, da je čas za obljube, ki splahnijo po volitvah, minil, in da je pri^l čas /z uspešno in razvito občino, za lepse skupno življeiiie in boljše pfičutjc nas vseh. Ki:R SMO TIJ DOMA. nam ne sme biti vseeno, kaki^no pot bo ubirala občina Šoslai^ v prihodnosti.
Alojz
Podgoršek,
kondidat SD za župana v obiini Šmartno ob Paki
v preteklem obdobju smo skupaj uresrdcili mnogo več ciljev, kol smo si jih na /iičctku zadali. Bili smo uspešni, zahvaljujoč vašemu sodelovanju in pcxlpori.
Zalo si želim, da začeto nadaljujemo in uspehe nadgrajujemo. Požleno bi bilo. da zadeve, ki sem jih začel, tudi zaključim, PřiZííate me in vesle, da nare-
dim več. kol obljubim. Obljube zame niso prazne besede, ainpak so temelj zaupanja med mano in vami. ki skupaj usivarjani<t za prijazno občino. Nekaj zastavljenih pmjektovje še v teku, rojevajo pa se že nove Ideje iu poslavljajte mrvi cilji.
Razvojne projekte, ki segajo vse do leta 201.1, pa sem že večkrat rade volje predstavil Vsaka postavka je podrt>bno obdelana in umeščena v l^gionalne projekte 1er vpeta v priorileto regije. Vsi projekti vsebujejo nosilca projekta, področje prioritete, od-govonu» osebo projekta, začetek izvedbe, ktmec izvedbe, vrednost
in finančno konstrukcijo projekta.
Projekti so seveda uresničljivi z va^o pomočj(}, s pcmiočjo svetnic ter svetnikov SD, ki trdno verjamejo vanje in jih podpirajo.
Drage občanke in dr^i občani, vsak trenutek je nov začetek in hkrati trenutek, ko zapuščamo staro. Naj ho ta trenutek zame in za vas nov začetek - tukaj in /.;laj, ko vas pn^sim za va:5o podpon> tudi v naslednjem, ^irileinem obdobju.
V minulih štirih letih smo delali in naredili prijazno občino, za prijazne ljudi.
Naj bo tako tudi naprej!
če smo imeli takrat srce,
• # •
Šmartno ob Paki. 14. oktobra -
Pri gasilskem domu v Smartnem ob Paki je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velenje pripravilo priložnostno slovesnost, na kateri so odkrili spominsko ploščo v spomin na dogodke pri osamosvajanju Slovenije izpred 15 lel.
Franc Kačičnik. član izvršnega odbora združenja, ki je odkril spominsko ploščo skupaj s Sta netom Vodovmkom ter smar-skim županom Alojzeni PodgorškoHj, je povedal, da bo obeležje spc^min na trenutek, ko so se brez obotavljanju odzvali klicu domovine. Clan predsedstva združenja Dušan Ajt* nik pa je med drugim po-
zval veterane, sle imeli takrat srce. ko se je bilo poirebno upreti sovražjiiku, ga imejte še danes.« Priložnostno slovesnost so skle-
nili s podelitvijo priznanj nekaterim veteranom vojne /j Slovenijo iz območja občine Šmartno ob Paki-	To
Z odkritja spominske pfošce
Bencinski servis bo!
Naložba bo veijala biizu 250 milijonov
v
tolarjev - Ce bodo vremenske razmere dopuščale, začetek naložbe še letos
Tatjana P^égorŠak
V občini Smarlno ob Paki je že day časa v ospredju najrazličnejših razprav izgradnja bencinskega servisa v Rečici ob Paki. Komaj so se polegle polemike, kdo je Ld kdo ni prodal Petn)lu zemljišča za naložbo, so ponovno v »obtoku« govorice, da Petrol v Rečici sploh ne namerava graditi in daje investitor i/ Šoitanja prav tako odstopil od namere. (Jovo-
rice smo preverjali.
Na Peirolu so povedali, da med njimi in soinvestitorjem za izgradnjo bencinskega servisa na lokaciji v Rečici ob Paki pogovori še tečejo in so v fazi usklajevanj, po predvidevanjih naj bi ga zgradili prihodnje leto, posloval pa bo po franšiznem sistemu, torej po pravilih in zahtevah družbe Petrol. Bencinski servis bo na 40 kvadratnih metrih prodajnih površin voznikom ponujal vse. kar potrebujejo na poti, iikrati pa omogočil celodnevno preskrbo z ostalim trgovskim blagom.
poklicali smo še Staneta Soviča, direktorja pi)djelja Kovinarstvo Sovič - invcsdtorja izgradnje bencinskega servisa v Rečici ob Paki-»Ni res. To, da smo odstopili od namere, so dezinformacije. Će bi odgovorni Petrola že podpisali pogodbo o lastništvu za zemljo, ki jo bomo odkupili od njih. bi že
začeli predvidena dela. Stvar je dogovorjena, vendar v tako velikem poslovnem sisiemu, kot je Petr<il. potrebujejo zadeve dalj časa. Dokler toga nimamo, pa ne moremo pridobiti gradbenega dovoljenja. Vse druge imamo: kupoprodajne pogodbe, tudi potrebne projekte, izbrali smo že izvajalca del. Zanesljivo bomo potrebno dokumentacijo zbrali letos. in če bodo dopuščale vremenske razmere, bomo izgradnjo tudi začeli, sicer jo bomo spomladi prihodnje leto.«
Stane Sovič je še povedal, da bo na bencinskem servisu v Rečici ob Paki Peirolova oprema, vse ostalo bo njihovo. Poleg bencinskega servisa bodo zgradili še manjšo trgovino, manjšo servisno mehanično delavnico, ročno avtopralnico, prodajalno plina, pimudbo pa bodo dopolnili še s kava barom. Vrednost naložbe bo blizu 250 milijonov tolarjev.
Marfon Vrtacnik Cigler, kondidot
SNS za županov obcinî Šoštanj
Ponuditi moramo nova delovna mesta, ki bodo ohranjala našo mladino v Sošianju in privabila še nove ljudi. Delovna mesta pa bodo, če boriio z.gra-dili, trgovski center, obrtno cono. dom za ostarele, več stanovanj. delo pa ponujali našim podjetnikom; ponudili moramcv prija/jio okolje za nove investicije; slediti moramo ra/voju infrastrukture in komunikacij po celotni občini; urediti si mi> rami) vzorno in čisto mesto, ki bo polno življenja; poskrbeli moramo, da bomo imeli samostojno policijsko postajo; zag<>
loviti si moramo dovolj parkirnih prostorov, pločnikov, kolesarskih stez ipd.; zgraditi je treba igrišče za otroke; krajevne skupnosti je treba hkrati in enakomerno razvijati; vchko lahko d<»bimo iz evropskih sredstev, vendar se to lahko ureja le 2 ustreznim znanjem; vsak občan mora biti obravnavan enako in hiiro; vi ljudje ne vedo vsega, zato bomo postavili človeka za pravna in tekoča vprašanja za občane; zdravstvii in lekamištvo bomo urejali samostojno v S<v šianju; dotrajani bazen v Šoštanju odpira še veliko vprašanj • tudi v zvezi s tem je treba nekaj storiti; začelo sc bo reševanje problema Družmiija; tudi ekologija v Šoštanju ni rešena, vsaj na področju odškodnin ne; spon in razna društva je po-
trebno upoštevati bolj, kol so bila upoštevana do danes-s tem bi tudi šport pri nas dobil večji pomen,
Tudi pri vprašanjih na komunalnem p<idroćju morajo imeli župani vseh treh občin enako in odločilno besedo. Će tega ne bo, se bomo morali osamosvo jiti. Komunalna infrastruktura je v lasti občine, v kateri je zgrajena, komunalne storitve so na osnovi ekologije tudi predrage.
Na jesenskih volitvah mi izka-žile svoje zaupanje. Vem, da je delo župana odgovorno in ga bom z veseljem ispravlja!. Veselim se že vaše pomoči in koristnih predlogov, s katerimi bomo popeljali Šoštanj in krajevne skupiliîsli nazaj na pol razvoja in razcveta.
Janko Kopušar,
neodvisni kandidot s podporo SDS za župana v obani Šmartno ob Paki
Kol kandidat za župana Občine Šmartno ob Paki si bom prizadeval, da bo občina Šmartno ob Paki izkoristila svoje potenciále za uspešno zadovoljevanje potreb občantw ter prijetno sobivanje in počutje vseh prebivalcev občine.
Zavzemal se bom za razvoj, ki bo odpravil današnje težave, za irajnostni razvoj, ki ho omogt^čil danes in jutri našim otrokom, mladim in starejšim ter seveda nam samim kvalitetnejše in bo gatejšc življenje.
Projekti, ki se že izvajajo, se
morajo dokončali, nadgraditi jih je potrebno z vsebinami, ki bodo 7.a občanke in občane pt)menilc boljši standard.
Osnovne usmeritve programa íemeljijí^ na zag(^l a vijanju dobrili pogojev za delo v osnovni šoli in vricu, pri komunalnih dejavnostih bo prioriteta oskrba z vodo in izgradnja kanalizacijskega omrežja v širšem obsegu, kot ga določa sprejeli dolgon)čni program.
Na področju pmsiorskega načrtovanja, ki je eden temeljnih vzvodov občinske pt)lilikc, se bomo zavzemali za gi)spodarno in racionalno rabo zemljišč. Trgu bom<i ponudili komunalno opremljene parcelo višjega standarda. potomcem pa omogočili, da se bodo naseljevali v domačem okolju.
Podpirali bomo podjetništvo in si prizadevali v poslovno cono
pritegniti ekološko sprejemljive dejavnosti, ki bodo omogočile difdaina delovna mesta.
Želimo odpreti širšo razpraw> o regionalizmu in tretji razvojni osi, ki sla lahko priložnosti za naše okolje.
Trudili se bomo. da bomo starejšim zagotovili mimo in vanio jesen življenja, s socialnimi pro grami pa l^omo pomagali po-mííči ptUrebnim.
Kulturi, športu in drušivenim dejavnostim želimo zagotoviti primerne pogoje za njih<^vc aktivnosti.
Da bomo lahko uspešni, mo ramo k si^delovanju pritegniti gospodarstvo, ki gravitira na naše območje. V sodelovanju z njimi in z dobrimi projekti bomo od države in i/ ElI v kraj pripeljali potrebna sredstva, ki bodii ta razvoj omogočila.
SMS za Velenje kot mesto znanja
Stranka mladih Slovenije, njen mestni odbor gre na lokalne volitve s polno listo za mestni svet in podporo neodvisnemu županskemu kandidatu mag. Avberšku - Podpreti pripravljeni vse dobre predloge, ki vodijo v lepše in srečnejše življenje
MStena Krstfc - Planine_
Velenj«, 16. oktobra - Mestni odbor Stranke mladih Slovenije (SMS) bo na nedeljskih lokalnih volitvah meril moči z drugimi s polno listo triintridesetih kandidatk in kandidatov za mestni svet in podporo neodvisnemu kandidatu za župana mag. Francu Avberšku .
Mladi si gotovo najbolj želijo nova delovna mesta. *Do njih lahko pridemo le z zagotovitvijo primernega okolja, naklonjenega širjenju malih in srednjih podjetij,« je na D(v vinarski konlerenci rekel predsednik mestnega odbora Robert Bah. »Mesto Velenje bi morali promovirali kot mesto znanja, v njem pa zagotoviti se več infrastrukture za obšol-ske dejavnosti,« so nakazali na niivinarski konferenci, na kalen so sodelovali še predsednik SMS Darko Krajne, člana mestnega odbora
Saša Koprivec In Goran Koprivec
ter kandidat za župana mag. Franc Avberšek. O cestah, hitu predvolilnih akiivnt^sii, pa so rekli le toliko, kot je nujno; »Hočemo boljšo cestno povezavo Velenja z ostalimi deli Slovenije, urejanje lokahiih cest pa je tako ali takiï nekaj, kar je dolžnost vsake aktualne oblasti v katerikoli občini v Sloveniji.«
V volilni program so ob tem zajeli še vse tisto, kar jih pesti tako
ali drugače: več denarne spodbude društvom, ki se ukvarjajo z mladimi, živahnejšo gradnjo stanovanjskih ent)l, zagotavljanje so civilnih sianovanj, manj birokracije, več elektroničkih komunikacij. boljšo varnost v mestu na vseh področjih ... »Predvsem pa bo Stranka mladih podpirala vse rešitve in predloge m hitrejši razvoj, /M lepše, srečnejše in varnejše življenje v našem mestu.« so posebej poudarili
Pa brezplačni vrtci ali vsaj nižji stroški, ki v zvezi z varstvom otrok doletijo mlade? Predsednik SMS Darko Krajne se je v Velenju ustavil prav zato, da pohvali mestni odbor. Taje med aktivnejšimi pri zbiranju podpisov za »brezplačne« vrtcc. Do ponedeljka so jih namreč zbrali že 800, »Sicer pa smo mladi s srcem za prihodnost in lak je tudi naš prcdvt>lilrii slogan.«
Saša Koprivec, Aobert Ba/i, mag. Franc Avberšek, Darko Krajne in
Goran Koprivec so ae dobiit v Lipi,
GOSPODARSTVO, OBJAVE
Znanje za prihodnost
v program računalniškega opismenjevanja vključenih več kot 1500 brezposelnih oseb iz cele Slovenije - Pri izvedbi projekta levji delež Šolskega centra Velenje
Tatjana Podgoriek
Velenje, 12. oktobra • Julija Un) je minisirstvo za clclo, družino in socialiK /adevc objavilo ra/pis za projcki Phare 2003 Računalniško opismenjevanje bre^-pi>seltiih oseb. Nanj seje prijavil ludi Šolski center Velenje In uspel z dvema projektoma: Temeljna računalniška gradnja e-TRG in dodatno usposablianjc računalniških znanj e-DlJRZ.
(vati Kotnik, direktor soUkc^a centra, je na novinarski konferenci (bila je v prt>storih hotela Paka Velenje) ob zaključku projekta dejal, da je to eden največjih projektov od enaindvajsetih, ki jih v zadnjem letu udejanjajo na osnovi mednarodnega raz-
izolski center med njimi levji delež. Čeprav smn morali prilagoditi orpnizadjo dela, bomo to počeli na cenîru tudi v prihodnje. Projekti namreč postajajo vse pomembnejši vir prihodkov in možni)Sl materialnega blagostanja, ki je na voljo našim dijakom in študentom.«
Po besedah vodje prtijekta Računalniško opismenjevanje brezposelnih oseb, mag. Simona Muhe, so program usposabljanja za udclej^cnce izvajali na treh ravneh (osnovno, napredno in specialistično), b.obratovanje pa je potekalo preko elektronskih gradiv, ki so jih izdelali na šolskem centru, in na zaključnih predavanjih. »Naša ^.elja na začetku ni bila, da udeleženci pri-
pisa i/ evropskega socialnega sklada. Izvedlo ga je minisirstvo za delo. dru^.ino in socialne zadeve v sodelovanju z ministrstvoma za solstvo in šport 1er visoko solstvo in z republiškim zavodom za zaposlovanje. Vrednost projekta je več kot 600 tisoč evrov. »V projektu smo motivirali 2500 brezposelnih oseb iz desetih krajev Sltwenije in izvedli najrazličnejša iz.obraževanja na podrtičju računalniško informacijske tehnologije za 1500 udeležencev, ki so lahko pridobili evropsko uporaben certifikat ECDL. To je znanje za prihodnost, bogati pa tudi izvajalce.« Med slednjimi je bilo več kot 50 predavateljev, učiteljev, projektna skupina pnje štela 25 ljudi. Kolnik je Se dejal, dh pnv jekt predstavlja potrditev njiho vcga dobrega dela v razredih, pridobljena znanja pa bodo s pridom izkoristili tudi pri izvajanju rednega pouka za dijake in na predavanjih za študente. Pri tem pa niso zanemarljive še materialne koristi. »Ne glede na to, da je pri izvedbi sodelovalo .^0 izvajalcev in drugih izobraževalnih ustanov v Sloveniji, je imel
Z novinarska konference
dobijo konkretna znanja, ampak smo želeli, da nadgradijo svoje znanje s področja računalniško informacijske tehnologije oziroma pridobijo znanja, ki jim bodo koristila. Mislim» da smo v teh prizadevanjih uspeli. Poleg vključitve brezposelnih oseb smo namreč v okviru projektov doseg h še pet pomembnejših ci-Ijev. Med njimi so izdelava e-gra-div za Evropsko računalniško spričevalo (1:<T>U izpit) ter za javni veljavni program Računalniška pismenost za odrasle, izvedli smo motivacijske delavnice za več kot 2500 udeležencev, specialistična izobraževanja ter. kot že rečeno, možnost pridobitve certifikatov.« Slednje je pridobilo več kot 60 udeležencev, približno 70 pa jih je uspešno opravilo program Računalniška pismenost za odrasle.
Kol je še povedal Muha, so v okviru specialističnega izobraževanja usposobih 50 ljudi, od tega so jih 12 zaposlili za svoje potrebe, več kol 30 udeležcnccv pa je v tem času pridobilo službo v podjetjih.
VGLBKJE
Ml e«>. t.«.*.. Vériittê 2». iraltnji
Danes,	Za občino Velenje.
^^ jutrí	www.sdsvelenje.com
www.sds.si
Slovenska demokrotska stranko
Danes, za jutri. Za občino Velenje.
Lista kandidatov za mestni svet
wvvw.sdsvelenje.com
Ni več drobtinica, je že kar hlebček
Letos so pekarne darovale 100 kilogramov kruha več, večji je tudi izkupiček - Zbran denar za 533 toplih obrokov ali za 1257 malic - Drobtinica je akcija mladih za mlade
Tatjana Podgoršek
v Sloveniji deluje 56 območnih zdrLiženj RK, velenjsko pa je eno od 22, ki že nekaj let Ziipored evropski dan brane 7.aznamujejo z akcijo Drobtinica. Letos so zanjo pekarne na območju Šaleške di> line darovale 427 kosov kruha, kar je 100 več koi lani, S prtïdajo ^imc po 500 tolarjev so mladi člani RK v občinah Velenje. Šoštanj in .Šmartno ob Paki zaslužili nekaj več kol 128 tisoč tolaijev, dobri ljudje pa so vrgli v pf>stav-Ijen hranilnik ob stojnici se 85 ti-
soč 444 Sir. Skupaj je torej Icto^ nja Drobtinica, ki je poslala kar hlebček, navrgla 21.^ tisoč 544 tolarjev (lani 20.^ íisoč 674 SiT). /bran denar bo območno združenje v celoti namenilo za topli obrok kosila ali malice socialno ogroženim učencem na osnovnih šolab v omenjeuilj občinah. Diy volj ga bo za 533 toplih obrokov ali la 1257 malic.
»Ugotavljamo, da se je akcija prijela, tako pri pekarnah na območju Šaleške doline kol pri ljudeh. Z letošnjim izkupičkom smo zelo zadovoljni. Akcijo bi lahko
Letos je liiio na stojnicah 10 kilogramov vec kruha kot tanh
(foto: vos)
poimenovali mladi za mlade. Kruh. ki ga je pridobilo območiío združenje, namreč prodaja na stojnicah podmladek RK na osnovnih Šolah. Z njo želimo predvsem pri mladih vzbuditi so-
cialni čut za pomoč socialno ogroženim sololcem in sosolkanî. V našem okolju smo očitno na dobri poti.« je povedal predsednik Območnega združenja RK Velenje Jože Medved.	■ Tp
10
AKTUALNO, OBJAVA
""^ÍjIS 19. oktobra 2006
Krožišče v Pesju uradno odprto
Številni politiki rezali trak ob odprtju krožišča v Pesju - V iSloveniji že skoraj 50 krožišč - Dražja, a varnejša
Velenje - V ponedeljek, maio po 14. uri. k:3 je v kro/j§cu, ki je sJičišče regionulnih ccsic med Velenjem» Štistanjem In I.oko-vico iiHjvečjči gneCa, je dire klor Direkcije Rs /h cestc iDARvS) Vili /avrlan uradno predal v uporabo leiDS /grajeno krožno kri/isce. Olvoriiveni Irak so mu pomagali re/:ali številni pollUkl. predvsem župani in predstavniki i/vaj a I cev,
Novo k roži sce je zagotovo pridobitev. ki omogoča predvsem varnejšo vožojo, saj je nadurne-slilr» s tehničnega in prometno-vanjt)sinega vidika aeprimer-no krl/iSče. /aradi /grajenih pločnikov in kolesarske siezc ter javne razsvetljave je večja varnost zagotovljena tudi pešcem in kolesarjem. Vrednost del • tudi ureditve odvodnjavanja, zaščite komunalnili vc^dov 1er izgradnje zidu • ^naša skupno kar yí,.^ milijona SIT, \ celoti pa jo je plačalo minisirtsvo za promet ozi-nm^a republika Slovenija.
Ker kro/.išce uradno lezi na področju MO Velenje, je zbrane najprej pozdravil župan Srečko Meh, kije izrazil zadovoljstvo ob tej novi pridobili. Vili /avrlan pa je v slavnostnem nagovoru
pred otvoritvijo navedel nekaj podatkov o gradnji krožisč po Sloveniji, nam pa je pts otvoritvi povedal: »Prvo krožišče v Sloveniji je bilo na omre/ju državnih cesi zgrajeno leta 2000. Sedaj pa že lahko rečem, da rastejo kot gobe po dežju. Uližamo sc namreč številki 50- Letos smo jih odprli 12. Kar ^e Šaleške doline tiče. bomo v prihodnjem letu začeli obnovo ŠaleSke cesic, kmalu bomo lam začeli tudi izgradnjo krožisč. V njih ni seniiiforjev» vzdrževanje je cenejše. Res pa je, daje izgradnja dražja, saj poire-hujemo več zemljišč, ki niso več poceni. Ugotavljamo pa. da s krožišči ne le da zagotavljamo večjo preiočnost prometa, am-pflk je tudi varnost velikih večja. V Sloveniji v krožnih križiščih še ni bilo nesreče s smnnim izidom, tudi tistih s hudimi pogodbami je zelo malo.«
Projekt za izgradnjo krožišča so izdelali v podjetju Projcktlva inženiring, d. d., iz Celja, gradbena dela pa je izvajalo podjetje CMC. d. d., iz Celja. Svetovalne storitve in uad/.or so zaupali podjetju DDC svetovanje inženiring, d. o. o., iz Ljubljane.
■ 6s
Otvoritveni trak Je direktor DARSA Viti Zavrlan razrezai na toiii<o koščkov, da so ga vsi, ki so odpirati tirožišče ^direktor CMC,
župani Šoštanja, Veienja in Šmartnega ob Paki), dobiii vsaj nekaj centimetrov.
Minister Bručan v Termah Topolšica
Topolšica. 16. oktobra - Na
povabilo Občinskega odbora SDS Šoštanj se je na vljudnosi-nem obisku v naravnem zdravilišču Icrnie Topolšica mudil minister za zdravje dr. Andrej Brucan. Ob tej priložnosti si je ogledal Ccnier za rehabilitacijo bolnikov z multiple sklerozo Mladika in se v krajšem pogo« voru z vodstvom zdravilišča seznanil z nadaljnjimi prizadevanji pri zdravljenju In nuđenju oskrbe bolnikt)V. Obisk je nato nadaljeval v Šoštanju, kjer je na okrogli mizi v tamkajšnjem kulturnem domu odgovarjal na vprašanja o javnem in zasebnem zdravstvu.
■ tp
ANDREJ KUZMANy
kandidat za župana
MO Velenje obkrožite
Za listo kandidatov
M.SI
«0VB ttùw^nlia
obkrožite
IZ RAZVOJNEGA PLANA
SPLOŠNE UGOTOVITVE
ûinamika (azvoja v občini je prešibka in Velenje n dolgo n) vec mesto pfiloznosti. Velenje v zadnjih letih n8 2(ia več Í2kori$t1f svojih kadrovskih, prostorskih in gospodarskimi potencialov za hitrejši razvoj. Eden od razlogov je zagotovo v neenotnosti, strankarski 2dpr tosti in samozadostnosti. Izločanje dtugeče mislečih in [loiiticffo nelojalnih pa vodi h krčenju vseh potenci* alov. kt{ih občina ima. Fozadnjííi dilavnozborsídh vo-liNâh, ko sei&slovenski politični prostor moćno spr» meni!, velenjska politika ni znala in ni biis priprav Ijena sprejemati nekaterih novih poti in dejstev, kai ime za poslední, da trikotnik Premogovnik - Gorenje - ob5ind. kije najpomembnejši za gospodarski razvoj Velenja, ni več sklenjen. Velenje potrebuje kvaliteten lazvojni program • skupno delo vseh potendalov, ki jih občina zagotovo ima, z enotnimi pogledi na kl|ućne točke razvo|a. Uresničimo ga lahko s sredstvi Evropskega sklada.
DELO SVETA IN DELOVNIH TELES
Za sprejemanje ustreznejših in za vse sprejemijivej lih občinskih oktov jo potrobno skrčiti spr^emanje po hitrem postopku na minimum.
•	predsedniki odborov raj bodo iz vrst opoziciie. v nadzornem odboru hej ima opozicija večino.
USTVARITI INOVATIVNO OZRAČJE
Stanje v gospodarstvu je v Velenju še zadovoljivo, čeprav |e stopnja nezaposlenosti (IIH) močno nad republiškim povp/eqem (9.2H), place pa krepko za* ostajajo. Temelji na nekaterih velikih stebrih (Gorenje. Premogovnik. Vegiad. Esotech...). Vendar Gorenje bije skiipno 2 Evropo bitko za konkurenčnost z izdelki z vzhoda. pogoji za podaljšanje Izkopa premoga za naslednji desetletji so vezani na ceno. v kateto bodo zagotovo vkljiićena tudi sredstva za zapiranie premogovnika. Slovenja pa ze sedaj uvša cenejši indonezijski premog ...Težave v katsrikoii valtki va* lenjski firmi lahko Velenie močno prizadenejo. Zato je nujno potrebno:
ustvariti ugodnejšo klimo za razvoj podjetništva in drobnega gospodaistva. vzpodbujanje zasebnega intelektualnega dela. izobrahvanje. krepitev podjetniške samozavesti, zagotavljanje gradbeiih parcel za ljudi z visokim strokovnim znanjem,
•	zagotavljanje cenejsiti gradbenih parcel za drobno gospodarstvo, ugodnosti pri pridobivanju prostorov, iskanje ceneiših praznih prostorov..,,
•	vzpodbujati partnerstvo med zasebnim in javnim delom.
poenostavitve administrativnih postopkov m ustrezna pomoč ter > preprečiti beg v druge občinei
PROSTORSKI PLAN MESTA
Sedanji prostorski plan ima letnico 1988. v vmes nem času je bil deljen občasnih dopolnil za posamezne proste lokacije, ki pa med sebo| niso biia usklajena. Danes nimsmo obrtne cone. m nakupovalnega centra, ni dorehno. kateri prostor bomo namenili za r^reacijo. za zabavo, za varstvo otrok... in ob tem predvideli tudi jstrezno prometno ureditev Ni dobro, ûd MQ odprodaja mssma zemljišča, ne da bi bilo jasno, kaj namerava tam kupec graditi (avtobusna postaja) in da premalo koristi predkupno pra vico pri denacionalizaciji.
Velenje potrebuje v celoti nov prostorski plan. ki bo v skladu s potrebami in prostorskimi možnostmi predvideti lokacije za posamezne objekte. Potrebno je opredeliti lunkcionalnost in namembnost vseh treh vpadnic v mesto ter mestnega jedra z upoštevanjem primerne prometne ureditve, cest-
nih povezav, krožisč. sinhroniziranih semaforjev, con za pešcs...,
Velenje je zeleno mesto, vendar cve^a bi bilo lahko §e već ' krasilo bi iahko mostove in ulične svetilke. ZaffinicB mnrajo hiti naša tsrina skrh. oživiti je potrebno sprehajališča ob reki Paki ter povsod. I^er je to možno, namesťti klopce... Zamisel o tržnici pred bivšim KSC ob sobotah pozdravljam. vendar Velenje potrebuje tudi večjo, pokrito tržnico z večjim številom parkirnih mest. V prostorskem planu seveda ne sme manjkati moř nosti za čimptejsnjo Izgradnjo le'jiega bazena, za ponovno pridobitev steze za motolcros... Priključek na novo hitro cesto naj reši tudi prometne zagate zlasti na cesti proti Šcétanju. ločiti je potrebno lokalni promet od tranzitnega.
EKOLOŠKO OSVEŠČANJE
Šaleška dolina ogromno da|e državi in je bila v preteklosti že hudo prizadeta in bo ludi v bodoče ekološko zelo obremenjena. Kakorkcii smo lahko veseli dejstva, da Premogovnika se ne bomo zapirali tako kmalu m daje siriiev TEŽ pred vali, ostaja vendarle deistvo. da z večino dobička razpolaga HSE s sedežem v Ljubljani. Tukaj imamo le šiht in novo lopato. Zahtevo po ekološki renti je treba odločneje postaviti. podpiramo ustanovitev komisije za ugotavljanje Ikode, povzročene zaradi rudarjenja. Nedopustno je. da smo opustili ločeno zbiranje odpadkov. ki je samo po sebi proces, vezan na postopno osveščanje občanov, S tem je bil prekinjen in pomaknjen za nekaj let nazaj. Ma ekološkem področju moramo:
ponovna uvesti ločeno idiiranje odpadkov.
•	izdelali terminski plan zamenjave azbestnih kritin in cevi,
•	uvesti dan brez prometa v centru.
•	odpravili onesnaževanje zraka, ki ga povzroče deponija premoga.
SOCIALA, ZDRAVSTVO
Velenje je za sedaj se mlado mesto, saj ima le 8% prebivalcev, starejših od 65 lei (v Sloveniji 14%}. vendar se bo povprečna starost v naslednjem desetletju dvignila nad republiško povprečje. Da bi starejšim zagotovili socialno varno in prijetno jesen živijo nj a, moramo:
•v obstoječem domu za starej Še dvignit i kakovost in ustrea zahtevnejšim uporabnikom, zagotoviti kapacitete za nepokretne starejše ter za potrebe šaleške doline zgraditi nov dom za varstvo starejših občanov,
-	razširiti pomoč na domu, uveljaviti poklic družinski pomočnik, uvesti varstvo starejlih v drugih družinah ter zagotoviti varovana stanovanja ter
-	razvijati partnerstvo med zasebniki in javnimi zavodi
OTROŠKO VARSTVO, ŠOLSTVO, IZOBRAŽEVANJE
Otrolko varstvo: Ideja o brezplačnem otroškem varstvu. ki jo v Tom predvolilnom ćasu razvija Sťanka mladih, je V danih razmerah neuresničtjiva. Vsekakor pa lahko cene znižamo
-z odpravo previsokih standardov glede oprome (^a-sti kuhinj), saj so rezultat tobijev prodajalcev ter dobaviteljev,
-	z zahtevo, da strošek večjih osebnih dohodkov ob pridobitvi strokovnega naziva vzgojiteljev in vzgoji-teliic prevzame ministrstvo.
• če pri določitvi cene otroškega vrtca upoštevamo mladi di užini tudi vlagania sredstev v zagotavljanje eksistenčnih pogojevin. pr. kredit za nakup stanovanja) m ne zgolj davčno napoved.
-	z uvedbo večje discipline pri plačevanju
-	z večjim nadzorom nad subvencioniranimi cenami Osnovno šolstvo: Ob zmanjševanju števila oirok je potrebno tehino ra^iislili o racionalizaci i šolskega prostora. Poleg potrebnega bivalnega standarda, ki ga včasih na silo in z amandmaji v Sveui zagotavljamo, je potrebno več sredstev zagotovti za učno tehnologijo in kvalitetne dodatne programe, s katerimi bomo razbremenili starše ob prehodu na evropski delovni čas.
Ob pretežno kadrovskim potrebam naravnanih srednješolskih programih se na Šolskem centru Velenje širi ponudba višješolskega izobraževanja, ki je v celoti usklajena s potrebami. Razvoj visokošolskih in univerzitetnih programov mora temu slediti, biti mora rezultat gospodarskega položaja doline in regije. Zdi se. da so sedanje želja po (nekaterih) visokošolskih programih bolj prestižnega zna:aja kol pa poglobljene analize razvojnih mr^nosti. VVelenju se danes dve močni struji prepirata, ali bomo imeli fakulteto za energetiko ali za ekologi|0 (naravnano na energetske probleme}, VeČina fakultet ponuja več programov, tako bi lahko velenjska zaje a obe pobudi. Z nesoglasjem pa bo težko kaj pripeljati v Velenje.
KULTURA
Ankete kažejo, da smo Velenjčani s ponudbo na kulturnem področju v glavnem zadovoljni. Za prireditve po meri občanov skrbijo Knjižnica. Gla^ena sola. Galerija. Kultu mica... Veseli dejstvo, da bo obnova kulturnega doma kmalu dokončana. Toča ostali bi na dokaj skromni kulturni ravni. Če bi se zadovoljili zgolj z obstoječim. Zdi se. da je kultura v Velenju nekako v krču, da je preveč dirigirana in nadzorovana in ne diha svobodno.
Velenje potrebuje vsaj polprofesionalne gledališče. V novf Savinjsko - šaleški regiji, ki jo močno podpiramo. si mora zagotoviti status regijskega kulturnega centra, knjižnica mora postati regijska knjižnica. Velenie bo postalo mesto kulture, ko bodo v
njej tudi profesionalni umetniki m kulturniki lahko živeli od sadov svojega dela. Sicer razgibano delo raz ličnih kulturnih društev potrebuie stalne vzpodbude, premalo je opazna kulturna dejavnost neslovensldh aininnih skupin, ki hi lahko pnfiastrile kiiltiirnn pn-dobo mesta, saj je v naši občini kar 21% Mestoven-cev.
SKRB ZA URAVNOTEŽEN RAZVOJ PRIMESTNIH KRAJEVNIH SKUPHOSTI
Odbori krajevnih skupnosti niso zadovoljni s svojim položajem. Dobivajo po nekaj desettisočakov mesečno za svoje delo. dinamika in stopnja vlaganj v posamezne KS pa je diskom in atoma in ni odraz ce-janskih potr^ in ne sledi načelu skladnega razvoja Odbori KS v takšni srtuaciii v očeh krajanov izgubljajo zaupanje, saj ne morejo vplrvati na razvoj KS. prevzemajo le vlogo dežurnega krivca. Predsedniki KS morajo v bodoče sodelovati pri vsakole^em za gotavljanju proračunskih sredstev za posamezne KS. obćinđ pdjs dijižna vsakoletni pfati tudi v uefoti izpolniti.
Res je. da bo s programom razvoja podeželja 2Û07-20^1 ki ga bo prejela RS. začrtana pot kmetijske poirtika v naslednjih letih. Vendar pa menim, da pa se mora vključiti v razvoj podeželja m ohranjanje kmetijstva tudi lokalna skupnost. Osnova je vsekakor dobro urejena infrastruktura na podeželju {ceste v posameznih KS so katastrofalne), ki je osnova nadaljnji razvoj. Veliko potenciala imamo zagotovo še na področju turizma na kmetijah in ostalih dopcrl-nilnih dejavnostih. Menimo, da mora lokalna skupnost predvsem vzpodbujati (tudi s finančno pomočjo} investicije na kmetijah, ki prispevajo k povečanju dohodka na kmetiji. Občina naj ne bo socialia ustanova, ki samo pomaga prebrodrti težave, temveč naj vzpodbuja tudi nove programe na kmetiji (mogoče pridelava zelenjave - bližina mesta, kmečka iržnica). lurizem na Itmetiji. alternativni viri energije (sekand) Menimo, da so za ohranitev poce-želja pomembne tudi vitalne in finančno neodvisne kmetije, tako majhne, kot velike. Pomembna je (udi promodja našega podeželja, prednost domačih pridelovalcev pri prodaji na velenjski tržnici pred tujimi (če je to možno). Vzpodbujati tudi okolju prijazne načine kmetovanja - integrirana pridelava. ekološU pridelavam potem pomagati tudi pri plasiranju njihovih piidelkov na trgu.
Tržnice naj se ob sobotah selijo tudi v krajevne skupnosti, kjer se prebivalci intenzivno ukvarjajo s price-lavo hrane (Šentilj. Plešivec. Vinska Gora...)
Složni fo znamo in zmoremo - ker smo fu domg!

GOSPODARSTVO
Na strateški konferenci HSE zelena luč 6. bloku
Vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne je uvrstilo na svoji nedavni strateški konferenci izgradnjo novega 600 MW premogovnega bloka med prioritetne naloge
Mtra Zakoé^k
Izgradiija novega bloka vTemio-elckirarni Sosianj. kije bila sc pretJ dvema Icloma bolj ilu/ija kot realnost, nI več \pr«šljiva. Na nedavni sjraicški konfcrenci Holdinga Slrv venske elektrarne sn jo v ceioti podprli IS) se navzeli /a čimprejšnjo u resnici lev. Te odločitve so lako v Termoeiekiranii Šoštanj kol v Premogovnika Velenje zelo veseli.
teli nakvb. bi po leiu 2025 zaprli svoja vraia,
)t()piinii/acija bloka 5 in i/-grad-nja novega 600 MW premogovnega bloka Sla /£lo pomembni za naš razvoj in prepričan da ho la razvoj eden glavnih stebrov iraj-nosinega razvoia âaicskc doline. Z obratovanjem bloka 5 in bloka 6 bomo proizvedli 30 odstotkov veO električne energije, kol jo danes. Taksen uspeli lahko dascžcmo le z dvigtîm i/.korisLka pretvorbe energije premoga v električno ener^jo, kar nam dopusêaj<^ najnovejše leh-ni^Iogije. S leni bo na najbolj!>i način uresničeno naše zavedanje o racionalni porabi naravnega bogastva. kar premog nedvoumno tudi jc. In kol najbolj pomembno, pri-pravljetii bomo na vse trzne izzive, saj bo naša proizvodnja zelo koii-kurenčna glede na ostale lermo ob-jektc v bližnji okolici^ pravi direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. UroS Kotnik. Vodstvo NoUirtga je, kot pravite, pt)írílífo izfifadttjo sestega hhka
ktt( prioritet mi nah^o. Pa ve/niaj' se v javnosti pogosto sliši, med tiru» gim sta io dejala poslanca dr. Matej Ijjfmnik in Bojan Kontiê, da je ta fialtiiba nnjna, da pa ie ni realna. Kako je s tem? »Da je nalo/i)a nujna, se zavedamo vsi. še zlasti vsi zaposleni v Tcrmoelekirami- Da jc realna, pa verjamemo, kar to dejanski? tudi je. Vedno gledamo na razvoj optijni-slieno. saj jc tako uspeh hilrejši, Zelo se irudimo, da je lako. Veseli smo. da nam siojtja ob strani tako lastnik. IJolding slovenske elektrarne, L vodstvom dr. Jožeioin Zagožnom in dr. Milanom Medvedom in vsi Ciani našega nadzornega sveta. Ivan Atcljšek. I-ranc Rosec in 1'ranc Sqvqt, ki so veliko pripomogli k vladni odločitvi o smoimosli naših investicij.« Od idej do dejanj set'eda preteêe kar Hckaj časa. Kdaj /taj bi torej dobili prve kilovate iz novih zmogljivosti?
»Pm koirtk opiiniizacije bloka 5 bo zaključen v letu 2008. Dobili bomo dodatnih 42 MW inštalirane mnči. oziroma .^00 ClWh leine pnv izvodnje. Največii viden re/uHat pa bo z začetkom obratovanja 600 MW bloka 6 v letu 2011/2012, saj bomo začeli proizvajati kar iOOO CřWh električne energije na leto.« S tem torej ohranjate zasfmijeno poslanstvo, da boste s proizvodnjo elekiriéne in toplotne energije zci' gotavljali kupcem zadostne količine energije?
»Vsekakor. Ostati želimo - in omenjene investicije nam bodo to tudi omogočile • največji termoenergetski sistem v Skivenij i. Prepričan sem. da smo to sposobni. Pri tem pa jc vsekakor zelo pomembno tudi, da bn proizvedena energija tudi ekološko neoporečna.«
In kateri' poglavitne na/oge so
pred vami ?
»Poleg skrbnih načrtovanj vseh postopkov pri izvajanju omenjenih investicij je pred nami tudi izjemno zahtevno izvajanje predpisov s po-dn)čja varstva okolja. Brez omenje-nili novili naložb jih nikakor ne bi mogli uresničevati.«
Kako pravzaprav izgleda Tî'rmw-
kktrarna Šoštanj danes ?
»Termoelektrarna Šoštarii je največji slovenski termoenergetski ob-jekl za pn)izv!5dnjo električne energije in ima z^to pomembno vlogo v slovenskem elekiroenei^etskem sistemu, Skupaj s Premogovnikom Velenje pa je seveda tudi eden od stebrov Šaleškega gospodarstva.
Trenutno obratuje pet blokov. Prvi in drugi blok (oba 30 MW) sta t'îiia zgrajena leta 1956 in so jima dnevi resnično 2e šteti. Tretji. 75-megavaini blok. je poslal v omrežje prve kilovate leta i960, četrti. 275-megavatni blok. lela 1972. peli. 375-nicgavaini blok. pa leta 1978.H
In kako ho po leta 200S?
>Prva dva dotrajana m ekološko najbolj obrenienjujoča bloka bomo izključili iz omrežja, torej bodo obratovali tretji, četrti in peli blok. slednji zaradi tehnološke optimizj-cije s povečano zjnogljivosljo «
Pa po fetu 2012?
»Obratovala bosta blok 5 in blok 6. blok 4 pa bo v hladni rezervi. Inštalirana moč elektrarne se bo piv večala iz 755 na 1030 MW. letna
pnwodnja pa iz 3600 GWh na 5000 GWh. Ze sedaj se veselimo takšne situacije,« Z Í7gradnjo sestega hhka hoste to-rej podaljšati življenjsko dobo Ter-nufelektrarae in Premogovnika do leta 2050 in tudi i-Jioristili zaloge lignita. Bodo s tem vaše razvojne motnosti vendarle izčrpane? •Osebno seni prepričan, da ne. da je mog<5če iz področja šošiaiij-ske termoelekirarne poslati v omrežje áe več električne energije, tako po letu 2012 kot mdi kasneje, ko se bo dokončno iztekla življenjska doba četnega bloka. Največji optimisti že šepetamo o steviJki 7, s katero bi označili bl<ik. ki bi stal na iretmini lokaciji hlok<w M. Zakaj ne bi bili optimisti?
Seveda pa bomo morali svoja razmišljanja uskladiti /. lastniki.« yakržhe, ki ji/i hoste uresničili v prihodnjih šestih letih, vas hodo popeljale iz nekonkarenčne pmiz* vajalke električne energije i' koa' kurenčno. Kaj pratzaprav to pomeni?
«Trenutni izkoristki premoga so zelo slabi- V prvih treh blokili izkcv ristimo premog 26^3dstolno, na četrtem 3.^dstotno in na petem 34-odstoino. Po namestitvi dodalnili plinskih turbin na petem bloku leta 2008 bomo na njem dosegli 38^)d-stoini iz.koristek premoga, na premogovnem bitiku šest pa bo ta kar 4.^-i)dstotcn. To je torej tislo, kar nam prinaša ks>nku rené nosi, ki pa je Seveda edina odločilna pri našem
nadaljnjem obstoju. Ce je ne bi doslali, ne bi bili eden od stebrov iraj-nostnega razvoja Šaleške d o Lne. Prepričan pa sem. da bomo.« Ž' n'dni remonti, kijih opravljate Termoelektrarni Jioštanj. so iv-liki finančni zalogaji, koliko de-narja pa ho potrebnega z<t izgradnjo šestega Moka? «/.elo veliko, kar okoli 638 milijcv nov evrov- (Opomba avti^rice: če stane pcjvprečna hiša v lem trenutku v Šoštanju M) milijonov to-laijcv. bi jih z^ omenjeni znesek postavili 5096 ali drugače • kupili bi lahko 50.963 povprečnih avtomobilov, vrednih p') 3 milijone tolarjev).
Blok 6 v Resoludjî nacionalnih razvojih projeidov
Minister Vizjak v torek obiskal TEŠ -Začetek novega razvojnega ciklusa in korak naprej pri učinkovitejšemu upravljanju okolja ter trajnostne energetike
Šoštanj, 17. oktobra • Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizak. ki se je v torek mudil na krajšem delovnem obisku v TI:S, je r^wedal, da je mod pn>-jekli Resolucije u nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023, ki jo je vlada sprejela pred tednom dni, tudi gradnja bloka 6. Ocenjcna vrednost razvojnega projekta je 603 milijone evrov. Po najbi^lj <5ptimi-
stičnih napovedih bi lahko bil nov bluk v obratovanju že konec Icia 2010. ]>.> najbolj pesimističnih v prvi polovici leta 2012.
»Veseli smo dejstva, da jc naš program našel svoje mesto v Resoluciji. Llektričua euergija. pridobljena na teh osnovah, bo za
lastnika in posledično ludi za državo, pomenila visoko konkurenčen produkt, tako za ptUroV njo doma, kot tudi za izvoz na tuje trge,« pa je ob obisku ministra Vizjaka povedal direktor niš, dr. Uroš Rotnik.
■ mkp
Velenje dobilo Banko Koper
Velertje, 12. oktobra-Banka Koper je svečano odpria svojo noV). 41. agencijo. Pn^siore so uredili v priiljičju uprave Ore na Prešernovi 9 v Velenju. Sod;>bno so jih opremili, pravnim osebam in občanom pa nudijo kar okoli siiristo razJičnih storitev.
Predsednik uprave Banke Koper Vojko Cok jc ob olvorilvi poudaril, da z odprtjem nove poslovalnice uresničujejt^ poslovno usmeriiev, del kaiere jc širitev na vsa gospodarsko pomembna področja. Mednja vsekakor uvrščajo tudi Šaleško dolino. Področje jim ni neznano, saj so že doslej sodelovali predvsem z večjimi gospiîdarskimi družbami. Banko Koper vodi Igor Meh, ki pravi, da si bo ekipa prizadevala, da bo nudila kominienlom res dobre bančne storitve, še posebej pa je zadovoljen, da so njihovi pogoji poslovaiya dovolj fleksibilni, da se bodo lahko hitro odzivali. 'Fako imajo sami možnost odločanja o kredlili do 15 milijonovlolaricv. vsiïdel<wanju zenoio vCelju pa cclo do 100 nú-lijonov tolarjev.
mz
Z /eve.* i^or Me/i, voďja agencije Banke Koper v Vetenju^ direktor Banke Koper Vojko Čok, direktor sektorja poslovne
mreže Dario Radešič
Certifikat za varnost in zdravje pri delu
V zadnjih petih letih skoraj za tretjino zmanjšali število poškodb - Gorenje premalo prepoznavno po pozitivnem odnosu do varnega in zdravega dela
Tabana Podgoršek
Velenje, 12. oktobra) - V dneh pred evropskim tednom varnosti in zdravja pri delu (od 2.V do 27. oktobra) je Gorenje iz Velenja prejelo certifikat OIISAS 18001 za učinkovit in ustrezen sisiem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Na priložnostni slovesnosti v razstavno-prodajnem salonu Gorenja ga je predsedniku uprave delniške družbe Franju Bohincu podelil glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar. Po napovedih naj bi ga podelil minister za delo, dnižino in socialno zadeve Janez Drobnic, a se je zaradi daljše seje vlade zbranim na slovesnosti pridružil šele proti koncu. Med drugijn jc poudaril. da Gorerýe zelo dobro promovira Slovenijo v Evropi in v svetu.
Vilma Fece. direktorice za varstvo okolja in zdravo delt) v Goto-nju. je opisala pot do cerlillkala in ob tem poudarila, da st) v zadnjih petih letili z ukrepi /n skoraj 30 odstotkov zmanjkali šicvilo poškodb na 1000 zaposlenih in da niti ene naložbe ne izvedejo
brez upošievanja varnega in zdravega dela. "Poškodba oi merilo, predvsem je merilo to, da se vsak zaposlen zaveda lastne odgovornosti za varno in zdravo delo. Certifikat nam omogoča, da sistemsko pristopimo k zdravemu in varnemu delu ter da ne odstopamo od zastavljene poti," jc še poudarila i ecetova. Po njenih besedah se bo letos skoraj dve tretjini Gorenjovih delavcev dodatno izobraževalo na področju varnega dela.
Predsednik uprave Cîorenja I ra-
njo Bobinacje v nagovoru poudaril. da je zdravo in varno delo pri njih vrednota. To med drugim dokazujejo z obvladovanjem tveganj pred poškodbami in obolenji ter nenehnim izbf>ljRvanjem stopnje varnosti. Da je družbeno odgovorno podjetje, priča tudi članstvo v evropskem združenju prcv izvajalcev gtispodinjskih aparatov CLDID, kije v letu 2005 prejelo Listino o družbeni odgovornosti. Po besedah Bobinca v prizadevanjih za zdravo in varno delo zaposlenih nanienj;<io posebno po zornost mladini delavcem, ki se prvič zaposlijo. V CJorenju jc takih, starih do 25 let, približno 500. Med do^iim jc še izpostavil, da je Gorenje še premalo prepoznavno po pozitivnem odnosu do varnega in zdravega dela. »Kombinacija ekonomskih učinkov, odnosa do okolja m socialna kom-
ponenta je zmagoviti trikotnik, pri katerem b<uno v Gorenju vztrajali«.
Republiški inšpektor za delo Borut Brezovar pa je poudaril, da je skrb za zdravo in varno delo v mnogih sloveijskih podjetjih deficitarna slvar, o čemer pričajo podatki o številu poškodb. Približno 20 tisoč jih zabeležijo, od icgá je nekaj 100 laklli, pri katerili sopiv sledicc tudi invalidnost. Pohvalil je (iorenje za prehojeno pot in menil, da je Itidi ta odraz odličnosti družbe.
V ponedeljek je velenjsko Gorenje zabeležilo še en uspeh. V Valjevu jc namreč odprio najsodobnejšo lo-vanio. V njej hodo v začetku zaposlili 170. v naslednjih tednih pa še 300 delavcev. Prihodnje leto naj bi proizvedli od 300 do 400 tisoč hladilnih in zamrzovalnih aparati) v.
Bobinac jc dejal, da je m Gorenje Srbija pomembno tržišče, na katerem si je pridobilo status lokalnega proizvajalca in tudi pomembnega kupca komponent in surovin. Zaradi schlve dela proizvodnje hladilnih in zamrzovalnih aparatov v Srbijo ne načrlj-jejo bistvenega zmanjšanja deltwnih mesl v Slovpniji.
LJUDJE

19. oktobra 2006
Ali pravice zdravnikov ogrožajo pravice bolnikov?
Letna srečanja Slovenskega zdravniškega društva so namenjena druženju zdravnikov različnih strok - Tokrat o pravicah bolnikov in zdravnikov
Milena Krs(fč • Pf^ninc
Velenje. oklobra • V pcick in soboto je v Velenju Sluvcnsko zdravniško dcu^ivo v stjdclovanju z Zdravni^im liruSivom Velenje pripravilo 14.1. rcdjio kino skupščino, l.eiiia srečanja so nan^enjena druženju slovenskih zdravnikov različnih strok in prcdiiavíiví najakriialnejših stanovskih vprašanj icr novostim z rayJičnih medicinskih področij, so na ntřvinarski konferenci povedali prof. dr. Porcdoš, pretlscdnik Slove/iskega zdravniške^ d rušiva.
priinarij dr. \laiija Cc«, generalni sekrelar drnsiva. predsednica Zdravniškega drušiva Velenje Mor-t^arela Seher Zupatiac, dr. med., in glavni urednik /dravnii^kc^a vesl-nika. pmf. itr. Jozc Drino^'cc.
Stanovsko lemo so slovenski zdravniki, v drušlvo jih je včlanjenih blizu 4-01)0. posveiili medsebojnim odni^som v medicinskeni (imu, v okviru slrokovne leme pa so govorili o pravicah zdravnikov in zagotavljanju pogojev za kakovostne zdrs vsi vene sloriivc.
Matija Ccvc je povedal, da si dru-


t ^

t /-
Msrtarets Seher Zupančič ^ Joie Ùnnoyec Pave/Pore dos, Matija Cevc na novinarski konferenci v Hotelu Paka
Srvo prizadeva izboljšali učinkovitost medicinskih ekip./a ta namen so izvedli posebno raziskavo o (xl-nosih v zdravniških tirnih. Na anketo. ki so jo posredovali blizu UOt) ekipam, je odgovorilo ^xlstotkov anketiranih. Ra/jskava jc pokazala, da v Sloveniji iii već iako strogega hierarhičnega udnosa med vodji ekip in preostalim osebjem, kot je
bilo to nekdaj. »Je pa dejstvo, da jc narava dela taka. da je odgovorni nosilec zdravnik, zato je tudi njegova odgovornost v timu največja. Zalo. da ne bi prišlo do napak pri zdravljenju,«
Pravice zdravnikov in bolnikov ne smejo bili v konfliklu, zato se bodi) niwati slwenski zdravniki tudi bolje iispi)sobhi /a komuniciraiije, pa
ne samo z bolniki, ampak tudi z mediji. »Zdravniki <xl medijev pričakujemo, da o;^ozarjajo na na-pakc.sejih pa na nek načinludi bojimo. ker lahko v njih pride tudi do napačnih interpretacij. Novinarji pogosto prihajajo do napačnih sklepov zaradi nepoznavanja, pa tudi /alo. ker vse prevečkrat iščejo nepravilnosti, dtïsezke na področju
REKLI sa
l^rof.ilr. Pa^'el Porcdoš: »»Bol-nik ima pravico biti obvcisčen o vsem. kar se bo z njim dogajalo, ter da sprejme ali odklotU načrtovani poseg, /al žara J i časovnih omejitev, včasih pa ludl zaradi nez^vedanja pomena kakovostne komunikacije. do dialijga z bolnikom ne pride, kar vodi do občulka podrejenosti in nezaupanja bolnikov v delo zdravnika in v cekv ten zdravstveni sistem.«
medicine pa le redko navajajo. Je pa tudi res. da zdravniki dostikrat ne /jiamo komunicirati in da mediji velikokrat od nas pričakujejo preveč,« ocenjuje Pavel Poredoš. Jože Dfliiovec pa je ugotavljal, da zdravniki nujno potrebujejo dt> datna zuanja, tako z.a komuniciranje / htilniki kol tudi z javnostjo.
Je krajanom pošla potrpežljivost?
Kamnolom v spodnjem delu vaške skupnosti Podgora v občini Šmartno ob Paki znova buri duhove - Od doslej izraženih zahtev krajanov uresničeni le dve
Med krajaa sp<xlnjega ilela vaske skupnosti Ptxigora v občini Šmartno ob Paki ziiova dviguje precej prahu in usTvarja zvrhano mero nezadovoljstva tamkajšnji kamnolom. Postaja vse bolj moteč zaradi dejavnosti in ludi, k<Jl zatrjujejo, negativnih vplivov na okolje in na nji-liovo zdravje. Sodu je, tako kaže, zbila dno posta\aiev mobilne enote za prol/vodnjo klasičnegii asfalta.
j^PraktičtH) kar pi>nimm, so težave s kamnolomom. Zadnjih cjsciti let. odkar sem predsednik vaške skupnosti. se (C samo stopnjujejo. Cq bi se lastniki črpali odloka, ki natančno določa, pod kaki>nlmi pogoji lahko deluje, bi bilo vse lepo in prav. Ker pa ui tako, je nezadovoljstvo vsak dan večje. Odbor vaške skufv nosti je v sodelovatîju z občino in lastnikom • Gradisrjm Celje - pre<l
leti intenzivneje pristopil k reševanju zapletov, a je odziv lastnikiw prepočasen. Na vabila za srečajija ozi-ronw pogovore se ne tJdzJN'ajo, al šestih oziroma sedmih zahtev, ki jih je na osnovi zbora krajanov pred tremi leti oblikoval odbor vaške skuj^iitfstl, so d<i danes lešili le dve, in sicer so uredili parkirišča z^ avtomobile zaposlenih ter sanirali eno odlagališče. Na Ciradisu siccr trdijo, da so izpolnili na^ zahteve, vendar če krajani ne ćutimo, da so /adeve bolje urejene, da je vpliv prekomernega hrupa in prahu precej manjši, potem za nas nisci uresničene. Kot pika na i ali v posmeh vstm jemljemo postavitev mobilne asfaltne baze. Njeni negativni vplivi so se po-kazali že pri poskusnem obratovanju.* jc povedal pretlsednik cxlbora vaske skupnosti Podgora Damjan Ločicnik in nadaljcvaJ: »Vsi vemo. da je pred vrati nadaljnja Í7gradnja avtocest in da bo i/korlščanjc naravnega bogastva v kamnolomu večje. Vsega bo torej več. tudi težkili tavi)r-njakov, ki hoáo uničevali c«ino In-Trasirukturo. To nioraiTio preprečiti oziroma poiskali skupen dogtwor. Krajani se nikoli nismo zavzemali za zaprtje kamnoloma, /a ukinitev dejavuc«ii v njem. aiîipak za dogtv vor. lega smo nenazjîdnje poskušali doseči s sprejetjem sklepov, ki bi polog krajanov nekako /^Ščitil tudi last-
nika kamnoloma. Žal, (»radis tega ni spostoval. Najnwrîj. kar bi lahko storil, bi bilo to. da bi nas obvestil o sv(ijih namerah, nam predstavil pro-jeki oziroma povedal, kakt) bo rcSil negativecn vpliv na okolje, na naše zdravje. Ta radi tega je prišlo tako daleč, k^it jc jïriSto.« Nezadovnljiii krajani ne verjamejo več nikomur. Ne odboru vaške skupnosti, ne občinskemu vtxistvu, Zatlev(j so vzeli vsak v svpic roke. Zbirajo podpise in se vsak zase obračajo na pristojne inšpekcijske službe. mnenju Danijana l,t>čičnika to ti: dobro zj nikogar od vpletenili. »Va^ki ixibor je nemočen. Na zadnji seji občinski^ sveta so svetniki ptxiprli naša prizadevanja in menili, da je treba stvari priti enkrat do dna. Kaninc)-lorn v Podgori ni več le kamen spo-likc tamkajšnjih krajanov, ampak prerašča v občinski problem. Upamo, da bodo tokrat stvari kaj zalegle, da ne ho lastnik znova prelagal težave iz enega v drug pretial.«
Kot je še povedal I.očičnik. sa se v zvezi z reševanjem te^iiv obrnili na ininisirsivo za okolje in prostor ter v prejetem zapisniku lahko prebrali, da določene stvari v kamnolomu niso v skladu s predpisi. Zal pa niso diibili tudi obvestila, ali je lastnik odpravit nepravilnosti ali nc..
Po mnenju Damjana Ločičnika krajani za zdaj še ne razmišljajo o
tožbah, o ixlškcxJnini pa, »Menim, da hi se o njej morali pogovarjati skupaj. Je varljiva reč in ne predstavlja dolgortKne rešitve.«
Jc rešitev /opleta mogoča v zadovoljstvo vseh? »Mislim, da je, če borni) sedli za skupno mizo va vpleteni, se dogovorili o zadevah in zahteve ludi dosledno izpolnili. Ne samo trenutnih težav, ampak tudi saibteijo kaúiii^»1oi2ia. O tem Oiadis kol povzročitelj noče nič sl^ti. po-šktxlhe v okolju in še kje pa so vsak dan bolj vidne. Bojim se, da bo zadeva ostala krajajîom in obCini.*
>^Nisem podpisal mče$ar[<<_
c__—i
CHede na to, da se v tukajšnjem okolju na glas govori o tem. da je šnwrški župan Alojz PodRorsťk podpisal soglasje /H izgradnjo mobilne enote za proizvodnjo klasičnega asfalta, nas je zanimalo, ali držJjo go vorice ali nc. »Ničesar nisem pixlpi-sal. )*onovim lahko samo to. kar sem že rekel in kar je možno preveriti pri ustreznih službali. Vse drugo so nesramna naiolcevanja. Torej, ob-činđ ni Izdala nikakršnega soglasja, ne lokacijske ijířormacije. kar je nc-na^idnjc poirdil na nedavnem srečanju krajanov tudi večinski lastnik Gradisa Milan Foršlřier.« P^xlgoršek je utrdil, da je občina naredila ustrezne korake s ciljem zavarovati tam ^veče občane in okolje. Med cln^im je (obvestila niz inšpekcijskih iUižb in sama povabila k s^)delova-
njti strokovnjake, ki se spoznajo na pravo s podnxja rudarstva.
v
»^Želimo sodelovati še več in bolje!«
Po tx]g(»vore na nekatera vprašanja smo se obrili tudi na celjski Gradiš, a so nas od tam napotili na podjetje Fori iz Velenia. Jftžc l/cmež. (iradisov i/vrini di-
Damjan Ločičnik
rektor za proizvodnjo, nam je v pisnem odgovoru z^itrdil, da je nadaljnji razvoj kamnoloma vskladu slraj-nostnim razvojem okolja, s trenutno veljavnim ureditvenim načrtom, rudarskim projektom in zakonskimi predpisi. Torej tudi nakupsainohi)d-nega premičnega mešalca asialta, V času njegovega poskusiîega obratovanja botîoizvedliludi vse zakonsko
predpisane meritve na okolje. Sanacijo celotne separacije kamenih agregatov i/vajajo že dalj časa. najprej pa so se lotili izdelave I lisbováXa o razvoju kamnoloma ter izdelave (Xlmika ixJ rudarskega projekta. Nekateri sanacijski posegi s»> vidni ludi zunaj kamnoloma. Z.avrnil je očitke krajaiKJv o prekomernem oncsn.^že-vanju okolice In vplivu delovanja kaimioloina na lijibovo zdiavje. TLt več let namreč razne tLsianrwe i/vajajo meritve in rezultati ne kažejt> na prckoračilve dovoljenih mej. »Občasno jc res, da se pojavi prekomeren dvig prahu po celiJtnem kamnolomu, in tudi ZA to imamo v sanacijskem načrtu predvidene določetie ukrepe.« V zvezJ z (xiđ(odninanu je dejal, da že sedaj plačujejo okoljske dajatve in koncesijo državi, lokalni skupnosli pa že tretje leto namenjajo nekakšno «dtxJatno rento« v višini 1500 ton kamenih agregatov na teto v skupni vrenodosli 1.5 milijona SI 1. /a letos je cniobrenih več kol 2 milijona Si l". Glede odškodnin pcwamezniktím pa Lemež meni. da zanje ni stroko\Tiib p(^dlag, za zdaj nobenih uradnih zahtcvktïv, sIVipravljeni smo na pogovore, dogovore m iskanje najboljših re^iev za vse vpletene. S krajani in lokalno skupnostjo želimo s^xlelovaii še več in bolje, vendar na poskmii, stnv kovni in kuhurni ravni, nc pa biti povod '/» volitve.« je še zapisal Jože Le-niež.
Odprli Uriskovo cesto
Svečan zaključek mandata v KS Pesje, v soboto odprtje obnovljene Uriskove ulice
Ve!cr\jc - Krajevna skupnost Pesje je v sobi>to davnostno končala letošnje investicije in hkrati štiriletni mandat sveta krajevne skupnosli. Prva prireclilcv ob zaključku del je bila že minulo soboto, ko so na Slavnostni seii sveta krajevne sloip-nosti v gosiiiču Hartl podelili številna krajevna priznanja. Slav. noslno pa je 5Ílo tudi to soboto ob 16 h, ko so nanK'nu pretlali obnovljeno Uriskov!) cest{>.
v let^î^jeni letu so v večini krajevnih skupnost? v MO Velenje zadovoljni. saj je mestni proračun Ciikrat bogatejši kol lansko leto, s icm pa je bilo v njem tudi veliko več denarja namcjijenega obnovam in novosdm po prwameznih krajih, tudi v pesju so zadovoljni, saj pravijo, da so v mi-
nulih in letošnjih leiih uspeli močno poS(xlobili kraj, za kar si> livaležjii predvsem MO Velenje in tijenemu posluhu za potrebe v kraju.
Predsednik sveta KS Pesjc Anton Kíwir, ki to funkcijo opravlja že 16 let in si želi, da hi jo Icios predal mlajšemu kolegu ali kolegici, nam je povedal: »Ob zaključku letošnjih investicij smo v soboto oh 16, uri odprti obnovljeno Uriskovo ulico. Obnova je bila nujna, saj je bil uničen ustroj ceste, kanaliacija in priključki vodovodne napeljave. Zaradi zamakiijenc kanalizacije sc je namreč vo da stekala pod cesto, zato je prišlo do velitih ptv škodb. Skupaj z MO Velenje in Ko-tnunaltiim poiljeijeiii Velenje uspeli vse to obnovili. To sta ludi
največja investitorja, nekaj pa je prispevala ludi K.S in krajani. Trasa obnovljene ceste je dolpi 4211 metrov, investicija pa je bila vrc<lna kar 80 milijonov. Obnova je potekala dober mesec in pol, težave pa smo imeli predvsem zalo. ker katastri niso bili dobro urejeni.«
To ni edina večja investicija v Pesju. saj so spomladi uspeli urediti nekaj plazov. leh je v tem delu Velenja. sploh v Podgorju, še nekaj. Vsi še niso odpravljeni, /ato jih v zvezi s tem čaka še nekaj dela.
Na slavnostni seji svela KS so vsem. ki so v krajevni skupnosli delovali štiri leta. podelili pisna pri-Ziianja. tistim, ki so bili aktivni dva mandata, male plekete. tistim, ki so aktivni tri mandate, pa grb kraja. Zahvale so prejeli tudi PGD Pesje. krajevni lulhor Rdečega kriza. Društvo prijateljev mladine Pesje in MO Velenje, ker jc imela veliko po-slidia, da so marsikatero inveslicijo izvedli in dokončali. V petek so na srečanje povabili starejše krajane od 70 let. leh jih je v kraju kar 130.
■ Bofana Špegei
Želijo si
celodnevni
center
Vcleiyc, 5. oktobra - Prvega oktobra so minila tri leta od ustanovitev regijskega Va rst ven cKle lovnega centra Saša v Velenju, ki je prosto-jen za potrebe odraslih ijivslldnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju za področje treh upravnih enol -Velenje, Mozirje in Ži.lec. Tretji rojstni dan so zaznamovali z dnevom <xJpriih vrat, S kulturnim programom so ga pope-sirili varovanci velenjskega Ježka, pevka Natalija Verboten ter otroški zbor osnovne šole Gustava Siliha Velenje,
Direktorica centra Darja L^srýak je povedala, da je v dejavnost organizacijskih enot v Velenju. Mozirju in Žalcu vključenih 81 varovancev. V minulih treh letih so v vseh žago l{ivi)i boljše pogoje dnevnega varstva. ponosni pa so ludi na stro-
kovne vsebine, ki so jili prilagodili potrebam in zmožnostim vsakega pcisebej. V velenjskem Ježku so letos dopolnili program še z lesarsko delavnici»,
Njihova največja želja je. da bi pridobili celodnevni center. »Po trebe so veliko, saj si kar nekaj varovancev želi t«taii pri nas cel dan. ludi čez noč. Gre za zahteven pro
jekt, za katerega bomo poskušali prepričati ustrezne ljudi, da bi nam pomagali pri njegovi uresničitvi.»
Po besedah velenjskega župana Srečka Meha je pomembno, da so ljudje z drugačnimi potrebami postali vidni. "Mestna občina Velenje je občina po meri invalidov in lucli v prihodnje bomo prisluhnili potrebam leh ljudi.«	■ Tp
flfSîllPBBi


> ^V
Utrinek z t9neva oriprtih vrat, ki »e ga ut^eležili turi» nekateri starši varovancev in občani.

UTRIP
%
Od srede do torkâ - svet in doBovift«
Sredaj 11, oktober;
(/ osebnih ra/logav jc odsK^pil generalni direktor Slovenskili iie-IcznLc Jože Jurkavic. nadzorni svci pa je njc^ciV odstop sprejel. Ta naj ne bi bil povezan s poslovanjem ali /jdolženostio družbe, so pa mnogi ob odstopu poudarili, da se JurkcTvió na lokalnih wîliivali kot neodvisni kandidat s p<idporo SLS poteguje za drugi županski mandat v obćini Skoîljica.
Od/val se je minister Andrej Bručan, In siccr na inicrpclacijo. Označil jo je za predvolilno pi>-lezo in poudaril» da je stanje na
Shvenija fe ugibola, sli je Jurkovič odttopil zaradi zadolženosti Slovenskih železnic.
podroćju zdravstva podedoval. Dodal je, da sc je stanje po njegovem prevzemu funkcije na vseh podn>Cjiii pcpravilo, med svojimi uspehi pa je omenil pripravo Se-stih zakonov, ki še čakajo na obravnavo,
Na dan jc privrcla Zjiodba o poslancu Pavlu Ruparju, ki jc lastnik dveh stanovanj v Kranju in Ljub-(jani, o katerih Komisija preprečevanje korupcije ne ve nič. Rupar je kol razlog» da kol funkcionar ni sporočil, koLko premoženja ima, navedel, da lastništvo še ni vpisano vzcmljisko knjigo, poleg tega pa se mu prijava ni zdela smotrna, ker ne vc. ki^iko časa bo komisija sploh šc delovala. A na komisiji so takoj povedali, da to ni dovolj do ber izgovor.
Četrtek, 12. oktober:
i—_1__I
('e dan pred tem poslanca Ru-paija afera še ni skrbela, seje v četrtek odločil, da bo odstopil s položaja poslanca v državnem zboru. Predsednik stranke SDS Janez Janša seje s potezo strinjal in dejal, dajo podpira. Janša je povedal še, daje Rupar odstopil, ker naj bi s tem razbremenil preiskavo o aferi v /vezi z njegovim sianova-nlem. S Komisije za preprečevanje
Prvič se )e zg€tdiîo, da je kakšen poslanec vrnil mandat, ki mu ga je podelilo ljudstvo,
korupcije pa so spoR)čili, da seje Rupar samoiniciativno oglasil pri njih in predal vse dokumente, povezane s svojim premoženjskim Slanjem, med drugim mdi o stanovanjih, ki jih prej ni prijavil.
Iz Bruslja jc prišla vest, daje SUv veuija zarad: demografskih pritiskov na področju javnih financ med najbolj ogmženimi clanicaoii l'vri^pske unje. l:VK)pska komisija je opozorila, da je Slovenjia med iren\i članicami, v katerih je dolgoročni učinek staranja prebivalstva na proračunsko stanje največji. predvsem zaradi povečevanja pokojninskih i/.datkov. Ob tem so nas npozoriÎ! mdi na nujnos! nadaljnjih sprememb v sloven-
skem pokojninskem sistemu.
Vlada je na seji sprejela predlog resolucije o nacionalnih rawjnih projektih od teta 2007 do leta 2023. V predlogu, ki ga je predstavil premier Janša, je zbranih 35 ključnih ra/voj mM nvest i čilskih projekiov, s katerimi naj bi dosegli razvojne prehoje države kot celote. To naj bi prispevalo k obliki> vanju vsaj 17 tisočih novtíi delovnih mest in nastanku vsaj dva tisoč novih podjetij.
Petek, 13. oktober:
v državnem zboru so potrdili, da je Pavel Rupar tudi uradno podal odstopno izjavo z mesta poslanca. France C\ik-jali je pojasnil, da želi Rupar svojo nedolžnost do-ka:<ati kol navaden državljan brez pt)slanske imunitete.
Obrambni minister Kari Erjavec je pojasnit čemu bo služilo novo transportno letali): predvsem oskrbi slovenskih vojakov po svetu, namenjeno pa bo tudi njihovi evakuaciji s kriznih žarišč.

.SiKSTNA OftĆJSA KOPtR unit 'SECnjK tX
V občini Hoper so se odločilif da protlkorupcljski komisiji ne bodo posredovali zahtevanih dokumentov.
Minister jc še dejal da je bil nakup letal predviden v programu, šc preden je sam postal obrambni minister.
Na koprski občini so se odkrili, da proiikorupcijski komisiji ne bodo posredovali zahtevanih dokumentov o prodaji nepremičnin v zadnjih dveh Iciih. Občinski v^ Ijaki so namreč sklenili, da kouu-sija za te primere ni pristojna. Namesto tega so raje sami zagotovili, da so ravnali zakonito. Se je pa moral njihov ^pan Boris Popovič braniti tudi pred obtožbami, da je službene kreditne kartice uporabljal v zasebne namene. V javnost so namreč prišli izpiski, ki kažejo, da naj bi na službenih potovanjih porabljal občinski denar v povsem zasebne namene.
Sobota, 14. oktober:
Na letališču Brnik so izvedli letošnjo osrednjo državno vaja v zráčili in reševanju z imenom »letalska nesreča 2006«. Scenarij vaje je predvideval da se je med pristankom letalo zaradi bočnega veira zrušilo približno 400 metrov
Na letališča Brnik so pripravili "Letalsko nesrečo 2006".
desno od vzlelni>prisiajalne steze. Pri padcu na Ua se je prei>')lovilo, začelo je iztekati gorivo in izbruhnil je požar. Pristojni so bili z izvedbo vaje zadovoljni, ob tem pa so pi^udarilj. da se je pred to podobna vaja zadnjič zgodila leta \
Ciospodar^iki minisier Vi/jak je napovedal da se namerava država
umaknili iz lastniške strukturo Ljubljanskih mlekarn. To pomeni da z zadružnim konzorcijem Mle-kodel ne bo sodelovala pri ptv skusu, da obdrži mlekarne v večinski domači lasti.
Nedelja, 15* oktober;
Ameriška vojaška avarilura v Iraku vse bolj kaze na razpad države. Koalicija iraških uporniških skupin pod vodstvom Al Kaide tako že zahteva ustanovitev ločene islamske države, ki bi združila ira-^c sunile. V videoposnetku. ki se
V Iraku moriji ni videti konca, država pa vse bolj poka po šivih,
je pojavil na medmrežju. pred tednom ustanovljena koalicija ililfal Mulajibecn zahteva državo, ki bi med drugim zajela Bagdad in še od osem od IX iraških pokrajin.
Sunitska država naj bi bila logična posledica kurdskega separatizma na weru in vse večje avto-iionmosil šiitskega juga in osred* njega dela Iraka. Iraški pariameni je namreč pred dnevi sprejel zako nodajo, ki omogoča fcderalizacyt> drŽJive. s tem pa je po mnenju su-nitov državljanska vojna še korak bližje. Sicer pa je umiranje v tej državi poslalo nekaj vsakdanjega in celo ni več (imembe vredna novinarska vest.
V Dragonji so krajani napovedali protest pmti gradnji tamkajšnjega mednarodnega mejnega prehoda. Protestirati so želeli mzdi velike prometne obremenitve. Menijo nanireC. cia ustrezne službe ne upoštevajo njihovih upravičenih zahtev. Zahtevali so, da se /iiradi preobsežne gradnje zgradi obvoznica do mejnega prehoda. Ker so predstavniki ministrstev za okolje in prostor in za javno upravo prebivalcem žev ponedeljek obljubili, da bodo lokacijski načrt dopolnili in vanj vključili obvoznico, je protest postal brezpredmeten. Obvoznico bosta financirali država in občijia Piran.
Ponedeljek, 16. oktober:
Opozorila iz Evrope postajajo očitno vse bolj odmevna. Iz Bruslja so Sloveniji opozorili, dajo bo evropska hitra proga, ki naj bi do leta 2015 povezovala Lyon in Ukii^iino, lahko tudi zaobšla. Pro metni ministri Slovenije. Italije, Francije, Madžarske in Ukrajine, ki sodelujejo pri projektu gradnje 1600 kilometrov dolge železniške
Bo penzija dovolj visoka za preživetje?
p roge í.y ou-To rin oTrst-Lj u b Ijana-Budimpešta in naprej pn)ti Ukrajini, ter evropski komisar za promet Jacques Barroi so v Vidmu podpisali izjavo o nameri o (. i. prednostnem projeklu številka
šest. Lvr(îpski komisar pa je Slovenijo opomnil da so roki za izvedbo zelo kratki, tako da se ne sme zgoditi da Slovenija ne bi zgradila svojega dela železniških pi)vezav.
I Vropska komisija pa našo vlado pt)ziva k takojšnjim reformam pokojninskega sistema. Ta sicer meni da zaenkrat ni potrebno narediti dodatnih ukrepov. Mnenju vlade se je tokrat priključila /veza svobodnih sindikatov Slovenije, ki tudi meni, da v tem trenutku reforma pokojninskega sistema v Sloveniji ni potrebna, saj potekajoča reforma, začela leta 1999. daje rezu li ate. Bolj skeptični pa so nekateri ekonomisti in tudi opozicijska LDS,
Ker bo že obstoječa pokojninska reforma mocno zarezala v višino pokojnin, bo vse bolj pi^membno dodatno pokojninsko zavarovanje. Zdaj 57 odstotkom delavcev prispevke dodatnega zavarovanja plačujejo delodajalci skoraj vsak drugi delavec pa v tem trenutku še ne more računali na dodatno ptî-kiîjiino,
Torek, 17* oktober:
Medtem ko v Velenju zaenkrat z gradnjo vodnega parka še ni nič, pa drugje po Sloveniji rastejo različni zabavni objekti. Na Šenlilju tako intenzivni) nadaljujejo z gradnjo približilo deset milijard tolarjev vrednega igralniško-zabavišč-nega centra. Že v začetku oktobra
V	Lipici golf vse bolj postaja
dejstvo.
je Hit Ziičel graditi izvoz z avtoceste, glavnina gradbenih del se bo začela spomladi 2007. odprije certra pa bo predvidoma aprila 2008.
Jcdnî novega turističnega centra bo igralniško-zabaWšnii del, v katerem bo gostom na voljo 400 najsodobnejših igralnih avtomatov, 20 igralnih miz in prirediiveno-za-baviščni prostor za 300 ljudi je pojasnil Trošt. Po njegovih besedah bo v turističnem centru tudi samopostrežna restavracija s 100 sedeži, l. i, a la carte restavracija s 60 sedeži več barov in kavarn.
Tudi zgodba o golfu v Lipici jc očitno dokončna, /avod /ja varstvo kulturne dediščine je namroč odločil da v Kobilarni Lipica lahb širijo igrišče za golf zjiotraj zavanwanega območja. Čeprav je s strokovnega stališča gradnja nezaželena, k taki odločitvi stroko zavezuje veljavna zakcmodaja.
Odbor za obrambo je podpri predlog rebalansa proračuna za leio 2007, po katerem bo za obrambo namenjenih 1,56 odstotka BDP.
Veliki požari na srečo v Sloveniji Djsn zelo pogosti, a še to je preveč. Ibkral pa so se s takšnim spopadli gasilci v Celjskih mesninah. Kljub vsem naporom bo škode za več sto milijonov tolarjev. Požar so povzročili delavci podjetja Dinos. ki st) čistili obrat za zorenje mesnih izdelkov.
V	ZDA imajo od danes več kol .^00 milijonov prebivalcev Ste>nlo prebivalcev v ZDA se je tako za sto milijonov pcîvccalo v samo 39 lelih. saj jih je bilo leta 1967 še 200 milijonov.
žabjcT
pGrspektivCX
Moj poslanec je lahko tudi župan
Živa Vrbič

O !eiiI fiť Ixm ruzpnrsijala s pni\mgtJ \itJikd. liiiff ne z vidikij denarju in 'aslntka. Kar me pri tem probieniu (najbrž nisem edim, ki se ji to zdi pniNem) zanima, je stvar ucink<Tviiosti. spof>oiyn<f-$U. Ce verjatnem reklami za neka dam^a vložke, tnoiki težko zmr}r^o \<eč .^rvari hkruii Na primer ^fjvorili pn fe/e/otm, vmes pnbnjli še knii, ki pade z mize, in polei te^a .vř muiiaíi z mkaml ter tako dajati navnUia podrejenim- Ih šedo-A/tj izgledati pr: vsem lemí
Je pa vprašanje, koliko smo luinkoviti. čc počnemo toliko stvari naen-k/Vi. Pobiranje kulija sicer ni neka iimeinosi. prav tako ne komandini' nje: mislim, da (o skoraj vsem odUcno ieži. Cisio dntf^a pexeni pa Je opravljanji' dwh ali wč zelo <}dgovorm'li fimkdj. služb ItkralL Verjamem, da je kdo res tako svinjsko spasoben in nadarjen, da s irem/ sSlužhami opravi z lew rr*ko. ampak koliko je v resnici iakih7 In će jih jc kaj, kakv kvalitetno opratijajo tefunkcijc?
Ker res težk/i vetpntem. da moj profesor s Jaha. ki Je sicer čisto simpaiičen i/} v /edu človek, lairka enako huliietno in iispesno opravka fiinkci/i) poslanca r dria\ nem zboru in sluibo rcdne^ pn>fes<ïïja nu ,tdkidt<nî Najbit pa sploii ni treba {xnidorjati. da mora biri ku poslanec indl član nevemkoH-kifi xveUïi'in odh<>rch\ In da se mora ÍM pn>lèsr)r in predavatelj ukvarjali s predoivnji. izpili, gmorilmnu urami in tivKi štnderiim' s ponavadi brezwz' nimi p/oMeml Cepnn'\>sl .\iudenlje -^třmo. da zelo \<eÍiko njihovega dela. po-nchidpa kar v.sp. opravip njiitovi asisJenii^ Sekaieri celo popravljivo te.^e. Očitno ptislatKcm ne zadošča rjdločanje o mh driavnUt zadevah. Nekateri so tudi župani ali pa v leh dneh prepričujejo ljudi, da bi bili dobri ž\f pani. Tudi taki, ki slučajno vtJies prebuiajo kakšno éen.sko inMorepor-terja, računajo la obiino podporo sokrajanov, NaJboiJ srídjiw pa je. da taki primiih'fieži 5 praznitni ^hi\'ami dejansko zmagujejo na wHivah. KJjuh temu da ralijo kolegia' parlamentarke in si ne znajo razlaf^all za-koitov. ki zadevujo premoženje. To pri nekaierih itpalif( sio na uro Kakorkoli ze. po wliímhbomo lahko oddahnili od bombardiranja a predwlllnûni obljubami ter oglasi na radiih In televizijair. Mimogrede, sle opazili, da se radijska oglasa za d\'a različna županska kandidata začtteia .skoraj identično? nOđločite\'. da postanem župan, bila lahka ali nekaj lakega.
Sprašujem se. če morda biti poslanec ali hiti župan le ni tako zahtevna in odgovorna nalof^a. kot mdi poudarjajo. In da Ti^iemu. ki poàw oboje, nt potrehto biti Superman ali kaj p/}dobnega. Najbrž ni potrebe, da bi bil vsak dan v fjičbi. ^dogo^e le vsak drugi dan. En dan v parlameniu, drug dan na županskem stolčku.
Najbrž komu delam krivico in si obe plači resnično zasluži, karkoli že počne pokij, prjslančťvanja. Atnpak vseeno ne verjamem, da tak človek, kije lahko .%uper ful .'iposob&t in Je hU v /trosim pras'l ^wunder kinds, oprasi/a oba poklica z íjSo energijo In i.slo pozorr/osijo. kr)i bi Ji/ lahko, če bi /mel na arbi namo eno .službo.
/Mnima nie, kaj žene nekoga s tako pomembno Jiinkcip k<^ Je poslanska. da bi bil se nekiy več Âi/a po oblasti, demrju aH delati še w ko-risi nega in dobrega? AH pa samo dokazovanje .sebi in drugim, čes: /h lahko zmagam, pcmietem s konkurenco, jaz sem najb<;ljši. nimajo ša/Lt
Naivno upain. da drti tlsfo o ihbrem In korismem. Pri tetu pa ima}o se to srečo, da Jim nI treba izi^ledatl dobro,	|
-k
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Za hitrejši in skladnejši razvoj občine Šmartno ob Paki
želimo sodelovati z vsemi, ki si prizadevajo za napredek Ir krepitev moralnih vrednot posameznika in družbe kot celote. Kjer je volja, je pot, kjer so skupni cilji 50 tudi rezultati. Da vizija dela ne bo le potovanje k cfljem, je potrebno stopiti določen korak naprej. Zato so potrebne jasne odločitve.
6. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1. Bojan KLADNIK
2, Vida RUDNIK
3. Marjan VERBIČ
4. mag. Mojca BOLE
5.	Gregor POVŠE
6.	Robi KUGLER
7.	Janko POVŠE
S.Jože KUGLER
9. Marina ES
10. Danilo GOLOB
11.	Janez DVORNIK
12,	Mlian KREVZEL
13.	Neda KOVAČ
14.	Jože ROBIDA
Podpiramo sposobne!
«»'^jlS
Modre reflel^sije in perspektive Šaleške doline
v
Multimedijska razstava domačina Staneta Spegla Odsevi in odmevi - Slike, video in CD z avtorsko glasbo slikajo »pravljične« podobe Šaleške doline
Velenje • Danes oh 19. uri bodo v (ialcriji Velenje odprli mulUmc-dijsko raysiavu. ki je nastala po ideji domačina Staneta Spegla. Zaradi obsežnosti ra/stave, ki vstíhuje siike, video in CD / avtorsko glasbo, so mu pii pripravi in izvedbi projekta, ki nosi naslov Odsevi in odmevi - Vlodre refleksije in perspektive .šaleške doline, pomagali Aleš Dvoršak (internet, video, oblikovanje). Gašper Dom-jan (rotojjraflja) in Bojan Pavšek (oblikovanje predpordukcijskega materialai. Projeki. katerega post a vile v je pomagala pripravili kustosinja Milena Koren Božiček, je dokumentaren, spodbuja inspiracijo in domišljijo posameznika in predstavlja novodoben naCin pre-
zentacije preteklih, sedanjih in prihodnjih industrijskih ambicn-tov Šaleške doline.
Osnovo projekta sestavljajo načrtno izbrane fotografske in video predstavitve posameznih industrijskih ambientciv riLŠ-a in Premogovnika Velenje in njihovih detajlov, ki so svojstveno zaznamovali podobo Šaleške doline. l-'otografije a m hi en tov so do končnega izdelka grafično obdelane tako. da izdelek dobi svojo novo zgodbo - nov pogled. Hkrati pa podobe simulirajo bežen vpogled v »čudežno ieželo». saj am-biente prikazuje v nerealnih situacijah, ki odpirajo vrata domišljije. Domišljijski svei je ustvarjen s pomočjo osnovnih i7.hodišč šale-
ške industrijske arhitekture, ki se v prisotnosti svetlobe zrcali v vodi. Skupaj ustvarjajo modro (premišljeno) refleksijo.
Celovitost i/.delka enakwredno dopolnjuje .Š peg lova avtorska glasba, ki je prilagojena tematiki fotografskih in video predstavitev, Kolaži akustičnih in elektronskih zvokov se zlivajo r. naravnimi zvoki šaleških ambientov v pestro paleto glasbenih žanrov in kulturnih vplivov. Rezuaat tega zvočnega amalgama nas vodi skozi zgodbe vizualnih podob in nam jih pomaga čimbolj približati in razumeti.
Avtorji želijo s projeki:)m konstruktivno in pozitivno prikazati obstoječo industrijske dediščine.
Stane Spegel je kol skladatelj, insirumeiiialist, producent in avtor multimedijskih vsebin na slovenskem umetniškem prizo rišču prisoten že več kol dvajset let. V tem času je izdal šest samostojnih albumiiv, šc šesi kot član stilsko precej razgibanih glasbeaili skupin, zh iijira pa je tudi Že ducat samostojnih glasben o-vizua inih predstav - razstav. V preteklih desetih ietili je nastopal na vseh večjih in pomembnejših festivalih elektronske glasbe v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Njegove skladbe so i/šle na ra/ličnili domačih in tujih zbirkah, kupiti pa jili je mogoče tako na največji spletni trgovini Amazon kot tudi pri večini svetovnih spletnih ponudnikov glasbe.
ki je Šaleški dolini dala lako arhitekturni kot krajinski pečal. Nova kulturnivumetniška vizualizacija preteklosti Šaleške doline sc skozi zvok in sliko preko sedanjo sti zrcali v prihodnost. Projekt so podprli IISI;. Mestna občina Velenje. TFŠ in Naš čas.
»Napravim ti ogrlico iz rad«
Velenje-v velenjski Kuliurnici so v torek gostili odličnega pesnika ljubezenske lirike lirvina Fritza. Pogovor z njim je vodila Milena Ževart, ki ga je znala pop jljati skozi mladost, ki jo je preživljal v Preboldu, in skozi njegova ustvarialna leia in pesniške zbirke. Izbor najboljših pesmi iz njegovih zbirk (opravil ga jc Peter Kolšek), kije izšel pod naslovom Ogrlica iz rad, je letos prejel Veronikino nagrado. Naslov je lep. a razumljiv Ic tistim, ki poznajo I ntzovo poezijo in njegovo pesem z naslovom Rad. Zanimivo, da jc britz tudi uspešen dramatik, dramaturg in prevajalec, imel svojo prvo veliko ljubezen v Šoštanju, sicer pa je znal svojo zasebnost precej skrivati. Dovolj mu je. da ljudie poznajo njegova dela. ki so preprosto čudovita.	Bš
Prvi jesenski literarni večer sta polni Kulturnici pričarala Ervin
Fritz in Milena Ževart.
Atmosferski mikrokozmos
v Galeriji Velenje jutri odprtje razstave del Darka Lesjaka - Na ogled bo do 18. novembra
Velenje - Umetnik Darko l.es-jak je študira! na Akademiji za likovno umetnost v Miinchnu pri profesorju Jiirgen Reipka. l.cta 1997 je pridobil naziv specialista. Od 1999 do 2002 je asistent za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Munchnu, Doslej je razstavljal v Sloveniji. Nemčiji, Franciji. Hgiptu, Belgiji ... Lesjak živi in dela kot samostojni umetnik v Miinchnu.
Kustosinja razstave, ki jo bodo v zgodrnjih prostorih ga-
lerije odprli jutri zvečer, je mag- Milena Koren Božiček, nastala pa je po skupnem konceptu avtorja in kustosinje razstave.»Pet poiiptihov geneze življenja in lluida se eksponira v svetlobnih bazenih Lesjaka. iz katerih kipi slika. Občutena instalacija s prosojnimi slikami je nastala izključno za to galerijo, /. lazurnimi nanosi avtor ustvarja popolnejšo vizualno strukturo, ki urejuje o<l-nose med prosevanjem svetlobe in nastajanjem podobe atmosferskega mikrokozmi)sa. V dinamičnem prostoru išče pristnost notranjega izkustva v okvirih vedno živega infor-mela, ki pomeni nasprotje racionalnemu prostoru vsakdanje prakse. Ekspresivnost je zastavljena na vehemcnini kretnji in nepredvidljivih spremembah smeri.	■
»E. -A. A. I»
fU,T1IN NADLOGA DUntEE
(Y<flj, me &nd Ovpm)
I —PUMIl
13:00 SO. HE ifeOO 18i20 20iM
22s50 PE.SO

MBivirAiM Riiea lUSDOloA
HUDIČEVKA v PRADI
CHie Oevll W«irs Piad:) m ■

SO.Ul
P(.SO
O^Frvhal
yw
MtPp ^uVff I
AnovMMiMvr.

SEZONA LOVA
(Op«ns«awfi)



I7t00 SR
•eeetAâÉA, MCuanx MOwfv
•m*I S^P^^'W ■D|«n Cl^Mie.
HUDAMHAVIJICA
(n<«A;it iully)
KiiAU Hinosni ZGODBA 0 RKinjU »OBBY)U
(ailieep Nl!)iB:
The e<ll«j of Ricky e«Miy1 IMada
lliOO SQ,«
»>20	sags,
17l20 RAřWS«
HEPftJjenU RESNICA
lAri Inconvr^fenTTnjthJ IMhIs.
lft;ie
20:}0
22:50 PE,SO
MinHarr
«UHftL
jmific.il%.
lHlM»tt. iwrrùu
Ularin.
UHUDUW
ČRHADAllIA
(ItKtilKVdehHiO 19:S0 suzEkTO 21:S0 TO 22i20 pe,so
ZAŽIVOMEH) IO«rtheH«li^
lOrfWso.NE	nam.
1240 so, NE	uialUMCKulnsw
IS,SO	««Kl»
19l00
KLIK - ZA POPOLNO ŽIVLJENJE (OlckJ	l«7nilll.
14:00 so, NE
lé:90	ishebuvoftiuu
19,10	r,-;•M
Imtpm I»'»"
17:50 MSNTQ	<.
A A fr t w » L T T ■ r t I I
KAbNALHALU
(Srtakes o(i a plane)	fSH
19:20	UygH
21t40	AKClJSUCIUZljIWA
23:59 K.SO A • J. t 1 1 t '
1(51

mule.
imu«
««MsdUiAor, xmiéicoooo««^ OámS*««". MAuSacmU»'.
SobVM
VRAŽIAESKAINtlUA
139 ala.
Hi*<
■fW*»» ^••••IDWfi,
Ml »m Hfrixrmii, Ua(Bfi>t*<l«t(*9i. ■«wIfMtfv.
SAMO PRIIATILJA
•M
MbU.
16:50 21:20
23:40 PE.SO
■SHriïfvMt M«
tovnelfll. AmSffiin, Anufufi,
' I
tlalii.
aanwvESimnsNEDW
I""""''
miiiiL

DUMA
a ^
a rg"
a 3 a o (« a.
CU
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 ' Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722
K inemstBgorttt pridff ujcfo DnvicD do spremembe snvgnmal	planet-tUS.CO m
t ngrouiS doo., Cesta » Tmovtj« los, Ceijei P.E. ktnemjiogrsfl. Ptsnet tuS Ceij«, Mantx>csu i38
Ur

KOLONA
Pogled z vzhoda in zahoda
Pn^siifi le Jen se je na liišiiuiui za Noiy.ío zgm/ovif/o odvijala ziinimivu konferenca o podobah v:Jioda na zahodu in ohramo v cvsii hladne \qne. Arhivi iz legu ájsa rumid/io predsuivl/ajo Hirhive xovružnikm. /opisniki temeljijo na nenehnem nadzoni komimističnega ah' kapitali-stičnega 'drugega« 1er skušajo razumeti ali nuporedali. kakšna bo wražnikovao naslednja /meza. Ta ideoiaško formirana pollriCva n'ic-rika Je ustvarila doloivna pričakovanja opazovalcev z oMi mmi, kar je vplivalo tudi na njihorn /Himala.
K(jj na/ popotnik z vzhoda preinzna na zahodu: moralno izprijenost in bogastvu izkoriščemlcev ali nasprotno, deželo smiiode iu hogastra? /n kaj so Ijiid/e z zahoda opazili na vziiodii: zatiranje in malodukje ali alternativni model k nemoralnosti iMramiitva? i o so hila glavna vprašaiiia, na katera smo referenti poskušah odgovoriti: Kako so bili opisi in podobe ustvarjene? Kdo so bih opazovala -kdo je lahko polomi na drugo stran planeta? Na kakšen način so bile ustvarjene razlike v persivktivi imliiičnih delegacij, poslovnih partnerjev, športnih in kulturnih skupin? Kako je silvacya vplivala na razmj masovnega turizma? Kakšen je bil [mod za formuliranje teh o/mzow'i/: privatni pogomri, zabave, poročila khibov. turistični vodiči? Kako so se /lodobe odražale npr. v literaturi In.fUmit. Kn kina je bila /»nvzava in razlika med listim, kar so o/kizovalci videli, od tistega, kar so pričakovali in nato poročali naprej? Kako so se popotniki pripravili na potovanje v deielo idrugega«: kakšna so hila priporočila turističnih vodnikov, zemljevidov in turističnih agencij?
Sama sem s prispevkom želela v obravnav/mo tematiko umestiti Velenje. Poudarila .wm. da je bilo sicer Velenje eno od številnih rudarskih mest, ki pa se je ponašalo s čisto modernistično aisnovo. Rudarska mesta so jxmavudi turistično neprivlačna, turiste pa je v Velenju fascinirala gradtija mesta, ki se.le dogajala prav pred lyihovimi očmi. O tem pričajo številne razglednice iz petdesetih let, ki irčinoma prikaztytjo grud njomnvga mestu. Predsta\'niki pgoslovanskih (predvsem Potovalna agenci/ii Kom/ms iz Zagreba) in tujih turističnih agencii, zlasti z Du-naia, iz Trsia in Celovca, so si r Velen/e prišli ogledat, kaj mesto ruidi. Velen/sko niristiůio dniilvo Jih Je opremth .r projMgandnim malerialom in predstavniki turističnih agencij so tm osnovi lega sestatíli tKomdlto za svii/e goste. N/ir. z Duniya so se gostje, ki jih Je .Avstrijska potovalna agencija peljala na .laJran.úo morje, ustavili tudi v Velenju. Novo rudarsko Velenje so seveda občudovale /x>litične tlelegacije, znane .w predvsem tiste iz Sovjetske zveze. Tako sta leta l%i Velerye obiskala predsednika Tito in Urukùiv s snyima ženama. Prva tovarišica Sovjetske zveze se kar ni mogla načuditi, s kako lepih sianovai0i živi/o iť-lenjski rudarji.
Medtem pa .so se zahodnonemški in francoski arhitekti ter urbanisti čudili modernistični zasnovi non'ga mesta in .io svc^e ocene objavljah v domačih arhitekturnih revijah, mnogi med njimi so iiidi obiskah glavnega urbanista Velenja arhitekta Trenza.
Ta dvctiiiost modernega in rudarskega se mi zdi zelo zanimiva tudi danes. V moji, niti .širši družini, nihče nikoli m delal v rudnikii ah imel z rudarjenjem karkoli opraviti, tako z rudnikom nikoli nisem čutila močne povezanosti. Kako močno je Velenje /mezano z rudnikom, sem sivznala (spoznavam) ob proučevaiiiii njegow zgodovine. Z.ame je bilo Velenje namreč vedno navo in moderno, kar ga Je delalo drugačnega od drugih nie.st.
m AnaKladnik
Galerijski večer P. Rezmana
Šoštanj - Jutri, v petek, 20. oktobra, oh 20.20 bo v Mesuii galeriji v So štauju Cialerijski večer pesnika, pripovednika, dramatika iu publicista Polni Rezmana. Večer se ho osredotočil na njegovo delovanje v Šaleškem literarnem društvu Hotenja in branju njegnve poezije. Na večeru, ki ga pripravljata Zavod za kulturo Šoštanj in .Šališko literarno društvo Hiitenja. bosta kot glasbena gosta sodelovala Matjaž Ograjenšek in Zvone lira nje c.
■ mhp
TRGOVINA KOŠARICA
Krompir a luimnlco 1 kj SvûsntjB Iks CelwIilOkg JabDilu 141«
SBmenskjjaímBnValsnaB 30 kg Sermntlu phfitca Auguilus 40 kg Zsjitja u grobov« 20 L Svsie p^antide m 14 kom Nagrobni pesek bel 26 kg SlaAvSOkg CM «vlila aa rvinAji T«c4
VTffioni
89,90(0,37) 69.9010.29) BSS.DQO.TB) 1.399.0015.94) 2757.00(11.60) 3.919,09116.34) 399,00(1.96) 1.690,00 {7,9S) 989.00(3.71) 9.290.00(39,90)
T94mfon: 03/ 573 SO SO
De ioaet aUoitt palete NfCRAONA KM. t Man s6 nagnimi ni U ibenti 25 KDSMIC m iktrprtfonU đarHa, Utif éteiM» tmi- w tmÍMtii3.000SÍT SmEJiUAMO NAROČILA ZA CVEIUČNEAFANŽMAJE! Za ISC kupljeno Uago vam mniimo HfTni KfíEDÍT do 2t MESWEVI
Pernovo. tsl.: 672 ao 80. Pesje.isl--8919140. Gabarke, tal,; BOI 3210 www.trgovina-kosariea.si, »mail: kosarict@siol.net

107,8 MHz
R/I\OOJQkO IDG
Najbolj »fajn« Avseniki, cirkus pa Frajkinclerji
V nedeljo. 22. okiohra. bo na sporedu Radia Vck'Jije že 700. oddaja Minute z domačimi ansambli, ki jo od vsega /ačeika vodi in ureja mi> deralor Vili Grabner.
»13 in malo vec Ici je že na sporedu,(»ddaja traja 60 minul, v siudiu pa sem gosiil že ogromno gostov. Mislim, da ni narodJK>?:ahavnega ansambla v Sloveniji, vsaj odmev-ncjšcga nc. ki ne bi bil gosi oddaje Mir.uie z domačimi ansambli. Najb()lj »fanj« jc bilo z Avseniki, pravi cirkus v studiu pa so mi naredili h'rajklnclerjl. Studio jc k:\r poskakoval, »je povedal Vili in dodal, daje /elo vesel. će je s 10 oddajo vsaj malo pripomogel k drugačnemu razumevanju domače glasbe,
Sam ima občutek, da je tako, kajti v zadnjem času je veliko mladih, ki sprejem2 to glasbo /a svojo. Nc govori vec o »goveji muzki«. »Ignora nca ne katerih do te /vrsti glasbenega usivafjiinja me boli. Slovenci ne moremo mimo nje. kol da je nimamo. Je. in 10 zelo /iva.« Kar žal mu je. da
so se oddaje, ki jih je posnel na studijske trakove, i/^ubilfi- Med njimi tudi pogovor s Slavkom Avsenikom. Zadnja leia jih hrani na disk in zvesti p:^slusalci od prve nedelje v oktobru že lahko prisluhnejo nekaterim starim posnetkom.
Vili je povedal, daje v vec kot letih vodenja oddaje d(ibll nešteto polen pod noge. a se ne da. Pogled je uprt v prihodnost in verjame, da bo / domačimi ansambli in pi>slu-salci ter ljubitelji narodnoza-bavne glasbe prijatellevaI preko radijskih valov tudi v prihodnje. Kol običajno, bo v praznični oddaji k sodelovanju povabil poslušalce in posluSalke in za f L pravilne odgovore delil zgo-sčenke. ki mu jih poši-' ^ Ijajo ansambli
ter
za-
ložbe.
Tp
I
/
\
Vili Grabnar vodi oddajo Minuto z domačimi ansambii voč kot 13 fet.
Madonna posvojila afriško siroto
Pop zvezda Madonna je uresničila svojo dolgoletno :^cljo in posvojila siroto iz Afrike. Britanski tahl<ud Sun je objavil Ibtograiijo
.ikj ;

š
Vanessa se bo poročila
Se še spominjate mlade francoske pevke Vancsse Paradis, ki jo kot rosno mlada nalsinira navduševala Z uspešnico Joe Le Taxi? Pevka je bila nekaj časa ludi spremljevalka I.ennyja Kra-viiza, ki ji je pomagal tudi pri nadaljnji glasbeni karieri, zdaj pa že kar lep čas živi z igralcem Johnnyjem Deepom. Po osmih
4îi-letne Madonne, ki na hrbtu nosi majhnega dečka, katerega mati naj hi umrla teden dni po porodu, nato pa je približno telo dni preživel v siroii^nici. Obenem je časnik navedel besede otrokovega cîèeia, .^2-letnega Malavijca, ki pravi, da je zelo vesel, saj je vas, kjer živi. zelo revna, v Ameriki pa bodo za njegovega sina lahko dobro poskrbeli. Madonna ima sicer že dva svoja otroka, devetletno Mano Lourdes in šestletnega Rocca.
Gloria piše za otroke
Nekoč /.c\o popularna lalijio pop zvezda Cîloria l"]stcfan se v zadnjem času vedjio bolj posveča pisdnju. Napisala je novo oimski> knjigo, v kateri nastopa njen Ijub-
letih skupnega življenja bosta Igralec .1 ohnny Depp in pevka Vanessa Paradis vendarle dahnila us(idni da. Čeprav sta od nekdaj trdila, da jima ni mar za papir in podpis, sla si očitno premislila. '16 je presenetljivo zalo, ker je Depp že večkrat dejal, da se ne bo več poročil, ker so za njim kraikoirajni zakon in dve zaroki. Par ima sicer dva oiroka, sedemletno Lily-Rose in štiriletnega Jacka.
Rock večer v Max-u
V	soboto, 14. IQ., nastopom glasbenih skupin nismo bili priča le dopoldne na Cankarjevi ulici in Titovem trgu, temveč tudi zvečer v Max klubu. Res pa je. da je hil namen nastopa zvečer malce drugačen od tistih v zgodnjih dnevnih urah...
V	Maxu naj bi se koncert /iičel že od devetih, vendar so zaradi »velikega« Števila prisotnih oh tej uri nastop za eno uro přestárli. Za koucen naj bi poskrbeti skupini SnorkI band iz Velenja in skupina Outsider iz Postojne.
Marsikdo, kije želel v u ItîkaI samo na pijačo, se je ob obvestilu »vstopnina 500 SIT« preusmeril
na katero od drugih lokacij... No. ob malo manj kot pol enajstih pa se je dogajanje res pričelo. Nas-
top domače skupine ŠntJrkl band so spremljali spodbudni vzkliki, prisotni oboževalci so zasedli prostor pred odrom In pokazali s-vojo podporo junakom na odru. Pesmi, ki jih je skupitia predstavila. so bile večinoma avtorske In dobro izvedene. Seje pa med nastopom večkrat porodilo vprašanje, ali bo pevec zaradi svoje visoke drže poletel. Kakšno uro kasneje so svoje glasbene spretnosti pokazali člani skupine Outsider. Tudi tu je bila vživetosi v glasbo već kol očitna - tako na odru kot pred njim. Skratka, še en prijeten večer v Maxu.
■ Tjasa
Klepetki devetdesetih
Tokrat že 6. tematski večer v klubu »Klepetek« (bivši Shake club) je očaral s preprostim programom in marsikomu od prisotuilj poiepšal večer. Ktepclku. ki je potekal na petek 13., bi lahko rekli kar kitarski večer, s^i so cel večer razveseljeval: zvoki kitar. Bivša člana skupine Chateau. Matjaž Ograjenšck iji Zvone Hranjec sla ob spremljavi šesi- in dvanajst-strunske kitare zapela nekaj pesmi, ki so jili prisotni boli ali manj pih 7nali. Tako so imeli vsi priložnost peti in vzdušje'je bilo res enkratno!
S svojimi glasbenimi sposobnostmi pa sia razveselili tudi per-s'pekiivni Hanah in Mojca Mars, Mojca, kije na Kletietkih nasiopila že tretjič, je zapela nekaj pesmi, večinoma od skupine Cranberries, medtem ko jo jc Hanah spremljala s kitaro. Vsekakor nc bo presenečenje. če se katera od njiju v prihodnosti pojavi na kakšuem odru. kakšnega večjega koncerta ... Kljub tetnu da je bil la večer na nesrečni petek iriniýsiega. se ni zgodilo nič nepredvidljivega. Postrežba pod okriljem Kavarne Nova je kot vccno lepo tekia. Upamo, da bodo or^anizaioiji takšne večere še dolgo nadaljevali
■ T}aia
lie ni buldog Noell, Knjiga z naslovom Noelte's Treasure Tale je druga v seriji zgodb o pevkinem hišnem ljubljenčku. Knjiga je natisnjena v angleškem in španskem jeziku in vsebuje zgoščenkti s pesmijo See with Your Heart. 49-lelna Gloria, mati dveh otnjk, je sicer petkratna dobitnica prestižne glasbene n «grade gram my.
Klubski maraton 06 v Mqu
v petek. 20. oktobra 2006. se bo karavana Klubskega maratona 06 ustavila tudi v Velenju, in sicer v Mladinskem centru, kjer se bJîsta predstavili skupini Tlie Real Things In llexenbrutal. še prej pa bo občinstvo ogrela lo-
bobni, sinietizatorjl, samplerjt in drugimi elektronskimi pripomočki ter vokalom. Skupino Šnorkl Band sestavlja peterica velenjskih glasbenikov. Prisegajo na sodobno rock glasbo, drugače pa se ne obremenjujejo s slilo m glasbe in ne delajo klišejskih komadov
George Michael že
25 let
kalna skupina Šnorkl Band. Organizator koncerta je Radit) Študent v sodelovanju z Društvom Špil in Mladinskim centnun Velenje.
V Ljubljani delujoča rokerska zasedba The Real Things vešče nadaljuje obujanje tradicije garažnega rockanja. Garažna drota-ri]rt The Real Ihiugs je prava zmes ostrine, robalosti In nebrz-danosti rokenrola z orgastično strastjo, erotičnim nabojem in strupenim, oznojenim pulztim.
Zasedba IlexenhruiaJ je že lansko telo vzbudila zanimanje ktv misije Klubskega Maratona 05. Leto pozneje piUrjuje suverencwl svoje nekonvencionalne glasbene ideje z novimi idejami In razšijje-nim zvočnim spektrom. Še vedno gre v osnovi za počasno, a intenzivno in zvočno nabito glasbeno akcijo, ki se dogaja v relaciji med
This Is Not Real Love je naslov nt>vega siiigla Georga Michaela, ki po pííleini uspešnici An Ifa^ier Aťíair napoveduje njegov novi album. Čudovito balado je pi^snel skupaj z Muiyo, nekdanjo pevko skupine Sugababes.
George Michael je sicer v svoji 25-leini karieri prodal več kot 80 milijonov plosů, nov album s preprostim nashwom Twenty Live pa bo tako zbirka največjih hilov, tako tistih, ki jih je ustvaril / legendarnim duom Wham, kot kasneje v samostojni karieri, Po 15 letih se je vrnil tudi na glasbene odre in pričel velikt) svetovno lur-nejo. Lvropski del zajema 4X koncertov, v sklopu turneje bo George nastopil pred več kot 600 tisoč oboževalci, na odru pa bo prebil kar 120 ur. Spremlja ga ekipa 117 ljudi. 54 jih je odgovornih za oder.
Ob zaključku turneje, na koncertu v Wembley Areni v Londonu, bosta na odru po doigiti le-lih ponovno skupaj nastopila Cîe-orge Michael 'm Ajidrew Ridge-ley, člana legendarnega dueta Wham.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
ld)or poteka v^ko soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Q in po poročilih ob 1830.
L SCISSOR SISTERS -1 Dont Feel Uke Dancing 2.SUGABABES-Easv
3. OAVIO GUETTA VS. THE EGG - Love Don't Let Me Go
Po velikem uspehu njihovega debltantskega albuma so ^Is* sor Sistar i?id svojega drugega albums TA Dah napovedali s sln-gtoni I Dont Fe&l Uke Oanclng. Skladbd, narejsiâ v disko maniri sedemdesetih let (e postala veli kd uspešnica, delna zahvala zd to pa gre tudi Eltonu Johnu, ki ima prste vmes pri njenem nastanku in je ludl sicer velik navdušenec nad skupino.

r ■ ~
' LESTVICA
^M ^[LÂÊÊÊ ■
Vsako nedeljo ob 17.30 aa Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 15.10,2006;
1. PRIMORSKI mVl. Moja mala ribica ZRIJ31N: Češčena si Maiija
3.	VlTtZi CELJSKI: Radgonski kiopotec
4.	SIJAJ; Vasovalec
5.	RŽ: Na vasi
Predlogi za nedeljo. 22.10.2Q06:
I. BRAIME KLAVŽAft Muzikant je zmeraj fant Z BOŠTJAN K0\ECNIK: Podoknica
3.	RGGLA: Furmanska polka
4.VAGABUMDI:2a	ples
5.	VESELE ŠTAJERKE: Ljubček moj. srček moj
■ Viti Grabnar
"»'^JlSi
Kako se kuha Šaleška župa, smo lahko opazovali kar na Titovem trgu. Nad kotel se je sklanjal tudi predsednik Turističnega društva Velenje Uroš Prislan, ki je ta dan dodajal začimbe, kuhal pa je Mirko Lorger. Pa sta dodajala in mešala. Malo soli, malo popra, pa še vse ostalo, kar mora biti v njej. In je nastala tako dobra župa, da so si vsi oblizovali prste. Morda je pa-sala tudi zato, ker ni bila predvolilna.
»Pa da ne boš preveč pritisnil na pedala,« je ravnateljica OS Šoštanj mag. Majda Završnik - Puc na otvoritvi kolesarske in pešpoti v Šoštanju zabičala članu Sveta KS Šoštanj Danilu Cebulu. Tudi brez tega bi jo spustil naprej. Vzgojen je še v stari šoli, po kateri imajo ženske prednost.
So ljudje, ki jih nič ne ustavi. Med njimi je tudi vedno nasmejani, dobrovoljni Emil Šterbenk, ljubitelj starih avtomobilov (old timerjev), dobre hrane, dobre družbe in vsega, kar je poveazno z ekologijo. Tudi noga v mavcu, ki jo zadnje čase »nosi« s sabo, ga ne ustavi. »Poškodoval sem si Ahilovo tetivo. Ampak vrag je v tem, da ni njegova, ampak je kar moja. Še sreča, da imam med svojimi starodobniki tudi avtomatika, zato še vedno lahko šibam naokrog,« je svoje stanje opisal Emil.
Dan resnice
Za mnoge kandidate se bliža dan resnice. Konec bo tega, kakšno mnenje imajo o njih njihove stranke; pomembno bo, kaj bodo rekli volilci.
Prava jesen
Nekateri komaj čakajo, da se končajo letošnje volitve. Po njih bo pri nas končno jesen s pravimi naravnimi barvami. Odpadli bodo razni čudni predvolilni list(k)i.
Manj živalska
Ne glede na to, kako se bodo iztekle lokalne volitve, bo savinjska regija v naslednjem obdobju manj živalska. Ne v Što-rah ne v Slovenskih Konjicah ne kandidirata sedanja župana: Franc in Janez Jazbec!
Šivanje
Rednakovi so se odločili, da bodo malo bolje sešili Sašo. Da ne bi začela pokati po šivih I
Vodeni parle
Načrtovani velenjski Vodni park nekako vodeni. Imel naj bi manj vodnih, pa več »suhih« površin. Eni pa pravijo, da je bolj kot v vodi ali na kopnem še vedno - v zraku.
Pozor - jagodni izbor!
J Vm^


C
C."' '


i	v
mmm


Le še kratek čas vas čakajo odlične možnosti za bogato bero s petimi obetavnimi skiadi, združenimi v sklad Raiffelsen-TopSelection-Garantlefonds.
In to z garancijo! Ne prebirajte predolgo, saj se vpisno obdobje v sklad konča 3. novembra 2006.
Investioljske sklade Ralffeisan Capital Management upravlja Raiffelsen Kapitalanlage - QesellBohaft m.b.H, Trženje, distribucijo in vplafiila teh skladov v Sloveniji opravlja Ralffelsen Krekove banka d.d. InvesticijsI« eWaúi nieo bandni produkt in niso zajeti v elstem zajanfienih vlog, ki velja za depozite. Banka ne jamCl za donoEnoet nslo2be sredstev v sklade. Prospekt, izvlefiek prospekta, zadnje objavljeno letno m poilemo poroâllo so brezplaCno dostopni na spletni strani www.r-kb.sl, sedežu podjetja in vveeh poslovalnicah. Zaradi nihanj teSajev vrednostnih papirjev in valut je mogoCe, da vlagatelj v obdobju investiranja ne d^i povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijski sklad. Podatki o gibanju vrednosti enote premoženja investicijskega sklada so dnevno objavljeni v dnevnem Časopisju in na spletni strani www.r-kb,sl. Vstopna provizija znaša od 1 do 6 odstotkov vplačanega zneska, odvisno od posameznega sklada, izstopne provizije ni. upravljavska provizija pa ne presega dveh odstotkov. Prosimo, da ob sklenitvi pogodbe v Danki preverite veljavne pogoje in lastnosti storiwe,
" Odkupne vreflnoet enote premoženja je ob konog roiSnoeti 100 ovrev.
Ob koncu rodnosti je zajamčeno Izplačilo najmanj 60 %na]vi8Js dosežene vrednosti ali Iračunane vrednosti nadan6.11-2013. čeje taviSJa.
Te garancija velja za sklad Raiffeisen-TapSelection-Garentiefonda od 16. 9- do 3.11. 200S in se uveljavi, če znaSa vrednost enote premoženja več kot 12S evrov (125 x 80 % - 100),
Investicijski skladi Raiffelsen Capital Management
Informacije: poslovalnice Raiffelsen Krekove banke
wwv^.r-kb.sl
skladl@r-kb.si
02/229 31 31
AKTUALNO
Prenovljen hipermaricet Spara in pestrejša ponudba
Kupci so nestrpno čakati na otvoritev prenovljenega hipermarketa. (foto: vos)
Velenje, 17. oktobra - Po dveli nie-Stícih je v Nakupov a lne m centru v Velenju pr>navno odpri vrata Span>v lijpcrmarket. Po nekaj manj kol K3 leiih uspešaciia poslovanja jc sprejel kupce, ki so nanj neslrpno čakali, v novi, sodobni podobi in z boitatcjšti ponudbo.
Na 1X00 kvadratnih metrih površine so ti zanesljivo takoj opazili pf> vccan oddelek delikaiese, mlečnih in mesnih izdelkov ter pektmkciia peciva, posebna nř>vosi so pripravljene in p{)lpripravljene jedi 1er pred vhodom v hipermarkct povećana irdtlka. Za ponudbo blaga bo v njem skrbelo 37 /aposlenili, kar je ludi već kot pred prenovo.
Po zagotovilih Igorja Domjana. vodje proiltnega centra Sparje prenovljen hipermarkct v Velenju najs^v dobnejsi v okviru koncema Spar. Cîlede na /,elo dobre rezultate posio vanja v Velenju, p... bomo v Sparu zelo veseli, čc bomo tu našli možnost za postavitev se kakšne trgovine.* je med drugim dejal Igor Dtimjan.
mrp
Začeli so v Malem Vrhu
ludj Iclos so v vh^í skupnosti Maii Vrh »otvorili« splet prireditev, ki so jih pripravili v občini Šmartno ob Paki v počaslliev letošnjega občinskega praznika. Prejšnjo nedeljo so pripravili pohod po mejali vaške skupnosti. I.etosnjijc bil cctrli po vrsti, na îri lire dolgo pol pa se je p(v dalo skoraj 2(H) pohodnikov.
"Na prvem nas je S4)deiovalo 100, leios ze skoraj 200, Organizatorji smo tega seveda veseli. Aktivnost ni namenjena le krajanom vaške skupnosti, anipak širšemu krogu Ijiibite-Ijev narave in rekreacije.« jc p(»vcdal predsednik odbora vaške skiipuosii Mali Vrh Bojan (íijcšek.
I ctos so nekoliko spremenili
PeĆenicaf zetje in kos kruha so se po tri ure dolgem pohodu kar prilegli.
traso, Podalj^li so jo in jo sc bolj doslej približali obronkom Malega Vrha. Pot \ih je vodila od Bevca po Hudem Potoku do Držečniko-
vcga kri/a. po Martinovi poti do Bezgovca, kjer so imeli kraj^ postanek in malico. Od tam naprej so nadaljevali pot po Martinovi pod do
dotnaCijtf Napotnik. mim<3 Funlcka. ptxi Primožičem, pobod pa Sť) končali tam, kier so ga zaceli,
■Tp
Okoninska izabela najdebelejša v državi
Uspela prva javiia trgatev najstarejše zgornjesavinjske vinske trte - O imenu in tem, čigavo bo vino, se bodo še dogovarjali
Tatjana Podgoršek
Okoflina, 12. okli>bra-Na domačiji Apatovih v Okonini /e dolgo ni bilo toliko ljudi kot pred tednom dni. Ne le bli/nii. ludi od drugod st^ prišli na prvo javno trgatev najstarejše ^^lornjesavjujske vinske irte. ki so jo pripravili Celjsko onîizjc sl<v venskega reda viiezr^v vina. Občina Ljiiboo. Sadjarsko društvo Franca Praprotnika. Vinarska za-
druga Kolovrat, Društvo podeželskih žena Toplica Lcr )»birla« Katarina in Rjiiio Weiss. Družaben ii<^goilek, na katerem ni manjkalo domačih dobroi.so pt^rJestriU ljudske pevke Pušeljc, lantje treh vasi i/ Bočne ler mladi harmonikar.
Ivan /upaII. član Celjskega {)inizja slovenskega reda vitezov vina (iz/^Lornje Savinjske doline jc v njem še njegov /xi Iztok PiHJkrlznik z Ljubnega). je ob tej priložnosti povedal, da sicer ni uradne
potrditve, koliko je vinska trta stara (naj bi bila blizu 200 let), je pa najdebelejša v dr/avi. Vsaj za /daj to kažejo podatki. "V višini pol nîetraje njen obseg HI centimctrcïv, Zagoiovoje pa tudi najsut-rejša v /gomji Savinjski dolim'." Oh p<wpreCni le-rini da, kljub icmu da doslej ni bila strokovno negovana, 100 litrov vina. Čigavo bo in kakšno ime naj bi »nosilo«, se za zdaj ^e luso dogovorili. »I^hko hi ga imenovali Okoiiinčan, To vino bo zagotíwo îiekaj posebnega, mi pa hi ratli. da bi bilo. in tudi satna trta. scsiavni del îurisliêne ponudbe doline. Po ilanašnjem stiskanju bodo nad niostonj bdeli izkui^ni vinarji in konec leta naj bi že odprli prvo steklenico.« Na vprašanje, za kakšne» grozdje gre. je Ivan Zupan povedal, da /a eno vrslo izabele. S strokovnjaki bodo posku.<ali dognad. Za katero.
AJcksanikT V'ldcćnlk. znani niozirdci narodopi-scc in publicist, je spregovoril o zgodovini /gorje-savinjskilï víjiogratlov. Povedal je, da je bila dolina nekoč vinorodno območje. Vinograde so imeli cel(5 v Solčavi in Bočni. V okolici Mozirja so bili odliétû vinogradi. V Okonini je hita (xlkupna postaja za grozdje in vino, s katerim so oskrbovali gorn.iegrajsko levdalno gospoda, ta pa Uidi celjske groťe. V svojem posesuiem sestavu so imeli bene-dektinci v Gornjem Cîradu kar .^12 vinogradov. V prvi ptilovicl iy. stólcíja je trto napadla iiš in vinogradi so usahnili.
P(» navedbah Ivana Zupana je Okonina edini kraj v Sloveniji, ki se imenuje po trti. /aradi lega, predvsem pa zaradi same vinske Irte, bi bilo lepo. Ce bi organinrali trgatev vsako leto. na njej pa bi sc lahko ljudje pogovanali o preteklosti in sedanjosti 1er sanjali o prihodnc^sti.
Gospodar na Apatovi kmetiji Rado Weiss pa nam je povedal, da je imel že ob nakupu domačije pred petimi leti do trte spostljiv odnos, čeprav o njej ni vedel ničesar. Niti pomislil ni. da bi jo podrl. Kot hrusilcc orodja še nijna potrebnega zna-iija za nego trle. zato je se toliko bolj vesel piv moči strokovnjakov. / veseljem jim ho prisluhnil iii se če/ čas w kaj naučil.
Tradicionalno srečanje starejših občanov
Smarino ob Paki, 14. oklubr« - V dvorani gasilskega doma v Smartnem ob Paki sla Krajevni organizaciji RK Šniartno ob Paki in Gorenje pripravili Iradicionalno srečanje občanov, starih več kot 75 let. V občini jih jc več kol 320. vabilu pa se jih je odzvala tretjina.
Ob tej prilo/jiosti Sla jih nagov<irila predsednik Območnega združenja RK Velenje .lože Medvwl ter šinarski župan AJojz Podgoršek. Zahvalila sta se jiní za njihi)Vo minulo delo, /a itspcsen prenos dobrote na mlajše generacije in jim zaželela vse lepo tudi v prihodnje. Priložnostni kulturni program so pripravili harmtHiikar loma/CHasenčnik ter ljudski pevki Malčka in Lojzka Jelen iz Šentilja.
■Tp
11
SaleSki Studentski
KLDB
www.ssk-kliib.sí Akademski ples
V soboto, tridesetega, so se po rdeči preprogi sprehodili mladi in malo manj mladi intelekti Šaleške doline. Prišli so z enim tia-menom - txlplesaii ples. akademski ples. Dogodek, k/ združuje staro in mlndo. povezuje nove ideje « starimi izkušnjami, sp(v /jiava upe s tistimi, ki jim jih lahko pomagajo uresničili. Nenazadnje, gre za dobro zabave».
Zbralo se jc kar t^t generacij, ki so se zelo dobro ujele med se-
(mlade študentke), vse dokler večina od utrujenosti in rujne kapljice ni obsedela. Ta tretnuek je predsednik študentov izkoristi] za še enega od tradicionalnih akademskih dogodkov - dražbo. A tie z navadno dražbo z denarjem. ampak, kol se za itudente spodobi. 7. buteljkami, l etos so se na dražbi znasic zanimive reči. kol so roštilj, brisača dua Monlellori cocktail band, slike čezoceank in biser večera, pralni stroj.
Omeniti jc treba, daje predsednik kol dražbar znal kaznovali vsakt> pozdravljanje prijateljev in klicanje natakarjev, saj na dražbah velja železno pravilo: Če se ne poteguješ za neko stvar, raje sedi na rokah in ne krili z njimi. Prvak tokratnje dražbe je bil g. Franc Avberšek s soprogo.
boj. Brusili so pete do zgodnjili juiRinjih ur in nemalokdo se je zjutraj /budil z bolečimi nogami.
Oh osmi uri zvečer so se gosije zbrali in malce poklepelai ob kapljici ruj nega. Sledila je večera in pt) pogostitvi otvorilvt-ni ples predsednika ter prve dame. Pridružili so se jima tudi ostali povabljenci, Ob enajsti uri ponoči jc v dvorano iia veliko pre-senečenje vseh vkorakala legenda slovenske glashene scene -Oto Pesmer. 'Majhen mož z velikim glasíinť je zapel nekaj svojih najboljših pesmi v veselje vseh. ki so bili lam. Po glasbeni točki je slc<lil ireniuek. na katerega so miîogi ča ka h. Na krst bruce v; a ne na vsakdanji način, ampak na listi pravi, kot se z^ akademski ples tudi spodobi. Krsl z vsemi starodavnimi besednimi zvezami in vložki: at prufundus, al diagonalis, vaginalis, presvetli nezmoilji zeleni car ... Prcsene-dli so organizatorji plesa, saj so se močno poirudill v organizaciji in s srednjeveškijni kosiumi -kol se za »ta prav« kn>t tudi spodobi.
Nadaljevalo se je s plesom, ki s<3 ga začinile eksoiične plesalke
ki sta domov iidnesla uhra ekt)-nomičen pralni stroj ter dve uokvirjeni sliki čezoceank. Izkazali so se tudi piknikbi»vsi. ki so sami sebi nevedoč dvigovali ceno za roštilj. Tudi vsi ostali predirieti so našli svoje lastnike in za študentsko vinsko klet se je letos nabralo kar .^40 huteljk.
Prelep večer se je s poslovilnimi plesi počasil zaključeval In mnogi so odhajali domov z nasmeškom na licih ter z obljubo o ponovnem snidenju. Luči so ugasnile in glasba jc potihnila.
Šaleški šlitdeniski klub vas vse. ki ste zamudili ta dogodek, vabi na naslednjega drugo leto.
Obveščamo vse o novih dogodkih. in sicer na petek 13, se nam obeta zanimiv koncert Drunmťirbáss-a. s pričet kom ob 22h v MC Velenje.
Šuidentje íxlhajanio 9. 11. na 4 -dnevno ekskurzijo v loskano. vse informacije in prijave na www.ssk-khib.si ter na 041/775-5(>1 (Aco).
Dogodki v prill od nje: koncert boben in bas( B.UI.). kostanjev piknik » KO.nighl (21.10.). kon-cen Adija Smolarja (28.10) MC Šmartno ob Paki...
'"H'JiS
Zgodbe iz Šolskega nahrbtnika
[k
Piše: Marjan Maňnéek
Pamétnice za pervošoUe (8).
Jurée je vedno lenobo pasel. Učil se ni niO in ludi znal ni nič. Oblekel je lepo suknjico, pa ošabno po vasi leial in sc skazjv
val. Še v šoli se je ponašal s svojo lepo sukiijo. Otroci so ga obšlo pili in radovedno gledali. J urče pa seje zaničljivo na nje o/iral. Učenik ga pi>kližejo: *Jurče. na noge! Povej kar /.nas!« Jure« pa se ni učil nic, in ludi ni vedel nid: karkoli je zinil, vseje bilo neumno. Sram gaje /ačelo biti. in spo/nal je Jurée, Ja sama lepa suknja nié ne pomaga. Učenik rečejo:
»l.epa suknja, prazna glava! Jurée vedi: Samo lepo oblačilo le ne bo častilo:
prid nosi. modra glava, to je prava slava.«
Potem učenik povejo po vrsti vse pomembne pameinicc. ki jih mora poznali vsak priden ^olar; Ako hočeš srečen hifi. zgodaj moras se i/ati! Bolje krajcar pi) pnnid. ko ^olJinur po krivici! Ceni čas, ohracuj da koristi kaj if da!
Ce doi^o sekaš, mora /Hisi rudi riajlrdn^i Jirusi!
Dasi majhen sem in nifad. hodim vendar v Svio rad!
1'jia carjeva ovca vso čredo pohan!
(tovori malo. slušaj rad!
Hodi v šolo. uči se: čas miadosfi kralek Je!
Imej veselfe, če ka/ imaš, še već wlja pa, če kaj znaš!
Julerna ura. zlata ura!
Kdor očeid do pra^u privleče, nje^a hodo otrrKl čez praj( suvali.
Lepa suknja, prazyia %lava!
Miren moram v šoli hiti, če se hočem kaj naučili!
Nič ni fako skrito, da kdaf ne bi l>io očito!
Oir<Ki in odrašeni ljudje naj zmir v ljubezni med seboj tivé.
Prebrisana ^iava in pridne roke so večje bogastvo kol zlafe ^ore.
Red in snaga sta vsakomur dra^a!
Snažnast in čednost prijatelje dobi: %erdosl nečednost pa Jih preč podi! Šepetali ni lepo!
Jako prijetno se na slami spi. Če vest Človeka ne tezi! Učile se pridno, otroci mfatU: ť mladosti za starost naj vsak poskrbi! Vljudno se vedi. odkrivaj se rad, vljndua'ii priiyelje do zlaiih te vrat! y. Bo^om zoívi vsako delo, pa ho dober tek imelo! '/.ivalica je božja stvar, nikol terpinčll Jo nikar! /a domačo nali igo učenik zastavijo sc eno vganko ali zastavico, ki jo mora znaii vsak pervošolec: i^upa, pečena kura in resian krompir. Kako /apišes to ?, dvema črkama'^ (Povzeto po Pervem berilu Andreja Praprotnika iz leta 18S7).
Del kolesarske poti zaključen
Člani kolesarskega
krožka Osnovne šole »
Šoštanj so se po novi kolesarski in pešpoti zapeljali prvi - Trasa do Pohrastnika čaka nov mandat
Šoštanj. 13. septembra • Uden večjih projektov, ki si jih je zamislila Krajevna skupnost Šoštanj za mandat, ki se izteka, je bila gradnja kolesarske in pe§ poli od Premogovnika do naselja Pohrasi-nik. Del le poli. tisli, ki vodi do mesia Šiišianj. so namenu predali v peiek, nadaljevanje gradnje poti do Pohrastnika pa Šoštanjčane se čaka.
Pol je povezana s sprehajalnimi potmi v okolici šaleških jezer in omogoča sprehajanje ali kolesarjenje do mesta Šoštanj in konje-
fiezanje traku so najbolj nestrpno čakali kolesarji.
niskega kluba v Velenju. Speljana je tako, da omogoča ludl vožnjo z rolerii.
Kot je ob tej priložnosU. začinjeni z glasno glasbo, povedala predsednica Sveia KS Šoj^tanj, dr. Cveika Tinauer, ima precej-
šnje zasluge, da je ta pot gotova. Termoelektrarna Sosianj, Kol prvi so se imeli pril<ižnt)st po poti (med vsemi drugim) zapeljali učenci Osnovne sole Šoštanj, člani kolesarskega krožka, ki jih je tokrat vodila ravnateljica mag.
Xîajda Zaversnik • Ptic. Odprtja kolesarske in pešpoti pa so se udeležili tudi drugi krajani Šoštanja. in ker je bil čas tak, tudi nekateri županski kandidati.
■ mkp
Obnovili so vaško
perišče
v nedeljo dopoldan so se ob potoku pri farni cerkvi v Vinski Gori zbrali krajani in si ogledali obnovljeno vaško perišče in p<> žar nova most ni bazen.
Krajanke iz okolice takratnega centra kraja so lu redno prale perilo. kmetje so na korim napajali živino. \i studenca v kapeli so vozili pitno vodo. v apnenih jamah so imeli gašcno apno za beljenje, pozam ova mostni bazen pa je služil zj defvimranjcvode. ki sojo potrebovali za gašenje ob p ozarili v okolici.
v krajšem kulturnem programu
so nastopili mladi harmonikar AUaž Sedoviiik. citrarka Irenca Glušřé in ljudski pcvci Reber.
Bližnji krajanki Minka in Marija Sla pokazali, kako so pred mnogimi deseiletjl na tem pe-rišču prali perilo.
Potek obnovitvenih del, ki jih je organiziralo in vodilo TD Vinska Gora. je predstavil predsednik Franc Špegel. Zabval<) za ohranjanje kulturne dediščine sla ťu-risličnemu društvu izrekla župan MO Velenje Srečko Meh in do mači župnik Tone Krašovec,
■ f. &
fflLflD! D0P!Sf1!K! POJtO^MO
Sobotna delovna akcija
Učitelji in starši poskrbeli za lepšo okolico OŠ bratov Letenja Šmartno ob Paki
Da s programom ekošole mislijo na OŠ bratov l.etonja zares, so minulo soboto znova dokazali, ko so na pobud<i ravnatelja šole Bojana Jurasa organizirali delovno akcijo. Akcija naj bi bila hkrati ludi priložnt>sl za druženje in izmenjavo idej, a jc bilo dela okrog sole toliko, da so se ideje vnele bolj ali manj okrog razpi>-
skala celotno zadnjo sieno. Pridni so bili tudi učitelji in delavci šole. ki so se akcije udeležili v polnem številu in tako vse st> bolno dopoldne spretno urejali ilakovano pot ob telovadnici, razvozili zemljo in uredili šolsko zelenico, zasadili grmovnicc. barvali omet... Na koncu so jih razveselili šolski taborniki, ki so tudi
reda in organizacije sobotne delovne akcije. Prišlo je kar nekaj staršev, ki so /. dobro voljo popri-jeli za delo, še posebej pa je šolnike razveselila družina Vezaj, ki se je odločila, da bo šoli preple-
zanje spekli k<ístanj. ves dan pa je prijeino sijalo jesensko sonce, ki se je tako ujelo v popolno sliko polepšane in urejene okolice šmarške osnovne šole.
■ M. A.
VSLOVO
Konec Irudnesd je dnpv<}. bližB se verer hUdđn, sorjce zalmino oliseve. mirno polje in ravan^
SkfjTfj b(j(J^ zatonih larn za daljno riam goio. irjjíjcnii^ ho minilo. Ko f/i^i nr* sen mn\]o.
Kakor sončni žarek pozjio jeseni tako liho in skrivnostno se je od nas poslovila prijateljica, izjemna učiteljica, ljuba mama, sestra in ... Umrla je ANICA OSETlO iz Vinske Gore.
Peli nt ride sel generacij učencev je naučila veliko lepega: poslušati čričke, kako ponuditi pomoč bolnemu, kako mamici za praznik zapeti pesmico in ne nazadnje. kak<^ se pogumno upirati vsem težavam, ki nastopajo v času šolanja in pozneje v življenju.
De)t> v razredu jo je osrečevalo in ji dajalo ogromno energije. Sviîja notranja čutenja je izlivala v dramski dejavnosti in v vodenju otroškega pevskega zbora. Učila nas je, da seje potrebno v življenju borili.
Koje zaključevala svojo službeno pot, je irdno sklenila, da bo svoje bogato /nanje in modrost skozi igro prenesla na vnuke. Pa se je v življenje pokončne in v vsakem trenutku pogumne krajanke Anice vgnezdilo nekaj, čemur ni bila kos. To jc bila zahrbtna bolezen. Če bi pomagale naše iskrene želje za zdravje, bi se daues še pogovariali. Vendar je že junija ob najinem src-čaniu dejala, da bo njen zadnji mesec oktober in naj ji prvega novembra prižgem svečko na grobu. Mračne misli so se naselile v naša srca. Črna barva je zapisala datum zadnjega slovesa. V srcih vseh. ki smo jo pospremili na zadnji pr^ti. je ostal prijeten občutek zadovoljstva, da smo smeli del poti prehoditi skupaj. Vemo. da so globoke vezi močnejše od smrti in da bo v nas Živela še naprej.
■ Prijateljici in sodelavki Marinka in Anica
SPORT
S Požunom nazaj v ligo prvakov
upravni odbor RK Gorenje po novem spodrsljaju odstavil Waltherja Larsa -Zamenja ga bo Miro Požun
Rokomclaši velcnjskog«! Gorenja so v soboinem 5. prvenstvene ni kro^u go slikali v Ormožu in nadaljevali razprodajte Lock. Po i/padu iz letošnjega pokala pokalnih /mahova Iccv Ivvropsk«; roko tnelne /\'e/e. neodločejiem izidu med IcdnoîTi s Koprom, so v so bolo v 5. prvciisivcnem krogu / Jeruzalemom izgubili 29 : 32. (jorcnjc so paiopili njihovi posojeni Igralci Damir llalilovič i dvema, Rok (iolćar s peiimi in Alen Blažcvič ?. dc%'elimi goli. To rej so vsi trije skupaj [6-krai premagali gostujoča vrHiarja ozi-
roma dosegli polovico golov. Zlasu razigran jc bil mladi in odlični firvat Blazevlć. ki ktu posojeni igralec drugo se/ono igra za Ormož. Mnogi ljubitelji roko mela šc vedno ne morej<i razumeti. zakaj so VelenjČaiii kupili igralca, a trener zanj ni našel mesta v svojem mošlvu.
Ta poraz je sodu izhil dno. CianI upravne^ia odbora kluba niso čakali na delovni dan. ampak so se seslali že v nedeljo zvečer in se odločiD. da prekinejo nadaljnjo razprodajo ugleda velenjskega rokometa. Trcneija l.arsa»
Slab začetek ...
/a košarkarje rlektrc l-soiecha sc državno prvenstvo ni začelo tako, kol so si želeli. Sicer so se zavedali, da jih v letošnjem prvenstvu čaka Izjemno težko delo, ^e posebej zaradi dejstva, da so v zadnjih letih z odličnimi rezultati mnčno razvadili občinstvo in seveda tudi sebe, l.eto^nja ekipa pa je precej spremenjena in ludi pomlajena. tako da jih čaka še toliko težja nali)ga.
Kljub temu so se z ekipo Kraškega zidarja iz Sežane odlično borili, /accli s<i izvrstno in povedli 12 : 2, nalo pa dovolili gostom, dii jih ujamejo, V izenačenem nadaljevanju so imeli še večji del rezultat-
sko pobudo ŠoStanjčani. v zadnji četrtini pa so se razigrali .Sežand, ki so celotno srečanje izvrstno zadevali proste mete. Tudi v sami končnici so bili nezgrešljivi in si s tem priigrali zasluženo zmago z 78 ; 70. Prvenstvo se nadaljuje že v sobřKo, ko bo Elektra Esotech ig» rala v Novenî mestu pri Krki,
Bojan Lazic, trener Elektre E^o-techa: »r.tópa Sežane je vse prej kot slaba. Nam se pozna, da š^e nismo v pravi formi. Kljtib temu sem pričakoval, da bi lahko zmagali, kar se na žalost ni zgodilo, Ne preostane nam drugega, kol da trdo delamo ^e naprej in rezultati bodo 2prišli.«	■
Druga zaporedna zmaga
v drugem krogu 3. DOL vzhod so odboj k a rji Šoštanja Topoli ice zabeležili še drugo zmago. Tokrat so bili v gos le h prepričljivo boljši od ekipe Vuzjînice. in sicer z rezultatom "S : O, Kako gladka je bila zmaga Soštanjčanov dokazujejo tudi i/idi po posameznih nizih, saj so gostitelji dosegli zgolj 16, 11 in 19 točk. S to zmago Soiiianjčani tudi vodijo na prvenstveni lestvici, poleg njih sta neporaženi se dve ekipi.
Prvenstvo se nadaljuje v soboto. Odbojkarji Šoštanja Topolšice bodo v domači dvorani igrali proti Mislinji.
Osvojile prvo točko v 2. ligi
Odbojkaricc Kajuba Šoštanja so v Šfajlji Loki dosegle prvo točko v 2. ligi. PnHi ekipi Pari iza na se izvrši no borile in bile celo blizu zmage, vendar so jim moralo na koncu priznati premoč s 3:2. Srečanje je bilo izjemno bojcviii> in napelo, še posebej tretji niz, ki so ga po ostrem boju dobile Šoštanjcankc s 27 : 25 in s tem celo povedle z 2 : I v nizih. Te predni>sii pa niso izkoristile, v odii)čilneiu petem nizu so prevladale tudi izkušnje, iak<i da so se gostiteljice veselile zmage s 15 : II, Odbojkaricc Kajuha Šoštai\ia so s to lekmo dokazale, da zasluženo nastopajo v drugi ligi- V soboto Šoštanjčanke v domači dvorani, letos Je to nova telovadnica ob Osnovni šoli Šoštanj, gostijo ekipo Mislii\je.	■
ki ima pogodbo do konca sezi)ne, so razrešili in še isti večer stopili v stik z Mirom Požunom. Čeprav se je med tem trenersko že upokojil, ga je vodstvo kluba le pregovorilo, da bo znř>va prevzel njihovo moštvo. Kot nam je v torek dejal Mirt^ Požun, do konca sezone.,
■ vos
Miro požun; Jfm bo vmil samozavest?
Polovšak začel s porazom in točko
Ervin Polovšak, ki je v začetku prejšnjega teden zamenjal Romana I-rangeša, je prvič sedel na Rudaijevi razgrnil trenerski klopi }£ sredi prejšnjega tedna na polflnalni pokalni lekjni v Krškem, na prvenstveni pa v nedeljo v 9. krogu v Kidričevem proti zadnjem Aluminiju. Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom O : 0.
P<i napredovanju iz mladinskega v članskega treneija je povedal: »Vodstvo Rudaija mi je dalo priložnost, da se preizkusim kot prvi trener. /a me je to - kot bi bil za vsakega drugega - ved k izziv, /a veda m se. da sem sprejel odgovorno nalogo. Od moštva, kije pred tem igralo v prvi ligi, ljubitelji nogometa pričakujejo veliko več. kol je pokazalo doslej. Zavedam se in verjamem, da tudi igralci, da bomo morali trdo vadili, da bomo zadovoljili klubsko Vi>dsiV0 in naše navijače. Tekma proti Aluminiju je pi)kazala, da je ena od slabih točk moštva neučin-kovilost. Sicer pa Aluminij niiako slabo moštvo, ktu kaže trenutna njegova uvrstitev na prvenstveni lesi vici. Oboji smo imeli priložnosti za zadetek, zato je bil izid brez zmagovalca ludi najbolj pravičen.« Rudami bodo že jutri, v petek, vil. prvenstvenem krogu gostili moštv(5 kranjskega Triglava, ki je kar tri mesta pred njimi. Rudarje trenutno sedmi. Triglav četrti, /a jutrišnjo tekmo Polovšak napoveduje: »Pričakujem, da bodo igralci z zavzeto, odgovorno in disciplinirano igro spravili Kranjčane na kolena iu jib s tem po točkah prehiteli, saj trenutno za njimi zaoslajamo le za dve.«
Usodne enajstmetrovke
Nogometaši Rudaija so se hitro poslovili od pokalnega tekmovanja za sezono 2006/07. V polftnalni tekmi na območju medobčinske nogometne zveze C?clje so sredi tedna gostovali v Krškem In po streljanju ll-metrovk izgubili s 6 : 7. po rednem delu je bil izid 2 : 2. S tem so izpadli iz nadali njega tekmovanja.
Rudarji so povedli zzadeikom Komarja. Krčani so še pred odhodom na odmor izenačili, na začetku druge pt^lčasa pa pi)vedli z 2 :l, vendar je za goste hitro izxíiiačil Mujakovič. l'a igralec pa ni imel sreče pri izvajanju enajstmetrovk, saj je domači vratar njegovti žogo ubranil.
Drugi polfmalni par je Dravinja DIÎOL- /reče.	■ vos
v
Šmartno 1928 - najvišja zmaga
Nogometaši Smart na so v 10. krogu Štajerske lige dosegli najvišjo zmago, anjveč gt)lov pa so gledalci videli v Ormožu, kjer so domači premagali Oplotnico s 7 : 2. Pesnico so na njenem igrišču premagali kar s 6 : O In se utrdili na tretjem mestu: to je bila njihova že peta jesenska zmaga. Največ golov, in to devet, so v tem krogu videli gledalci v Ormožu, kjer je domače moštvo s 7 ; 2 premagalo Oplotnico.
Tretjo zjnago so si priigrali nogometaši Šoštanja, ki so na sw>jem igrišču s 3:2 ugnali /adnje Rugatcane. Šoštanjčani so si z novimi točkami popravili položaj na testvici. Po 10. kr(igu so z 12. točkami osmi. a za ovratJiik jim s U)čko manj dihajo kar štiri moštva: Ormož, Bistrica, Peca in Oplot-nica. l^^aška je na svojim igrišču igrale le ne<idIočeiio 1 : I s Šentiljeni-Ja-renino, vendar.ie kljub temu zadržala prvo mesio. Ilidi na drugem so ostali /rečani. ki so pred svojimi gledalci s 3:2 premagali Peco.	■

NA KRATKO
Brata Tabakovi« z ekipo bronasta
Na evropskem članskem prvenstvu v WÍKl' karate prvenstvu v Ri>tterdamu na Nizozemskem je slovenska članska vrsta vposlavi Jan Mere. Omer Tabakovič, Zekerija Tabakovič in Dejan Vozlič v borbah osvojila bronasto medaljo ( 1. je bila Francija, 2. Belgija).
Veleiijčana Zekerijah Tabakovič in Omer Tabakovič sia premagala vse svoje nasprotnike. Omer je z odlično pripravljenostjo po trUil, daje trener reprezentance izbral pravega v težJii kategoriji za nastop na svetovnem prvenstvu na Pmskem, ki seje začelo 13. t)k-t<ibra

T ^
Bkipa in trener: Jani Mere, Zekerija Tabakovičf Oejan Vozlič, Omer Tabakovič in Jan Mere
Izkazali so se na Reki
Tekmovalci Taekwon-do kluba Skala so se na Reki na Hrvaškem udeležili prvega mednarodnega tekmovanja v novi sezř)ni. lekmo-vanje je bilo namenjeno dečkom, deklicam, mladinkam in mladincem. Velcnjčani so bili zelo dobri- Po dve prvi mesli sta osvojila Staša Upnik (borbe, deklice, +50 kg in mladinke, -S.'^kg) in llros l^preht (dečki, borbe,-55kg in mladinci, forme, črni pas» l.danl. Uroš je osvojil še drugo mesto v borbah (mladinci, -52kg), Staša pa tretje mesto v fi^rmah (deklice, črni pas l.dan). Trcije mesto je v formah osvojil tudi Denis Ninič (mladinci, modri pas).
Smučarski skoki
/e tretji vikend zapored je bilo v skakalnem cenlru ob Velenjskem gradu zelo živahno. SSK Velenje je namreč izvedel državno prvenstvo za štiri kategorije in eno za pokal C'<îckta, potekala so na ns 94 m skakalnici tekmovanje za NK pa na Oraški Gori. V solo tekmi smučarskih skakalcev so se zelo izkaz-ali mladi velcjý-ski upi. Klemen Omladič je osvojil tretje mesto, v Nordijski kombinaciji je v kategoriji do 17 lel osvojil srebrno, do 19 let pa bronasto medaljo, v absolutni kategoriji pa seje moral zadovoljili s četrtim mesiom. Gašper Beriot je v solo skokih osvojil 10, mesto, v NK do 17 let bronasto medaljo, v kategoriji 19 let je osvojil 4. in v absolutni 7. mesto; Marjan Jelenko je osvojil 2D„ 5., 6. in 9. mesto, Žiga Omladič 43.. 10., 12. in 16. mesto, Žiga Urleb pa je tekmoval smo v NK in osvojil 7. in 10. mesto.
Dečki do 15 tet so tekmovali na pokalu Cockta v Mi)Stecu. Tomaž /ižek je osvojil 20., Niko Iližar pa .^1, mesto, izkaziíli pa so se tudi Kristjan Mcklav, Palrik Jelen, Robi Vitez in Jan Koradej, Taktij po tekmovanju so vsi odpi)t ovali na mednarodno tekmovanje na Madžarsko, ki se ga je udeležilo 109 tekmovalcev iz 6 dr-ž^v. V kategoriji, v kateri so nastopah skakalci SSK Velenje, je prepričljivo slavil Žižek, Iližar je osviyil 5., Jelen 8., Vitez 12. in Ko radej 18. mesto.
V Kisovcu je bilo v nedeljo pokalno tekmovanje dečkov do 12 let, na katerem se je zelo izkazal Urii Krajnčan. ki je zasedel .V mesto.
Najmlajši so tekmovali na pokalnem tekmovanju v Mengešu. Matevž Samec je osvojil 10., Vid Vrhovnik 24. mesti), takoj za U)6 kami pa so se zvrstili Patrik Vitez, Blaž Sluga, David Slrehar in Damjan Oblak.
SSK Velenje vabi vse mlajše dečke iu deklice, da se včlanijo v klub, več o klubu pa si lahko ogledajo uasplelni strani skijump-ve-lenie.si/ssk
Tako so igrali
l.A SRL - moški, 3. krog
(zaostala tekma
Cimos Koper« Gorenje 34:34 (16:18)
Goicnjc: Skok (5 obramb). Prost (7). Seier (7), Tainšc, J. Dobclšck X Kavas 2, Bcdcko-Vič 10, Oštir i. Sovič 2, Sirk t, L Dobelšck 5. Mlakai' 2. Baškin 4 (2), Rczoičck 4; irc-ncr Walther
1«A SRL - moški^ 5. krog
Jeruzalem Ormož • Corenje 32: (14; 13)
Gorcrifc: Scicr ( 12 obminb), Skok 4 (wl 50. minule) Ikmše 2, J. Dobelšek Kavaš 5. Bo dckovič Vukovič 1. Oštir 1. Mlakar. Sovič
6 (4), Sirk, L. Dobclšck 5 (3). Baškin I Rez-ničck 2: trener. Waltlier Lars. Scicr Vrstni red: Celje Pivovarna 10, 2. Cimos Koper 9, X Gold Club 8, 4. Gorenje 7, 5. Prcvcnl 6, 6, Jeruzalem Ormož 5,1 Ribnica Riko hiše 4, S. Slovan J, 9. 'Imno Trebnje 2,10. Sviš 2.11. Velika Ncddja 2,12. Ru-dai IJV rrbovljc 2. Paii Ř. krciga: Gorenje • Rudar IJV... gjav (petek, 20. oktobra ob 19. uri)...
Liga UPC Telemach, 1. k.
Elektra Esote<h • Kraški zidar Jadran Kras Sežana 70: 78 (50:49, 37 : 33, 21: 16]
Elektra Esotech: Dobovičnik, Ručigaj II (2-3). Nedcijkovic 12 (2-2), Jeršin 14 (.^-4), Vj. Oovič Jt, Cmer 1.^ (5-7). Poiaiina r> (2-5), Mi-haiič n (1-2)
2.	DOL ženske
ŽOK Partizan Škofia Loka - ŽOK Ka juh $oštaní3:2(19,-18,*25,17, II)
3.	DOL moški - vzhod
niinij 6.
Pari prilKKlnjega kroga: Rudar-Tri
Lcstviea: Maribor 22, Get Power Šampion 20, P\iblikuin 20, Aluminii 20. Rudar ...
Vuzenua • Šoštonj Topolšiia 0:3(-16,-1l,-19)
2. SNLjJO, krog
A1uminii*Rudar0:0
Rudar: Kipač, Jelen, Jeseničnik (od S3. Ja» bič), Mulmrcmovič (oil 62. Softič), Rošci, Hankie, Hiidarin, Kraljevič. Agič, Mujakovič. JaN'ornik (od 46. Komar) Vrstni rctl: Bonirika 2.^. 2. Livar 20, Šenčur 14, Triglav 14. Kiško 14. Dravluja 12, 7. Rudar 12.8. Zagone 11.9. Mura 05 10, 10. Alu-
Rudarjeve mlade selekcije: U - 12 in U - 10^ 6. krog
Mladinci; 10» krog
Rudar-Aluminij 4:1
(stielci /M Rudar: <^niladič 2, Pasagiê, Kljev-kiA'iê): lestNôca: Koper 25, Maril>or 22, (5o-rica 21. Rudar 19...
Kadeti; 10. krog
Rudar-Aluminij 0: 1
Lcstvica: Kopt: 23, TacKfr 20, Maribor 19... [{). Rudar 12 točk
U - 14, 8. krog
Nofta-Rudar Velenje 1:5
(strelca za Rudar: OiriC 2, IbrahlinoviC 3)
4 zmage. 1er trie necxiločeni i/idi ter pora/ pri NK Dravioji.
Nij lestvici sta ekipi Rudaija na 1. mesca
Štajerska liga, 10, krog
Tehnotim Pesnica • $martno1928 0:6 ( 0:2 )
Igrali so: Pusovnik (Kalisek), Riotek, V(»lk, RibiO. VekT, Rlipovič, Kolene Vasic. Podbrežnik. Andrić (Skornsek, Plesalk), Podgoršek
Strelci: Podbrcžnik. Kolene 2, Podgor:5ek, Veler
20
MODROllM KRONIKA, OBJAVA
'"H'JiS
19. oktobra 2006
Drzna tatvina na Gregorčičevi
VdťiOť» 13. okliihrj - V pclck popjilUjie je neznan mlajši moški na (îrcgoreiccvi siarcjsi ženski i/lrgal iz rok lorhico, piv lem pa pobegnil prol: Kajuhovi ulici. Sto-riicc je /enski i/lrjzal lorbico z ramen s lako silo, da sla ji iih ramenih osíaía oba pasova. Oškodoval jo jc za 45.000 tolarjev. Za storilccm poizvedujejo,
Tatvina prikolice
IVlrovče. Í4. nklolva - V sohoio nieU 2i).20 in 21. urt) jc bila v Peirovcali izvršna latviiih prikolicc (nanienjene vleki v<v al) kovinsko sive barvo, rcgisirskih oaiak Sfi-76 Cl«. vreJtie I5ll0.n()u loiarjev,
Serija vlomov in drugih nečednosti
Velenje - Prejšnji (ecJen se jc na območju Velenja /godila cela serija vlomov in drugih aecednosii, ki jih policisli uvrščajo pod kriniinalitelo.
V sredo. 11. oktobra, popoldan . Je neznanec iz drogerije v nakupovalnem cenim odnesel inventurni aparai, vreden 1X0.000 lolarjcv. i/ kleli slolpnicc na Kardeljevem Irgu so iz^ginilc Siiri leine pnevmatike; i/ aviomobila. parkiranega pred reslavracijo Jezero, pa avtoradio s predvajalnikom. / gradbišča kulturnega donw Jc dan kasneje neznanec odnesel okoli 200 metrov električnih kablov, V 13. okiolîra. je neznanec izpred Mercaiorjeve Tržiiice odnesel dva zabojnika za časopis, v nedeljo, 15. oktobra pa je /. ordinacije na Ljubljanski cesli neznanec odtujil 13 metrov bakrenih odtočnih cevi. To noč so obravnavali ludi iri pos-
Policisti so brcali
Ekipa PP Veienje na svetovnem prvenstvu policijskih enot v malem nogometu na Nizozemskem
Vdviije, lubei^en - Kkipa Policijske postaje Velenje se Je udeleitila 24. svetovnega prv\:nsiva policijskih enot v malem nogomcui, ki jc med 9, in 13. oktobrom potekal na Nizozemskem.
v konkurenci 99 ekip se je po uspestiem [xedtekniovajiju z ostalimi 31 najboljšimi ekipami zlahka uvrstila v šesinajsilno finala, kjer se je srečala z odlično ekipo Si. Pe-lersbnrga i/ Rusije in jo IzJočila po kazenskih strelih. V rednem delu se je srečanje končalo z rezultatom 1 : L V rîsmini finala seje ekipa Velenja srečala s špansko ekipo in se preko nje Hvrslila v cetrtfinalc. kjer jo jc čakala nova ruska ekipa iz M<»skve. S prceoj smok je ekipa Velenja, kljub boljši igri. izgubila z 11: 1.
Tkipa PP Velenje se je tako v hudi konkurenci uvrstila med 5. in X, mestom, po neuradnih píxlatkih pa na 6. mesio, s čimer je dostojno zastopala barve slovenske policije in mesia Velenje,
kuse vlomov: na prodajali .late na Sta» rem irgu je neznanec razbil sleklo vhodnih vrat. na trgovini Mercator Standard je poškodoval stranska lesena vrata, po-tlobno kol jih je Uidi na Petrolovem ser-
Wsu na Šaleški, ťukaj je kamera p(^snela dva sumlca in za obema policisti že poizvedujejo.
Serija vlomov se je nadaljevala v pone-delick. 16. oklohra. Iz ene od učilnic OŠ MPI je izginil videorekt^rder. dvd prcá-vajainik In računalniški procesor. Sledili so poskusi vlomov: v bistro Klepelulja, Dom za varstvo odraslili, (îpliko (îlas in frizerstvo Boom. / objekta ekspoziture Nl.B na Kersnikovi pa Je neznanec vzel 4.5 metra dolgo bakreno odtočno cev.
Neprivezan pes na otrošicem igrišču?!
Velenje, 12. oktol)ra - Č«a vsc^ se ne spomnijo nekateri! Na primer da na oiro-ško igrišče pripeljejo nevarjiega psa. To sc je zgodilo na Kardeljevem trgu, kamor je priSla lastnica z neprivezanim večjitn psom. ki je ogrožal otroke. Posredovati so moraU policisti, ki so se s psi tega dne srečali še enkrat, ko je pri sianovanjskl hiSl na Pardzanskl cesti v Pcsju neprivezan pes iz hiše pol(^nil d<îmaêcga psa in ga poškodoval. V obeh primerih so policisti lastnikom izdali plačilni nalog.
Motorist v javno razsvetljavo
Velenje, 13. oktobra - V petek popoldne je do prometne nesreče, v kateri se jc lažje poškodoval voznik motornega kolesa, prišlo na območju za pešce na Irgu mladosti. Voznik je trči! v drog Javne razsvetljave in pri tem padel. Zdravniško pomoč jc iskal v dcžnmi ambulanti. Poleg lega. da se je poškodoval sanj. jc poškodoval tudi dvoje zaščitnih stekel na luči javne razsvetljave.
Bližnje srečanje ovtobusa in kolesarja
Velenje. 10. okt(»lira - V torek dopoldne je nn Partizanski cesti pri cidcepu za podjetje HI"/ prišlo do pmmetne nesreče, Vozjiik avtobusa je izsilil přednos! kolesarju, kije pri tem padel po ileh in se lažje poškodoval.
Lažje poškodovan policist
Velenje, 12. oktobra - V četrtek pop<il-dan je policisi Postaje prometne policije iz Celja z molorjem pri stanovanjskem bloku na Foitovi nsiavljal voznika neregistriranega vozila znamke suzuki swift. Voznik je pri tem zapeljal vzvratno, oplazil policista in ga pri tem lažje telesno po-ško<loval. Voznik je potem peš zbežal proti Staremu trgu,
policisti so med zbiranjem obvestil ugotovili. da gre za mlajšega moškega, sicer povratnika» ki mu bodo za storjene ccsinoprometne prekrške poslali plačilni nalog, poleg lega pa ga bodo kriminalisti ovadili državnemu tožilstvu zaradi storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Spregledala otroka
VťlťDjc, 16. ()kl4)bra - V ponedeljek popoldan so policisti obravnavali pronictnt^ nesrečo na Cesli II v Velenju. Voznica osebnega avtomobila je pri v/vratni vozr nji spregledala otroka s sklrojem in ga zbila. Pri trčenju se jc otrok hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico v Celje.
Iz policistove beležke
V	lorek. 10. oklohra. dopoldan. s<ï se policisti ustavili v trgovini Sova na Koroški, da bi zatistavili moškega, ki je lam razgrajal In razbijal. Ročno so mu napisali piaČQni nalog v višini 25.000 tolarjev, kar bi moralo zadostovali, da česa podobnega ne bo več počel. V Vinski Cîori pa sta sc istega popoldneva najprej sprla, poiem pa tudi slepla odrasla brata. Oba sta dobila nalog za plačilo 15.1^0(1 tolarjev globe. Zv\xer so na Šaleški mlajšemu povratniku zasegli K) zavitkov marihuane. poju>či pa zaradi predvajanja glasbe posredtivali v pikado klubu L, v Salcku. lukaj so odgovorni osebi napisali plačilni nalog za 25,000 tolarjev,
V	éctrřťk. 12. oktobra, so na marihuano naleteli v Šoštanju, posedoval jo je mladoletjii fant. s katerim so se srečali na Aškerčevi.
V	petek, i?, oklohra, so obravnavali prijavo ženske, ki jo je doma. v slanovanni, pretepel zunajzakonski partner. S triletnim sinom je morala zbezali iz stanovanja. V baru Rok na Kidričevi je natakarica predvajala glasno glasbo in motila okolico, zaradi česar bo ob 25.000 i(»iarjev.
V	sobolo, 14. oktobra, so zaradi predvajanja glasne glasbe spet posredovali v pikad<j klubu Í, v Šaleku in spet odgovorni oseh i izdali plačilni nalog,
V	piHicdeljck. 16, oktobra, pa je občan prijavil polidsiom. da sošolec pretepa njegovo I Netno hčer. Ker gre za nasilje med otroki so policisti o dogodku obvestili Center za socialno delo.
Vredno pohvale
V soboto, 14. septembra, dopoldne je na PP Velenje prišla ženska, ki je našla moško dcnamico. là jc lastniku padla z vozila mccl vožnjo. Policisli so lasiniku denarnico vrnili,
Knjižnico Velenje, enota Prireditve
Razpis
ABONMAJI 2006/07
I. BEU ABOHMA
Ponedelidk, 20. novmnbra, ob 19^0
KUO »Simono Gregoccii^ Velika Medelja -nagradna ijredstava
Mox Ferner In Mox Real: TRUE VA$KI SVE! NIKI
Režiser: Lojze Matješíč Priredba v pí-lesko narečje: Oanica Cvetko. Piire[R)a v haloško narečie Tonček tmbzi Dogdjd se v vasi Potok, kjsr tfije vaški veljaki, župan Porenta. kolar Šimec in pekBav* dek. ustanûviio društvo za moralo. V društvu sta tudi župnik in učiteli. Po livajsstih letih se pojavijo liubezenska pisi^a. ki bremenijo nekatere člane, še r>ajbolj župana
Torek, 28. novembra ob 19.30 Mestno gledališče ljubljansko Robert Harling: JEKLENE MAGNOLIJE, komična melodrqmo
Režiser; Vinko Moderndorfer. Kostumo* graf: Aian Hranitelj. Igrajo: Gernartla Oman, Tanja Dimrtrievska. Maja Gob. Jana Zupanoč, Jožica Avbelj, Ljefka Belak. Prizorišče dogajanja je frizer ski salon v nidnjlem mestecu, kamor Še ni stopile moška noga. in kjer odkrito in brez mesk govorilo dobro in slabo.
Ponedeliek. 8. janudria 2009, ob 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Celje Motiaž Zuponoi: lORA S PARI, sodobna dramci
Rezifa: Matjaž Zupančič. Igrajo: Lučka Počkej. Renato JenČek Jagoda, Dejan Pevćević.
igiâ s pari je komorna drama o dveh parih, ki se poznata že vrsto let, njihova prijateljska sreč3n|3 pa so. tako kot mnoga stvan v življenju teh štirih ljudi, postala rutina. fVlož in žena čakata prijatelja, da prideta na standardno petkovo večerjo,..
Ponedeljek, 29.1.2007, ob 19.30
Slovensko narodno gledališče Mariboi
Ken Ludwig:îl NORI TENORJI, komedijo
Režija: Jasa Jamnik. Scenografka in kos-(mnografka Vasilija Filer. Igrajo: Kristijan Ostanek. Ounja Zupanec k g.. Nenad Tokaiič. VIsdo Novek, Alenka Cilenšek, l^ca Knez, Mojca Simonič, Sonja Blaž k. g. Pred nami se odvije en dan razburljivih do
godkov in nsprechndljivih naključij, povezanih z večernim nastopom v clevelandski operi svetovno znanega tenorista Tita Me-rellija. sIdbt odvisnika od alkohola in žensk, kt ga spremlja njegova muhasta in bolestno ljubosumna žena... Žlahtna komedija 2006 po izboru žirije na Dnevih komedije v Celju.
SN6 Orama Ljubljana: Yosmiflo Reza: EN ŠPANSKI KOMAD
Rezija: Janusz Kiča Igrajo: Ivo Ban. fAt lena Zupančič, Nataša Barbara Cračner. Saša Pavček. AlasValič. španska igra uprizarja gledališče v gledalt-sču V tej igri nastopa tudi igralka, ki vadi neko bolgarsko igro...
Prešernovo gledališče Kranj De» Mu<k: BLAŽKO RESNO SLAVNI, družinska komedija
Režis^ka; Ka^a Pegan. Igrajo: Desa fViuck. Vesna Slapar. Pavel Rakovec. Tine Oman, Darja Reich man. Vesna Jevnikar. Igor Štamulak. Petef Zobec. Žiga Udir in drugi. V te| komediji nam O esa Muck skozi ocl naj* stnika. ki igra glavno vlogo v mladinskem filmu, prikaže vse sladkosti in pasti igralskega polica v šestdesetjh letih.
Slovensko ljudsko gledališče Celie
Vinko Moderndorier: ŠAH MAT
Režiser; Dušan Mlakar. Igrajo: Miro Pod-jed. Renato JenČek. Jagoda. Barbara Vido-vič. Barbara f^edvešček. Lučka Počkaj. TjaŠa Železník in Rastko Krosi. Zaplet igre sloni nakomičneni dogajanju, ko se v stanovanju gospoda Kralja nepričako* vano znajdejo njegov sin Rudi. sinove Številne ljubice in njegova žena..
11. ZELENI ABONMA
Petek. 24. novembra 2006. ob 19.30, Kosovelov dom Sezar»
Andrej Rozman Rožo: KAJ SE JE ZGODILO V SOBI STO ALI NEKAJ KAPUIC BALDRIJANA KAR TAKO
Rahlo tragična komedija Režiser: Gojmir Lešnjak Gojc. Igrajo: Niko Gorlič, Mirel Knez. Barbara Krajne, Rafael Vončina.
Dogajanje je postavliet>o v hotelsko sobo malo pred drugo svetovno vojno. Renato, hotelski sluga. Želi spomočjo znanca, preva-rantskega pevca Oto Ríno Ingo Negllléja, kl je v resnici ženska, ustreči avčneniu pozabljenemu pisatelju Albertu Cimpermanu in njegovi veliko mlajši ženi Hani...
Gustav film in KUO Kreker KOLUMBOVO MiCE. Odgovor moderne ženske Jamskemu človeku!
Reâser Uroš Fûrst. igra f^ojca Funkl. Songi: Saša Pavček.
Ženske so v vseh pogledih drugačne od mM) : izgledajo drugače, mislijo drugače, delujejo drugače. G zakonu obstajajo številne teorije in le ihfe praksi. Ali gre ali pa ne gre. Se vam mudi v zakon? V ločitev? Smemo predlagati resrtev^ Odgovor se skriva v tej komediji.
Špas teater Mengeš
BILJEŠKRJANEC
Režiser: Botis Kobal. Prevajalec Andrej Rozman Roza. Koslimograf: Alan Hranitelj. Igrajo: Orogor Cušia Vesna Penarčič Žunič.MatiažTribušon. Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo, če ne bi Ri> meo in Julija skupaj umrla? Bi bila po trides» tih letih Še vedno tako zaljubljena? Zgodba je postavljena v Čas. ko sta ljubimca že dodobra postarana in načeta od življenja, prepirljiva na tisti zoprn in glasen Italijanki naćin. pa le vzgojne problèmes svojo najstnico imata..
Gledališče Satiri ko n
POUUB ZA UHKO HOi, romantična komedija
Igrajo: SaŠo Hribar. Vanja Slapar. Viktor U u butin. Tijana Zinajič. Štirje stari prijatelji imajo dolgoletno tradicijo. Vsako leto se enaintridesetega decembra. na predvečer novega leta. odpravijo v savno. Toda tokrat nrti ne slutijo, kako se bo na praznični pret^ečer usoda poigrala znjimi in kako neverjetni dogodki bodo sledili,..
Kosovelov dom Sežana Radoslav Zlatan Doric: KAKO SMO LJUBILI TOVARIŠA TITA
fiezisdr: f^aijan Bevk. Igrajo: Gojmir Leš-njakGojc, Teja Glažar. f^iha Nemec, Branko Ličen.
Dogajanje je postavljeno v današnji čas: dva zaljubljenca v lik in delo ^^največjega sina naših narodov« v kavarni proslavljata Titov rojstni dan. Proslavo organizira sivolasi Titov "fanii in pri tem mu navdušeno pomaga nekdanji udbaš, specialist za are-taaje državnih in razrednih soviažnikov...
špas teater Mengeš
5 MOŠKIH.COM
Režiser: Jurij Zrnec. Igrajo: Lado Bézovi-čar. Boris Cavazza, Sebasûjan Cavazza. Matjaž TribuŠon. Jurij Zrnec. Ali bomo v Bmolkih.com našli odgovore na Sžensk.com? Skozi izvrstne primere prikažejo molki česa vsega ženske ne vedo o njih.
III. OBISKI v DRUGIH KULTURNIH SREDIŠČIH_
Vpis v ta abonma je omejen na 40 oseb. Pohititel
Sobota. 4. novembra 2QD6, ob 19.30
Drama Ljubljana • Cristopher Marlowe-EDVARD DRUCI
Režiser: Diego de 6tea. Prevaialec Srečko Fišei. Kostumograf: Alan Hranitelj: Gla^a: Aldo Kumar. Igrajo: Janez Škof, f^atija Rozman. Saša Tabakovič. Kristijan fVluck, f^arko Dkorn, Boris Kos. Valter Gra gan. Gregor Bakovič. Vojko Zidar. Uroš Fûrst AEojz Svete, Si^a Čušin in drugt. Včasih je bilo nepredstavljivo, da bi kralj nehal biti kraij, da bi abdrciral. Toda prav to se zgodi Edvardu II., leta 1594, ker je ljubil moškega. Cena vstopnic 3.180 Siï IL prostor}.
Sreda, 27. decembra 20Q6, ob 20.00 Cankarjev dom v Ljubljani in SI^G Opera in balet Ljubljana
Peter I. Čajkovski: HRESTAÍ -BOŽIČNA ZGODBA, baletna pravljica
Režiser: YouriVrmos. Dirigent: Maiko Ga-Špvsič.
Za tačasjeiavno prav lesket^oče zasnežena, očarljiva, vesela in pričakovanja zbujajoča predstava. Predstava z globokim sporočilom, da človeka lahko osrečita tudi prijaznost in sočutje do drugih ljudi, je prava paša za otroški domišljijski svet in nič manj slikovita predstava za vse, ki uavajo v lepi glasbi m baletni virtuoznosti. Cena vstopnic 5.100 (1. prostor)
Mestno gledališče ljubljansko Joe Masleroff, John Kander, Fred Ebb: KABARET, muzikol
Režiser: Stanislav Moža. Prevajalec pesmi Mdan Deklevd. Koreograf: Igor Barberič. Igrajo: Uroš Smolej, Iva Krajne. Matej Puc. Gaber K. Trseglav, Jette Ostan Vejrup. Janez Starina. Petra Veber Rojnik, Boris Kerč, Tomaž Rpan. Dekleta kluba Kitkat Orkester kluba Ki tkat in drugi. Mlad ameriški pisatelj Cliff Bradshav/ na vlaku spozna Ernsta Ludwiga. ki mu v Berlinu priskrbi sobo pri go^e Sdineider in ga tudi popelje v svet berlinske nočne zabave. V klubu Kit Kat ^ozna pe\ri(o in plesalko Sally Bowies, ki se kaj kmalu naseli pri rrjeni, v sobi gospe Schneider, pri kateri prebivajo tudi nekateri drugi akterji zgodbe. Kljub non zabavi se čuti prihod nad stičnih grozot...
Torek, le.januarja 2007 Slovensko narodno gledališče Maribor - Evripid • OREST
Režiser: Hansgûnther Heyme. Orest, sin kralja Agamemnoma, se vrne do* mov. da bi maščeval umor oĆeta. ki sta ga pred lati zakrivila njegova mati in njen ljubimec. novi kralj, Ajgist Tragedija se ne osre* dotoči na umor matere in njenega ljubimca, ampak na stanje, v katerem se Orest znajde po k; va vem dejanj u. Cena vstopnic 3.0 Siïiî2.69EUR).Lprostor.
Sreda, 31. januarja 2QQ7,ofa Id.Ofl
Cankarjev dom v Ljubljani • Ju* lesMasenet-DON KIHOT
Opera
Režiser: Thomas Schulte Michelis. Glasbeno vodstvo: Peter Feranec. Mednarodna solistična zasedba, zbor in orkester. SNG Opera in balet Ljubljana. Operna struktura se razvija med tremi protagonisti: idealističnim, plemenitim vitezom in rtjegovim prizemljenim oprodom Sančom Pan som ter privlačno krajevno zapeljivko Oulcinejo. Cena vstopnic 6.500 {I. prostor).
Torek, 27. marca 2007. ob 19.30
Cankarjev dom Ljubljana • CAR-MJHA SLOVENKA LIGHT
Projekt i»Carmina Slovenica Light« nagovarja ljudi različnih glasbenih okusov, lako ljubitelje resne in jazz glasbe kot glasbe lahkotnejsih žanrov.
Nagradni obi^ - po predlogu abonen-tov,
IV. ZUTI ABOHMA
Vpis je zaključen.
v. PIKIH ABOHMA
Sobota, 26. novembra 2006, ob 10.00 Mini teater Ljubljana • Wilhelm HauH: KALlfSTRK
Režija: Slavčo Malenov. Igrajo: Robert Wahl/Milanâtefe in Tomislav Tomšič
Sobota. 9. decembra 2006, OB 10.00 Plesni teater Velenje: SLON* ČKOV ROJSTNI DAN, plesna pravljka
Koreografija in režija: Nina Mavec - Kren ker. Plešejo plesalke Plesnega teatra Velenje.
Sobota. 13. januar 2007, ob 16.00
Lutkovno gledolis<e Ljubljana: KREDA
Režija; Barbara Bulatovič
Sobota, 10. februarja 2007. ob 10.00 Mini teater Ljubliana - Brota Orimm: RDEČA KAPICA
Režija: Pavel Polák
Sobota, 3. mareo 2007, ob 10.00 lutkovno gledolišie Maribor: ZVERINICE IZREZliE
Režija Tine Vari. Igrajo: Petra Caserrrun, Mabimiijan Oajčman. Karla Godič. Metka Jure, Davorin Kramberger in Danilo Trstenjak
Lutkovna gledališče Ljubljana Světlana Makarovi«: VILA MA* UNA
Režija: Ajda Rooss
Lutkovno gledališče Velerrje Vladislav Vanîura • Aliie Čop
MEDVEDJA PRAVUlCA
Režija: Alice Čop
VL CENE ABONMAJEV
Beli gledal, abonma 12.000 SIT (50,GB E) Upokoj, in mladina 10.800 SIT {45,07 E) Želeni gled. abonma 16.000 SIT {88,77 E) Upokoj, in mladina M.400 SIT (80,09 E) Pikin abonma 5.0QQ SIT [20.86 E) 2laii abonma {s popustom)
do 45.000 SIT {187.78 E) Abonma obiskov v drugih kult. središčih
12.000 SIT (50,08 E) (Plača se samo vožnja, vstopnice pa za vsako predstavo posebej) Vse abonntaje je možr^o plačati z gotovino ali dvema čekoma, pri čemer je diugi ček vnovčliivdo2712.20Q6.
vil. POJASNILA, UGODNOSTI
Abonenti bodo pismeno obveščeni o vseh predstavah in drugih prireditvah Knjižnice Ve lenje. Enota prireditve. Zaradi možnih sprememb je potrebno slediti Našemu času. Radiu Velenje in VTV objavam. Abonenti ? vpisom abonmaja pristajajo tudi na vodenje n^-hovega naslova v evidencah Knjižnice. Gledališke prerlstave bodo vprenovtjeni veliki dvorani Doma kulture Velenje V belem abonmaju bodo praviloma v začetku tedna ob 19.30. aprila (maja ob 20.00), predstave v Zelenem abonmaju pa bodo ob vikendih, izjemoma tudi ob nedeljah Predstave v Pikinem abonmaju bodo praviloma ob sobotah, ob !0 00, v v^ikt dvorani Doma kulture Velenje.
VIII. VPISOVANJE
bo od 20. oktobra do 10. novembra 2006 Ker je dvorana Doma kulture Velenje obnovljena in sedežni red spremenjan, bo vpisova nje potekalo povsem na novo. Za vpisova-njebodo imelt prednost dosedanji abonenti, če se vpišejo med 20. in 27 oktobrom 2006, za abonente drugih abonmajevpa ni prednostnega vpisa. Qd 3. do 10, novembra bodo vpisovali nova abonente Belega in Zelenega abonmaja. Vpisovanje bo v Domu kulture Velenje, vsak dan od 9.00 do 14.00, v četrtek do 170D, v soboto do 12.00. Še vedno lahko vpišete tudi oba glasbena abonmaja: resna glasba in etno jazz' Vse ostale informacije dobite v Knjižnici Velenje, f nota prireditve. Titov trg 4.3320 Velenje (Dom kulture). Telefon 8982 570 in 03 8982 571. Faks 03 8982 585 E-mail: marjair.marfn$ek1@guest.arnes.si ali andrejazelenik@guest arnes.si. Knjižnica Velenje, enota prireditve, si pridržuje pravico do spremembe cene abonma> jev oz. programa do zaključka vpisovanja oziroma storniranja vpisanega abonmaja, če vpis ne bo zadosten.

GRADIMO IN OBNAVUAMO SKUPAJ
in obnavljajmo skupaj
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	senčila
K
KBE
OKENSKI SISTEMI
MAROVT GREGOR s.p.
Bočna 60
SI-3342 Gornji Grad
Tel / feks: ++386 (0)3 838 51 40/41
GSM: 041 793 518
Lahko se je presehti z NLB Stanovanjsldmi krediti
Mdjdd M^šek ki'editno komei'Gislistke
Poslovalnice .
Rydeirskfl Rudarsko 3. ' 3220 Velônje. tel 03 $99 52 49 kn 03 899 S3 03, poslovni čas od 9 ćo 18. ure
Stanovanje ali hiša, dom» v kdte> rem se počutim prijetno in svobodno. je zelja skoraj vsakega izmed nas. Nekaterim se je že uree-ničila. drugi si jo lahko uresničite z NLB Stanovanjskimi krediti in s svetovanjem strokovnjakov iz NLB Podružnice Sa vin jskoSa leska.
nlbO
z NLB Stanovsnjskim kreditom lahko ob ustrezni odplačilni sposobnosti In zavarovanju pokrijete celotno investicijo, tako da vam bo Iskanje dodatnih finančnih vi-
tuv piihrunjenu. Gubpd Mdjdei
Masek, kreditna komercialistka NLB Poslovalnice Rudarska, predstavlja več možnosll. kako do zelenega zneska kredita Najbolj prilagodljive oblika kredita je, če ga zavarujemo z zastavo nepremičnine V lem primeru pri ugotavljanju odplačilne sposobnosti poleg pleče in pokojnine upoštevamo tudi druge redne prilive, kot so avtorski honorarji, rente, najemnine in podobno. Obremenitev skupnega dohodka lahko znaša tudi do 55 odstotkov. Kredit lahko odplačujete daljše obdobje in si tako ob isti odplačilni
www.nlb^sí
sposobnosti omogočite \flsji znesek kredita. Mlajši od 45 let lahko kredit odplačujete tudi do 30 let, drugi pa do 20 let. Če to ne zadošča za pridobitev kredita v želeni
vibitij. vđtii iâliku pi i udpitičevaikju kredita ali z zastavo svoje nepremičnine pomagajo tudi drugi. Če za tsti namen najema kredit več kreditojemalcev, so stroški odobritve za vsakega kreditojemalca nižji. Obenem pa vsem kreditojemalcem omogočamo najem kredita po enotni obrestni men, stroški morebitne cenitve nepremičnine pa se med njimi porazdelijo
Ob najemu kredita vam ponujamo tudi možnost, da sklenete ugodno življenjsko zavarovanje za čas odplačevanja kredita, lako boste razbremenjeni skrbi za fi-
nančno varnost vaših najbližjih, če se zgodi najhujše. V tem primeru bo preostanek doiga poplačan zzavarovaine police
Pri gradnji ali obnovi nepremičnine ptjiidvčidl poLiebujeinu ^ul^
vino. s katero lahko razpolagate v celotnem znesku kredita zavarovanega z zastavo nepremičnine Pn nakupu nepremičnine pa lahko razpolagate z do 20 odstotki gotovine. Ne odlašajte predolgo, saj dodatne ugodnosti ob najemu NLB Stanovanjskega kredita ponujamo le Še do konca oktobra!
Vabimo vas. da se oglasite v P> slovainici Rudarska, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili in vam svetovali pri izbiri za vas najustreznejše rešitve.
Proninr.ijskf) Sí)or<<ť.iU>

209T9WSIT
Že od
do IS.novembra
ZA CENO 20niiii DOBITE 40mm IZOLACUE
VPONUDBt $0 ZAJBTA DVňNA OAMŽNA VRATA, MOTORNI POGON NA DAUtNSKO UPRAVLJANJE, kfONTAÍA IN DÛV!
EAS70PMIK ZA SLOVBNUO
^KSplan Kti^ê., PE Ko^e
tel.; 03/609 04 80> fax: 03/809 04 81> gsm: 041/615 609
EK^/flff AT «.o.*., IJubl/anska 12f, Í2M Tnln tel.: 01/564 25 66, fax: 01/564 25 67» gsm: 051/306 326
Opravtmo bmpJaéen ogled In svetovanje 1
V sđ¥injski dolini
ZAPOSLIMO
olBktrotohnlkB elektronika ali elektromehanika elektronika,
Info: os1/306 326
KROVSTVO,
SPLOŠNO KLEPARSTVD IN IZOUCIJE
ZbiČAjNÍk d.0.0. žarova 20,7^20 VeIcnIe Td:05/fi97 58 50,Fax:Ô97 58 51 GSM:041 /624 874
Kakovostno in strokovno izvajanje vseii krovsko - kleparskih in iildro • izolacijskih del
NOVO: SERVISNO VZDRŽEVANJE STREH
UoančnI krovec zi krlHna: TRIMO. METBOBONO, TONOAGK, BRAMAC. TEGGLA, 8ERARD.
cheatonjsđla, roser.m
Hldrolzolidje: EPOM, BmiMEN...
NOVO - DOM kredit
do 300.000 SIT tUdI na 24 obrokov, planila s karllMml..
že smo krepko zakorakafi nasproti MadneJŠim dnevom, a vseeno Je se dovoij časa, da postorimo kakšna nujna gradbena deta v stanovanjih in hišah ati okoli njih, predvsem pa da naredimo vse, kar Je potrehnoj da nas ne bo prese neOVa zima in da nam kurilna sezona ne bo povzročala nepotrebnih težav. Čas pa Je tudi, da v miru razmislimOf česa se bomo lotili v prihodnjem letu, da Uberemo ustrezne materiale in si poiščemo ustreznega izvajalca ter ga tudi rezerviramo, saj izkušnje kažejo, da je ponudba izvajalcev sicer precejšnja, a pogosto nedosegljiva v terminih, ki bi sijih sami iefeli. Naj vam bo naša današnja grad» bena priloga torej osnova za lažjo in ijoljšo odločitev.
CXM . VJUTA« SlAťlU-ZIMSKI VITO«!
PE butXidna Tel.: 01/566-1130
PtBr^Ke Pe Sežana
Id.: 07/499-2225 Tel.: 051^730^101
BIVA hiše d.0.0.
z VESELJEM DOMCfV
Šmatevž 26.3303 GOMILSKO. Tel: 03/703 29 00. Fax: 03/703 29 40 info@bivahise.si, www.bivahis9.si
izdelava montažnih his skladne z okoljem In sodobnimi potrebami ter po vasem projektu;
izdelava oken, vhodnih in balkonskih vrat,
balkonov in balkonskih ograj

BEUEiTEMNIKE
\crD
Specializiran salon kuhinj svetovnega proizvajalca NewForm
-	popolna prilagoditev vašim meram
-	novi modeli kuhinj
-	nakup brez posrednikov
* 25% tovarniškega popusta
-	brezplačni dostava in montaža
-	vsi stranki deli so Iz vodoodpornih materialov
" Kerrock ugodno - Saystone delovne plošče gratis!
UUBUANA, Topniška 5, DOMŽALE, Antona Skoka 2, KRANJ. Vodopivčeva 16. MARIBOR, Partizanska 44, KOPER, Sp. Škofije 54,
kuhinjft PravMUfll»
tel.: 01/430 77 30 tel.: 01/72 92 720 tel.: 04/236 47 70 tel.: 02/250 16 73 tel.: 05/654 01 18
www.Liiz-Karantania.si vvww.newforincucine.it
f^HlAS
Odstranjevanje tapet
Odstranjevanje tapet je pogosto mukotrpno in dolgotraino opravilo, še posebej. če gre za starejše stanovanje, kjer so tapete lepljene v več plasteh. Glavno opravilo pri odstranjevanju tapet je, da nevtraliziramo lepilo, da popust/ prijem.
Predno se lotimo nabave ustreznega orodja in pripomočkov, na robu tapete preizkusimo, kako jo je mogoče odstraniti. Ce se lepo lušči s stene, bomo lahko uporabili le strgalo. Bolj verjetno pa je, da se bo tapeta trgala v manjših kosih. To pomeni, da bomo morali upo-
SebA
PRODAJNI CENTER ZA SUHO GRADNJO
Lava 9a tel, 03/ 425 70 10 • faks: 03/ 425 70 II TRGOVINA: 03/ 425 70 20 www.seba.si • seba.celje@siol.nel
rabiti tekoči odstranjevalec tapet, s katerim bomo nevtralizirali lepilo. Tapeto najprej zbrusimo z brusnim papirjem. S tem odstranimo morebftno plastično folijo, ki s^ti papir, obenem pa napravimo tapete bolj vpojne za tekočino. V škropitnici po navodilih proizvajalca zmešamo sredstvo za odstranjevanje tapet. Z njim dobro poškropimo tapete in počakamo, kot piše v navodilih. Tapete bi morale pričeti odstopati same. Če se to ne zgodi, poškropimo še enkrat, in če tudi to ne pomaga, se moramo dela lotiti s strgalom.
Namesto kupljenih sredstev lahko uporabimo tudi kis. ki ga zmešamo z vodo v razmerju 1:1. Za močneje prilepljene tapete zmešamo večji del kisa Namesto kisa lahko uporabimo tudi mehčalec za perilo. Na vedro vroče vode damo 2 pokrovčka mehčalca in z njim poškropimo tapete. Tapete lahko poskusimo odstraniti s paro. Tapete zbmsimo. nato pa s puhanjem pare po tapetah dosežemo, da tapete ûdst^ pijo. Seveda potrebujemo aparat za proizvodnjo pare. Zelo pogosto je to zelo dolgotrajno delo.
Tr^ekop d.o^ Pdca40/i
Tal.: Od/»97 02 SO OSM: 041/627 362 H^okoftMrtimkMpiM» www.irgokop»«
^--—'	ProtMonn« vrata
0«n«ralni zastopnik kriKn* COVËftSYS	SUPER CENA v Sloveniji In Vdikrovw-Jeldsna itraina 'bťí) y^Sí kriKno $ posipom b naravnéifia gronulato |^ppy Montaž«)
jaKa&i
JAKA&ldOsO.
Podjetniška melje Kohvje 6 mKoie^je
ELEKTROTEHNIČNA TRGOVINA ElEKTRO KRAŠOVEC,
Šl3ndrovlrg20a,3310Ž3)ec, Tel.: 03/71028 26. Faks: 03/57157 17
NEOMEJENA ponudba ELEKTRO materiala in SVETIL.
Zâ izvajalce elektro del nudimo ugodne pogoje plačil in popuste.
Za vsa svetiia Vam nudimo 10 % popusta.


VEC IZDELKOV NA:
www.jaka-í.sí
FVC in ALU OKNA, VBATA
-zimski vrtovi -vetrolovi
-	predelni in panoramske -zasteklitev balkonov in
-	rolete, žaluzije, senčila -okenske police	•
-	garažna vrata
i:;
kAIMAX
3260 KQ2IE W Niail: 1fffo@r4mtx.sl
RAJUAXd.o.Q.,ICaiJi 6d/a, Tli: 03/ 80 90 49S. 6SM: 041/ 608 495, ttL 03/ 600 14 9t, infW.njBiix.ti
llll
mi
SĚMČILfl
Senči/8 d. 0.0.
Cesta zaisimgs tabora 1
33WŽafee
d.o.
o.
g
«
Î
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plisa sančiia
*	lamelne zavese
*	al u řaliizije
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150 e-fnail: sencila.grize@siol.net
»
t k-p

Oi^E
dx.e.t Proprotnllcova 9 S d3dO MOZIRJE Tw.: OS/ ase oa eo Pu: os/ 839 OS SI
E-mm\U Mc2000@ilol.n«t
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodajal montaža in servis
Delovni cas: vsak delovnikod 7h - 17h, sobota od 7h- 12h
Jalnojareifanie
^plkB
Wongšo -'solarno ogrevanje Instalacije za ogrevanje In vodovod
načilD ni SO obriHDf * Hm Indttl do aoo.ooo SIT * Ontm na rftni
RAZSTAVNI SALON
Kosova 6, Celje
■ ■ — mm m m	^^^ ^^
OlOv^^ll 6.0.0. GSM: 041/648 262
Evropski hit za mlade: pohištvo BIOBOY
* skandinavska smreka * masiva v celoti *
Pohištvo BIOBOY je primerno za opremo celega stanovanja Del. čas: pon.-pst 10.h-16.h wwwitíodom.sí info@biodDm.si
Izdelava po meri!
MâTlj» LlirrENEKER «.p.
^^^^^^^ Topoliica 215.3315 SottHij.telcfro: 03/891 1620. 03/891 1621
^ GSM: 031/ 64B 041/648 OSOf 648 344, e^: lÎbtrackcriiffieMûLeci
Q vwruka vdrísnďna de(i nt . slinmnjflSáh in drugiti obiaktib SiiStn ja s pam, pasJiai^ faaad bi tfruga dafs y zvao zxtmfiiijef^o tgrtdb
Q strojno olconjo kovro ■ paakan ja m
hroianla G krvnsko vrtanja batona O sobotlikartka in aiaklaraka Ma Q dajanje graiUianih airojav in opreme v najem
dl.o.o.
podjetje za projektiranje in grsdtMni inženiring
Aškerčeva 26, MOZIRJE
Tel.: 03/ 583 1 7 27, GSM: 041/ 764 315
Izdelamo in pridobimo Vam celotno projektno doloimentacijo:
•idejni projekti (IP)
•	projekti za gradbeno dovoljenje (PGP)
•	projekti za izvedbo (PZI)
' projekt izvedbenih del (PID)
-	projekti za adaptacijo In rekonstrukcijo
-	projekti zunanje ureditve
•	načrti za tegallzacljo objektov
-	tipski načrt
Vso dokumefltaci}o Vam izdelamo v najkrajiem možnem (asu in po konkurenčnifi cenah!
storitve z lahko in tezfco gradbeëo mahaiizQcijS řprevozi tovero in težke gradbene mehonizađje Jií gradnje cest In porklriK
^^ grodnjo vodovodov in konajizddj'^ . SlB6|Ki$ïja monjsiii voljdrjev, víbro<Ijskíh desk, noblínlnfli plo^jgregotev^^olk
GRADIMO IN OBNAVUAMO SKUPAJ
Kakšen les je primeren za kurjenje peči
Čeprav jc v nasi okolici marsikje toplovod zagotovil drugačno ogrevanje, pa jc dru^e še vseeno pDircbno ogrevanje z drvnii. Pogosto sc sprašujemo, kakšen les daje najboljše izkoristke, nasvetov pa je vedno veliko. Se vedno velja osnovno pravilo, da najboljše rezullaie daje ogrevanje izključno z drvini, susenimi na zraku, z maksimalno vlago 20 %.
Najboljše jc. če je les sekan v času med decembrom in februaijem in takoj pred shranjevanjem tudi cepljen. Sušenje lesa bo lako bistveno hitrejše.
Drva naj bi sc pred kurjavo 2 do 3 leia zračila, zaščitena pred deijeni in vlago. Po 2 do 3 letDi susenja les se vedno vsebuje 15 do 20 % vlažnosti. Taka drva odlično izgorevajo {gorijo) in to
/ malo škodljivimi snovmi (okolju prijazno!).
Drva se najbolj optimalno sufijo pod pokrilo streho v zračni drvarnici. Najboljše shranjevanje so "krizno" /iožena polena.
Ne shranjujte svežih drv v kleti! Tam se les ne more posušili, pač pa zastara. Le popolnoma po-susen les se lahko shranjuje v dt)bro prezračenih kletnih prostorih.
Drv se prav tako ne sme nikoli hraniti v plasič-nlh vrečah. I.es potrebuje zrak in "prepih*' za sušenje.
Različne vrste lesa imajo različno toplotno vredJiost. Kdor kupuje les p<i te2i, ima najboljše možnosti pri iglavcih - vendar mora biti les že posušen. Kdor kupuje les za kurjavo v lončenem kaminu (odmeijeno po kubičnih metrih), je za to najboljši les listavcev.
Ilrastovina In bukovina imala najvišjo toplotno vrednosi na volumen. Kubični mcier zračno sušenega lesa listavcev s 15 % vlago - to je približno 450 kg lesa - vsebuje toliko toplotne energije kol 2l0 1 kurilnega olja oz. 3X5 kg briketov ijavega premoga. Toliko Fosilne energije je prihranjeno, če namesto s kurilnim oljem ogrevale lončen kamin z lesom.
Kurilna sezona je pred vrati
Ohladilo se je in večina vas je že začela ogrevati hiše in sianovanja. Ob tenj je prav, če lo še niste siorill, da dobro pregledale kotlovnico In radiatorje in ugotovile, če morda kakšen del ni potreben popravila. Skrb za ogrevanje namreč ni le nakup kurjave, ampak je [hv irebno naredili šc kaj več. Poskrbeti moramo za celolni sistem ceiiiralnega ogrevariia. saj bomo le lako lahko brezskrbno pričakali zimo, Vsem, ki se vzdrževalnih del še niste lotili, bodn nasveti v današnjem članku dobrodošli.
Kotel: Káko pogosto morate Čistiti vaš koiel. je odvisno od vrsie goriva, ki ga uporabljale. Pri kotlih na trda goriva se kot stranski produkt nepopolnega izgorevanja pojavljajte katranskc obloge, ki se prijemajo na stene kurišča, s lem pa zmanjšujejo j/Jcorisiek peči. Zalo je potrebno take kotle čistiti večkrai med kurilno sezono, To čiščenje lahkf> opravite tudi sami. in sicer z jekleno ičctko ali s posebnim kemičnim sredslvcmi, ki ga razpršite po kurišču. S tem se icčka gorenja kairanskih oblog zniza pod 400 stopini, le te pa pri naslednjem kuljenju /gorijo. Pri kollih na tekoča goriva je izgorevanje dosti boljše, zato je tu<ii čiščenje manj piv
gosto. Vseeno pa ga priporočamo pred priče t ko m kurilne sezone in vsaj enkrat med sezono. Pri ogrevanju na tekoča goriva je potrebno pred prlčelkt)m sezone očistili predvsem oljne gorilnike in jih ludi prašino nastavili. Nastavitev g o ribi ika prepustile strokovnjaku, ki uporablja posebne merilnike, pravilna namestitev pa vam bo prihranila marsikatero nevšečnost in denar.
Dimnik: Glede pogostosti čiščenja dimnika velja podobno kol pri čiščenju kotlov. Če uporabljale trda goriva, morale dimnik očisliti večkrat nied ogrevalno sezono. Pri uporabi tekočih ali plinastih goriv pa pripth ročamo čiščenje dimnika dvakrat na kurilno sezono.
Ventili: Ko smo poskrbeli za peč in dimnik, je potrebno pregledati še vse varnostne naprave, instalacijo in radiatoijc. Posebno pomembno je, da preverile varnostni ventil, ki se lahko med sezono zapeče. Preverile tudi ekspanzijsko posodo; če pušča, je potrebno zame-njali membrano, morda pa je potrebno povečali tlak ekspanzijske pcisode. Na koncu preverite še izolacijo cevi, preglejte vse radiatorje in regulacijske ventile na njih ter po potrebi i/rabljene dele zamenjajte.
HAHMONIJA AMlIiNTA
SI želite polepšati in popestriti vaš dom? Oglasite se v trgovini DOM ZAVES, v kletnih prostorih Mercatorjevega centra Tehnike in gradnje na Kidričevi 53. iOOATA ^NUDiA
V trgovini vas čaka bogata ponudba blaga za zavese, bla^ za dekorativne zavese, na policah pa poleg gotovih zaves najdete tudi okrasne blazine, presite odeje in vzglavnike, posteljnino in odeje, pregrinjala, brisače, kuhinjske krpe, p^pasnike, prte, sedeznike
skratka vse za dom. IMODNOm
Ob nizkih in vsem dostopnim cenam, vam ponujajo tudi ugodne plačilne pogoje ( kartice, bankœdit,..), pri večjih nakupih in plačilu z ^tovíno pa vam odobrijo popust po dogovoru, Kup{^ nudijo BREZPLAČNO šivanje zaves, pri njihovi izbiri pa vam prijazno pomagajo njihove prodajalke.
Ti^vina Dom zaves je namenjena predvsem končnemu potrošniku, ponudbo pa širijo tudi na večje prodaje (gostišča, šole,hoteli,...)« AKCMA-OKTOUII
ČIPKE -15%	BLAGO ZA ZAVESE -10%
GOTOVE ZAVESE -15% BRISAČE -40%
lesnina

TRGOVINA DOM ZAVES41AfiM0NI Jt samo ena. Pridite, veseli bomo
DOM ZAVES
Kidričeva 53,3320 Velenje	j
Tel.: 03 89718 00. Fax: 03 89718 Oj Del. čas: 8. -19. ure, v soboto 8. -12. ure
4 ■;>
i ^
pyp
PVP VELiiNJE d.d. Podjetje zii urejanje prostoru S S 20 Velenje^ Korf»Xka cesta 40a Tel: 0S/H96H70Ú,Jax: ÙS/H9hH760 w\vH\pu/i. si e^nt aH: in/bia p u p, s i
-	obfima in vzdri^ïunje stQno)Hinjskili hiš in poslovnih prostorov
-	obnova kopalnic
' montažni sistemi
-	adaptacija in rekonstrukcija o/)jektov
•	obnova in i7.dri£vanje hišnih instalacij
•	strojno pometanje cest, pločnikov, parkirišč, ha! in drugih po^^ršin ter Čišćenje kanalizacij
•	obnove krajevnih cest, trikov, pločnikov in zunanjih ureditei' ob objektih
•	sanacija asjaltnih po^nin vključno z obno\v cestno prometne signalizacije
•	storitve z raznimi vrstamigradheni/i in komunalnih strojev (izkopi, planiranje. nakladanje» odvozi, ipd.)
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Súáies
POHIŠTVO. PE Vaienje, Casta talcav 37. tal.: 03/ 837 1810
ODPRÙMJâ
RAmâvuemti iHSPomw!

spňíitm HmttJi.
S^/ /\VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d.d.
Lava 42, 3001 CEUE. p«. 323 e-mail: info9voc-celje.sl
Tefefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE VELENJE tel.: 03/ 897 64 44
izvajanje del nizkih gradenj

VZDRZEVANJE CEST • IZGRADNJA CEST
-	UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKLJUČKOV TER DVORIŠČ - IZDE-UVA PODPORNIH ZIDOV - IZDEUVA KANALIZACU - ASFALTIRANJE POVRŠIN
-	POSTAVITEV PROMETNE SIGNAUZA-CUE - ZBIRANJE IN PREDELAVA INERTNIH GRADBENIH ODPADKOV

Modra izbira, velik prihranek
Z izbiro oken iaiilco privarČMjemo veliko energije
Okna so pomemben arhitekturni element
Ne glede na namembnost stavbe, z modro odiocitvijo o njihovi izbiri lahko poleg estetskega videza privarčujemo še veliko energije. V podjetju AJM, vodilnem slovenskem ponudniku stavbnega pohištva (oken, vrat, zimskih vrtov,...) so tudi letos predstavili nekaj novosti. Novost na tržišču so okna s popolnoma zaobljenim osemkomomim profilom strojnim tesnenjem In trosiojnim izolacijskim steklom.
Varčna z energijo
Nova okna odlikuje toplotna in zvočna Izolacija ter visoka stopnja energetske učinkovitosti (Uw je manjši od 0,95 W/m2K), zato so posebej primerna za graditelje nizkoenergijskih In pasivnih hiš terdojge gospodarne In ekološko ozaveščene kupce. Zaradi ozkih, elegantno zaokroženih profilov ta okna prepuščajo veliko svetlobe In tako še polepšajo bivalni prostor Imajo trikratno zaščito: toplotno, zvočno In protivlomno. Napredna konstrukcija profila omogoča vgradnjo najzahtevnejšega varnostnega okovja. Zapimi elementi okovja so skriti v utonj okna in so vljačeni v ojačani podboj. Želja vseh je, da se okna z lahkoto odpirajo, da jih je mogoče kombinirati, da Imajo dolgo življenjsko dobo ter. da materiali Iz katerih je okno Izdelano, čim manj bremenijo okolje. Okna AJM vse te
zahteve odlično izpolnjujejo. Izdelana so iz okolju prijaznega in razgradljivega PVC, ki je odporen proti ultravijoličnim žar1<om, ekstrudirana tesnila so zelo odporna proti elastičnosti, okovje pa proti koravnosti.
Prilagodljiva in varna
Zaradi napredne tehnologije in krila brez jeklene ojačitve je naknadna menjava stekla izjemno enostavna. Okna je
NovovSIovenfp
AJM 8000
Vama okna z izredno dobro toplotno izolacijo, Izdelana po vaši	tretjetesnito
meri In v skladu z	v beli barvi
najvišjimi standardi.
8 komor 85 mm debeHna profila, Uw manJSI od 0,95 W/m^K
mogoče sestaviti po želji, saj so različni profili popolnoma združljivi. Pomemben element dobrega okna je tudi okovje, s katerim okno odpiramo, zapiramo. Z razvojem tehnologije se spreminjajo tudi funkcije okovja. Včasih smo lahko kljuko nastavljali samo navzdol in navzgor in okno odpirali v nagib ali v celoti. Danes so v AJM v okna začeli vgrajevati tudi okovje, s katerim lahko hkrati zračite in se zaščitite proti vlomu, Pri tem načinu odpiranja se okno preprosto odmakne od
8-komorni podboji, krila in prečnikiza odlično toplotno in zvočno Izolacijo
močna jeklena ojačit6v*za dobro statične lastnosti
podboja le za šest milimetrov, kar zadostuje za zadosten pretok zraka ter hkrati onemogoča, da bi vlomilci zaradi tako odprtega okna vstopili v prostor.
Za več informacij:
(C
modfta ^fvluca
0801401
0KNA-VRATA-S6NĆIU
debelina stekla do 44 mmm
tesnila v beli barvi
varnostni čepi so vijačen! v kovinsko ojačitev okvirja
steklo je lepljeno v krilo-za veliko stabilnost krila
elegantno
zaokrožene
linije
velika tesnilna povr&ina - za kvalitetno teenenje
Ne pustite se motiti!
BolJSi po^ed na svet
Okna, vrata, senčila najvišje kakovosti.
www.aim.8i
((oatii»

>0.0^ ^âknadPeenleoZa. Sl32lt Pesnica pn UanĐoru
GRADIMO IN OBNAVUAMO SKUPAJ
ARWÊNA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhjfekt Morijan KAC, Efenkova 61, 3320 Velenje
prostorsko iiocrlovon|o pro|ektiraii|o obfoktov isdolava iokociiskih dolov pro|oktoir strokovno svotovanlo
v041/406 269, 041 / 446 732 ^E^nail: orh©nQ@sioLnet
Odveč je panika zaradi izgube ključa!
Nove tehnološke rešitve vedno hilreje prihajajo v nase diimove, nam lajšajo iJvljcnjc in odganjajo nekatere nepotrebne skrbi. Med /Hdnjimi pomembnimi novostmi je ludi biomeirija. l'a vse bolj postaja del našega vsakdana. Kmalu borni) vsi prejemniki biomeiričnih p(ïinlh listov, vedno bolj pa postaja opazna tudi drugie v na§em domu, pisarnah, poshwnib prostorih ...
Del te podobe so tudi čitalniki prstnih odtisov proizvajalca llkey Biomelric Systems iz avstrijskega Lin/a. Tehnologija razpoznavanja prstnega odtisa z linijskim temperaturnim tipalom jih oa p(v
biométrie systems
NAMESTO KLJUČA UPORABITE KAR PRST!
k.
Zanesljiv, varen in tehnološko najnaprednejši način odpiranja vrat!
TOCAhome na zelo udoben in varen način ureja nadzor osebnega pristopa. Z njim lahko opremimo stanovanja, hiše, področja visol<e varnosti, trezorje, omare in vse tiste prostore, kjer nam je varen in pregleden dostop pomemben.
Ko s prstom povlečete preko čitalca zunanje enote, ta preveri avtentičnost vaJega prstnega odtisa, in če je odtis pravilen, preko notranje enote polije signal ključavnici za odklepanje vrat.
Za brezplačno svetovanje pokličite LINDE MPA d.o.o., tel. 01-5309-495, ali obiščite spletne strani www.flngerprlnt.si
Velika jesenska akcija v oktobru
Kuhinja Dana
polepša vaš dom
G<IR/INr
industiad.iP9M8 řitlÉĚMté bduflnjdci prodáýnnr 03/7D 37130 03/7037131
wiMv.pmiJi
Popusti,
hitri
krediti;
nagradno
žrebanje!
dročju varnosti in zanesljivosti postavlja v sam vrh te tehnoUv ^ijc. Pokazali so se kot izjemno uporabni, saj zelo vanio urejajo pristop v ra/ličfie prostore. Z njimi lahko opremimo stamiva-nja, hise, področja visoke var-nosti. trezoijc, omare in vse tiste prostore, kjer nam je varen in pregleden pristop pomemben.
Ko $ prstom piHegncic prcb> Ci-talnika, naprava preveri vašo avtentičnost in ključavnica se odpre.
Prst deluje kot najsodobnejši in najvarnejši elektronski ključ! V pomnilnik naprave shranimo kt>-diran izvleček na^ih osebnih /.na-čUnosti. ki slu/ijo kot potrdilo o istovetnosti uporabnika. .Satiii lahko izbiramo, komu. kdaj in /a koliko časa bomo dovolili vstop.
Nczaželjcno osebo lahko v nekaj sekundah zbrišemo iz seznama uporabnik(ïV. prihranimo pa tudi menjavo nove ključavnice, izdelavo novih ključev...
Takšna identiHkadja seje i/kazala kol najboljša rešitev v stanf>-vanjih, večstanovanjskih hišah ali podjetjih» saj osnovni sistem omogoča kar 99 spominskih mest, naprednejši pa neomejeno število uporabnikov. V sistem lahko vnašamo ali brišemo obiskovalce. vzdrževalce, negovalce. torej vse liste, ki jim /iičasno ali za stalno želimo om«)gočiti vstop.
S potegom preko čitalnika lahko vključimo ali Izključimo tudi alarmni sistem in nam ni potrebno panično razmii^ljati, kakšna je naša koda.
Proizvajalec zagotavjia. da aparatura zanesljivo deluje od -40 do stopinj Celzija, dobro pa jo je zaščititi pred nalivi ali sončno pri-pek<i.
Ki>pica ugodnosti, ki jili nudi bi-ometrični čitalnik v primerjavi s klasičnim zaklepanjem, dopolnjuje tudi sprejemljiva cena. Ta sc giblje od 99.000 SIT za osnowii paket, do 169.000 srr za zahtevnejše upt)rabnike, ki želijo preko osebnega računalnika urejali evidenco prihodov in <^dhodov uporabnlkiw.
Čitalnik odlikuje dolga /.ivljeuj-ska doba, saj omogoča najmanj 1,000.000 odčitavanj ali 10-letno delovanje. Garancija na aparat jc 24 mesecev, kar je več. kot je preti pis an o z zakonom.
I^ORÍlRWEEmMfíSWzSEffl
Kvalitetno in l^mno ugodno!
^POŠTA J N E R
>	Odlično založena trgovina z gradbenim materialom
>	Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli
>	Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov skupine Topdom
>	Dostava In razkladanje na domu
D topdom
akuplna
Za male in velike mojstre.
Toevtnp s otoo&B'^i'^ «naiv no lom
Ravne 21, 3325 Šoštanj, tel.: 03 897 09 90; GSM: 041 441448 Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 -19.00; sobota: 7.00 -13.00
www.postajner.sl
[?[L®iK3® fîTiilMiœW®
ALU In PVC stavbno pohlitvo - slmsld vrtovi
FRANC MMORANCp s.p.
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-maíl: franc.majoranc@8iol.net Tel.: 03/ 746 12 97 Fax: 03/74612 95 Gsm: 041 629 572
ZELO UGODNA PREDELAVA ZE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIU
	
	-ť
-f	■f
-I
*	proizvodnja termopan stekla
*	zimski vrtovi-fasade
*	ALU ■ PVC stavbno pohištvo
*	vhodna vrata
*	razne zasteklitve
*	dodatne zasteklitve
t -1
TRADICIJA - KAKOVOST - VARČNOST - STEKLARSTVO MAJORANCI
'"H'JiS
ECOBETON
Ecobeton d.o«o. Šempeter, PE Latkova vas,	crobeton^sl
TEL • 05/ 7000 777 G^M- 051/ MA ggft	---------------
Gradite hišo?
potrebujete beton?
Dostava betona
2 avtomešalcem ali avtomešalcem 5 črpalko vam omogoča lažjo^ hitrejšo in ceneiso vcradnio.
Pokličite nasi






TSoňCH. DOBRA
odločitev. w^acdoch.^
aBicDjm^ïyi-oj Arja vas 59,33Q1 Petrovce
GSM: 041/637 208 VELEPRODAJA PARKETA I
Na zalogi tudi gotovi, B želaidraniparketl.kiso I primerni za talno gretie. ||
BIOMASA - toplota iz lesa
Les je iiajstarejsi energetski vir na svelu- Ob optimalnem delovanju koila jc izgorevaîije lesa ekološko neoporečna, saj ni (jsiankov žvepla in ne povzroča ucmka lople grede. Od naprav /a kurjenje lesa pa ljudje danes pol^ na^ lelega pričakujejo tudi udobje, ekonomičnost, dolgo življenjsko dobo, varnosL čim man,i v/.úr?.Q-vanja In še marsikaj. Vse to vam nudijo iTôlingnvi kn ili na lesno biomasa. Podjetje l'VôIing se v Avstriji /e več kot 30 let ukvarja s specialùiranimi koili na lesno biomaso. Generalni zasit)pnik7j SÍÍV
venija smo podjetje BIOMASA in se s specializiranimi napravami za kurjenje lesa ukvarjamo že sedmo leio. Ker smo bili prvi na slovenskem irgu, imamo že veliko delujočih kotlov po vsej Sloveniji in ognjnmo praktičnih i/kusenj.
V kvalitetnih koiDh na lesno biomaso je pomembno, da izgorevanje poieka v dveh fazah, ki sta med seboj ločeni. V Frolingovih kotlih imamo lako ločeno primarno in sekundarno izgorevanje. Kotli na polena imajo /gornjo in spodnjo /gorevalno komoro. V Zgornji komori les gori
in tako nastaja lesni plin, hkrati pa je tudi kurišče /a nalaganje drv. V spodnji patentirani vrlin-časti komori pa lesni plin izgoreva. Celoten postopek izgorevanja nadzoruje Lambda sonda. I.e-ta nadzira količino kisika in na podlagi leb podatkov sporoča informacije za optimalna doziranje kisika v spi^dnji» in zgornjo zgorevalno komoro.
V kombinaciji / akumulatorje m toplote labko pozabite na mrzle rad i at Olje zjutraj ali ob prihodu iz službe. Takšen sistem zagotavlja minimalno porabo lesa in maksi-
malno udobje, hkrati pa seveda prihranek. Poleg kotlov na polena vam podjetje BIOMASA nudi tudi kotle na lesne sekance in pe-lele, kjer postopek nalaganja, izgorevanja in adpepcljevanja poteka popolnoma samodejno. Frô-lingovi kotli zadostujejo vsem predpisanim zahtevam za koli-
čino škodljivih plinov v dimu in omogočajo Likoristke do 92 oz. 93 %. kar je popolnoma primerljivo s sodobnimi kotli na fosilna goriva.
Podjetje BIOMASA se ukvatja tudi s proi/vodnjt) lesnih se kancev. v kratkem pa bomo našo ponudbo razl^irlli tudi na prodajo
ekološke energije. Smo namreč v fazi izgradnje kar štirih daljinskih mikrosistemov v treh občinah v Zgornji Savinjski dolini. Dodatne informacije in cene kurilnih naprav najdete na spletni strani www.biomasa.si oz. na telefonski številki
■ Rok Suhodolnik
pvc okna in vrača ŠTORE, tel. 03/ 780 5S 80
www.stoparlbdesign.si
Qceaian PB
Winkhauç TKbrifk	v ^
Imamo kar iščete, naredimo kakor želite !
l::(/el(nHi in montaf.a leseni/t vrat

POUUt ŠTEFKA t.p. Somi« 16 a. 3327Smir1noobP»i(i Tel: 03&8a5066 Fst0389151 90 Emeih iMtonsIcLizdBlki. Nttp: www.slr«snikHwlak.a
55 LETNA TRADICIJA. KVAUTCTA. TRAJNOST.
» Balonska stresna kritina POíAK|b izdatna po najsodobnejši sved^ t^nologiji » Prňzkušsna je v akslremnih skandinavstíh rszmerah » Moinost Izbire 7 barv IzdeKiiemo vse dodatne elemante » Usian prevoz z rszkfedaniem
Do 31.10. 2006 gotovinski popust na stre&nike POLAK.
Upravljanje s stanovanji: Kersnikova 11, Velenje, telefon.: 03/ 89816 00; Posredovanje vprometa z nepremičninami: Agencija Šaleška 18đ, Velenje; Nepremičninsid posrednik: GSM 041/ 665 223
UPRAVUANJEZ NEPREMIČNINAMI
Za vse inforïïtadjer reklamacije in želje smo vam na razpolago v času uradnih ur, ves čas pa tudi na dežurnem telefonu, 24 ur dnevno, na številki 041646 721. Izvajamo dela pri obratovanju stavb, ki zagotavljajo pogoje za bivanje, posle vzdrževanja in skrbimo za izboljšave kot skrbni upravnik večstanovanjskih stavb. Opravljamo tudi vse pravne posle in administrativne posle v zvezi z upravljanjem ter kot upravljalci bdimo nad rezervnimi skladi večstanovanjskih stavb.
Vsem, ki razmišljate o PRENOVI; GRADNJI, POPRAVILU, ponujamo storitve inženiringa pri sanacijah in prenovah stanovanjskih in poslovnih prostorov. Po želji stranke pa poskrbimo še za potrebna dovoljenja.
Isdalujemo tudi vse vrste betonskih in op&inih zidakov ter dimnike.
ŽELITE KUPrn, ODDAH, MENJATI AU NAjm STANOVANJE, HIŠO, POSLOVNI PROSTOR...? Oglasite se v naši nepremičninski agenciji na Šaleški 18 d v Velenju ali obiščite našo spletno stran www.habit.si. Prepričali se boste, da smo najvegi ponudnik storitev na podrodu poslovanja z nepremičninami v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Ekipa naših strokovnjakov je strokovno usposobljena z licencami nepremičninskih posrednikov v prometu z neprenúčninami. Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nalcupu, menjavi, najemu ali oddaji nepremičnin.
Izvajamo cenitve nepremičnin in poskrbimo za vpis v zemljiško knjigo. Za podrobnejše informacije pokličite nepremičninskega posrednika na GSM 041665 223.

GÍUDIMO IN OBNAVLJAMO SKUPAJ
VzdrŽevanje instalacije in ogreval
Toplotne izgube zaradi razvoda toplote lahko v nsugodnih razmerah (velika razvejanost instalacije, dolgi cevovodi) znašajo do Cevovode, ki so v neogrevanih prostorih ir) kotlovnici, moramo dobro toplotno izolirati. Večino delo lahko opravimo sami, saj lahko kupimo toplotnoizola-cijske žtebake, debeline 24 cm, s katerimi oblečemo cevovode. Izolacijski material je na zunanji strani zaščiten z aluminjastoio-li|0 in s samoleoljiwm trakom za spajanje, v večjih kotlovnicah pa lahko za zaščito izolacije uporabimo tenko alumnijasto pločevino. Cevovodov v ogrevanih prostorih ponavadi ne izoliramo, pač pa jih kontroliramo na spo;ih, dane puščajo, in jih po po-uebi prepletamo z zaščitno barvo. Ogrevala v prodorih morajo hrti pravilno nameščena, n^pogosteje se nahajajo pod okni, kjer v prostor priteka hladen zrak, ki se ob njih o^eje in se dviga v prost«. Ne smemo jih nameščati v posebne zidne utore, ali jih zakriti z gl(Aokimi okenskimi policami, večjimi kosi pohištva in deb^imi zavesami. Če je mogoče ob prvem posegu v ogravalnem sistemu, odstranite ogrev^a in za njimi namestite dodamo toplotno izolacijo in/ali reileksijsko folijo. Pri ogrevanju z radiatoiji se toplota oddaja predvsem
s koivekcijo. Prah na ogrevalih zmanjšuje toplotno prehodnost izogrevne vode preko stene ogrevala na notranji zrak. Od<ra<evan[e
Če so ogrevala sredi ogrevalne sezone delno hladna, predvsent v najvišem deki, in je v njih slišati pretakanje vode je to znak, da je v ogrevatih zrak Takšen sistem moramo takoj odzračiti. Cevna instalacija je i^ vedena pod doloiienini minimalnim nakl> nom k n^šji točki, kjer je izvedeno odzra-iïevanje sistema z avtomatskimi ali mehanskimi odzračevalnimi napravami. Največkrat so z odzračnimi ventli opremljena najvišja ogrevala, na katerih lahko od^ai^mo instalacijo. Pri tem je potrebno iK)OZĐriti. da pred odpiranjem vnitila preverimo, na kateri strani je odzračna odprtina, da ne bomo neprijetno presenečeni ko nas bo presenetil vodni curek. Pred začetkom odzračeva-nja maramo v kotlovnici z dodatnim polnjenjem vode v sistemu povečati tlak, nato odpremo odzračni veni na najnižjem ogrevalo, ko priteče iz njega voda, ga zapremo. Pri tem pade tlak v sisiemu. zato sistem zopet napolnimo ter odzračimo naslednji ventil. Postopek ponavljamo do najvišjega ogrevala, kjer končamo odzračevanje.


C
PRODAJA IN DOSTAVA PREMOGA
(Ugodno rjavi premog in lignit)
Turbo Trans d.o.o. Leveč 2,3301 Petrovce Telefon: 03/ 490 24 34, GSM: 041/ 635 861 E'inail: turbotrans@sioLnet
Prostoren, sodobno opremljen gradbeno-trgovski center MIX
Mix d.0.0., Ljubljana PE Velenje
Kosovelova ulica b, š, (Salo) Tel.: 03/898 6052 03/89860 56 Fax: 03/8986055 E-mail: velenje@niíx,si Internet: www.mix.si
Delovni čas:
od ponedelika
do petka od 7.-18. ure sabota
od 7. do 13. ure
..adrvainouei
Dvokuriščni kotel
Eko CK Plus
in črpalka Grundfos UPS 25-40-180
Cena z DDV: 404.162 SIT
(1.686 EUR)


ïnestu
[ÍXD KĚJŠXÍIDDBDÚ CHBO^
cco
Citnia Hupini ^ UrlCndR Gmp
lAMNlK
Murn
27
r
v s
I MAiCEN ^

BRLOGÁR	^
KOVAĆ .á
Več, kot si mislite!
s stanovanjskimi krediti si lahko privoščite nekaj veijega, le na pravem naslovu je potrebno pzvoniti Ob »lovičnili sHolkih odotiriive, možnosti odloženega vrsiila glavnice do enega lela In odplačilni dobi do 30 let vam bomo namreč ponudili precej več, kot ste pričakovali. V pnmeru novo9radnje ali prenove pa vam nudimo moJnost do 100-odstotnega izplačila v gotovini Ponudba velja do 29. 12. 2005. Pokličite nas na 080 88 00 in se dogovorite :a srečanje.
Banli^Vustria Creditanstalt
TC STARA VAS
(poteg fordovega AC Mlakar) Tel.: 03/ 898 56 80
-	kuhinje italijanskih proizvajalcev
-	sestavljiv program spalnic, regalov, mladinskih sob, predsob... v različnih barvnih in lesnih odtenkih
-	ugodne cene ortopedskih postelnih vložkov Relaxan
Plačilni pogoji:
Hitri kreciit - NLB - ociplačilo do 24 mesecev Pri gotovinskem plačilu 15 % popusti Celotna ponuciba pohištva!	_
Poraba: 6,2 - 9,4 1/100 km; emisjs: 164-224 g COj/IOO km. Slika Je simbolična
www.ford.si
Vabljeni!
Preizkusite novi Fordov S - Max na testnih vožnjah! Rezervirajte svojih 15 minut z novim Fordom. Pokličite nas.
Občutite S-MAX.

Novi FordS-MAX
Feel the difference
AC Mlakar Velenje 3320, Cesta Simona Blatnika 18 telefon; 03 898 56 70

ČETRTEK, 19. oktobra
SLOVENIJA 1
n6.?0	Kuliura
n6.3D	Odnmvi
n/.Dn	poroi'jla
nAOíi	OabmjulíQ
nfl.QÙ	l^oi^la
íEDb	Dohrojuiro
09.DG	Pnffičila
ng.ílb	Podkbbokrjtii
09.3b	Uddaja 7d Qtrokfi
1fi.1b	BwliaBprlia 11/39
]{]M	Pod ^afomam
11.40	Ori(í;|fi
Poroúla.špori, vrRniij
13.?b	Drij/iriskR/grjfibs
M.1S	Opus
Odpisu pcsnrki
1h,[)D	PnroMa, promut
Mh	MoslQVf
1b.4n	taa(^|3|]aiAjl|íi. 13/13
16.00	Risanka
IG.flb	Mni^nilka, igrani (lim
16.ZQ	(naisla^Qla
1/.nn	Noviœ. ^)orL vrcnio
1/.3D	SuoCems lundiiJalQV/a
hjpana MKsiiiiiDbčfRc Cel|B
18.3Ô	PnliftajerLrisarikH
ig.fin	Onuvini vfťjug. šjjwi
mOD	lefimk
71.D0	IV/iinrimyi
7m	Osmi dsn
7?.0D	Odnmvi. Spun wpnie
72,&n	Knjiysinsnsbnria
73.10	Cl3i>heiiivKe»r
íiQ./tb	Sedma rwoí: nsaiinKvojilvK. iv
ámk 19.10.1991
Ql.lb	Dntívnik, mm. ntaynui Spnri
02.10	SiafelamlddiEti
03.QQ	Inlnkurui
SLOVENIJA 2
06.3D	\n\ohii;á\
09 .ní)	Zabm loírikanal
11.30	Oiroški intokanal
12.30	ZabRVoi iii[iikanal
M.QD	SltfdUv Koper
M 30	Soočenj 12 kandiflainv a
župana Mesure Pliij
lb.30	Kárijuumoinusiusivaril^svet
16.20	Mosidtfi 16.bô valovi. Iv KopRr
i;.75	ŠluilBiiiska
ly.bb	SiaÍRianiladnsD
OuhovMi uiríp
19.QD	Ongada. lb/)6
70.ÍI0	Kovaški po/drav|iâunijv Mb
^l.'IO	OrugsgBniiraciiajviilm
73.QQ	Noi'pr]|mi|f!nRpG^mLnHnif.
00,30	MaiekarilGdatómalíkc.4/13 OO.bD 01.1b
PETEK, 20. oktobra
SOBOTA, 21. oktobra
NEDEUA, 22. oktobra
pop
06.?b 74ur. pmoviitfv
07.76 Rii:kilaka
08.1b Vihar nad.
09.1b Cista netíuí^r^sura ti.
10.10 IVpritlajs
lO.-IO Nova ptiia/nœi, nad.
11.3b Barva greha, nad
17.30 Aninialia.Mum.sunia
13.no igorfbtí OLsanov. Muin. ssnia
1330 IVprodaja
M.00 Mi lake
H.b^ Liarva graha. riRd
lb.65 NovapritoBinari.
IB.bO tista nedoUnnsi. nad.
l/.bO 74 ur
Viharljubwni.nad 19.00 ?4 ur
70.no I.DkalnřvrílitVfí?fl06 71.46 m
72.1S Nâkrajij zločina, naru 73.10 Zahodna kriltj. nsn.
00.nS	/^snskassBdirniiinsnbriiKini
01.Qb 07.06
©
11.40 11.45
09.Q0	Dabmiulio. inÍGimaiJvno ra^vuiinlns ndflaia
10.00 VabimokD^ledj
10.D5	Oglasi
10.10 lokalim voliWB 7006-
srraćenje kandidaioviaiupana OhCm» Scéiani Naj spol dnnva Pcí)Cf3rn.g1aiilřĚJna oiJfl3|a 14.Q0 VniâQstrRni. nbvssiila l^.bS Vabimo k rjglcriu 16.Q0 MujUfiiiniBfivsdukJnka. méh oiidaia n ii;jj(rrlajš(i, 3. IV mreia 18.40 R(?yinnđlnii novica 18.46 Ď^eilE mirti m Ljpania.
oddaja, pannviisv Hado^lobsioia 19.1b Naj spol dtievR IS.Ifs Videosirani, obvKiila 19.b5 Vabimo k uiilcdii 70.nQ Lokaln8voliwu7006
prHrt>(9vi|as8 SOS^alnn 20.30 Kegionairt! novice 70.3ÎÎ lokaloBvohRfsíOne
preii^vii^v Andreja Kuzmana. kanrl. NSi 2a žufiana MO Velunjs Oriiasi
InkalneveiiivR 7006 pTRd. kan did Sla Si S /a i^upana V1U VelanjellennanaAriii^a in H\b Si.S /asve(M[)Veluii|E! lnkaliitiVolnvB7006 pds. Darka Meniha, kaiul. 14 župana Oh&nc Soéuni in lists sns ?a svitOhCme ŠoSiani Oglasi
oddain Dohro jiiim ?3.nS Vabimo k ogleiiii 23.10 NdisprndnfiVd 73.1b Vidpfjsirani. (ibVKiila
21.0S 21.10
71.40
22.1 22.1b
SLOVENUA 1
06.20	Kulmra
0B30	Udincvi
0;.00	PQíoňla
O/.Ob	Dobro luim
(I8.D0	Pofoûla
03.05	nobrojui/t]
09.00	Poroftia
09ilb	Kiastaćfapainiiia. 13/13
09.75	fíisanka
0930	Fnaisiašola
10.05	Resnii^nfi rcsr^ii^nnsi
10.40	/vami
1130	PorURlFridfinkaPrfiyln
17.70	Osifiiílan
13.00	Porni!ila.§j)orLvrsmfi
13.1b	Obionaduba
13.46	Duhnvrauirip
H.Ob	Goa mirsti)srBÍ^j>, dokiím.
meseca
16.00	Pořni^jla, pmmRi
16II6	Molovi
16.40	Mali Miwtl 3/26
18.0b	I? popolne UíbET^valskij/ijndbc
1630	Sovenskivndriikroy. 3/111
l/XO	^ovicB.vreiiie.^prjri
17.3 b	hfó 11 nnal guographic, 13/1 b
1830	?febari|e dmájice
18,40	FrančkovlonM.nsanka
19.00	Dnevnik, vr^me.^pori
20.00	PnJohJVúj/NaialHO
71,70	Inrisuka
?7Í)0	Udmsvi.ípmL vrčme
22.S0	Polfuířniklub 00.05 11 urial geographic. 13/15
00.5b	PnJo^ovco/Naiáliio
02.15	Inlok^nal
SLOVENUA 2
0630 Iníokana;
09.00 Zabavni intnkanal
1130 Oiroškiiiilokanal
1230 Zabavni infokanal
13.30 Šuiduriií^a
14,00 Kub ana se biliK poljubljajo,
nemSki film 15.35 So(i£Rn;ok3tNlidalov2a
?upana Mesi/iH ol)^nr* Cfliji? 1636 Šiafuia mladosii 17.7b ^(3rlšpas,3/10 1/.6b Zda)!, oddaja 2a ra^^ibaitn Ovijanje
18.25	MnsLovi 19.00 lfji0L4/ÍD
70.00 /loCinvsvaUiiimeimn, 1/6 20.50 Aljiť.Dnnava.Jadrsn 21.20 City folk: Zagfpb 21.50 Zadiija vilika divjína. ang. hini
73.26	Psnni/dmgeganadsiropi». švarj. film
01.00 Drimik^ftmejskH IV 01.75 Infokarial
pop
0630 0?.30 0830 09.26 09.65 10.60 11.4b 1330 14,00
14.55
16.56 1B.50 1/.50 17.55 19.00 70.00 70.46 21.16 73.20 00 J 5 02.10
09.00
10.00 10.06 10,10
14.00 17.55 18.00 18.40
19.10 19.15 19iÛ 19,6S
70.00
2030 7035
21.05 71.10
71.75 21.30
7230 2235 23.26 2330 2336
71 or
Viharijube/ni. nad. Cistu iiBdQl7nrK>l n»d, Tv prodaja
Nova prilolnosi nad. flarva greha, nad. li!kalnuvnhivfi?flD6 Tv prodaja Hicki l.aks Oarva grrha, nad. Hm finlo^osi nad. (jsiH II udolán nsi imd. 24 iM vrenio Vihar1jiibe?ni. nad. 71IK
V?5mi »li pusu
m
^idur Mho, ariiyr. [iln Bre/ naa Valika a mna. amsr. Iiíi ^o^na panorama
©
D(Ain juiro, infomiaiivntj ra/vfidnlra oddaja Vabímn k ogli^du Uglasi
Mu|i:a 1(1 nindveíkk Jaka. oirolka oddaja ?a najmlai§R Vídiiosirart, obvesiiln Vabimo k i^ledu Mi^ ma§, imrj^ka tiddaja Lokalfkžvolilvii7006 iredsiâviiav Oarka Momha. ;andidaia SOS iz hipana Dbćintj $Qšiaii|inlisi€S0S7a svei UbfiinB Šošiani Regionalne nnvice Nafsprji dneva Víďnvirftni, obveslila Vatám o k rigledu lokalitě vnliiva7006; predstavlja s» SD Vulsiiie noslja: SHLCKO MLH. kandtdBl
7â župana MO Vclcnjc. Eiojan Komii^., poslanec SO, Jofe ZupanCitsveuiikSD Regionalne nnvice lokalne vntiive2flû6: PradsiAvija se I OS Velenje Dglasi
lokalne voliiva7006 iredsiavlja se lOSVuleiijii lů\m k ogledu Lokaln8 volitvs Z006 prcd$l3vlja se SDSValenie Dglasj
[^Qrida|eOobn)|ulro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Viduosuare, obvcsii!^
SLOVENUA 1
07.0n
0/30	Pudklobukoín 08.05 PndsiruSiH, ?/10
08.70	Čarobni g«rj, 6/6 08.55 Daniijl insuperpsi. kanad, hini
10.45	Polnoiiii kiiib
17.00	lednik
13,00	Poro^iia.^vi.vreiDe
13-10	U?iva|iiiov^dř3v(u. 1/in
13.40	Prvim drugi
14.00	Slovsmivllalrji
1430	Vmo moje dpiele. dokufit. oddaja
14.55	ladylI^nHfian.čbíilm
1/.00	PQrr>i^la. ipori, vrenje
17.15	0;are
17.76	So/i;|ň, IV Maribor
18.05	Kuham nve^anii
18.40	íVihají Nodi, nsania
19,00	Dnevnik, vremi*. šporj
20.00	Ml seimamn radi. 2/13
20.30	fin bar
2135	Nečtídni posli. 1/4
22.30	PoíoCiía.^oil.vreme ?3.0b Qbs8dpnosianis.lninc.ldm
01.00	Dnevnik, vrsme. špori
01.40	Hnl>er 02.61) ininkanal
SLOVENUA 2
06.30	ininkanal
08.00	Zabavni iniiiianal
17,15	SkoflCas
12.25	Cilyínlk:Zaf[Tiái
17.55	/daj!, nddaja/a razgibano ^vljurifi;
13.20	SPvgininasuki.posnuiek
14.45	SPvgimnasikj.prenos
16.55	Vi
17.66	lioaprvakuvvrokoniaiu,Frani
• up Piv. I Pfsn<js
18.30	liga prvakov v rokamBiii,OoJd
club PanHlIimos. prenos 20.05 Angeli železnih ^.eJjiiSU, am^r. lilm
22.05 IrtoL 5/10
73,00	Snboinanni
00,00	toRončcU/^aodra Ol.iSPukvarjena dekle», 13/1B 07.05 Dnevnik/ametskc iv
02.30	ininkanal
pop
0730	TVprodaia
08.00	Dfnbi;ki,ns.seEÍ)a 08.0b Mek Oer^amia ns. santa 08.35 Orata Koalřá. rs. stinjâ 08.45 MAtiack, ouo^ka oddaja
09.10	Jakanaluni. rrs.$enia
09.20	Níipřiilv?. av.sfOja 09.45 Yu^i oh!, ns. serija
10.10	Barbie prSo dnevnik, amcr.ns. (ifni
11.26	šniska košarkarska liga 17.75	RHkeiaprjdkn/olcom 13.75	[ioler VR najbnijp. anmr. film 16,05	živalski d« lekuvi, doku m.
Ofldaja
18.10	Gan • sp07najiesvel, dok.
oddaja
17,15	24iir.vrRm[!
17.70	Sfiîna sprememba, amer, film
19.00	24 ur
70.00	Wemi ali pusu 20.45 BAR
22.00	Boljo no bo mkoli. ainor. lilm 00.30 Mirij[rA^a celfCB, nan.
01.30	Vraïaskirëniave, amer, film
0330	24 ur. ponovilnv 0430 NuCna panorama
©
09,00 Mi§ mal. ntrolka oddaja.
porimiiev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Geseda miru in upanja. f^obražKvalna odrlaja, pnnovtiev Rsdnsiolisu^ft 10.16 Najspnidmiva 12,00 VjrlimsM, obvrTsijIa 15.50 VHbimn k rigfedu
16.55	AngleSka Prpmiprliya. nuposicdni prenos ickme TruLsnham:Wi^Lllani
17.56	Vabimo k ogledu 18.00 Vrednniesinpiiinoier.
(lokumonisrrid oddaja 18.40 Mrjina m medvedek Jaka.
otočka oddaja /a najmlajše 19.30 Naispoidneva 19.35 Videosir^ni, c6vesufa 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 149e.VIVmaga;in,regionaliki
iniormalivni pn^gram 20.25 Kultura, mtormaijvndoddaia 70.30 Zdaj, odd3|a?a razgibano hvljunie
2IJ10 KoiiiMskiipinotAOlES. p osni; luk
77.30 J&senMj^inis.oddaja/3ifslje
^vljenpsko obdobie 2370 Vabimo k ngiedu 23.25 Nh|opoldneva 23.31) VidcKisirani, (èvfôUia
SLOVENIJA 1
07.30	ZivJav
09,66	SpnrUpas.4/10
1Q.26	Viivatoiivrtu. 17/17
in.60	PnsliiluiimoliSini
11.20	Orne
11.76	0b?oicdiib3
17.00	l.iudjo m ^rimlja
13.00	Pnroiila, Spori, vfemtî
13.m	PnJožDVDU/Naialijn
1430	I s leg a lupti^ a popoldnovii
1436	Paiimnutslavfi
14,40	Cloveškffakior
M.46	Drugo mnenje
14.60	Ndi^ljskooko
15i]0	niasbem dvoboj
15.70	(Zlnie^ni/akuni
1535	Aviliiaja 7026
15.45	SpfjriSpss 15,50	Špuruie novire
15,55	Angleška nogoineiiia liga
IB.06	Predserhki b prudsiidnicR
16.10	Udprio
18.15	Osmi pomik 1630	loffilla
16.46	Živalski sveunim. sRHja l/.OO	Poročila,áporivrsmo
17.16	Iisiega l(^pey4 popnltlneva 16.30	žrebanje lota
16.40	Kravica Kalka, risanka
1B.46	Zakaj?, risanka
16.66	VrsniB
1[).00	Itonik. vramc. §pwi
20.00	Kakosmovdili
22,00	S Sporna odtbja
7?.76	Porotila, vrcniR
77.40	la;i/mano.7/7
73.60	Setlniamo^osamosvonive. tv
diiiivnik2?.10.1991
00.15	Onffvnik. vreme. Spoil
f11.0Q	Iniokaiial
SLOVENUA 2
0630 inlokanftl 08.00 Zabavni ml okanal
11.65	Sko/i^as 12.06 Mladi viriuo/i 17.76 Hribar
13.30 Mu^kiproiiienskam.lrani:.
Iihii
Ib.in Knva^ki po/drav]BSenf, iv Manbor
16.66	Košarka, nlb liga, Union Olinipifa llemolann. primr^s
16.46 Zasebnu sobe. koncart skopinB
Melodrom, posne lak 70.00 Zivl|Kn[e v pndrasii. 4/5 70.60 Limoinusi glasbs m piasa 21.36 AnnaPihl,5Z10 77.70 Košarka, liga iilb, Union iJlimpiia Hemofan^, losiiolek 73.60 )rievnik?ameiskftTV 11ÍJ.20 iniokanal
pop
f)730 IVprodaia
00,00 Aliair v Zve;dolandi|), ns. m\z 06.15 SlonCi4:Beniamiii,ns.seriia 08.46 BraiaKoalCek.ns.senfd 06.66 An Aiiatk.iTob. oddaja 09.20 J3kanaluni,ns,s8fija 09.30 N i nia ielve. ris. serija 09.66 Yugiohl.ns. serija 10,70 Oogodivši^iieJacktea Ghana.
ns.senja in.46 Power Rangs rs. ran. 11,10 Muiniia.ns.sfinja 11.40 Snlsk^ košarkarska liya 12.40 Umor, nan. 13.36 Resničnfsvsldokiim,oddaja 14.00 I: Il an - mali kubanski pnbe/nik, amer, film 15.40 Billnv» kuliinia ^a Innuhe.
kuharska odiiaja 16.15 M;-i§ani občutki, amer, film 17.66 24uf-vrftme 16.00 l^aknia pod kozolcem 19.00 74 ur
70.00 Amnnškapiia7.amer. iilni 71.60 Sporina scena 2736 Amenai predsednik, amer.
lilm
00.40 ?4tjr.ponoviiRV 01.40 NoCna panoranra
©
\mmm ODDAJ rH)lWSKl.GA
SPOR[OA 09,00 f^i^ maš. oiroSka oddaja,
ponovi lev 09.40 Jesen življenja, odtinia 74 ireiic
7ivl{eniskoobrlobis 10.30 Škrai|L>Dor(^novi. otroška ignca 10.66 149B. VTV magazin, regiojialm
inlnrmauvni pn)gram 11.70 Kulmra. inforiuaiivna oddaja 11,30 Vabimo k ogludij 11.35 f^ajviTa, udilaiaz naroiÍNo;ab»vno glasbi), ponovi isv 12.60 Vidsosirani. obvtstiia 19.00 Vabimo k ngledii 19.06 Anglaškaf^mierligs. pnsneiek inkme Toilsiihjm : WesíHam 70.40 Kofiœriskuiiiim£A[ilES,
posneink 22.00 VOlllNl STUDIO: lokalne
volitve 7006 7230 Vabimo k uglmJii 7736 Vjddostram. obvestila
PONEDEUEK, 23. oktobra
SLOVENIJA 1
06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 0/,0b Oobrojuiro 08.00 Poročila 08.06 Oobmjuiro 09.00 Poročila
09.06 \/ popolni« torbu: Imhk?.
zgodbe 09.26 l^sarika
0936 Slovenski vodm krog. 3/10 10.00 Nollyjini junakf, 10/13 10.76 Í isiega lepe ga popoldnsva 13.00 Poročila, ipururprne 13.15 Iisiega lepega popoldneva 14.75 furislika 15.00 Poročila, promel 16.06 Dober dan. KoroSka 15.40 Iclsbajski. 74/45 16.06 Po(feireSic.3/10 16.20 Mariina 10 pliCjc strašilo: iniia 1630 Vmla hišica, lutkovna nan. 17.00 Novine,Spori. vrHiie 17.40 PortrniMariiaJan;a,dokiim, oddaja
10.30 /rebarqe3x3pljs6 18.40 PavÍB,rdDúltSjaček,nsanka 18.46 Joko!^akamoko!íoioí, nsanka 19.00 Dnevnik, vrema. šport 70.00 Analiza loka In h volilov 21.0G Mariinliiier,!/? 37.00 Odrrnvi. ^pori, vreme 22.60 Dmstnosi igro 73.70 Mfid dvema ogipu». 1/2 00.66 StrdmamočosamcKVOjilve. tv
diievnik23.10.1991 01.20 Dnsvnik. vrems, špurt 07.15 PortrelMarkaJanja.dukum.
oddata 03.06 Iniokanal
SLOVENUA 2
0630 Inlokjnal 09110 Zabavni iiifokaital 11.3Q OiroSki iniokanal 1730 /abavm iniokanal 15.10 $ športna orklaja 1536 Slovencivlialiji 16.05 Dpe.ma arija Slavko Savirišek 16.10 Po sM baleta 16.60 /ivl[enjevpodiasii,4/5 17.40 Fnkma.debainanddaiaza mladi!
18.26 Zglavtinazabavo 19.10 Spornim skrivnega miueriia. 1/3
70.10 Jasnovidka, 16/16 21-00 Suidmoiy 27.00 Arimiija
22.40 Malčka glsdaia malčke. 5/13 23.00 Orane Rončei i?/a odra 00.26 OnBviiikzamejskBTV 00.66 Iniokanal
pop
06.4 0 24 ur ponovitev
07.40	IMiLake 08.30 Vihar IjubDzni, nad. 09.30 Cisia nedolžnost, nad. 10.25 1v prodaja
10.65	Nova pnložnosl, nad. 11.50	Darva greha, nad. 17.45	športna si;eria 13.30	[Vpn)i]aja
14.00	HiiAiLakc
14.55	Da rva greha, nad.
15.66	Nova pnlo^nosi. nad 16.60	Ûsianodolinosinad 17.50	74 ur vreme
17.55	Vihar ljubezni, nad.
19.00	74 ur 70.00 Naša mal^ klinika 70.60 Baro^arann gosporlinjt!
71.45	PAR
22.15	Sknvnnsim otok, nan.
73.10	Nakrsfijjloftirta.nan. 00.06 Alias, am. nan, 00,56 Saksvmesiti.nan,
01.25	74 ur
02.26	Nočna panorama
©
09.00 Oobrojuiro, iidurmaiivnn
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu
10.05	Angleška f^mierltga. neposredni pmnns lekiuo iotlr?nham:W8slllam
11.50 Nh j spni rineva 14.00 Vidurtstrani. ubvesula 17.55 Vabimokoglrdu 18.00 Degionaine novico
18.06	Mrjfr^inmedvudekJaka, niroška oddaia. porov isv
18.60 Naj poldneva 18.66 Vidp.nstram, obvKsiila 19.65 Vabimo k ogledu 70,00 lokalne volitvH 7006 Kako
smo volili? 70.46 Deginnalne novice 70.60 HokonieLposneiakL«kmu
Prevpni: Gold Klub 77,70 lioddajc Dobro lUlfo. iniomiativno ra/vednins iiddaia 23.10 Vabímukoglťdu 23.15 Najspnidrm 73,20 Vidiiostrani, obvestila
SLOVENUA 1
06.70	Kuliura 06.30 Ddnipvi
07.00	Pnraiila
07.05	Dubmjuuo 08.00 PnroCila 08.05 DnbrojUtro 09.00 Pofoftila 09.05 Radovedni tek 09,20 Risanka 09.30 Pod?irRš|B,3/10 09,35 MartinaiiipiiČ|iiSirašilo
10.0U	Zgodbe IZ ánljke
1035	Sožitja
10.35	Na vrtu
11.15	Kuham?zvezdami
11.45	PriJn7ovcuziV3iali|o
13.00	Poročila. špoiLvrornti
13,25	Hnbar
1430	VJivalsksmvriu. 17/17
15.00	Poio6la, proinei
15.05	Mtjsiovi
15.40	Marian, koni.ki plešesisp, 6/13
16.05	Poiíípanja. 4/10
16.30	Kni^a mene bnga
17.00	Novice, špon. vreme
1/35	VsBpolivndiinkvndi. dokunr.
oddaja
18.00	Modro
1835	Aničine nogii;e. nsanka
19,00	Dnevnik.vrftmc.ipori
70.00	Piraiitida
21.00	Mednarodna obzorja
77.00	Ddmnvi. šport vrt^.mn
72.50	Vlakvpfíkel.dnkum.udilaja
73.40	Sednřa moč osamosvojitve. IV
dnevnik 74.10.1991
00.10	Dnrvnik, vrsme, ^ori
01.05	Vse poli vodiio k vodi. dokum.
oddaja
(1130	Mtjdro
02.10	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30	Inloknnal
09.00	/abavm iniokanal
11.30	Oiroški iiManal
17.30	Zibavm miokanal
14.70	Anmiiia
15.00	SludiOLHy
16.00	Alpe. Dnnsva, Jadran
16.30	Analiza lokMwjliuv
1/.3I)	MARIOVI
18.05	labiiinl
19.00	lampBwmpex. 1/13
20.00	Najbnljšapodjeííhškaidqa 20.30 ViAim/3 prihodnost. 15/30
21.20	KrsipnSaviagledli^čR
73.40	llišicaizsanj.íinskiíihu
01.25	Ra/knite uekaya zakona.
nemški li lm 07.55 Dnevnik zamejske iv 03.20 Ininkanal
pop
06.75 ?4ijr,ponoviu.>v
07,25	Rii;kilak»
08.15	Vibarljube^m
09.15	Cisia nedol7nosi nad.
10.10	Ivprodaid
10.40	Nova pnlolnosL nad.
1135	Darva greba, nad
1230	Morski pes zunaj kletke.
dokum. seriia
13.30	Tvprndais
14.00	Riiiilake
14.55	Darvft greba. nad
15.55	Nova priložnosu^d.
16,50	Cma nedotel nad.
17.50	74 ur vreme
17.55	Vibar IjubeiiiMiad
19.00	74 ur 70.00 Prcvtrrieno 70.55 Zdravnikova ve^l nan.
71,45	DAR
27.15	Newyv^kapokija.nan.
23.10	Na kraju globina, am. nan. 00.05 Aliss. nan. 00.55 Seksvm&stu, nan,
01.75	24 ur, ponovitev 07.75 Nočna panorama
©
SREDA, 25. oktobra
I	SLOVENIJA 1
i	08.70 Kuliura
i	0630 Odmuvi
i	07.00	Porodila
i	07,06	Dohro juiro
i	08.00 Poroeda
i	08,05 Dokojulio
i	09.00	Poroi^la
\	09.05 Vlšpas. 4/10
I	0335 PolBpariia.4/10
i	10.00	Kiijiga mene bnga
I	10.25	National geographic, 13/15
i	11.70	Mednarodni ver^.or šansonov
i	13.00	Poroňla, šport, vrunie
i	13.25 Nrkajmiinn za domai^n glasbo
i	1335	I jud|ein linija
j	11.25 Ml SiMmamoratli. 7/13
i	15.00	Poroâla, promet
i	15.05	Musiovi
i	15.40	Srda prvakijv. 71/76
I	16.05	MhIc sivi! uiliCR. kviz
i	17.00	Novice, ^pori, vreme
i	17.35/vami
•	1830	/rsbanp Astra m fota
j	18.40	Kruik. risanka
i	19.00	Dnevnik, vrpfoe. š|)ori
1	201)0 (}slov.skikaHinadMh1m
j	71,75	Pogovar/rH^seíiemíiima
Î	72.00 Odmevi, špori vreme
i	22.55 Uniizjg
I	00.10	Spddifl noč osamosvojitve, iv
i	dnevnik75.10.1991
:	0035 Dnsvilik. vreme, špori
I	01,30	Z vami
j	0230 Iniokanal
I	SLOVENUA2
i	0630 Iniokanal
I	03.00 Zabavni ininkanal
j	11,30	Olroški inlc^anal
i	13.00	Najboljša podjt^iniška ideja
i	1330	SoíwuianoC
j	14.30	labinm
i	15.70	z gl^vo na /abavn, 7. oddaja
i	15.50	IíAiua,debainaoddajala
j	mlade
1	1635	Vizum za pnhorinosU6/30
i	1/.25	Dober dan. Koroška
i	13.00	Mosluvi
i	1030	u;ivatmovzifravju,7/10
i	19.05	Praksa. 10/72
i	70.00 41. jubilejno Borštnikovo
I	srerj^njs.pronoszakljiiènuga
i	večera
i	21.00	Vojab zgodovmo,srig drama
j	73.70 SlovL'nskaiaz/sreita
I	00.05 Maria, romunski li I m
i	01.35	Dnevnik zamejske T V
I	02.00 Iniokanai
I pop
i	0630 24ur.ponoviU{V
i	0730	Hickilake
1	08.20 ViharljuliS7ni.nad
i	09.70	Cisianedolinosin^d.
i	10.15	rVprodaia
I	10.45	Nova pnio^nost, nad
:	11.40	Barva g^ba. nad
i	1735	Pffiverjenu
i	1330	IV prodaja
j	14.00	IMilakB
]	14.55 Darva graha
:	15,b6	Nova pniožnosl. nad
i	lB.bO	čisla n,>idol7nosi nad.
j	17.60	74 ur. vreme
i	17.55	Vibarijubwni.nad
I	19.00	74 ur
i	20.00	Mlada vsilfivka. amer. Idm
i	71.46	BAR
i	22.15	Monk. nan.
i	23.10	Na kraju zločina, am. nan.
i	00Í15 Alias, nan.
i	00,55 Seks v mesuj. nan.
j	01.7 5	74 i;r. ponovitev
i	02J?5 NoCna panoniina
09.00 Dohrojutro. inlurmauviin
ranrcdnln^ oddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 lokaltie volitve 2006 Kako
smovuliii? 11.30 Na spoidneva 1135 Imonifii posnetek lekme
PriiventrliuIdKlub 14.00 Videosirani, obvestila 17,55 Vahmiu k ogledu 18.00 lVin§irukcii3.3,IVmrcM 18.40 Naj spol dn^va 18.45 /namo2mwemo,
izobra/evaloa odda 13 19.15 Videosirani. obvesula 19.55 Vabimo k ogledii 70J10 1499, VIV magazin, regionalm
iniormalivni proyram 70.75 Kitliura, iniormativna ndriaia 70.30 Sporuii lorek. šporuia inlomialivna oddaja 20.50 Spor ini g ts L koma kina o/Maja ^a^oKfagelt m AMDhroda. motokrns 7130 Asova g 1 bani 111 ioni ^atfvn a
oddaja. 3. IV tmU 77.00 $iikham-/asoni:em, iniomiffuvna oddaja 72.30 Iz oddaj Dobro oiro 73.70 Vabimo k ogledu 73,25 Naj spol dneva 23,30 V idoosirani. obvestila
©
03.00 Dobrojuiro. iniormaiivno-
rozved nin a oddata 10.no Vabimokngladu 10.05 Športni torok. infomiativna
oddaja, ponoviiev 10.20 Športni gtsiponrnilDV Sašo KrageijinAMD Feroda. moiokms 10.55 Naj sjioi dnava 11.00 Videœirani. obvcsula 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Majain^^rohnasknnja,
olroška oddaia, 3, IV m m; a 18.40 ReyiiMialns oovice 18,45 V harmoniji / naravo, kri80|ska
oddaja 19,25 Naj spol dneva 1930 Viileosiraiii. obvestila 19.55 Va^niokngledu 70.QO Pop corn, koniakina glasliena
oddaja 20.50 Regionalne nosn ce 20.55 Naj spol dneva 71.00 Udpria loma. koiiiakina oddaja.STVmrBía: Al níSNAOVi^AMÍDIGINA. BlD£N[HaUA1N KIR0PRAK1lKA,di. Drago Smilji^mt kirupiaktik. binen^fgeiik 22.00 Iz otldaje Dobre jiiiro 22.50 Vabimo kogledu 73.55 Naj spol dneva 23.00 Videosirani. obvcsula

PRIREDITVE
(T.f^oroskon
Oven	de 21.4«
^^^^^ Ce}0ifiii!tófno?n(isLSíprivuáíilHpi)dHl|§ankniecKJíÍM
VleioSnjaiuson jakarstva^ogadclavsMo^^B, /ol o naporna, mu vam bti oriklop dobro dd UfirJd tuili?aiti, kersebosievinim koiifna oilM, ksjsi v [irMnrsiispluh belile. In i/ka/aloseliu. ús sieseodlai^i^pr^v.Se-^ ^ veda bn irtia tia in pcji^kaD §e kakšen leitoi. naWania pa bo vonij^rfe kinalii lasno. kaj ^'ilagâj^ nkali v^ V nasluriniih iM hosiei^iklt ludi Isponnvfco.Nii^ ne bn niirohe. Ccse bosfô odločili, tia kupite bogato ianir). Sploh, kersiezadnje čase zelo varani, pa n puuebe to.
Bik ed 22.4. de 20.5.
Vëlikn|ih bo v t^h dnefi itiicloiii>avč! / /ihvjem. Oglašalefic borlrj $(dre težave, {a uirii virusi boilo veselo Mi\\. ineri]ije d6 bosic imeli prav na pre bosiD /agaiova§e iiekai lini poifBbovali V(^iku poâtka. In mili bolj zdravega ]\s\)m ^vljciija. sajste končna ugoiovili, da nih&u m bo puskriKl ti vas lil vai^s počutic. r!e lega ne liostg siinli sa;iii. In soboui vas čaka w likn pre^ncčunj, ki /rtňn^n M|en|o preuef sprenieiiiu.ln m i« vkra^iri. Siixsr pa su: nekje v sebi h dolgo vodcli. da ho pn§lo do tega. iatn nc boste fVBtirano piosene^am.
Dvejčka ed 21*5* de 21.6.
Poslovno vam lmošM|i nkiobor m ikajboli naklonieii. kar ste vedeli ïs veliko ^^ ^^ nmseccvpr^JaiQ brsu; kn?o uspešno preoiaiiali, splolt i^ finam^nm po dro^iu. Poirobe buJo naenkrat na iiiiriifiitjni. Vtilikn vani bo dalo ^P mtsliu uidi ^^iveno ?ivl]eii|e. se vam bo ?delo, da |e pnâlo rki rno^e ^ ^ ohisrliivu čusuiv. In m ne k^ i/ vftèe 'iHai /»tu boste v naslednjih u^ilnib vvlikn boli do|Ëirii|i VI /a iv^sprnin sprji, sai bosle pr^v iskali kakšno krepko v/jiodbudo v življenju. h dans bostn srei^ali osebo, ki v;iin ik bo horela \7 ijlBve.
Rok ed22*6. de 22*7.
h iiekai ^asa vatii idi, da i« napočil čas spromaml». A nckakri kar no bosle looçili odločili, da bi oaroiiili ndloi^kto korak. Polem pa su vard bo /yodflo kar samo, br^i/ lia t)i vi pnkn^ali pravo volin. Ko boste vr^en v lo. da bo Ireba mačeti plavau. bosio loiurii slwiíi.ln tobrc^ ic^av. CepTVSc lal^o ?gudi. da vam |o malo ?9yodc ?drav|e. /aio pa?iiD. kako živite. Oovolj po čiik». pa Qidi gibanja na sTe^etn /raku, boste ^ kako potrehrivsli. Sploh, ker pn^d vami ^lo naporno obdobje m to itobro vesle. Casa is počiiBk bo vsakdan manj.
Leved 23.7. de 23.8.
V nasleinjili lineli m ^lejo pri;arteu orjtki. da sie sebični m dn n /nsie
©pnsl^beii /a dtibro ^ M bi labko kdai kakšno ^adfryo (luiri? HI v dni/bf pojiftaijali oid) s pomoi^o iiasoieha lo liiimoria. ki vam i^a sicof ne rnanikn, ;arlnie pa se nbnsSes: tako. da vas mrli pnjaieljt nc jirvpo-/na[0 vei. llyoiovili boste, da ste biii ^adnie čase res velikn pfEvečsami s sebO|. i^verde vam obl|ubl|a|o več pomoči na hnan^nem področju, pn odnosih? bli?n|imi pa vsfn ib ne bodo nakíotijsne. Tu bosle xlo odvisni oil sebe.
Device ed 24.S. de 23.9.
Jesen lo bila lepa. ko bo /adišalo po m\. ki h\ m veft daleč, pa se lahko
? zgodi, rla so vaoi bo ra/polo?ei^() povsem spremenilo, »niirgijn pa bo kop nela. V/rnkovjescverla več. fiajveč pa v tern, da sie zadnjo Čase veliko odflonia. Potrebovali bosio jeklene iivce, pa tudi vso pogajalsko spretnost ^^^^ dff boste Luit nadmieniffi dokazali, rta sle vredni zaiipanja. Saiiwavesi bn v naslednjih lineli kljiiâia. ^liie. da se vam v ^iviienju vse zasuče lako kot si želiie. flelo bu kontno steklo ^ko kot si ^diie. Spremenite navade, ki vesie. da vam §kod]jo. čeprav v njili zelo umivate. Sarin veste, posledice ^ečuute.
Tehtnica ed 24. 9. de 23. 10.
Vsak (lan boste imeli večte m bolj obsedne načrte ra prihodnost /deln se vaiii bu. daste na ^jsio pr^vi pott. da jih tudt iiresničils. Potem pa se bosle nehole /apleti; v prepir / nckn /liia porrwnibno m vplivno osebo, ki s« varii taka sploh ne bo zdela. Manjkalo vam bo gibanje po prstem, ki ga zaradi vremena ne boste prav pojjosto prakltarali. Narobe, prav to vam manjka. Dobro pa bi bilo. čo bi jo vei^kiat m\m\\ v veselo dru^brj m čc hi v času. ko virjsi ^e k;o/ijn. pos bbeli^a vcivitamioovvprehraoi.
$kerpi|en ed 24.10. de 22.11.
Kobosie ik orlloâM. ki še niSQ spn^iep. dali na tBhinit;Q, boste ugotovili, da K! usta. ki vas bo rnani stala, veliko bol[^. fokrat vam je namreč jasna da vam ril iráiH prav / nikomer tekrtinv<itL tudi ik; bosle. ll^vali Imt v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kreiislno [asoo, da sie na pravi pou. Ce Si boste na kopali prtne^ dela. se nc buste idtiIi. Upravili ga hcsie rlá^ sproti. Kore^ indna
	
i	i ^
	
	
ikjbiie nbi^. b vhs bo %;ravil v zolo rjnbro vr^íjo. Pa tudi pn^cvrii pogovori bodu tekli izjemno tiobm.
Strelec ed 23.11. de 21.12.
^^^^^ Vkraikentseboste/aurino odtoli, rla imate nwnyčesa vvaSanvsaluia Mk^ njikii res vrti glave. Ko pa hnste stvan poskušali postavitr na pravo riiasux bo ogenj vsirehi. Predolyo ste ^kali. da bi lahko partreoa m sodelavce prepO' ^^ č^MlaiokratiiiisIt^remN^jpr^ii»; vatli
tudi /opnii. Sploh, ko bodo ugotovili, da mislile resno. Zanje lo namreč ni
pfav ničrlnlvo. Vseljina iirailnogH pisnta. na katcroga čakate, bn dobra. Pnmiqeni bosle.
Keiereg ed 22.12. de 20.1.
^^^^^ Ko so je treba ciBi;čau /eio le hitra v»n gre to ildyo od r*. ki Ziote riniiiti ^L^ř tr?./nn glavo. Čeprav so vam ienekai uidniiv do^aia, da vam le pogosto dolgčas.
se bostt] v nasbdniih drceh sm^ali s povstmi nbmieno srtuau^a Naonkrat bo W časa vtiliko premalo, ikjgaial o se Ijo ves čas. l/^ivnv za svojti možgane m raii^^n ^^^^^ diáo pa raje lï àùte na silo, kar §e pcBebuj velja n pœlovnoirokai^B. Deka^iŒ vsem. turli naivečjim dvornljivu^m. da /morete tirdi tđkn resne pret/^^nje.
Vednored21.1.de 19.2.
Naijm^j ho kazalo, da gre le za druiabno sfečanjD s stanmi znanci. Potem pa se bo neriol^n k^pet sprevrgel v fesno nalogo, ki vam bo vzela preœi več ^asa kntste pnčakovali. ko slo oidjubiii Kaj lahko se /godi. da bo /ato precej irpelo iÍnj)irisko m tudi Ijirbezensko življenje. Ob tem se bnsie zi;a§li §e v nezavidljivi finam^ni silua<:iji. sai sd bo i^azalo. da bo nenadeiv anuien i/daiek. veliko vočji kot slo sprva mislili. Pa/iie, ^*bosiu postali zaifirCnu To bo znak, da potrcbuietL sprosutov m ddro dmJbo. ki jO zadnje časeza^mariaic.
Ribi ed 20.2. de 20.3.
Radi bi razimi^ljali oradosuli življenja, pa ne bošlo./srarli itekega prenef ne-pnfotnega dogodka hosie vnaslednfih dneh ns veliko razmiSjali olinancah. In to rosno, .sat boste inordli v kratkem rešiti veřjo težavno siluaci|0. Kot kak*.sc breste odločili jir^v. [)a čeprav bo za vaSrj rxlim^t^jn sledil o kup pn pomb. Ne o/irajtese naiije. Konei: fconcovste/e dovolj slan m izkii^ni, da se IhI^o odloČilo samostojno, bre? da bi ob m irepcmli. kaj si bodo o va&b odločitvah intslifi dugi. V nedeljo boste srei^ni in iivale^ni!
Četrtek, 19> oktobra
ig pij Knjigarna Mladinske knjige
Knjižna čajanka 14.00 Zbor: tjasilski dom Velenje Pohod v Rsznano {Teder) vseživijenjskoga učenja) 19.DD Galerija Veldnje
Odprtje multimedijske razstave Stane Spegel; Odsevi in odmevi
Petek, 20. oktobra
8.D0- 18.00 Središče meste Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sej«m Zbor: Vila Herberstein Teden vseiivljenjskega učenja Ogled parka Herbersteiti Knjižnica Velenje, študijska ôitalnicâ
Piimskd Šola-tretji del Pikado klub Strela Turnir v elektronskem pikadu za pokal MOV Velenjski grad, atrij Letni koncert MoPZ Kajtth Galerija Velenje Odprtje razstave Darko Lesjak: Atmosferski mikrokozmos Mestni stadion Velenje
JiCIl
17.QD
18.00
1B.00
I7.DD
im
Kdaj-kje kai
^OQO^letnâ tekma - 2. SM MK Rudar Velenje :NK Triglav Gorenjska
20 QQ Atrij KSC
Taborniški Kiepetek Tematski večar v kavarniškem v?duŠju
Sobota, 21. oktobra
Q	Atrij KSC
Kmečka tržnica
8.00- 13.00 Središče mesta Velenje (prad sodiščem) Redni mesečni sejem
8.GG - 20.00 Nogometno igrišče ř umetno travo Prireditve ob postavitvi reflektorja na igrišču z umatno travo
19.GD Rdeča dvorana
1. državna rokometna liga. 6. krog
RK Gorenje : RK Rudar £VJ Trbovlje
Nedelja, 22. olctobra
tO.OO Telovadnica Šolskega centra Velenje
Košarkarska tekma-1. SKL, 5. krog, pionirji
KK Velenje :KKBanexSafcol
Ponedeljek, 23. oktobra
9 QD ■ la.po Ljudska univra Velenje Dan odprtih vrat v Središču za samostojno učenje Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predavanja _
Aleksandra Zuber: O strahu pred rakom
li]9
Torek, 24. oktobra
19.GG Knjigarna Kul turn ica Večer Boba Dylana Gost večera: Matej Krajne
Sreda, 25. oktobra
17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Špeline pravljične ure 17.00 Interspar
Ustvarjalna delavnica za otroke Noč čarovnic 19.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje
Predstavitev knjige Martin P usta tic ni k: Ucilna zidana pod Graško Goro
Koncert Kajuhovcev
Vclciýc - Člani moškega pevske^ /bora Kiijuh iz Vdcnia, ki ga vodi Ajslrcj bl^r. bodo julri (v petek) pripra>iJi letni I<i>ncei1. ho m ruskem uradtt. /aceli p-à a» bodo oh 18. uri. K.otgo!>tjc bodo n« njcoi nasiopiii Veseli godci iz Vinske Ciorc,
Predsednik zbora Dominik Oešek je povedal, da so konccrt načrtovali v mcsccu junija, wndar so ga morali /aradi bolezni odpovcdiiLi. Da bi ljubiteljem /bora in zborovske jî«ini predstavili svoje delo v minuli sezoni, bodo /a to izkoristili zaCciek sezone 2i)C)6/2f)07. za katero se nadejajo tudi noviii pevcev, predvsem mlajših, Vabijo jih v svoje vrste, informacijo pa so jim na voljo tudi na spletni strani: http://rlv.si/mopz-kajuh.
■ tp
10 let zbora društva upokojencev
Vinska (iom - Pevski zbor Društva upokojencev Vinska Gora praznuje letos I04ctnico de]ovanj.ji. Jubilej bodo zaznainovřdi s koncertom v ncnlcljo, 22. oktobra oli 16. iiri v Krstni-kovem dotiiM v Mnski (rori.
Prireditev bodo popestrili nekateri gostje: pev!;ka zbora Iz P«tkc in Zreč. pevska skupina l^ortuna. trio Vikend, F'ranc Žerdoner s prijatelji in pevska skupina Svil.
Loniarsfvo Roka Kornela
Šoštanj - Tokratna razstava v Mestni galeriji Šoštanj temelji m kmčar^tvu. Rok KotcI je v svojem ustvarjanju zdruzil sled davtiine in st^dobnegii oblikovanja in se predstavil s figurami. î/delan i mi v kombinaciji vretcr^a in revnega oblikovanja. Zanimive skulpture so dopolnjene z risbami. Odprtje razstave je bilo minuli cclrick, Komei pa se je obiskovalcem predstavil tudi preko svoje poezije, ki jo je bral Boštjan Oder. Vsestranskega umetnika, ki je po poklicu profe> sof zgodovine in cinok^ije, posveča pa se slikarstvu. pisanju in predvsem lončarstvu. je predstavila likovna kritičarka Marlon Premšak. ki je med drugim dejala: "Lončarstvo na Slovenskem sodi med najstarejše obrti, razvijalo seje zlasti v lončarskih sredi-áeili, med katerimi je imela vidno vlogo ludi okolica Celja. Po letu 1980 sc je število lončarjev zelo zmanjšalo, a tradicija k sreči v celoti le ni ugasnila; oliranili s(f se mojstri. ki unikatne izdelke napolnjujejo z energijo svojih rcik."
Na razstavo v Šoštanju se je doi|:o in
skrbno pripravljal, napravil je povsem nov keratnični cikel 7 aluzijami na prazgodovino, ariielipske k^jrcnine. zrasle s slehcrnikiwo podzavestjo. Privlačijo ga obrazi in maske, ozira se k antičnim formam, priče smo narativnim in figuralnih razsežnostim, pri čemer daje avtor domišljiji prosto pot in se saielo preverja na skrajnih mejah, ki jih zakonitosti lončarstva, lončarskega vretena še dopuščajo, / barvnim poudarici, losčem» svetlečimi pirtTšinami dodaja keramičnim plastikam prv sebcn 5arm sicer uravnoveiene celrjte. Rok Kome) se je že v ou-oikih letih v spletu srečnih okoiîî^iTi /itpisal umetnosti. Med njegovimi učitelji slikarstva je bil s<im Emerik Bernard, kasneje si je za seminarsko na-I<igo na iakuiteti izbral sloviiegii vojnii-kegii lončarja Fratija [-elicijana, glina in oblikovanje na lončarskem vretenu \ sta ga pritegnili v zgodnjili develdo-settli letih, z ljudsko uûietnosijo sc ,, je srečeval že med študijem etno-Ic^je. kasneje je na terenu obiskoval klasične mojstre in začel svtýe zjianje prena^tti na nilade, ob vsem lem pa seje v slovenskem prostoru uveljavil ludi kol dober pesnik.
■ MUoJka Kompre{
Kgledar imen
Oktober/kimavec
19	• Četrtek Etbin,
Peter, Pavle
20	• petek Janez, Felici-
jan, Vendelín
21	• sobota UrSula.
Radovan
22	• nedelja Šaloma,
Marija
23	• ponedeljek
Klotilda, Severin, Teodor
24	• torek Janez. Ra-
fael, Kristina, Anton; dan OZN
25	# sreda Darija (Kri-
zant)
Lunine mene
22.
mlaj, 7:14
Pregovori
Če je na UrSule lepo, še lene babe nastil dobe.
Kakršno vreme Ursa prinese, tako se rada jesen in zima obnese.
Luka (18) pravi Urši: pospravi repo. sicer ti jo bom s snegom zabelil.
Kakor je Urša pričela, bo zima vsa izpela.
Če na Urše dan kmet zelje pospravi, mu ga vreme Simona in Jude v nič ne pripravi.
Zgodilo se je ...
Q od 20. do 26. oktobra
-	20. motoka leta 1997 je
mesto Velenje v ocenjevalni akciji Turistične /veze Skwc-nije Moja dtžela lepa. urejena in čista zasedlo med večjimi mesti drugo mesto;
-	leta 1999 je na današnji dan Ljudí5ka univerza Velenje z i/idom zbornika in s proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala 40-lcinico svojega delovanja:
•21. oktobra leta 1911 je na Vi*
šolah pri Slovenski Bistrici umrl šoStanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in sUwenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip Vosnjak: -od 21. do 31. oktobra leta 19K5 je bil v velenjski Rdeči dvorani že 10. hišni sejem
Gorenja, ki so ga obiskali tudi številni ugledni gostje iz političnega in gospodarskega življenja nekdanje države;
•Radanaši\jidan leta 1989 je bik v Zavodnjah ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik stranke je postal Vane Gošnik;
-	22. oktobra leta 1992 je Rudnik lignita Velenje obiskal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan;
•22. oktobra leta 1995 je na državnem prvenstvu v malem maratonu v okolici Ptuja zmagala Velenjčanka Slavica P(v znič;
-	23. oktobra leta 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več koi 5000 rib, je
cTr. Josip Vošnjak (Arhiv Mu-žeja Velenje)
na festivalu neodvisnega nima Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtotjev z n as I ( worn Basist in njegova /godba o potopljeni vasi Družmirje;
-v sostanjski termoelektrarni so oktobra leta 1981 prot^la-vili 25. obletnico obratovanja tega pomembnega elekiroe-nergetskega objekta, ki velikemu delu Slovenije zagotavlja električno energijo; -25. oktobra leta 1997, koje Velenjčan Zoran Rednak osvojil naslov državnega balinarskega prvaka v hitrostnem izbijanju, so v .Šmartnem ob Paki Prosvetno društvo Ji> žeta Uitonja preimenovali v Kulturno društvo Šmartno ob Paki in za novega predsednika izvolili Petra Podgorška; -26. oktobra leta 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj lil; - 26. oktobra leta 2001 je velenjska Univerza /a III. življenjsko obdobje praznovala 15. obletnico uspešnega delovanja.
■ OamO^n KIJajlG

Poskočne obrestne mere
na oktobrske devizne depozite v evrih!
Tolar se postavila, avro pa pripravlja na veNČasten prihod. V Abanki srr^o pripravil« posebno ponudbo» s katero bo prehod na evro enostavnejši, hkrati pa boste deležni še ugodnejših obrestnih mef:
•	obrestne mere, ki so višje od obrestnih mer za tolarske depozite, veljavne v oktobru 2006,
" fiksne obrestne mere za obdobje sklenitve vezave, kar pomeni, da bodo ostale er>ake tudi po prehodu na evro,
•	menjava iz SIT v EUR po taksnem tečaju zamenjave 239.64 SIT za 1 EUR.
Ponudba je fiamenjena vsem, ki imate svoje prihranke v toiarjih ali v evrIh.
Veljavnost ponudbe, od 2.10. 2006 do 31.10.2006. Izkoristite poskočno priložnost v mesecu varčevanj at
Tabela posebne ponudbe deviznih depozitov v EUR po naslednjih p^ogojlh:
DepozKI v EUR
I 250-5.000
5.001-20.0001 od 20.001
od 181 dni do vkl)učno 1 leta 2.85 % nad 1 do vključno 2 let	3.25 %
2,95% 3,35%
3,05% 3,45%
nad 2 do vključno 6 let
www.abanka.si I info@abanka.si I Abaton 060 1 360
ABANKA
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovsnci^ obveščamo ves. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoa. Na to telefonske številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogrofeno livlje-nje in je potrebno takojšnje ukrepanje skipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Ze informacije v zvezi i reševalno službo kličite na telefonsko številko 8996478. dežurno službo pa na 8995-4419.
Ukor AO v Vek II] u :
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaje nujfiih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Db nedeljah in državnih piaznikih je organiziran odmorza kosilo od 13.Q0 do 14.00. telefon 89&>1880.
Zobozdfovniki:
2t in 22. oktobra • Mirna Fran-jkovič. dr denl med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. ZO Velenje. Vodnikova 1)
Veterinarska poslafa io stanj:
Dežurni veterinar • gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek • petek od 7, do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ura lat torek in četrte od 13. do 17. ure.
GOZDARSKI VITLI
Mehoisi» vil elekfro^ildrsvli&io iprovl[ai|e od 35 kN - 60 kM (3,5t - St)
fkmw^
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
od 6 do 201 - pogon preko «lektronoterjo ali traktorja
ttMimli, m) PEIHVÔ, Ti<.:03/m M10 IffiilirMill M^gnc UÍúOaMm
nikoli sam ^ J^Q^ ^
It A IM O V C L C K J il
vtr

amBBSBe
ilfii
Nagradna križanka Studio SO-MA
ČETRTEK, 19. oktobra
■ 6.DÛ Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročik) Avto moto Tveze Slovenije: 130 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Pofočlia; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu SvnDpe (psnovitev); 3.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Ma svidenje: U.OO Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kddi.kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti; Erosov kotiiek; 18.00 Kvazi kviz; 1B.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Studio $0 - MA, salon ZO nego teiesal
Koroška ulica 11, Šoštanj
Gsm.: 031/565038 (pn osnovni šoli Šoštanj)
www»studio-soma*net
IZJEMNO UGODNE CENE:
• vseh vrst masaž klasična masaža celega telesa -90 minut re4.Q0DSIT
•	savn: zeliščna, finska, infra
•	solarij: Ergoline. Turbo power
•Jak^: biserna kopel
Možnost nokupa darilnih bonov!
Rešeno križanko pošljite najkasneje do ponedeljka. 30. oktobra, na naslov Naš čas. d o.o. Kidričeva 2a. 3320 Velenje s pripisom STUDIO SOMA. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: masah celega telesa z masažo glave; 2. nagrada: savna za 2 uri - za 1 osebo: 3. nagrada: 10 minut solarij.
Nagrajen«! nagradne križanke Garaitt, Pohištvena indu str Ija d. d. Poiiela, objuvljene v tedniku Nus cas, 5. 10.: 1 NdgrđiJ^. ilfíkNtaiiviiít oglnl^u Sa* hhfâ OG oií!hp)e|ihe N^hni^al, ítimšiéava 51, SIovhjí Giaileir 2 Na grada oinancd 212* ureli prejníR Jus tm javor nik. Kiilričevá 55. Vel?o|K N» Qsa]ftiici itv(ijhOji>na{|ia(l(^^ bsebiiu \í ka/Tut;ci v iniliisKij^ki [uuitaj.rlni Ga^nr PMa.vsak ilariidS Uo18 utsmv sûIjûIû od 8 do 12.
řiíEK. 20.okiobro:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz ^ Evrope: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto m\o zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kukmi utrip; 8.00 Športm utnp; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (por^ivitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdat kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA. 2t.oiftobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročita in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročik) Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utsip; 8.00 Polepšajmo ^ sobotno jutro: 8.30 Pon> čila; 8.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 AktualrKi: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj: 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEOEUA,22.okiobro:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročita: 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti: 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEOeUEK, 23. oktobra:
6.00 Oobn) jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije • ponxilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; d.OO Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 3.45 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Pon> čila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24.oktobfo:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srta Evrope: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kudurni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz sn:d Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročala; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SfiEDA, 25. oklobfo:
6.00 Di^ro jutro in vesek) vnovdan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope Iponovrtevi; 9.30 Poroi^ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srea Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdai, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje.

OBVESCEVALEC

pisarniški material in oprema, poslovna darila, tiskovine, osebna varovalna oprema
*^OST DOSTAVE
VSE ZA PISARNO... VEDNO PRI ROM^^,,:,«^
nra\/nû in fí^ířno ncaKa	\ »i »ftOikvfc _——
za pravne in fizične osebe	\
ili E R A
If	ERA KOPLAS, d.0.0., PE BIRO, Šaleška 2d, Velenje (Standard) Tel. 03/8960 316
odlične cene

ï1H^
89817 50 • Nas čas: pravi telefon za pravo reklamo!
RADIO VELENJE
DEŽURNI telafon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365
STIKhPOZNANSTVA
Ž£NITNA postddovslnica ZAUPAMJE zâ vse starosti, brezplačno 2â mlado žanske. Gsm: 031/50S495. GSM: 031/836-378.ie1.ififafcs:S72B-319. DEKIE, Če um zveze si žeiil, po življenju v dvoje hrepeniš, pokiiči na gsm* 031/836-378. INSTRUKCIJE INSTRUIRAM matenialiko in fiziko a osnovno in srednje sole, pripravljam na izpite. »JonelaR izobraževenje. Grzinic Arniancto s.p.. gsm: 040/22&419.040/977-474. NAJAMEM
DRUŽINA najame v okoiici Šoštanja hišo ali stanovanje Lahko tudi pomoč starejši osebi Gsm: 030/917-901. ODDAM
OPREMUIEND 3sobno stanovanje v centru Velenja oddam v najem. Gsm: 041/924-8B4
NA GORICI oddam 3-sobno stanovanje. Vseljivo 1 decembra. Gsm; 031/5D2-661. NEPREMIČNINE
STANDVANJSKO hišo. površine 300 m2. s parcelo 1.400 m2, v Poti kraj u pri Velenju, u god r o prodamo. &sm; D31/88&fi88.
ALSA - NEPREMIČNINE
Trg mladosti 2. Velenja, vww.alsasi
Info: 041/299 919 PRODAMO; BIVALNI VIKEND »]M2vLol(ah-Paiki ko^ak. leinik 1980, peiteia 9S6 mZcena 12.600.000Siï LEPO 0V0DRUŽ1NSK0 HIŠO 220 m2feinik!9B0/2000. s parcelo 6)7 m2. v Rečici ob Peki, 30.900.000 SIT
ODDAMO: POSLOVNI PROSTOR v bližini ZD Velenje, velikost 70m2-pritličje primeren za ordinacijo, pisarne, mirno dejavnost...
radio® alfa
103,2 & 107,8 Mhz ^^^^ s/mU H^n iii
mali OGLASI
vsak dan 36 ur
RAZNO
ELEKTROMOTOR s prirobnico Z2 kW. 1.400 obratov, prodam za 10.000,00 sil Gsm: 031/649504. NOVD vrtno garnitiiro iz smrekovega lesa (miza in dve klopi z naslonjalom) prodam. Gsm; 031/344-180. GARNITURO ruskih kegljov. domačo s(i-vovko. zavesice za avto opei. razne ročne izdelko iz lesa primerno za darilo, prodam. Gsm; 041/849474.
PRIDELKI
BUKDVA suha drva in bazen za mleko. 500 L stabilen, prodam. Gsm; 041/632-581.
ULEŽAN hlevski gnoi jaboićnik in ^anje prodamo Gsm; 041/344 883. ZELJE za ozimnico, tudi Varaždinsko, prodamo po 50.DO sitAg. naribano 60.00 sit/kQ. Na uslugo smo vse dni v tednu.
telefon; 5888-681, gsm; 041/457 072. kntetijd Jevinik. Laze 40. Velenje. NAMIZNA jabolka {jonatan, jonagold). neskr opij ena, prodam Gsm: 041/268244.
POZNA zimska jabolka {bobovec. niusa-nec) prodam. Telefon: 5890-071. NEŠKROPUENA namizna jabolka prodam. Gsm; 041/968-305. JABOLKA za prešanje (bobovao) prodam Telefon 5882-977. ZELJE ribano za kisanje ali ozimnico prodani Telefon; 5890-374. gsm; 031/708 S13
UliZAN hleski gnoj. listnati, prodam. Gsm: 041/942-898. SLADEK jabolônîk in suha bukova drva ugodno prodam. Gsm; 041/758-046.
ŽIVALI
PRAŠIČE svede, te^e od 20 do 300 kg. za nadaljnjo r^o ali oalcene prodam. Gsm:041/239>651. NEMŠKEGA ovčarja, samček, star 4 mesece, z rodovnikom, odličnih starsev, dvakrat cepljen, prodam. Telefon: 5869-299. gm 041/966-252. PRODAJA nesnic v nedeljo. 22.10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
JAGNETA za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm; 041/877-735.
ímj^mvimauítumTSiUi
JeL: OS / 897 00 02, GSM: 041 / 682 569
- Ufliéia pMriiia cfitittiA minalif, doitm brez^afiia
•	Pm asttfniv in&iKoi nmti traplaću
•	Cmi ttiih m^hâh itofttBV, diplaďo UNO sil
SJj -Pm«ziizt<ni,rieiiiačiii55i)ootA rfwmm^m
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	I
MO^OST (UČILA NA VEČ OBROKOV POSUlJEMO 2( UR DNEVNO
O


Ni vočje bolečine kofvdnet ždlosfi nositi v srcu srečnih drJ spomine.
ZAHVALA
Oh boleči i/^ubi dragega muza. oceia, hraia, dodija in strica
MIROSLAVA KOPITARJA
28. 6. 1954 - 9. 10. 2006
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikiim. sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cveijc in sveče. Mvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli, ga imcU radi ter z nami delili bolečino in /^iosi.
Njegovi: žena Durdu. sin Ernest z druzifio, .çm VidzÁnito» brat Štefan z družino in brat Milan z družino
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravno enota Velen(e
Pproke:
Stanislava Jurko, Šenbiic 24 in Sébastian Kdmentk. Letui 69; Klavdija Korolin. Ljubljana, Tržaška cesta 6 in Uaijao Ojuras. Velika Piiesica 55; Elvira Buljubaiić, Jenkova cesta 17 in Udksimiljan Muc^k. Cesta Simone Blatnika t. oba Velenje
Smrti:
FfanĆiiek Rezec. roj. 1935, Celje. Koz* jonskega odreda 6; Franc Seliš, roj.193l Latkove ves 169; Paulina £jlk. roj. 1910. Prekopa 23; Frančiška Bitenc. roj. 1923. Šmartno ob Dreti 2B; Ivan Miklavzina. roj. 1929, Vele-n e, Šaleška cesta 18 b; Frar\ûska ffiir. roj. 192Q. Kavčs 56; Marija Ram-sak. roj. 1D16. Gaberke 41; Martin Lu-zar, roj. 1922. Ljubljana. Tom a čsvo 1; Jožef Mihelec. roj. 1915. Velenje. Partizanska ceste 20; Martin Rednjak. roj. 1930. Šmartinske Cirkovce 13; Marija Špajzer. roj. 1924, Šoštanj. C3sta talcev 2 b.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vledr)uod9.oktobfd2Q06do 15. oktobra 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02, umerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje. občir»e Šo§tanj in občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24Hirne koncentracije 128 mikron S02/m3 zraka.
MESm Q8Čm VELENJE. UfíADZA OKQUE IN PROSWR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE $02 od9.ok1ohro 2006 do 15. oktobra 2006 (v mikro-g S02/in3 zraka) mejno vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zrako
kMM


B f litiffhBl
\ 3 2
m
Id. oKt 010, cht ■ 11. oKt Q12, om aid, okC D M.oKt Sld.oKt

Oštru, lemna à tu je Zdreislts vžfv//er/e. Jj je pav^j/o pokidjinà /We^/nô in f.sltx'ilù
Sfojmo nemi in bie/ moči. dd bi stopili onstrđn. ksmor so odšli pajdrdtfi. Noben^i beseda nas ne mote več zdwřKi. le misel, da je bih z njimi nekoč lepo. naj pomůSá tolaiiti.
ZAHVAl^
Ob boleči izgubi drage žene. mame. babice in sestre
ANICE OSETIČ
iz Prelske 26. 6. 1943 - 8. 10. 2006
se iskreno zahwîljujemo vsem sanxlnikani, sosedom, prijateljem m znancem, ki ste jo pospremili v lako vcUkeru Številu na njeni prerani zadnji peni. ji darovali toliko cvctja in sveč ter vsem. ki ste v leh dneh sočustvovali z nami in nam izrekli usino in pisno sožalje 1er darovali za sveie maSc- Želimo sc zahvaliti kolektivu OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora, sošolkam in sošiJlcem iz učiteljišča, SSJ Premogovnik Velenje, GZ Velenje in PCiD Vinska CJora. l.ŠD Vinska (iora. g. \^adu Videmsku in ge. Nadi Širavs za ganljive besede slovesa, praporščakoma, pevccm, trobilnemu kvartetu, g, župniku Tonetu Krašovcu za opravljen obred in Pi^rcbni službi Usar. Posebej se želimo zahvaliti ambulanti Blainik. osebju reševalne pi)swjc in patr<iiiažni službi ZD Velenje, osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec 1er Oakolo§kemu inštitutu I jubljaria. Vsem ic enkrat iskrena hvala.
yghbf>ki žalosti in s praznino v sn-u - NJEN/ N.áJDRA/J!
ZAHVALA
Boleč je spomin na nedeljsko jutro, ko nas je brez slovesa zapustil dragi mož, oče, deda in bral
ALBERT IRŠIC iz Ar nač 16
Hiš3 pusla /e in praziià.
d neki>č piiffi/T.<i. Ú4r.es tnja se nam zdi
Sko/.i vse življenje s>voje batiti s€ zrM. đ v lihem /e^ea^em jtitrv utnijerr in ntimočen si7.a vedno nam zaspal.
Vsem. ki ste ga pospremili v tako velikem iicvilu. iskrena hvala. Hvala Jožetu Zupančiču, dr. med., za nesebično pomoč in sestri Mariji. Zalivala velja tudi Premogovniku Velenje, rudarski godbi, častni straži, govorniku, OS Gustava Šiliha Velenje. .Špesovcmu domu iz Vojnika. PGD Šentilj, PCîD Ponikva pri Žalcu ter ostalim društvom. UK Šentilj. DU, praporščakom in KS. Še posebej se zahvaljujemo pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred. ge. Magdi Stvarnik za iskrene poslovilne besede, sosedom Pleteršek. ge, Štefki Pačnik, Ljudskim pevkam iz Ponikve ter Pogrebni službi Usar. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče. sv. ma^e ter pisna in ustna sožalja ter vsem sosedom iz Kal in prijateljem iz Ponikve.
Z bolečino v .srcu: žena Sonja, hčeri Sonja z Marjanom in Zdenka z Milanom, vnuki Xi.i^a,
Mitja, Niijc in Nika, sestra Anica in brat Tone z družinama
Razstave, jesenski sejem, seminar
Priredit\'e ob 10-letnici velenjskega TlC-a se vrstijo že od petka - TIC odprt 365 dni v letu
Velerýe • Včeraj, v sredo, 18. oktobra, je minilo 10 lei. odkar je /acei delovali Tunstično-lnformacijski ccnlcr Velenje (TIC). Od prvega dne ima svoje prostore v Rcleći dvorani, deluje pa v okviru Urada za iiospodarstvo in finance Mesine občine Velenje. 10-lei-nico delovanja so /a/naniovali delavno, s številnimi priredil-vanii.
Pra/nicnl program so zaceli v pelek. 13. oktobra, ko so v razšla-višcu Knji^ilcc Velenje odprli razstavo lurisiićnih spominkov, prispelih na natečaj /a izbor najlepših spominkov Velenja in .ŠalC' ške doline. Na njej so razglasili dobitnike prvili treh nagrad omenjenega natečaja, ki so ga skupaj pripnwíli Mestna občina Velenje -TiC, Mu/ej Velenje in velenjska območna obritia/bomica.
Seiem, ki vedno navduši
v stîboto, Ico je bilo v srediscu Velenja kol v panju, jc TIC v sodelovanju s številnimi društvi in organizacijami poskrbel za pcslro sobotno dopi>ldnc v središču mesta. Na Prešernovi so priredili bolšji sejem, na Tiiovcm irgu pa res lep jesenski sejem. Tokrat so ga pripravili /.e tretje Iclo zapored, sejem pa je vsako leto še bolj bogat in barvit, /ato mu podnaslov Sejem lepot in dobrot resnično pristaja. Na stojnicah, bilo jih je vsaj 60. so sodelt)vali ponudniki cveija, pripomočkov za vrtnarstvo in cvetličarstvo, do-bmt s podeželja ter i/delkov domače in umetnostne obrti iz vse Slovenije- Sploh slednjih je bilo veliko več kot doslej. Na trgu seje ves čas nekaj dogajalo. Pri spo-
Med drugim so predstavili stare sorte slovenskih Jabolk
meniku so se vrstili plesni in glasbeni nastopi, ki so jili pripravili člani /veze kulturnih društev Šaleške doline, obiskovalci so si lahko ogledali razstave gob. sta-
rih sort jabolk in malih živali. Otroci, ki jih je bilo na trgu veliko. saj so na sejem prihajale cele družine, so lahko ustvaijali v delavnicah, ki sta jih pripravila
Tokrat so se stojnice šibile od Jesenskih dobrot, cvetja, iidttikov dorirav« obrti. V^s čas pa so potekali tudi nastopi pie&aiceVf glasbenikov...
M/PM in Vrtec Velenje. Med njih se jc pomešala tudi Tetka Jesen s polno košaro dobrot. Sejem so popestrile še vezilje i/ različnih koncev Slovenije, ki so predstavile svojo dejavnost. Seveda ni manjkalo jesenskih dobrot. ki so jih obiskovalci lahko okušali na več stojnicah, Ponujali so kostanj. moSt, ^aieškt) juho, dobrote iz bučk
Mladi in turizem
Ker na TIC-u želijo, da so v razvoj turistične dejavnosti v Velenju vključeni tudi mladi, so v dneh praznovanja pripraviti program mdi /flnje. V ponedeljek so v re-gionaljiein mul t i medijske m centru Kunigunda odprli razstavo Turizem in mladi. Obiskovalci so lahko prelistali raziskovalne na-
Jesenski sejem Je bil barvit, lep in obiskovalcem zanimiv.
loge, nastale v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, v katerih avtoiji obravnavajo različne turistične teme. Razstavo so popestrile iiusiracijc otrok velenjskih vrtcev, ki so ustvarjali na temo Rad imam Velenje. V tem tednu so za dijake S<ilskcga centra Velenje in {;snovnoši)lce ob razstavi pripravili tudi predavanja o delu lurističn h informatoijev in vt)dičcv ter o drugih turističnih temah.
Na prazničen dan, torej včeraj, pa je TIC Velenji v sodelovanju s StovenskcJ turistično (organizacijo v dvorani centra Nova pripravil izobraževalni seminar z naslo-
vom Oblikovanje in ir/.enje turističnih produktov SAŠA regije. Na seminar so povabili vse, ki se v Savinjsko-šaleški regiji ukvarjajo s lurizmom, cilj delavnicc pa je bil, da oblikujejo nekaj konkretnih turističnih produktov regije. Sklop prireditev ob lO-letnici TlC-a bodo zaključili jutri, ko bodo pripravili svečanost ob zaključku izobraževanja za turistične vodnike, ki jc potekalo Že od septembra. Vsem udeležencem bodo p()delili p<Mrdila za izvajanje turistične vodniške službe v Šaleški dolini,
■ bšr foto: vos
Rumeni metulji na šolski poti
Sostar\j - Pločniki (ne še vsi) po Šoštanju so označeni z rumenimi metulji. Označujejo varne solske poti, vse pa vodijo proti Osncmii šoli Šoštanj. Načrt varnih poti so izdelali v Svetu za preventivo in vzg{>io v cestnem prometu, sijnbol. ki jih označuje, pa je delo učencev in učiteljev ramkaišnje osnovne šole. Rumeni metulji bodo označevali tudi pločnik ob cesti Heroja (rašpcria in varne šolske poli v naselju Pohrastnik.
■ nikp
Gasilski vaji prilcazali tudi pomanjlcljivosti
Na veliki vaji v Gorenju sodelovalo 130 ljudi - Preizkusili tudi nov vodovodni rezervoar - Pri sobotni vaji pomagal tudi helikopter
Bojana Špegel, foto: S, Vovk
\elei\ie-V mesecu t)kiobru-mesecu požarne varnosti - so gasilci iz Šaleške čoline pripravili več preventivnih akcij. Ne le zato. da
pokažejo sv<ijo usposobljenost in opremo, ampak tudi zato. da skupaj z reševaidv civilno /asčito in policijo preverijo, kako hitri bi bili pri ukrepanju v resnih situacijah, ki se lahko zgodijo prav vsak dan. Na velikih taktičnih vajah poskušajo ugi)toviti tudi pomanjkljivosti v opremi in pri ukrepanju.
Prva velika vaja, v kateri smo slišali tudi glasno zavijanje gasilskih siren, seje odvila v petek popoldne v tovarni Gorenje. Pripravili so jo v starem centralnem skladišču Gorenja, v njej pa je sodelovalo kar 130 ljudi. Vajo je pripravilo občinsko gasilsko pove i i-stvo v sodelovanju s poveljstvom (^ivilne zaščite v Gorenju, d. d., •
vodi ga Zdenko Hriberšek. Ta
nam je po vaji povedal: »V vaji je stîdelovalo vseh sedem PGD, industrijski društvi Premogovnika Velenje in (iorenja. Reševalna po-
staja Zdravstvenega doma Velenje ter Civilna zaščita podjetja Gorenje. Prva ekipa gasilcev je na mesto požara prispela žc v 2 miiiutah, tudi osiale so bile hitre.
Pri gašenju smo prvič preizkusiti Dov 1 milijon dvestotisočlitrski vodni rezervoar in ugtnovili, da ustreza potrebam. Ciašenje tako velikega požara je možno le s pcv močjo lestve in večjih curkcw. Izkazalo seje ludi, daje prečrpava-nje vode iz Pake prepočasno, da bi potrebovali še kakšno črpalko. Dobro je bilo poskrbljeno ludi za poškodovane v vaji. Proizvodnja je ves čas tekJa nemoteno, so si pa vajo ogledali vodilni v podjetju
Vsi odzivni Časi • tako gasilcev, reševalcev kot enot civilne zaščite • so bili odlični. Pa tudi njihovo ukrepanje je bilo zelo učinkovito.
V prometni nesreči je bilo veliko poškodovanih, nekaj tudi zelo hudo. Prava atrakcija Je bil helikopter, kije odpeljal najhuje
poškodovane.
in številni vabljeni gostje.«
Sobotna gasilska vaja pa je potekala v centru mesta. Na cesti za pošlo so uprizorili prometno ne-sTečo kar štirih osebnih avtomobilov. v njej pa naj bi se poškodovalo večje število mladih. Tskoj po obvestilu, da je do nesreče prišlo. je ob veliki navzočnosti publike stekla hitra akcija. Prvi so na mesto nesreče prispeli reševalci, kmalu za njimi gasilci in ekipa Civilne zaščite. Udclezenci v prometni nesreči so odlično odigrali svoje vloge, saj st) tudi stokali, klicali mamo... Tisti, ki so prišli pomagat, so svojo nalogo prav tako vzeli zelo resno. V vaji so sodelovala tri prostov{îljna gasilska društva, CZ MO Velenje z bolničarji • postavili so ludi začasno »»boinišnico« za oskrbo poškodovancev, Z več avtorTH> bili jc na mesto nesa'če pohitela tudi številna ekipa Reševalne piistaje velenjskega zdravstvenega doma. pomagali so taborniki. Ker naj bi biJo nekaj huje poškodovanih. sti na pomoč poklicali tudi helikopter Slovenske vojske, ki je po škodovance po tem, ko je pristal na travniku za pošto, odpeljal v Klinični center v I.jub-Ijano, Vajo je vodil Boris BrV nosek. ki nam je povedal da so bili vsi, ki so prišli nudit pomoč, zelo hitri in daje vaja po kazala dobro in usklajeno akcijo. V realnem življenju bi bili odzivni časi verjetno nekoliko daljši, a ukrepanje pod(»bno. In prav je. da tega preverijo, tudi zato. da lahko odpravijo po manjkljivo^ti.