NaJveČj* v Združenih državah V«U* *» v»e l«to ... $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n i Za pol leta Z« New York celo leto -Za inozemstvo celo leto List slovenskih delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian D*By in •the United State*. a Imc«3 every day except Sunday« I and legal Hobdays. 8 75,000 lUadjr*. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered na Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 159. — fcTEV. 159. NEW YORK, MONDAY, JULY 9, 1923. — PONDELJEK. 9. JULIJA, 1923. yOLUME XXXI. — V LETNIK XXXI. AMERIŠKA POMOČ OBUBOŽANI EVROPI Im konca vojne je dala Evropi enajst tisoč milijonov dolarjev. Denar je bil namenjen pregraditvi opustošenih ozemelj ter dejanjem usmiljenosti. ZASLUŽENA KAZEN NEUSMILJENEGA BOSA Pretepaški bos je bil obsojen na dvajset let ječe, ker je zakrivil smrt kaznjenca Taoerta. Washington, D. C'., M. julija. — Odkar je bilo sklenjeno premirje, je dala Amerika Evropi enajst tisoč milijonov dobrih ameriških dolarjev. Ta denar je bil namenjen rekonstrukciji, pomoči z» t»tradajoče in b«*dtie ter |»osoji-l«*u za napol omahujoče države. Polovico te svote je dala na razpolago vlada potom obdačeaja. I>rug* polovica pa je -obstajala i z prostovoljnih prispevkov milijonov Amerikaneev. Z drugimi besedami rečeno je dal vsak moški, vsaka ženska in vaak otrok v ^Združenih državah tekom zadnjih atirih let ter,osmih nieseetu nekako sto dolarjev za j fav«>n»iki~obtoženega, odpomnč beri i v Evropi. navaoe v »sodišču, so stavili pred- Vsled tega je težko govoriti o log za novo obravnavo, kaki izolaciji, ker se tiče slednja gmrt Taberta je imela za posle-le nt »I ran jih razmer ter ljubo-. diev pre^kavo glede celega siste- ■ ma najemanja kaznjencev od strani privatnih kompanij. Zakonodaja Floride je nato «>dpravila Lake City, Fla., 8. julija. — Thomas Walter Iligginbotham je Lil >]»>znau krivim po drugem redu. ker je j»o vzroč-Ll smrt Martina Taberta iz North Dakote. Obsojen je b»l na dvajset le ječe, a izpuščen začasno proti jamačini .+ 10.000. dokler ne bo rešen njegov priziv na višjo instanco. Porota je razmišljala o celi zadevi le eno uro in dvajset minut. Prejšnji "pretepaški bos" je bil obtožen, da je povzročil smrt Martina Taberta, kaznjenca, ki je bil dan v najem Putnam Lumber Company v njeni kempi v Clara, Dixie County. Nobene demonstracije ni bilo, ko je bil proglašen pravorek. Za- ki je bil razmer ter s umnost i meti jKisameznimi ev ropskimi državami, za katere ni majo Amerikauci nobenega srni bi a. Posledica tega je, da je le ma KONGRES KINEMATOGRAFSKIH UMETNIKOV. L I*red kratkim se je vršil v Ameriki kongres kinematografskih kompanij. Skoraj vsi delegat je so se strinjali v mnenju, da se mora kinematografska obrt v j vseh »»zirih izboljšati ter jo.pre-vrediti tako. da bo imela vzgoj- , ni značaj. Slika nam kaže par odposlancev, med njimi tudi slavnega angleškega pisatelja W. B. Maxwella. s posebno postavo celi ta sistem. Prepovedala je tudi telesno kaz- lo Evropejcev, mladih ali starih,; novanje ali mučeuje v katerikoli drugi obliki. . Za govorništvo je sicer priznalo, da je obtoženi res bičal usto rečnega,-da pa se je držal "v mejah postave", ker je zadal le osem do deset udarcev. moških ali žem»k. ki bi ne bile dele/ne t»'ga blagoslova iz Amerike. V vsakem letu izza premirja je izdala Amerika na glavo za Evropo skoro trikrat toliko kot je izdala na glavo za svojo Is-stno vlado leta 1916 aH kateremkoli letu, z izjemo lota J865. Ko je utihnilo grmenje topov t»>r no se pričela jtogajanja za mir, so Združene države poza-liile na preteklost -sko vlado ter ustanovil nebroj izkuhov v nesete vi In ih ruskih krajih prizadetih od lakote, še pred-no je nehala Liga narodov govo-te.r posvetile! riti in razpravljati o vseh teh FRANCIJA SE NE BRIGA . ZA CUNOVE NASVETE V napol oficijelnem francoskem ugotovilu se glasi, da ni izjava kancelarja Cuno-ja primerna. Francozi hočejo poostriti opri-jem na Ruhr okraj. k.- NOV LEVIATHAN BO V NEMČIJI V zameno za več prejšnih nemških parnikov bodo baje zgradili po-sestrimsko ladjo 'Leviathana". Direktna pogajanja se bodo kmalu pričela. vse svoje sile bodočnosti. i grozotah. Golo dejstvo je/ da sta ameri- j Čeprav do skrajnosti zmožen, ž*ko zlato in ameriško delo vzdr-'ni mogel dr. Nansen, kot zastop- \ žala glavno breme vsakega |*>- nik Lige narodov, drugega kot možnega dela v Evropi izza one- popraskati površja. d očim -sta g« r-HNfi. Hoover in Haskell v ]»olni meri Ivlinolv Anglija se roore jvri- izj*>lnrla svojo nalogo ter rešila merjati z Združenimi državami ( življenje neštetih ljudi. Ajren t i trl»-'l«» finančnih bremen. katera je idr. Naitsena so šele nabirali infor-morala nositi na svojih ramenih I mac i je glede dejanskega jK>loža-vsled vojne. Anglija p« se jeino-i.ja. ko jih je ]K»lkovnik lla^kell ral« sama tako obupno lnriti s! obvestil, da je dejanska lakota že svojimi lastnimi finančnimi bre- minula. Medtem, ko so agenti meni, da ji je le malo ostalo za Lige preiskavah, je prevažal pol-odpomoč, je bila potrebna na ; kovnik Haskell na tisoče in tisoče kontinentu. ton živil v najbolj oddaljene o- V Rusiji je polkovnik Haskell kraje ob Volgi, po železnicah, o organiziral veliko pomožno ekspe- katerih so izjavljali vsi, tudi Ru-dieijo. skletiU dogovor s nov jet- i si, da jih ni mogoče obratovati. Pariz, Francija. 8. julija. — Francija in Belgija nikakor nočeta opustiti svojega stališča gle-|Jem de vojne odškodnine, kljub angleškemu diplomatičnemu pritisku lz najnovejših gibanj teh dveh dežel je ; azvi.ir.t;, tla nameravata vprizoriti nadaljne nasilne (.Hired be. Obenem s skupno zahtevo, naslovljeno na Nemčijo, naj javno silno dejanje, vprizor.ieuo v zasedenem ozemlju. Monsignor 1'acclli se bo takoj vrnil v Monakovo, kjer stanuje ter sj>oročil papežu uspeh svojega pogovora z nemški m"* kancelar- Oficijelno se izjavlja tukaj, da ni ničesar znanega o dveh poslanicah. o katerih pravi Pariz, da i»ta jih bili j>oslalaLi Francija in Belgija v Partz in v katerih zahtevata obe državi, naj Nemčija obsodi sabotažo v Ruhru, ker bi bila a* nasprotnem slučaju od- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom nai« banka Izvrtujejo zanesljivo, hitro in po niskih cenah: Tferaj m hA« aaie cene iledehi Jugoslavija: RaapoMIJa ua udnj« poBte In tzplaffaje "Kr. poŠto1 čeknmJ »rad" ta "Jadranaka banka" v LJubljani. Zagreba. Beogradu. Kranju. Olja. Maribora. Dubrovnika. Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je paC sa hitro Izplačilo na J o goda« j«. 1000 Din. .. $11.80 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $58.00 .. K 20,000 Pri n»k«rutft, lit tntial« manj kot an tlaoe dinarja« rafcunlm® poaaba) pa 11 Miitsv M Minili* In drue* atrotka. Italija In cased ena ocemlje: BacpnMljft ni M daj« potu in laplaCaje "Jadraaaka banka" ▼ Trat«. Opatiji in Zadr«. 200 lir ................$ 9.70 .300 lir*................$14.25 500 lir ................$83.25 1000 lir ................$45.50 ♦ Pri na«ra*lflh. hI gnaiaja manj at 909 lip raiunlma poaaba] aa It etntH ra po*tr»»no Im trupa atroik«. Za peftlUatv^ ki prraegaja som* pet Haai dinarjev ali pa Iratkal Br ItTtUaJOH pa nftawti *e paaebni papoal. Trednoat dinarjem in liram iwdaj ni atalna. menja ne večkrat In neprl-hknrtM; la topa raslopa oam nI mntoff podati natančne cene vnaprej. Računano po canl ooega dne. ko nam doape poalanl denar v roka. GNte lvpla»ll a paaeH*klh dolarjih glejta mrtw aglaa v t«— lWa Denar nam je poalatS najbolje po Doaaeattc Money Order aU pa Htm Tork Baak Draft. /. FRANK SAKSER STATE BANK •2 Oortlaadt Strpat New York, V. T. Jadranska Banka. ■ in .sicer radi dekretov nem-lade glede ]>iusivnegra od po- obsodi javna nasilna dejanja pro- poklicana poslanika v Berlinu, ti okupacijskim silam v Ruhr o-j Diplomatična zastopnika Fran-kraju. je dobil tudi general De-leije in Belgije sta se oglasila vče-goutte, vrhovni francoski povelj-! raj v ministrstvu za zunanje za-nik, ukaz. naj jnjinakne naprej deve glede dogodka v Duisburgu svoje čete prav do roba za.sedene- j ter izjavila, da .smatrata obe vla-•ra ozemlja. s>koro do jtr edin est i j tii nemško vlado odpovorno za iz-Frankfurta. ^redi To je bila posledica zadnjih de- ške 1 janj Nemcev proti francoski ruhr- ra ter brzojavnih sožaljij, ki. so ski politiki ter po m en j a brez dvo-jbila poslana v Duisburg. ma ražljauje s sabljo prod vratmi Nemška vlada je vsled te?a ba-Frankfurta. čeprav je vlaba omenjena zaplenjena KAJ ZAHTEVAJO AMERIŠKI MAJNARJI? Priznanje unije ter dvajsetodstotno povišanje plače — so zahteve premogarjev. — John L. Lewis je bil imenovan načelnikom konference. — Konferenca je bila prvikrat dostopna tudi časnikarskim poročevalcem. Delodajalci so sprejeli zahteve. Atlantic City, N. J. 7. julija. — Brezpogojno priznanje United Mine Workers of America je prva in najvažnejša med enajstimi zahtevami, katere so predložili dele-gatje antracitnih premogarjev zastopnikom lastnikov rovov na skupni konferenci, ki se je pličela v tem kraju včeraj. Konferenca je bila sklicana, da razpravlja o novem mezdnem in delavnem dogovoru, ki naj bi stopil na mesto starega dogovora, ki bo potekel dne 31. avgusta. Več kot dvesto linijskih delegatov ter zastopnikov delodajalcev je bilo navzočih pri otvoritvi konference. — Obe stranki izjavljata, da bo izbruhnila v prvem ftfdnu meseca septembra stavka z dalekoseauimi ekonomskimi posledicami, če ne bodo sporifh. vprašanja: rešena na tej konferenci. Dve povsem novi stvari sta bili vprizorjenijjrL ptvor-jenju konference. John L. Lewis, predsednik "Dnrted Mine Workers of America je bil soglasno izvoljen predsed-liikom konference in tozadevni predlog je stavil S. D. Warriner iz Philadelpliije, predsednik I>liigh Coal and Navigation Company ter glavni predstavitelj delodajalcev. Izvolitev Lewisa je sledila takoj nato. To je prvikrat v analah sličnih konferenc, da je bil zastopnik delavcev, premogarjev, izvoljen na" mesto predsednika. To se je smatralo splošno za ugodijo znamenje, ker kaže neke vrste harmonijo, ki bo mogoče končno do-vedla do dogovora. •' - Druga novotarija je obstajala v-tem,-'da so bili zastopniki časopisja pripuščeni k splošnim sejim konference. To se je zgodilo na temelju neformalnega dogovora med Lewisom in Warriner jem. - . ■ James H. Gorman, tajnik spravnega sveta, je bil izvoljen tajnikom konference. Vsako akcijo, katero bo vprizorila konferenca in ki se bo tikala 1.55.000 premogarjev, mora odtibriti komite j na vsaki strani predno jo bo mogoče spre.tteti na skupni konferenci. Nobena stran ne more preglasiti.druge glede zahtev. Ce bo sklenjen dogovor, ga bo treba*aiajprvo predložiti United Mine Workers v splošno glasovanje ali pri okrajni konvetnciji, ki se bo sestala v ta namen. ožila unija, sol naslednje: Lausanne, Sviea. 8. julija. — Po tajni seji diplomatov se je danes izvedelo, da bo v najkrajšem državnim . , , • , ,, , - • easu sklenjen mir med Grki m I Turki. Turki in (.Irki bodo dobili stva. Francozi zahteva/o javno zadoščenje pred nemškim zborom.. Od poki ie franeoskega in belgij- primert>ma enake koncesije. skegra pcKjlanika iz Berlina v slu- _ eaju, da bi se ne hotela Nemčija javno opravičiti, bi nikakor ie; ne pomenjal prekjnjenja. diplo-matičnih odnosajev, ker bi v vsakem. slueaju ostal na licu mesta BOJI V FL0RENCI. London, Anglija. 8. julija. — Zahteve, katere je pred — Nov kontrakt mora biti veljaven dve leti, s popolnim in brezpogojnim priznanjem United Mine Workers of America^ okraju 1, T in 9. — Dvajsetodstotno povišanje i kontraktnih plač ter povišanje za $2 za vse dninarje, j — Enolienost in izenačenje dnevnih pristojbin ter pristojbin vseh izurjenih mehanikov z ne manj kot 90 na uro kot podlago. — Osemumi delavnik za vse o-sebe, zaposlene v premogovnikih in krofr njih. — Def initivno določen je 2240 funtov kot standard tono, kjer t koplje premog po ikarsh. j — Povprečni dnevni zaslužek koirtraktiiih premogarjev v nor nemška parnika. Vsled t^a se je ; niaTiih #razmerah naj bo temelj zdelo uradnikom Shipping Boar- P1*^, mož, ki delajo v nenor-da boljše naprositi kor»gres, naj dovoli denar za noA_e parnike Leviathan tipa kot pa za popravo dvajset let starih parnikov. Če bo kupčija dejanski sklenjena — in vsa znamenja kažejo, da bo. — bo vrinjena v dogosedaj je bilo aretiranih ze' Berlin, Nemeaja. 8. julija.—Sa- J , „ ........ . a » , ... . . j nad sto oseb. Precej jih je bilo ra- boitazo v Ruhru lahko pojasnrmo ... . . . njenih, z razburjenjem trpinčenega naro- * klaA-zula. sočasno s katero ne bo smela nemška za-stava tefltmovati z ameriškimi pamiki v prek-atlan tiški potniški službi. Direktna pogajanja bodo naj- neprestani brž Q^^na v teku par dni. da ter dvomljivim poskusom sa OBNOVLJENA POGODBA. BOMBA POSLANA PO POSTI. Kansas City, Mo.. 8. julija. — John Roth, lastnik Otham hotela je d>>bil po pošti majhen zavitek. •Ko ga je odprl, se je vsebina razletela z močnim pokom. Možaka so morali odvesti v bolnišnico. Po-; premoga ter vrhu m dnu — Odločitev nepristranskega v teku tridesetih dni glede vseh pritožb. — Vse mezdne lestvice naj se nanovo uveljavi ter sklene dogovore glede vsakega novega dela, predno se prične žnjim. — Uslužbenci v površinskih *ovih naj spadajo pod mezdni dogovor kot označen zgoraj. Poles teh i>osebn»h zahtev je bil mezdni komite premogarjev pozvan od unije, naj zagotovi dogovor z delodajalci glede cene najemnine, katero moobrambe. Tako se. je izrazil napram pape škemu nunciju Pacelli-ju kancelar Cuno v pogovoru, katerega sta1 Belgrad, Jugoslavija, 8. julija. s imela veeraj popoldne. .Danes je bila v Bukarešti za tn|]jcjja nfTna nobenega sledu, kdo zahtevajo delodajalci od premo Te besed« so vsebovane v na- ,eta podaljšana romunsko-jugo^o- bi mu pwiiai bombo i»o posti. 1 garjev. pol oficijelnem komunikeju, ki! vanska pogodba. ---William 1». Connell iz Scran*o- javlja. da je nuncij podrobno i----* .ČRNE KOZE V BROOKLYNU. na .načelnik delodajalke sekcije obrazložil naeore papeža glede sa-i|S^ ROJAKI, NAROČAJTE VE .bo ta že v zasedenem ozemlju. NA "GLAS NARODA" NAJ V komunikeju se izjavlja, da obsoja nemška vlada vsako na~ spravnega sveta-, ne prisostvuje Včeraj je zbolelo v Brooklvnu j konferenci, ker je bolan. Njegovo YlJjI SLOVENSKI DNEV- Sest oseb za črnimi kozami. Vsi mesto je zavzel Percy Medena, ■IS ▼ DRtAVAH TW3^ oboleii so zamorcu____. , /tudi iz Scrantona.__^ Razpoloženje -konference je bilo razvidno iz dela govora, katerega je imel Levis te1o>m popoldanske seje. Zastopniki delodajalcev so molee sedeli ter poslušali, ko je dajal predstavitelj premogarjev izraza-šalite vam svojih sledilcev. — To niso samoposebi neizpre-menljive zahtevej — je izjavil s jovdarkom. — Ni se jih predložilo kot ultimatum. Predložilo se jih je, da se ramišlja o njih k stališča, trezne pameti in logike. Če ne bodo prenesle ostre-preiskušnje take analize, bodo omahnile pod svojo lastno težo.-. Obrnil je pozornost tudi na dejstvo. da predstavlja navzočih premogarskih delegatov, ne le plačane izvrševalue „ uradnike pre-inogarske organizacije, "temveč tudi može, ki so še veeraj delali v vaših rovih. To so možje, ki so v tesnem stiku z vsemi tozadevnimi vprašanji. Lewis je izjavil, da je zahteva premogarjev za dvajsetodstotno povišanje plače povsem upravičena in sicer radi'.naporov, katerim so izpostavljeni premoga rji, r^idi nevarnosti njih posla ter v razmerju z izurjenostjo mož ter položajem v industriji. Izjavil je, da sta približno dve tretini uslužbencev antracitnih kompanij plačani od dneva ali meseca in da znašajo dnevne plače mož od najmanjšega zaslužka po $4.20 do največjega po $5.60. Letni zaslužek teh delavcev ne zadostuje, da bi primerno zadostili svojim zahtevam. Po zaključenju seje je pozval VVarnner zastopnike delodajalcev na tajno sejo ter objavil, da bo formalno ugotovilo delodajalcev objavljeno danes, - ! GLAS NARODA, 9. JUH 1923 Corytftion and •f Manhattan. Mm York City. N. V. I L A I CVi naroda« ■vary Day Kteapt Sundays and HalMaya. Subscription Yearly njo Ad vtrtl Mfntnt #11 AQfMfntfiti Niwii" lattaia vsaki dan Izvzamtl n«a«4| h* mtoortl aa m prtoMnj«]«. Ifmmm* Prl vpramembl kraj« naroCaSkvy. htvaiUea anannwl. da MtreJ« najdm« c a a naroda-aff Manhattan. I ▼ataphoRa: C«rtl»ndt am V. PR1SMUKNJENOST IN LAZ dela na pvcetem zraku, z zemljo pod nogami ter nebeškim svodom nad glavo. Metati premog v belo žrelo pekla celih, dvanajst ur ni bila nikaka šala. Joe pa je bil inlad in močan ter je vse to prenesel. Zaslužil je dosti denarja, da ga pošlje v domačo vas eni ta-mošnjih deklic, po imenu Ana. — Prišla je. poročila sta se in živela v polomljeni kajži, ki je bila last kompanije. Večino te kajže pa sta še morala dat* v najem. Ana je bila ponosna na svojega Jožeta. Zdaj pa se je ta izpreme-nil ter ni bil več oni zagoreli, — močni dečko kot nekoč. Vedno je bil truden. Ko je prišel zvečer domov. je hitro snedel večerjo, skoraj zaspal pri mizi ter omahnil ny-to na posteljo. To ni bila nikaka šala za Ano. Razentcjia pa so pričeli prihajati otroci. Ona in Joe sta sanjala, da jima bosta preskrbela srečo z visokimi ameriškimi plačami. — |.Seda j pa -sta sanjala, kako bi sploh ! nekaj storila za mladiče. Joe jih * " ' " . . . | je komaj kedaj videl. Ana pa je Dva mornariška arhitekta m uizeiurja, ki sta popra-] imela toliko dela da je vedno vila parnik * 'Leviathan', sta zanikala vojno-easno povest, j vpila nanjer kajti bili so ji na po-ali pokvariti paruik, ko je bila napove-'ti ali pa ix>čeli kake burke. Joe dana Nemčiji vojaia. in Ana nista bila bogvekaj inte- Ta dva moža bi morala poznati glede tega resnico, čej ligentna. Preveč ju je presenečal jo 5-plob pozna kak človek na svetu. Ugotovilo teli dveli ta veliki, zakajeni svet, tako raz-mož j<* Tjovznn ilo preeej vznemirjenja v oficijelmh in ča- bčen od onega, katerega sta pusti-snikarsk h krogili. Stara bajka je že prišla v vojne Lnji- la za s«ibo-i- Kila pa sta dobrosrčne i j i i ne, in milijoni so jo sprejeli kot čisto resnico. Temu se ne smemo prav nič čuditi. Vojna nudi prav j posebne priike za profesijonane lažnike. V svetovni vojni pa je postala laž vladna znanost. , . .... . -i , , - Ana pa nista imela časa za nie \ >< velesiV so smatrale laganje za "Dis^eno potreb- dragega kot M delo xista imola no industrijo . ;niti ?asa da bi se dodobra sezna- Jlilija meseca 2<47 nam je postregel George Creel sjnila drug z drugim. Enkrat vsaka povest.i o o "zmagi" nad nemškimi podmorskimi čolni. dva tedna, med šiftami po 24 ur. Krožila ie tudi povest, da so vmesili Nemci zdrobi je- sta bila 24 ur brez dela. Joe pa je no steklo V kruli. bil preveč truden, da bi mogel Neka italijanska povest je pripovedovala o liem- kaj drugega kot spati, razen če je škcin podmorskem čolnu, ki se je skrivoma priplazil v| popival. Ne, Joe in Ana^.nista bila neko ameriško pristanišče ter izpustil milijone in milijo-idosti inteligentna, da bi vedela, ne bacilov influence. * kaj iima manjk*- Povest, kako so Nemci sekali roke belgijskim dojene-; Nista mogla kom, je dobro služila pri ojačenju zavezniške "morale".L ~7 V0™0™ ■ , • .... . „ , .. denarja vec življenja. Radi tega I red kratkim pa ie neki ameriški mornariški častniki » T „ , ....... 1 J'. , . sva pnsla v Ameriko, v deželo ugotovil, da je bila veenia teh povesti o nemških "grozovi- visokih pla{, NaSla ^ (la po_ tostlli" S podmorskimi čolni izmišljena. ! menja to manj življenja. Kje so Vojni eas je doba prismuknjmosh takozvanega f-lo-; nase pesmi, naši plesi, naš smeh? reškega rodu. Vse vire informacij prevzamejo vlade, in; Amerika nam jih je vzela. milijone se pita s takimi "novicami" kot jih hoče biro-: Joe je v starosti komaj 40 let kracija predstaviti ljudem. star mož, zlomljen in bolan. Nič Seveda so se vršile okrutosti. Vojna sama je okru- več ne more metati premoga v be- tost, in oni, ki misli, da se bodo človeška bitja v smrtnem!lo žrel° Pekla in vesel je. da ima oprijemu držala salonske etikete, je dosti mehkih možgani kake dru?e delo krog jek- da bo kupil od pouličnega sleparja pristen demant za daj m. Moderna vojna je povratek k divjaštvu. JI Vojaki vseh armad postanejo divjaki. na in dobre volje, ce se jima je nudila prilika. Treba je nekaj ča- i j Na. da se prilagodi človek novi in , komplicirani civilizaciji. Joe in larskih naprav in da obdrži to. Ana, ki ima šele petintrideset let jestara ženska. Njiju sanje, da ; bosta storila nekaj za otroke, so , . , . . v . . , .'se tudi razblinile v nie. Nekateri Ljudem, k, so se vračali iz Evrope iia trasportih, ki- troc- SQ n za boleznhni> ki m pmUi aimri>k«* vojake domov je bftb le treba poslu-! so posIedica rev^ine in ina^mar- j-ati njih pogovore in izvedeli so, da so tudi oni uganjali "okrutosti". Celo postavljali in baliali so se ž njimi. i Niso bili zlobni, slabi. Bili so normalni mladi ljudje z pobiral premog, "kradel" predobrimi nameni, katere so dobili v peklo divjastva, in mog na železniških tračnicah, obnašali so se okolici in prilikam primerno. Kar so delali J najstarejša deklica, oni, so delali tudi vojaki vseh drugih aimad. Če bi bili Nemci res porušili parnik "Leviathan", bi!ti se ter 8e vrniti k i?ri "n ne bil 3 nad tem nič karanja vred&iega. prav kot ne, ce bi kar, *ta o6e in ,ma4i ,iz-ubiIa/ Bila storili Amerikanei isto s kako ameriško ladjo v li^mškem pristanišču. Naši lastni patrijotje bi smatrali tako dejanje proti Nemčiji za junaško dejanje. .Vojna je mešanica piisinuknjenost i in laži, i m če o-hrauimo to dejstvo v mislili, bomo znali oceniti resnično vrednost povesti lažnjiveev v vojnem času in prav nič ne bomo presenečeni, če bo pozneje prišla kaka resnica na dan. — ^ * jenja. Najmanjši deček je bil \x-streljen v pretekli zimi od neke-e tudi lahko dalo potrebne na-s^ete. To bi bilo tembolj na mestu, — ker si Človek, ki trpi na sladkorni brdezni, pogosto poišče sveta, napačnega sveta, v poljubno pisanih zdravniških razpravah in brošurah. Popolnoma napačna je domneva. da cbs+oja kako zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni. Z vsakim flučajem je treba postopati individualno, na temelju natančnih preiskav. Temeljna ugotovil alaliko izvrši hišni zdravnik. Težavnejše metode, posebti none, ki se tičejo nauk:1 o prehrani, pa je treba prepustiti id mikam. g g Resniea leži na dnu pet role j-skih vrelcev. Oni. ki prodajajo akcije za o-lje. pa hodijo po površini. * 4 # Sedaj hodijo dekleta z razga-lejuimi rokami. To je najnovejša. moda. JSedaj pokažejo to, sedaj ono. V tej vročini so. slučajno roke na vrsti. še ušesa naj pokažejo, pa bo-1 m o lahko rekli, da srno videli vse. * * * Prostost govora naj imajo edi-nole oni ljudje, ki znajo govoriti o prostosti. 1 » f Prijatelj stopi preti newyor-1 ški Woohvorth Building ter glej j pol ure neprestano v njegovo najvišje nadstropje. Boš videl kako te bo začelo tr-1 gati v vratu in hrbtenici. Približno isti občutek ima nem-! ška marka, ko se ozira na ameriški dolar. * * * Odškodnina, ki jo bodo dobili Francozi od Xemeev, maša približno 000.000,000.000,000 fran-' kov. , * * * Večni kandidat za predsedniško mesto, Bryan, je neovrgljivo do-, kazal, ija človeški rod ne izhaja iz opic. Ko so opice v afriških džunglah čule to poročilo. s<; hvaležno sklenile roke ter rekle: — Hvala Bogu! * * * Francija vabi Amerikance, naj obiščejo njeno krasno deželo. To vabilo pa ni tako nujno in proseče kot je bilo leta 1D17. * ^ * * Sodniku, ki obsodi človeka na' dvajsetletno ječo. se ne zdi škoda Casa- ' . * L** * * * Dober pridigar je oni, ki debro, živi. * -s-* In naj je človek še tako nizek in propal, on je še vedno član člo-j veškega, rodu. * * * Pesniki so vsi, ki ljubijo, ki čutijo velike resnice ter jim pripovedujejo, kajti resnica vseh resnic ! je ljubezen. Sugusimmtuika Ustanovljena i. 1898 Kalni. 3JrImnta Inkorporirana 1. 190* GLAVNI VJRAD v ELY. M?NN Glavni odborniki: Presrdntk: Rl'pOLF PER DAN. S33 K. 1S5 St., Cleveland. O. rtMlprrdsr.lfiik: I.OUIS BALANT, Box luč 1'caU Ave., Loiuin. O. Tajnik: JOSEPH rieill.KU. lily. Minn. Blagajnik: L. BKOZICU. Ely. ilinn. Blagajnik n«izi>lučanih pinrtnin: JollN MuVEUX. 412 — i:tb Ave. Eut, Duluth. ilir-a. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. OTt.MIKK. Sr<3 American Slate Bank Pldg , «00 Grant Bt. at Sixth Ave.. 1'ittsburgh, I*a. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. K.-.m 206 BHkewcIl Bldjt-. cor. Diamond and Grant Strroti«. I4tt«l'irrgh. Ta. MOHOR M I. A Bit*. W. 18 Sirrt t. Chi« ag". 111. FHANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD 6T.APOPN1K. Box Elv. Minn. GRECOU J. roRENTA. Bla< k Diamond. Wa*h. FRANK ZOCICII. 61*1; tft. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni cdbor: VAI.ENTIN TMnr. TSrt Txn Hd . N. K Cleveland. O. PA1I.INE KI'.MEXC. — 3rd Htrt ot. Sail«-. 111. JOSIl» STEREE. 4"4 E. Mffa Avenue. Burl.', . Cr-I". ANTON CEi.AJiO. 538 Market Street. Waukegan. 11L Jednotino uradno glasilo: "Gla!« Nan da" Vse utvari tikajofe f=e ■ uradnih zadev kakor tudi denai4ip poftiljatve naj rp p»>šilj.ijo na glavnega tajnika. Vse prit.«žl-«» t .ij «=<• i» ■ i T i i na p «d-seilnika porotnega odbora. Prošnje za spr^j-'ni novih članov In UulniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugo.-lovanska KatoliPka Jednota se prlin.ro^a vs. m Jugoslovanom za ol>Il#»n pristop. Kdor želi postati elan to orpanlz*« ii«\ i. «J f e zg!«sl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev s. pa brnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z s «!.«nl all ami. ml. Iz Jugoslavije. Medicinsko čudo pred sodiščem. Orehova lupinu. (Delavci pravijo, da ne daje dvanajsturni delavnik delavcem 'dosti <"asa, katerega l)i laliko posvetili družinam. —Jeklar-Kki baroni pa pravijo, da bi pa dela ve i itak ne preživeli s svojimi družinami, tudi ee bi imeli vee easa. Besniea je najbrž nasi ednja • — jeklarski mapnatje hočejo dobiti kar največ dela za tako malo denarja, kot le ran £oče, in delavei hočejo dobiti kar največ denarja za tako malo dela kot le mogoče. Kar pre ostane, bi po načem mnenju, napolnilo orehovo lupino. — Is nekeg;» kapitalistične?* li.-ta.) Poglejte, iz orehove lnpine vzamem enega moža in na tisoče njemu Kličnih je Se v lupini. Piše »e •To© Jamar. Prišel je v to deželo, ker je atasal, da zaslužijo visoke pla«"e. Zapustil je va*. kjer je živela. njegova družina številne ge-neraeije. Bil je vajen trdega dela in znojil se. je za plugom ves dan. Dvanajst ur dela se mu je zdelo povsem primerno. Po dvanajstih urah trdpga dela na polju ni bil preveč izmučen, da bi y ne mogel pridružiti svojim prijateljem, peti stare pesmi ter plesati z vaškimi deklieami. Joe pa je l>il podjeten mlad fant. Sotel je nekaj boljšega, kot mu je mogla nuditi vas. Bil je nezadovo- je šele osemnajst, a je uživala življenje že več let. Ni pa Mary, glede katere sta oče in mati najbolj v skrbeh. Najstarejši deček. Bill, je pričel postajati nepatrijotičen. Oita pamflete z rdečimi platnicami ter govori o Rusiji. Jamar in njegova žena se bojita. da bo prišel v ječo. On pravi, da se ne briga za to. To je del igre, — je rekel. — Kakšne igre ? — sta ga vprašala oče in mati ter mislila pri tem na baseball. Bill se je nasmehnil. — Revolucije, — je odvrnil. Starejša dva pa sta žalostno zmajala z glavama, kajti prepričana sta bila sedaj, da bo prišel v ječo. Ali je dosti to. da vzamemo iz orehove lupine? Ali pa naj vzamemo iz lupine še Homestead stavko ter knjižnice, plačane iz dobičkov dvanajst urnega dela, — Carnegie knjižnice, v katerih či-ta lahko vsakdo Karla Maxa? — Ali naj v^imemo iz orehove lupine še jeklarsko stavko iz leta 1919 pensylvanske kozake. Foster ja, Ijen. Vsled tega ko spravili njegovi starši skupaj toliko denarja, komunistično gibanje ter vse dru- da se je mogel odpeljati v Ameriko. DobH je delo v jeklarski napravi. Dvanajst ur dela v jeklarski napravi, s 24 urnim šiftom vsaka dva tedna, ko so zamenjali nočni ia dnevni šift ter obratno, — to je bilo nekaj različnega od ge stvari, ki so ntlaČene v tej lupini ? In na dnu lupine — kaj ? — Smrt in blesk škrlatne čepice? Dno lupine ni še doseženo. -— Ko bo lupina izpraznjena, bo mogoče kot sedma steklenicica v oni S slučajem, ki je z medicinskega stališča skrajno zanimiv, se je pečalo neko sodišče v Berlinu. — Stvar se je tikala šoferja Bern harda Engroweita, ki je bil obtožen. da je ukradel avtomobil, v vrednosti treh milijonov mark. — Tatvino je iztuhtal v družbi umetnika Hope, katerega zasleduje sedaj državno pravdništvo s ^>omoč jo tiralice. Tatova sta pri belem dnevu vdr-i v garažo bankirja Friedlaen-derja ter se odpeljala z ukradenim avtomobilom v Aachen. Tam sta prodala nekemu Belgijcu u-kradeni avtomobil za 600.000 mark. *•'! ^ Državni pravdnik je predlagal zaporno kazen dveh let in pol. — Temu nasproti pa je dokazal dr. Pincus, da je opaziti na obtože- duše- Prijetna ječa. V v< jajškem zap »m v Ko'oru . luclj. za pr^Fosa človeka i/.rct! d«'brega srca. ki .j<> svoj« pil'"al na sprehod po in< Ju;_r< -'« vami ' ia jakoiii i Uutejiie jetnike tu; ili s t v giiKtHne in kavarne ter 1,1" i v«.Ji Mai . Dne 7. junija množino vira. je tuhtal ineil ipl.tš.-u pr -tep. tlru^'e javne lokale • > ri kupili večjo Zaradi plpčila ]>a jetniki prepir iti : pri katerem je jetnik Ambn /. A\-gu«fin otel pr. -»abljo in ga /. njo prebodel. Iie.sui Avguštin je rani! fe tri s«»jeTn'ke. Na j»o-M!'«' je t»r^la vojaška »tražu. ki je s težavo ukro^tila in razorožila zdivja■■ umo-;a >»;ii»'i',t, rt' loin S: j:*!l- 0 I«. >:."■ i.- v • v razumu z 1 in tel iztihott piti neko k'> meje. kar pa je Sabič p? epi e mi, k.«r je plačal s 'a pri ranif-i' h zr;:».*-eiia ^kupaj. O': ka sta • "eer 'i< bro razvita in popolnoma zdrav.i. Vi ta umrli /nani skupaj zra-.-rni če>ki sestri l*»!až'-k. ki -ta s potovanjem po svetu za-!ii;'.i!i m lj< ne. že je narava po<'.r!i''!a za nadi klestilo, to ■ t pri -lugo1\u s s-jliariii'Mii. Tiliotapst vo so vr» "1 i nekateri pvodajalei sladoleda. tilavni krivec ie Turek Aine- nrm pOA-sem abnormalne slovne pojave, vsled katerih je "j^gova normalna odpor, sila skrčena na minimum. Obtoženi je dobil v vojni strel v prsa in krogla šrnpnela tiči neposredno poleg srca ter se vdeležuje vsega gibanja' v srcu. O slučaju so javili, da je-pravi čudež, da obtoženi sploh še živi. Sodišče je prišlo do sklepa, da je obtoženi res človek z majhno odporno silo proti skušnjavam-ter ga je obsodilo le na devet me> seeev ječe. 4 * j se JAKI, NAROČAJTE SE HA' 'GLAS NARODA', NAJVEČJI) Slovenski dnevnik , t j združenih državah. Bori se najprvo za moralne; principe; drugič za kavalirsko ob-! našanje in tretjič za duševno zmožnost. Živi tako dolgo kot hočeš: prvih dvajset let bo vedno daljšaj polovica tvojega življenja. * ^ * * Najslabši ljudje so tisi i, ki ved-1 no zagrabijo za stol, ko je treba premufati jiiano. * 4 # Med Brooklynoim in New Torkom je neprestana tekma. Kar zgrade v New Torku, skušajo zgraditi v Brooklvnu. Kar ima Brooklyn, skuša imeti New York. Sedaj so pa slučajno Brooklvn-čani bit ali Newyorčane. V brooklvnsJiem zverinjaku imajo namreč kokoš, ki kukurika kot petelin in znese vsak dan po eno jajce. Newyorčani si ubijajo glavo, kje in kako bi dobili petelina, ki znese vsak dan po dve jajci in bi kokodakal kot kokoš. * * * Pogodba med Jugoslavijo in Romunsko je podpisana. Sedaj bi bil skrajni čas, da bi Bel grad sklenil pogodbo z Zagrebom. Jf1' Smrtna obsodba v Šibeniku. V Šibeniku se j«, vršila pred po- za vt liki rotnim -•odvečni ebra-vnava proti Runoma Petru OJrebojakovu in Aleksandru Skungimu te;- prof iJ g.»vie. Juv,,-'lavija j* ««šk'»dovana • vote. Polie ja je odvzela \ s« :n pr-»dajalcem «';bd«Ieda !i»-f nco, Tun-:n Ameafovič pa je bil izunan opol-noiua neznane njegtovim prade-do.ni. Pred šestrmi le«ti je znašal tedenski dohodek hribovske družine nekako [>et ali š«*>t dolarjev. V tem kratkem času pa so bile izvršena čuda radi postave, ki pravi, da je zločin imeti žganjekuh ter kuhati žganje. Tedenski dohodki do tisoč dolarjev med pridnimi hribovci niso nič izvanred-nega. _ * j Seveda je skoro nemogoče ugotoviti število mož. ki so zaposleni z izdelovanjem "gor>ke ro^e'" in tudi ni lahka nal<>ga dognati število žgajtje-kubov, ki produetrajo to močno pijačo. Prav lahko pa je ugotoviti, da je mogoče kupiti mutišaju žganje v vsakem večjem mestu in vsaki vasi munšajn-pasu. Ta mesta dobe svoje zaloge pijač iz gora in lahko mislimo, da je treba cele armade munšaj-narjev. da zadoste velikemu {*o-anju. žganja, napravljenega v in gričih, i>ošljejo v dru-dežele, a večji del proiz-* zavžije v sekcijah. kjer lan. Razdeljevalni sistem kah dobro izurjenih ljudi. vpra*e Do*i hribih ge del voda i lili jo le malo zadreg, ko se jo peščici policistov in agentov, ki bi jim mogli sitnosti. e vr>!e munšajna stanejo njekuhu osem do deset doza gab.no. Nadaljne vr>»te pa stanejo od pet do o^ern. Ce skuha munšajnar sto galoti v enem tednu, dobi za to približno $900 zvezn delati Bol I »r i žy larjev inj ."»0 čisti dobiček. V svojem prizadevanju, da spravijo kar največ mogoče, dokler se jim nudi prilika. imajo številni umna*jnarji po tri uli štiri kotle, ki neprestano proizvajajo žganje. Ti ljiidjf «0 bili v časih pred prohtbieijo lahko veseli, če so zaslužili na teden po deset dolarjev. Seveda je dosti težkoč in ovir v trgovini in pogost oznaša tedenski dotwwlek komaj sto dolarjev. Včasih se pokaže tudi tradieijonalna nagnjenost hribovcev, ki radi proslavijo svoj«i novo pro-speriteto z dolgotrajnim |w»pivanjem. Skušnjava, da pijejo svoj lastni izdelek, je eden glavnih vzrokov, da je toliko munšajuarjev danes v ječi. Napi je jo se ter postanejo brezskrbni. Običajna previdnost munšajnarjev izgine, kadar so pijani. NVki uradnik, ki je splošno znan v munša jn-pasu, pravi, da |>adejo trije med petimi munsajnarji, v roke postave radi brez-*krbiM*rti. ki je posledica popivanja iti pijanosti. V števtlnih gorskih sekcijah prevladuje škotska kri in tam najdemo med onimi, ki kuhajo žganje, pristno varčnost. Ti ljudje pijejo le redkokedaj več ter ■o neizmerno previdni in premeteni. Žganje kuhajo rarii dobička, da »i irbodjsajo položaj v bodočnosti. Denar hranijo, kupujejo farme ter vzgajajo avoje otroke Gorska mula. ki je prišla v pre jpovor. je izgubila ve* ngled v gorskih občinah, kjer kuhajo žganje ▼ velfcfli tmioiSnafe in mun [šajuaji imajo danes svoje avto-{mobile. Prevaževalci žganja se j ]H*služujejo vedno dragih in lii-| trih kar. 4'Uncle Ep", starešina med munšajnarji v Holstons, je prepričan. da bo napravil v tekočem letu ->"10.000 iz svoje baterije treh kotlov. Prihodnjo zimo se hoče umakniti iz posla ter se nastaniti na eni rodovitnih maiih farm v dolisni. — To je moje zadnje leto kuhanja, — je rekel starec zaupno. — (Je bo vse dobro izteklo, bom imel do zii>e na strani lep kupček. Tako je treba delati. Bodi v poslu, dokler ne dobiš svojega in nato nehaj. Večina pa ne ve ke-ilaj nehati. — To je tako kot če se vozi človek /. aeroplanom. Če je predolgo pri tem, se bo ubil. Vsega skopaj bom imel irltJ.OOO ko bom nehal. Nato naj dežuje. — Koliko pa ste največ napravili v enem tednu « svojimi kotli, •»trie Ep? — ga je vprašal prijatelj, — Lansko leto smo zaslužili jaz in moja dva fanta v enem tednu >1100. Nato smo si privoščili }X>-čitniee ter nismo delali nič poštenega tri mesece. Seveda, do kon-ea leta smo spravili toliko skupaj. da smo lahko kupili ona karo. katero vidite tam. — Posel bi moral biti v tem poletju boljši kot kedaj poprej. Zdi se mi. tla so carina rji nekoliko popustili. V tem okraju niso že šest mesecev vprrzorili nobenega pogona. Ce bodo prišli, imamo vse pripravljeno in vedeli bomo. kedaj bodo prhšli. Mojih kotlov za enkrat ne bodo našli. Sem skrbel za to. * f1 — Kaj pa je grlavni vzrok, da nameravate pustiti posel, stric Ep* Stari mož se je ozrl proti vratom koče ter pouiežkni.1. — Stara mati. Nikdar ni do->ti mislila o kuhanju in v prvem le tu sem mislil, da sem jo zvodil za nos. Ničesar ji nisem pravil o tem, a nekega dne mi je rekla: — Ce misliš, fla ne vem. kje dobivaš denar, si večji tepec kot sem mUlila da si. — Obljubil sem ji, da bom pustil stvar decembra meseca ter hočem držati svojo besedo. Stric Ep je še iz stare šole mun-šajnarjev, ki so pred leti izdelovali sem pat a m malo žganja za lastno uporabo, ki pa so spoznali sedaj v prohibieiji priliko kot se jim ni nudila še nikdar v življenju. Nemogoče je dobiti natančne podatke glede aktivnosti munšaj-narjev in vsled tega more biti vsaka cenitev le približna. Po-vsem upravičeno, pa se lahko domneva, da bo višek produkeije dosežen tekom sedanjega poletja in da bo na tisoče in tisoče stotin dolarjev našlo pot iz žepov žejmvga občinstva v majhne koče meti gorami. Tudi lahko domnevamo. da bdo letošnji dobički prekašali dobičke prejšnih let, kajti vse okoliščine govore v prilog munšii jnarjev. Cene so prav tako visoke ali višje kot so bile poprej, če se pazi pri produkciji na kakovost pijače. . Iradniki so ovirani vsled . razpoloženja proti prohibieiji ter številnih drugih ovir. Munsajnarji, ki pričakujejo velike dobičke, bodo napeli vse svoje sile. da za-doMe vedno naraščajočemu povpraševanju. Presenečeni so od nemadne prosperiete. katere so postali deleini v zadnjih treh letih :n sklenili so trdno izkoristki u godni položaj, dokler bo trajal. Rodbinska tragedija. V Zagrebu se je obelila «>prora znanega veleindustrijalca "Marija 11 and»4. Domnevala si je, da jo mož ne mara več. ker je oatal zakon brez otruk. Zakonca sla sieer jako dobro »vela ter sta se bas te dni odpravljala na počitnice nai dalmatinski otok Rab', .» 4.4 U i mol Italijo ii Francijo. Italijani kar ne morejo preboleti odločne razsodbe mašala Fo-clia glede vojnah operacij na italijanskem bojišču, s katero so bile postavljene v pravo luč italijanske pretiranosti o odporu in vzdržnosti italijanskega vojaštva ob Soči in Piavi. Vsa slava, zvita okoli "zmage" pri Vittoriu Ve netu. je splahnela m nihče ne ver-..ime v njo. Ne sodijo tako samo oa Franeosker:, .narre; v vsej Evropi in Tt^'jani naj nikar ne mislijo, da so morda Angleži, ki jim treno. i; nekoliko laskajo, « rugačnega ..menja. ^»o'e domišljene zmage in svoj olišpsni delež na vojni in uspehu naj Italijani umerijo na pot resničnosti, potem jim ne bo nihče kratil njihovih pravih zaslug, katere imajo brez dvoma. Italijanski senator Cirmeni in tudi drugi italijanski politiki in generali ne spravijo Foeha od njegovega stališča, ki temelji na pravi oceni vojne in-zmage pa tudi ne spravijo Fran eozov od poti, katero so ubrali napram Srednji Evropi. Cirmeni hoče biti' sarkastičen, pa s tem le ugotavlja, da polagajo Fran-*eori važnost tudi na Jugoslavijo in di. jim je pri srcu solidarnost srbsko-hrvatsko-slovenskega vlar to'.' med Italijo in Francijo. Ita- lij:i želi seveda Francijo in Anglijo na svoji strani proti Srednji Evropi in. Jugoslavija bi morala poni/no stati pred tremi velesilami. Francija se preuradno bliža "balkanizirani" srednji Sv-ropi, Italija pa se jej v odtujuje v svoji ošabnosti in visokosti. Posledice za njo ne izostanejo. Mcntalitcta Italije se mora bistveno spremeniti, ako hoče priti do kake veljave na svetu. T K italijansko - angleškemu pri-'tiska, iiižioiranega s Quaya d'Or-jateljstvu so napisali francoski li- say, celo britanskega vladarja. Na s?i primerne komentarje. To je drugi strani pa je res, da- si je dalo povod senatorju Cirmeniju,' zagotovila solidarnost srbsko-hr-ki rad piše v liste, da je objavil vatsk o -slovenske ga vladarja, ki je v reviji "Eehi e Commenti" čla-;le n ai« slovenski in nič hrvatski." nek, v kateremu daje Franciji lekcije glede njene zunanje politike. Cirmeni izvaja: "Francosko javno mnenje ni moglo prezreti dejstva, da se simpatije, ki jih je Francija vživala doslej po svetu, vedno bolj izgub-\jajo. Ne da bi se vračali v danes razmeroma oddaljene čase, se nam na to, koliko so te simpatije pripomogle k rešitvi ki triumfu te velike države. Ni Italijana, ki bi hotel le najmanj zatemnjevati zares občudovanja vredno junaštvo francoske vojske in istotako občudovanja vreden odpor francoskega naroda. V Italiji ni bilo ne ned vojno iu ne po vojni generalov. mnistrov, politikov in publicistov, ki bi bili pokušali zmajše-vati francoski delež na ogromni vojni, ali ki bi bili priposovali drugim zasluge francoskih zmag. In vendar ni nedostojalo 11a Francoskem ne med ogromno vojno in tudi ne po veliki zmagi generalov, ministrov, politikov in publicistov. ki so si nadeli s posebno gorečnostjo, vredno boljše stvari, nesrečno nalogo, zmauše vati obtučno italijanski delež na strahoviti vojni in pripisovati ita-lojanske zmage Franciji. Ne brigamo se za manjše, maroče se omejujemo na navedbo samo ene-ia velikega ministra in enega generala : Clemeneeau-a in Foeha. Prvi je bil po veliki italijanski zmagi vrgel v stari in novi svet poroT-ilo, kateremu je moral Orlando prepovedati kroženje po Italiji. Kaj je naredil in kaj se dela drugi, nam ni treba omenjati baš -itlaj, ko je francoski maršal javno prevzel očetovstvo najkrivič-liejše sodbe, že razglašene v brezštevilnih člankih v francoskih revijah in dnevnikih do podeželskih lističev. Rekli smo, da ne pride nobenemu Italijanu na um, da bi kršil fraueosko slavo, po drugi ■itra.ui pa morajo tudi vsi Francozi priznali, da bi bila njihova domovina porušena, ako bi ji ne bil stal ob strani večji del vojskujočih se držav? Tudi ni mogoče. da bi bili Francozi pozabili, koliko je pripomogla k njihovi rešitvi priprosta italijanska izjava nevtralnosti. Viviani živi, hvala Bogu, še danes; tudi niso umrli vsi oni tisoči Parižanov, ki so bili takrat vsled italijanske nevtralnosti pijani patrijotične navdušenosti. Francija 111 dobila v onem tragičnem trenutku, svojega obstanka pomoči od držav in narodov samo v Evropi, marveč tudi v Ameriki in Aziji, ki so tekmovali in pripomogli, kolikor jim je bilo mogoče, da je celo čezmerno triumfirala. Mogla bi bila ostati za ninogo let Benjamin-eek starega in novega sveta. Namesto tega pa je, ker ne ^ozna hvaležnosti, kmalu storila ^e mogoče in nemogoče, da je odstranila od sebe svoje rešitelje in valove svetovne simpatije, ki je vedno tvorila njeno največjo moč. Namesto, da bi se spuščali v analizo francoskega obnašanja proti Italiji v vojni. Poineare se dobro spominja intrig Poincareja, predsed-ii'ka republike, s princem Six-!om Bourbonskim za poseben mir z Avstro-Ogrsko brez vednosti m na škodo Italije — bodisi med mirovnim delom najvišjega sveta — Cleineneeau nima navade, da bi zatajeval svoje prednike ali jih poniževal —rajše ugotavljamo, da se ves omikani svet, ki je že-!;an miru. vedno bolj odmika od Francije, ker ona ovekovečuje a svojim sedanjim in bodočim vedenjem vojno, kateri odpirajo pot bojevita romanja marSala Foeha po balkanizirani srednji Evropi. Ko je francoska politika zapazila praznoto okoli sebe, »e je pričela, namesto da bi se naglobila sama vase in bi skušala oživeti zase solidarnost zaveznikov in svetovne simpatije, ponašati z velikim sanice« an jem vseh simpatij in ne preneha postopati grdo -* zaverai ki. V tem gre eelo tako dale£, i Iz Slovenje, ^ Nesrečen padec s vosa. Ignacij Selan, sin delavke v Tenet išah pri Litiji, se je pri padcu z vo?a preeej potolkel po glavi. Posestnik Janez Bogataj iz Kandrž pri Litiji je na nekem o-vinku prehitro obmil voz, ki se je zvrnil. Mož je padel z voza in si izpahnil desno roko. m Orožnik — vlomilec. Prav čudna vest prihaja iz Tre-belnega na Dalenjskem. Tamkajšnji orožnik Bosaiič je vlomil v postajno blagajno, pobral gotovino in poteiu izginil neznano kam. Vzel j<* s seboj tudi službeno puško. Ko že orožniik tako počenja, kaj bodo potem tatovi delali! Razne vesti is Celja. Mestni magistrat je razpisal po naročju občinskega sveta oddajo del za p<»pravilo Kapucinskega mostu. Cene mesa zadnje dneve skokoma naraščajo. Kljub temu je kvaliteta zelo slaba ter pomanjkanje mesa občutno. Za govedino se zahteva že oO dinarjev (120 kron), za teletino dinarjev za kg. Prebivalstvo ne uvidi upravičenost, da so cene tako naglo in visoko poskočile, ker se predaja meso po drugih večjih mestih mnogo ceneje, da>.i <0 nakupne ceue povsod pri lično i-kavc je moral v bolnico. > ralo v smislu zakona za onkgura- 11 je radnika likvidirati in bi pre-Velik požar v Podolcah. v^el v?*e njegove člane okrtkini u- V vasi Podotee v krškem .»kraju i zavarovanje delavcev, skle- je 25. vel. travna popoldne iz-| združi z zagrebškim brolmil usoden požar, ki je petero'"^^kurjem ki razširi svoje de-posesillikoni uničil VSa poslopja z lovanj^ vso dižavo in katere-opravo vred in tudi nekaj živine, i mu ie mi»vstrst\-o zu socialno jK>ii-Požar se je tem hitreje razširil, !*iko dovolilo izjemno stališče. I ker so bila »koraj vsa p<.»sJopja s slamo krita. Škoda je velika. Pogoreli objekti so bili zavarovani le za majhne predvojne zneske. I j* Razne nezgode in nesreče. Slovenski duhovnik — fašist. -a - Poroča da je riheinberški Peter Skubie. krojaški pomoč-; duh ovn i k Franc Kočevar st«»pil v nik z Viča, si je pri padcu s ko-j vrs*e fašL-tov. 1'r'ed kratkim je lesa spalmil desno nogo. baje na nekem tašdstovskem ^ho- Anton Dočman je pri sokolskemj slovenske fašiste, zletu v Ljubljani tako nesrečno.' da si je zlomil levo roko. f Jos. Pieteršek, uradnik Trgovce banke v Ljubljani, je ]>adel| v. hieiklja pod neki mimoidoči vuz.! ki ni u je stri nogo. Martina Sovraška je v Važna izjava angleškega premi-jera. Pri kongresu parlamentarnih i - ' ; poročevalcev je angleški ministr- . , radniku!ski predsednik Bad win med dru- \ Jvbkovcu poKlsula zemlja in si je - - ___-v., - , ., . J J 1 ?im izjavil: 'Velika pomoč za vlado je. če voje tlelo more vršiti v atmosfe- Celje odlikuje .po lepili nasa-j vozom v splošno bolnico, dih ter okusnih gredicah v mest-1 nem parku, a tudi v ostalih delih j Velika mesta. Zal, da hudobni zlikovci pri tej priliki zlomil levo nogo. ( Gad je pičil Pavlo Skalar, p >-sest ni ko vo hčerko v Jlednu. Padel 221 e t ni zidar do-io Vi-'ri (1(>l)ro volje. Ta nam je zintin iz -Sovodenj pri Gorici, u- teml>oIj potrebna, ker gre za to, služben ,pri stavbeniku Iv. OgVinu. M- l>ri »rctUtvi sedanjega sve-ki gradi palačo Vzajemne zavaro- tovnega položaja uspešno uve-valuice lia^ Miklošičevi cesti v 1Javi volja Anglije. To je največ-Ljubljani. z lestve približno 13 m ia i»aloga. kar jih je kdaj imel globoko na oder in dobil pri pad- kakšen premijer ali državnik Ve-eu težke notranje poškodbe, ka- like Britanije, jkor tudi več lahkih ran na glavi, j Prepeljali so ga takoj z rešilnim darja v času, ko se razvija nape- raznih bi^jnobarvnih cvetlic niti na teh gredicali ne pustijo pri iniiu. Celjska realna gimnazija si je z velikimi žrtvami uredila vzoren Alpiuetum na scvei-o^liod-nem delu poslopja. Komaj da so prve planinske cvetke pokukale iz zemlje, že .so se našli zlobneži, ki edno bolj Potrgaj i nekaj nasadov, nekatere dragocene rastline pa naravno t iz ru val i iz tal. S takimi barbari je najbolje pri priči obračunati ali pa naznaniti policiji. Iz Jugoslavije. Grobar izvršil samomor. V Ossijefou se je obesil grobar na tamkajšnjem rimt»ščeai na svobodo. Ko pa je bil na Reki prijet morilec Paskijevič iz Zagreba, so reški fašist i zahtevali,, naj se Paskijevič ne izroči jugoslovanskim oblastim, dokler jugoslovanska vlada ne izroči reški oblasti Vekoslava Tijana. Tej zahtevi m* seveda ni moglo ustreči, ker je Tijan jugoslov. državljan. Sicer pa je jugoslov. sodišče ugotovilo, da ne gre za zločin^vo, marveč za samoobrambo. Zagrebška policija pa je vendarle zopet aretirala Tijana. da se še enkrat dožene, če je res jugoslovanski državljan. Kot jugoslovanski državljan se nikakor ne more izročiti sodišču tuje države. ■Hi Najdebelejši Jugoslovan. Kakor poročajo beograjske Novosti, živi v Za ječam gostilničar Ljuba I-alovič. ki je ^koraj gotovo najdebelejši in najtežji Jugoslovan. Lalorie tehta 20."5 kilogramov. a obseg njegovega trebuha znaša 1 in 7.1 cm. Dočim potrebujejo drugi moški za obleko po 3 m blaga, ga rabi Lalovič 5 m. Lani je nameraval odpotovati na kongres gostilničarjev v Pragi, a je moral ostati doma. ker ni mogel radi preozkih vrat stopiti v vlak. tatvina v Radovljici. V stanovanje posestniee Marije, Dolžan v Radovljici je ponoči vlo- J mil doslej neznan zlikovec ter odnesel mnogo zlatnine in srebrnim-.' vredne nad 20,000 dinarjev in ra- ' Z'Mi tega še za 145,000 dinarjev gotovine O vlomilcu ni sledu. Združenje dveh društev. Na izrednem občnem zboru je "Trgovsko bolniško in podporno* Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu '4Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'' Ljubeznjiv možiček. Ze desetkrat kaznovani kmet Itojko Mai-tan iz mariborske oko-lie je dnie 14. fd^ruarja zasadil svoji ženi Ani kuhinjski nož tako globf^ko v trebuh, da ji je na dveh krajih prerezal čreva. iu to samo zato, ker ga je vprašala, zakaj ne opravlja, zakaj ne opravlja živine. Rojko je gewpodaril s posestvom tako '•labo, da sta ga morala leta 1014. prodati. Mož je od-šel nato v vojake, žena pa je potem z ne-umoinimi delom prodano pose.stvo zr.pet kupila. Ker pa je poznala svojega moža, mu ni več hotela prepisati posestva. Posledica je bila. da sta se večkrat skregala in j<> je on ponovno pretepel. Čeravno mu je žena tudi to pot pri sodni ji odpustila in prosila, naj ga ne kaznujejo, je seveda sodišče moralo ljubeznjivega možleka obsoditi in bo sedel 14 mesecev v ječi. Predragi žganci. Pri gostilničarju Francu Ku-earju sta bila dva delavca z imenom Vaseta na brani. Ker sta dobivala od dne do dne slabšo hrano, za katero sta plačevala dnevno 6 > K 70 v, sta se končno pritožila. Naveličala sta se večnih koruznih -žgancev in plehke juhe. Sodišče je obsodilo Kucarja na 3 dni zapora in 1000 dinarjev denarne kazni. Kučar je vložil proti obsodbi priziv, toda sodišče je tudi pri vzklicni razpravi potrdilo prvotno obsodbo, ker je bilo nine nja, da je ta cena za žgance brez mesa vendarle pretirana. Namesto plačila — nož v hrbet. Neko nedeljo je prišlo šest fantov v Laoribrechtovo gostilno v Rušah, kjer so pijančevali. Kc pa jim je bilo treba iplačati. so izzvali prepir in končno zasadili gostilničarju nož v hrbet in desno ramo. Gostilničarja so prepeljali v mariborsko bolnico, nasilneže pa so orožniki izročili policiji. Napad v Trnovem. Neke noči se je vračal trgovski potnik Josip Tekavc v svoje stanovanje v Cerkveni ulici v Ljubljani. Na mostu, kjer ae izteka Gradaščrca a- Ljubljanico, so ga Not slovenski inženjer. j nenadoma ustavili štirje moški in J Vladimir Dekleva iz Vipave je ga pričeli krepko obdeilovati s pa-napravtl nt dunajski visoki teh-jlicauii. Preteki 90 ga tako močno, fn išk i šoli izpit iz strojne tehnike J da mu je otrpnila roka. Nekdo in je kot inženjer xapustil ome- ga je udaril tndi po glavi in mu njeno- tMco Wo, poškodoval levo oko. Gre najbrže ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. ' — u 1 -3 ar' Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. / Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. iu 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Aicšovec. i f Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima A? 263 strani, y " 70 Prihajae. Spisal Dr. Fr. Detela. ' / y Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika A . v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo j resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo * f resnično tako, kakršno je. 4 & r Knjiga vsebuje 157 strani, ♦ * j g /.50 Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. ^ ^ Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest, t v Vsebuje 170 strani, i ^.60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. ' / Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- " V sestavljen. Vsebuje 239 strani, * f,65 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. '/ / Zgodovinska"povest iz dobe slovanskih apostolov. 7 i V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- 00 ¥ seanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. * ' Vsebuje 149 strani, j j ^45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. ' T / 4 Kmečka povest, ki posega do dna v življenje / slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po ^ ? živo in resnično slikanih domačih značajih. — J :'T Vsebuje 231 strani, j ,f /" 55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. * ' ' Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- f jP vest, ki opisuje premetenost tajnega policista fcr' Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna j>o- ff r ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. F( 7 ' Vsebuje 144 strani f ,7\50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. / Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in * trpljenja. Vsebuje 123 strani, . / ^.45 Ch)zdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. ' ' ' 1 Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov- % 9 ~ sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, f Zadnja kmečka vojna. Spisal Av^st Ienca. / » Zgodovinska j>ovest. Slavni pisatelj nam opisu- r je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- W si očaki, na čelu jim kmečki k* al j Matija Gubec, r** nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki * junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-ško umirali mučeniške smrti. *"# Vsebuje 378 strani, ' " * M > i .75 POŠTNIMA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Sfc, • New York MMAD. MABOCAJTB SB HA ''OLiB KASODA", ] Mo UQyivm uaxviux x sm» pti^tii _ / ■-»" * - . ■" ■ GLAS NAHODA; 9. J17IL 1923 SOSEDNJA HIŠA. I—-.-—» I A. 0. OllEM. Za "Olaa Naroda" prml O. P. (Nadaljevanje.) Mrs. Van Burnams je »la torej po svojem prihodu v New York naravnost v pisarno Franklina. To je storila predno je obiskala Mrs. Parker, pri kateri je prenočila. Franklin ni tega izpevedal «.ei.om zaslišanja. Izvedeli smo za to šele ]>ozneje, ker je ni nikdo x»*cd uslužbenci urada poznal in ker s.e je prijavila Franklin pod nar po eni 111 imenom. Jaz sicer tie poznam vseh {Kis^nicziiosti pogovora, a ker je trajal precej dolgo ča.sa, je gotovo, da se je razpravljajo o važnih stvareh. Ko je stopila Mrs. Van Burnams iz pisarne Franklina, je izgledala kot zmagovalka. Franklin, ki jo je spremil iz dvori ji v ost i ali previdnosti do vrat, je bil zelo bled ter se sploh tako čudno obnašal. da je postal vsakdo pozoren na to. Mlada ženska je držala v svoji roki pismo, s katerim -si je pihljala sapo. Izprva je hoteda položiti pismo na pisalno mizo Howarda. a se je premislila. Tekom celega dotičnega dne ni hotel Franklin nobenega več sprjeeti, ker ga je obisk te tuje dame tako strašno razburil. — Prepričan sem, da je sklenil Franklin, ki je zelo ljubil svojega brata in kateremu ni hotel jiovzročiti nobenega škandala, polastili se pisma na ta ali mri način. Gnan od nepremagljive želje, be ni zbal niti zločina. — Ali soglašajo moje domneve in moje izkušnje z vašimi, draga Mum Butterworth? »i Trideseto poglavje. I — Da. gotovo, — sem odvrnila, a s tako ironijo v svojem glasu. da lahko rečem s polno pavico, da nisem lagala. — Le nadaljujte. Nisem še i>opolnoma zadovoljna. Potem ko ste razkrili motiv zločina, gotovo niste obtičali pri tem. — Prav imate. — je rekel Grvce. — Nisem obtal pri tem. Naslednja stvar je bila najti dokaze za krivdo Franklina. — In se vam je to posrečilo? — Gotovo. Znamenja, ki govore proti njemu, so sedaj veliko večja kot pa ona proti njegovemu bratu. Izločimo vendar zadnji del izpovedi Ilowrda. Kakšni znaki govore proti njemu? Le trije: ni hotel spoznati svoje žene; nasprosil je brata, naj mu posodi hišni ključ za dan in videli so ga ob neobičajni uri na stopnjieah očetove hiše. Kaj pa govori proti Franklinu? Dosti stvari. Prvič: on ni mogel prav tako malo kot brat, dokazati, kje se je mudil med poldvanajsto v torek zjutraj ter peto uro zjutraj naslednjega dne. Enkrat je izjavil, da je bil v svojem stanovanju, drugič pa. da je iskal svojega brata. Vsega tega pa seveda ni mogel dokazati. Drugič: on, ne pa človek je mož v svetlem plašču in on, ne pa Howard je bil v morilni noči lastnik hišnega ključa. Obrazložiti vam hočem svoje razloge za ti obe skrajno važni trditvi. Ti trditvi >.ra povsem neodvisni od trditve blagajn-ika v hotel D. Hišnik, ki pospravlja trgovske prostore tvrdke Van Burnams. je »ial zjutraj 17. septembra nekako dvajset korakov od hiše na eesti ter videl, kako so razložili z voza velik kotel ter ga spravili v neko tvornico. Ko je stal tako, je videl hitro prihajat i Howarda. Bilo je to po pogovoru z njegovim bratom in potem, ko mu je slednji izročil hišni ključ. Howard je inoral obstati ter čakati, da so prenesli kotel preko tlaka. Bilo je zelo vroče. Howard je potegnil iz žepa robec ter »i obrisal čelo. Kmalu nato je bila ovira odstranjena in nadaljeval je svojo |M,t. '/.» njim pa je prišel gospod, oblečen v dolgo suknjo proti prahu. Na mestu, kjer je preje Howard za trenutek obstal. t,e je sklonil ta gosjwnl ter nekaj {»obral. kar je prvemu oči-čidno padlo iz žepa. Postava v dolgi suknji se je zdela hišniku znana. Tudi sukno je že nekje videl. Pozneje pa se je spomnil, ko je visela že dolgo ča-a v oiuari uradue sobe poleg skladišč in katere ni nikdo rabil. Mož v tej suknji ni bil nikdo drugi kot Franklin Van Burnams. Prepričal .sem se, da je kmalu po odhodu brata sledil slednjemu. Predmet, katerega je pobral, je bil brez dvoma ključ, katerega je malo (K»prej izročil svojemu bratu. Howard j^ lahko domneval. da je ključ šele pozneje izgubil, ker ni takoj zapazil izgube ključa. Suknjo, katero so našli v vozu kočijaža. so poznali kot ono, ki je visela v uradu prodajalne. * j Tretjič: naslednjega dne so našli ključ na običajnem mestu nad pihalno mizo Franklina. Howard ga ni mogel prinesti tjakaj, ker ga niso videli v uradu. Kdo drugi je mogel torej obesiti ključ tjakaj kot Franklin sam? Četrtič: pi^mo. ki predstavlja po mojih mislih motiv zločina, so našli v nekem tajnem predalu Franklinov«? pisalne mize. Bilo je popolnoma zmečkano in poznalo se je, da ni bilo prostovoljno izročeno. Najbolj obtežilna okolšČina, ki bo za porotnike brez dvoma merodajna. pa so prstani, katere so tudi našli v pisalni mizi Franklina. Res pa ne vem. kako ste mogli izvedeti, da so skriti tam ter celo navesti mesto. Ko je prišla vaša hišinja v urad Mr. Van Eur-namsa, je trdila, da je Van Burnams obveščen o njenem prihodu ter prosila, naj jo puste čakati. V mladem uslužbencu, ki jo je sprejel. se je pojavil sum. Posvaril sem ga namreč pred obiskom žensk. Vsled tega ni pusti! mlade ženske iz oči ter videl naenkrat, kako je skrivoma po*egla z roko po kljuki poleg pisalne mize Franklina, na katero je ponavadi obešal še neodgovarjena pisma. Uslužbenec je \>tal. se približal mladi ženski ter jo vprašal prijazno, če želi kaj izvanrednega. Mislil je namreč, da se hoče polastiti kakšnega pisma. Bil je zelo dvorljiv in deklica je zardela, a ni ničesar odgovorila. Kadi te nespretnosti bi jo morali ozmerjati. Miss Butterworth, če imate namen uporabiti jo še za take delikatne naloge. Napravila je «e nadaljno nespretnost, ko je naenkrat zbežala, ko je domnevala, da je zasačena. S tem je bila dana mlademu uslužbencu možnost, da takoj telefonira meni. Na srečo sem bil doma ter sem lahko takoj prišel. Preiskal sem pisma, katerih se je mlada ženska dotaknila in v svoje veliko presenečenje *em našel pet prstanov, ki so viseli pod pUmi na kljuki. Lahko si predstavljate moje zadovoljstvo, kajti jaz bi vam nikdar ne odpustil, če bi me bili prehiteli. — Razumem, — iwm rekla. Nato pa sem molčala, čeprav mi je skrivnost naravnost tlela na vrtnicah. — Ali ste mogoče eitrli povest o filigranski torbici, katero je spisat Edgar Poe? — je vprašal Gryee. — Gotovo, — acm odgovorila, kajti vedela sem. kaj hoče. i______OWjt prifcpdatf.1______ „4tl Poneverba. Franc Hribernik je imel s svojim tovarišem Tkalcem v Meži "Mednarodno špedk-ijsko podjetje" s skupnim kapitalom 60,000 kron. Ker se pa podjetje ni dt*bro razvijalo, sta se koncem decembra 1922 imenovana rardružila. Fr. Hribernik se je radi razkošnega življenja in malega zaslužka- zadolžil na raznih straneh. Da se reši iz te zagate, sd je prilastil 2. decembra 1922 od ti rine J os. Mar-tine v Maribora za dunaj*ako firmo Kgger & Conrp. nakazaniii mu 10.4'J7 Din, ki bi jih bil moral vpo--lati dunajski firmi za njene pošiljat ve M a rt ime u v Mariboru. Ker je obdolženec brez premoženja, pač pa ima dolgove 111 je bil radi poneverbe že enkrat kaznovan, je jasno, da si je hotel zaupano svo-to pridržati. Hribernik je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe. 1 Nezvesti poštni sel. Poštni sel Ludvih Both v Dobro vniku je imel nalog, da dostavlja v sosedne vasi vso pošto. Iz plačeval je osebno tudi denarne nakaznice in čeke do tisoč dinar- Izpred ljubljanske porote. Velike tatinske družbe. Ljubljanska porota je 14. jun. razpravljala o samih tatvinah. Kot prva sta se zagovarjala Martin Vovk in Alojzij Omahen. Oba tatinska tovariša sta počet-kom marca 11)22 pri ljubljanski tvrdki Maver ukradla mnogo perila in drugega blaga v skupni vrednosti 147,704 kron. Obtoženi Omahen je bil kot skladiščnik v službi oblačilnice za Slovenijo v Ljubljani. Oblačilnica pa ima svoje skladišče v hiši trgovske tvrdke L C. Mayer, tako da se lalrko nemoteno hodi iz enega skladišča v drugo. Ukradeno blago sta obdolženca večinoma razprodala. O-uialien tatvino priznava in dodaja, da je gotovo še več pokradel, da pa se ne more 11a vse spominjati. K tatvini pa ga je napeljal Martin Vovk in je taktično povzročitelj in vodja vseh teli tatvin. " Ker so porotniki potrdili krivdo obeh, je bil Martin Vovk obsojen na 1 h pol leta težke ječe, Alojzij Omahen pa 11a 1 leto težke ječe. Pred porotnike so nato stopili štirje pravi zločinski tipi: Ivan Meserko, Alojzij Meserko, Anton in Rad bi izvedet* za1 seštrieno KA-ROLINO MASLO, doma z O-strožnega Brda pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim jo, naj se mi javi zaradi važne stvari. — Joe Trebeč, Sugar Run, Box 11, Cornplanter. Pa. (9-10—7) R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: navinSek-potokar 331 CiMT« SL. Conanuiiflh, P«. pišite po cenik. Harmonike 'Ako ttllta Imeti rm dobro m trpcino slovstska. nemško ali kromatlčno har. monlko. obrnit« •• na znano tvrdke u pojasnilo ali pa prldlto osebno. LUBASOVE Harmonike vseh vrst Imam tudi v saloni in sem sedaj edini zastopnik teh Pilite po cenik. 8* tub uUudno prlronCu. Anton Mervar MSI St. Clair Avenue Cleveland. O. jev. Žalostna usoda državnih na-j Romar in Krnest De<,man Prvi meseeneev je tudi njega zavedla < ^ obdolž(flci ^ biH ;la,lu w v zmoto Da si izboljša svoj primerno pred,rzne tadllHke druž_ gmotna pulozaj, j&i je -z raxninn 11 e- , _. . . . ., be, ki se je eelo lansko ipolet je in dovoljenimi manipulacijami pri I a-' „ ..... ... , , , jesen ]K>oepaia po »loven 1 ji ui iz- stri zaupanega inu blaga v vred-- vrJlla eelo vrsto vl,miov hl tatvin. nosti nad 20.000 kron. Both je Tatinska dnržba se je klatila najraje v kakem hribovju, daleč stran ud orožnikov ter tam ob belem dnevu, ko sjo bili kmetje 11a ime stranke na dostavnici podpisal sam, si dal pritisniti nanjo občinski pečat in tako opremljeno dostarvnieo izročil poštarici, kar pa je bilo izročati stranki, si je obdržal sam. Dne 5. februarja so prišli njegovim manipulacijam na sled, nakar je bil aretiran. Both je zagovarjal s svojo revščino, češ, da je imel komaj 1400 kron plače, s čimer ni mogel izhajati. Dne 14. jtrnija je bil obsojen na; Vj 18 mesecev težite ječe. Umor zaradi dedščine. V adventu leta 1921 se je poročil Ivan HavLi v Seloveu z Ivano Raenikovo. Zakon je ipostal usodepoln za mirno Havlijevo hišo. Mlada zakouea sta hotela za vsako ceno dobiti posestvo svojega tasta Andreja, kar pa se ni zgodilo. Ivan Havli se je polagoma vdal pijači in je živel pod vplivom svoje zapravljive in razuzdane žeue Ivanke. Ta je bila oni zlobni duh. ki je vedno hujtfkal moža proti očetu, da ga prisili k izročitvi posestva. Toda oče Andrej je raje zbežal pred mladima. Dne 29. januarja 1922 se je vrnil polju, kradla nemoteno po njihovih domovih. Vid obtoženci so imeli v svoji dražbi tudi razne vlačugarice, ki so jim prodajale ukradene stvari. Denar, ki so ga dobili za ukradeno blago, so večinoma zapravili po' raznih gostilnah. Skoro nobena vas ni 'bila arna pred njima. Cela Gorenjska in Dolenjska pozna predobro nečedno druhai. Vrednost ukradenega blaga jc» ogromna in znaša nad 700,000 K. Vse, kar jim je pričlo pod roke, jo bilo doftyro. Vsi obdolženci skoro vsa inkriminirana dejanja priznavajo. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki so izpovedale obtežilno za obtožence. Zelo zanimiva pa je bila konfrontacija bivšimi priležuicanii, ki jili jej ž« p*rej zadela zajslužena kazen.: Xj:4i nastop jih popoLnoma karak-tenziia za povsem pokvarjene' ženske. Značilno pa je to, da »o| ohtfižence le obremenile in celo iz-j dale tajnosti njih intimnega živ-! Ijenja. Njih nastop je vzbudil v Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — • mali oglasi v "Glas Naroda". VLAHOV ŽELODČNA ~ GRENC1C A Dala jo tn spravil« ▼ a te kleni eo v ZADRU (DmlmaaCja) od lota 11(1 ROMANO VLAHOV Lakarnah. In r^r Kretanje parnikov - Shipping News 11. Julija: BeUrenlwd. Cherbourg; Pres. Monro*. Cherbourg. 12. julija: Westphalia. Himburf; L*coni«, Cherbourg In Hamburg; Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 14. Julije: Majestic, Cherbourg; I .a Pavole, Havre; Pres. Hardinc. Cherbourg In Bremen; Veendam. Boulogne in Rotterdam. 17. Julija: Berengarla. Cherbourg: Hannover. Bremen; Taormina, Genoa. 18. Julija: Paris. Havre: Zeetand. Cherbourg; Pre« Van Buren. Cherbourg. 19. Julija: Mlnnekahda. Cherbourg In Hamburg. 21.. julija: Martha. Washington. Trst; Olympic. Cherboug: Rotterdam, Boulogne in Rotterdam; Pres. Arthur. Cherbourg In Bremen. „ 24. Julija: Aqultanla. Cherbourg: Reliance. Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg In Bremen. 25. julija: France, Havre; l^apland. Cherbourg; Pres. Polk. Cherbourg; Seidlitx. Bremen; Conte Rosso, Genoa. 26. julija: Albert Ballln, Cherbourg In Hamburg; Kroonland. Cherbourg in Hamburg. 28. julija: Leviathan. Cherbourg: Homeric, Cherbourg: Volcndam. Boulogne In Rotterdam; Roussillon, Havre. 31. julija: Colombo. Genoa, 1. avgusta: Pres. Garfield. Cherbourg; Tork, Bremen. George Washington, Cherbourg 1n Bremen. 2. avgusta: Ruffrente. Havre: Mandrhurla, Cherbourg. Hamburg; Thuringia, Hamburg. t. avgusta: Lafayette, Havre: Paxonia. r*herbonr«t: rtyndam, Boulogne; America, Ch'bg, Bremen. Lafayette. Havre. 7. avgusta: Mauretania, Cherbourg; Canopic. _ Cherbourg, Bremen. 8. avgusta: Tyrrhenia. Cherbourg. Hamburg; Bel-cenland, Cherbourg, Hamburg; Resolute, Cherbou rg. Hamburg; America^ Genoa; Pres. Adams, Cherbourg; Bremen, Bre- tt. avgusta: Ruchambeau, Havre: Finland. Cherbourg; Hansa. Hamburg; Conte Verdi, Genoa; Argentina Trst. 11. avgusta: La ^avoie, Havre; Majestic, Cherbourg; N'ew Amsterdam. Boulogne; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; Muenchen, Bremen. 14. avgusta: Berengaiia, Cherbourg; Pres. Fillmore, Bremen. 1&. avgusta: Paris, Havre: Zeeland. Cherbcrtirgh, Pres. Monroe. Cherbourg. 16. avgusta: Mongolia. Cherbourg. Hamburg. 18. avgusta: Albania. Cherbourg: Olympic, Cherbourg; Orbita. Cherbourg. Hamburg; _ Leviathan. Cherbourg; Vcendanm. Boulogne. 21. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Reliance. Cherbourg. Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen. 22. avgusta: France Havre: La con hi, Cherbourg; Hamburg: Lapland. Cherbourg: President Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen. 23. avgusta: Minnekahda. Cherbourg. Hamburg: — Westphalia, Hamburg; President Wilson, I Trst 25. avgusta: Homeric. Cherbourg: Orct. Chetbourg. Hamburg; Taormina. Genoa: Rotterdam, Boulogne; Pres. Arthur. Cherbourg, Bremen. 28. avgusta: Roussillon. Havre: Mauretania. Cherbourg: Pittsburgh, Cherbourg, Bremen. 29. avgusta: Pres. Folk. Cherbourg; Beidhtz. Bremen; Conte Rosso, Genoa. 30. avgusta: 4 Kroonland, Cherbourg. 1. septembra: Lafayette. Havre; Majestic. Cherbourg: Volendam. Boulogne: Gforge Washington, Cherbourg, Bremen.' 4. septembra: Berengaria. Cherbourg: Re«olute, Cherbourg. Hamburg. 5. septembra: •• Belgenland. Cherbourg. 8. septembra: Leviathan, Cherbourg; Marta Washington. Trst. Naprodaj po tfollkataaaft Uah. ■dial agenti aa V. LANGMANN, Inc." V. 97-99 Sixth Ave., D.* A. New York. N. Y xxitii dvorani obilo smeha. Držav-zopet domov. Čez nekaj dni so -a j Prav,ill^vo je toiilo Ern«rta našli obešenega na skednju Ker| .mana' t,H b 1 tudi te! je bilu javljeno. da t« je Andrej ! tat'uske družbe, vendar pa njego-Havli /.aradi družinskih razmer! 111 m,>-10 dokazati, fani obesil, se stvar ni dalje pre- ... dvor k,«'eanem za- i«kovala. Toda če-£ 10 meswov je. ^anjU stavil Porotnikom 7j žena uiuriega izpovetlada, ker jo n>fa«anj glede krivde obtožencev.! je mučila vest, kaj se je zgodilo | 11 ^ vPra5anja soglasno i v usodepolni noči. Ob 11. uri po-'J!', ^''^"je glede krivde noči je takrat slišala besede svo-l ~et'miWia I>a 2 S glasovi, je senat jega moža: »Ti boš mene zada-! Ivana 5. Aloj- v^^!•, Sledil je kratek ropot, na-! Meserka na <*, Antona Remar-kar sta se Ivan in Ivanka HavU ;m na 4 m Krnesta "a 1 odstranila iz hiše, kamor sta se| . ^ Razen te-a mora- vrtiila «de čez pol ure. "Xasiednje! J° zaselmim udeležen- jutix, je iia^t« «v«jega moža mr- C'em l>orav»ati ^klnI li«t za. FranaLio^ Ijiihw ima žkode na 25,000 kron. NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnorajia flnatroraiia iadaja Taabnja m atraat ■Lovvvio ivnuonn oo? nom^mrnnrn, IfwT«rtOtty,«.T, IZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izi»lačatl dolarje le potnikom v Ameriko i>roti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od ;i.000. — frankov, to je približno $-00.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenee za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa 11a novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomnili. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. SplošiJrf mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-povedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene In izplačajo take čeke ▼ dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi In ne potujejo r Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji pošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — fposa) je na j pripravne je poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi * dinarji. V Italiji in gaged enem ogemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščajočih atrofikov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do f25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 2%, to je po 3 cente od vaakega dolarja. Na nakaznici naj te vMha ena- čem: Izplačali v Mvjft. Ta pristojbina Je veljavne se dolarska Izplačila t Jugoslaviji ta Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CaHfiiJrSi:, ~~ KawTark Cit? Ekspresna služba v EVROPO! "D EDNA odplut-j a ob sobotah. Parniki odplujejo b pomolov II in 4 Hubokeu. Veliki hitri parniki. Dobra brana — veliki prostori. Potujte udobno na u. s. vladnih pamikih. PRESIDENT FILLMORE .. 10. julija PRESIDENT HARDING .. 14. julija PRESIDENT ARTHUR ____21. julija S. S. LEVIATHAN — July 28 GEORGE WASHINGTON — Aug. 1 S. S. AM E R ICC A — Aug. 4 PRESIDENT ROOSEVELT — Aug. 11 Pišite glede odplutja, cen, itd. UNITED STATES LINES 45 Broadway New Tork City Managing Operators for U. S. SHIPPING BOARD ANCHOR Ali boste dobili rojake v Ameriko? Kunzul Združenih držav v Zagrebu že sprejema prošnje za. potne liste in vizeje za. toletno Kvoto. CUNARDSKA plovba je najhitrejša na svetu. Potnikom s Cunard tiketi nI treba čakati na parnik. ker Cunard parniki odplujejo vsakih par dni. Cunard črta se je pogodila z Jugoslavijo, da i>omaga potnikom s svojimi uslužbenci, ki jih s tem. da jih vzamejo naravnost na parnik. zaS. itijo pred nezgodami in strofki. To delo je brezplačno. Za nadaljn* pojasnila vprašajte pri kateremkoli agentu ali pri CUNARD LINE 25 Broadway N. Y. New York. Plrmoiith, Havre. Peri« LA SAVOIE 14. Julijo, 11. avg., 8. »ept. PARIS 18. julija. 15. avgusta, 12. aept. FRANCE, 25. julija; 22. avg.; 19, »ep. LAFAYETTE 4. avg.; 1. »ept.; 29. »ept. New York. Havre* P«rU ROCHAMBEAU ...............7. julija ROUSSILON ............... 28. Julija CHICAGO.................2. avg. New York. Vi«o [Spalni, Bordeaux LA BOURDON NA IS........ 12. julija Nlf n nnA« UV>l-ra *«*»ta ali n H«n-i 19 STATE STREET. NEW YORK OPOMIN. * . Tem potom opozarjani rojaka ANTONA PREMRU, Ja mi takoj naznani svoj natančni naslov in pa kje da dela. Ako tega ne storiš, potem pa že ve*, kaj da te čaka. — Lnka Smrdel, 5910 Bonna Ave. N. K.. Cleveland. Ohio. (:Jx 6.9,11—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. VBim Tainoctl m potnika K da je natanko poučen o potnih istih, prtljagi In dragih strareh. <1 ao t rvezi s potovanjem. Vsled lolgoletne laknšnje nam je mogoč« i Trem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo naj-■toljSe parnik«, ki imajo kabina v QL rasredu. Ako §t» m namenili potovati v stari kraj, nam plut« kar ao te ' Velo korist. Naročnikom "Glas Naroda" ▼ državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nas potovalni zastopnik Mr. Joseph. Smalcel, ki je pooblaščen pobirati *narofa^ nino za naš list. Zato prosimo rojake, da ma bodo kolikor mogoč« naklonjeni. Upravniitvo NAZNANILO. Tutfl sni, ki šm niso smsrlftkl trta v. IJsnl. amajo potovati v stari kraj na oblak In |lm J« tfovoljsno vrniti as. Ns kaljo dajamo vaakamu ta« astfsvns pojaanla. Kdor teti Miti ssra^Iks aH oasn Is starega kraja, naj nam pita aa navodila, kajti Število priseljencev je opiejeno. Za potne stroKke Irplačujs po na-Ssm naročila Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser Stote Bank O Certlaadt Street New Ysrfc Olavno saatopotvo JaSrsnoko banka- Naš stari zastopnik JANKO PLEŠKO, ki je svoječaano potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj pta)no nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada ▼ paš posel. Rojakom ga topio priporočamo. Uprava Glasa Naroda. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUiUlH DRtAYAJL _ Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri IVAN PAJK Victor Dealer 24 Main St., Conemaugh, Pa. Cenike zafitonj, pišite ponj.