N«jve£ji slovenski dnevnik f Združenih državah VeUa za vse leto - . - $6.00 I Z n i Za pol leta - ■ • - $3.00 Net I Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 j GLAS NARODA list; slovenskih ^delavcevv Ameriki. l>e largest Slovenian Da3y in the United States. Inced every day except Somkyi and legal Holidays. 75,000 Readers. TBLSF0N: C0RTLANDT 2878. Entered ss lociond Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office it New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 232. — ŠTEV. 232. NEW YORK. WEDNESDAY, OCTOBER 3, 1923. — SREDA, 3. OKTOBRA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. SPLOSNO GLASOVANJE V OKLAHOMI Splošno glasovanje se je vršilo kljub tema, da ga je proglasil go-verner Walton ne postavnim. — Volišče v Tulsa okraju je bilo močno zastraženo. — Zmagali so Kuklusklanci. — Glasovanje se je primeroma mirno vršilo. — Waltonova stranka je že vnaprej vedela, da bo poražena. Oklahoma City, Okla.. 2. oktobre. — Razen v okrajih Noata in Murray s»« vršilo ljudsko glasovanj«* j>«» vsej deželi. 1/. omenjenih dveh • krajev [K.n . aj^., da okrajni uradniki prepovedali glasovanje. i Glasovanj« velik. je <►!> šfNtih /jutraj. Naval ni 1 • i 1 [>osebno NVmiri se niso vršili \ . JUn a jf »t razi U »m šerifa Sanfonla. K. ivil na stotine jtomožnih šerifov pod povelj-Steveiiv ki je imet pristaš governerja Walton*, je iz- Pri glasovanju so zmagali Kukluksklanci. Mi priznamo, da smo p<>ra/.eni. Poraženi mjw bili ie prej, prvino se je glasovanje prieeL■. Dobili smo zanesljiva porcn'iia. da so ikrinjiee za glasovni -t-** polne Ker >»tr;i>.ijo š«*r:t'i volišča. se ne moremo prepričati, koliko je resnice na tem. Namen tega trljtsovanja je d«zrnati, ee se laliko sestanejo po Klanci hre/ governerjevega dovoljenja, in ee smejo poslanci gover-itearja cd&taviti, ako mu dokažejo kako kaznjivo dejanje. (Joverner Walton je imej govor. v katerem je uznaeil volitve za proti postavne. bom več governor — je rekel. ee bo — Priznavam, da ne narod ustavo tako prikrojil, da bodo imeli kukluksklansk* člani Poslanske zbornice pravico obložiti me. ZA RAZVAJ TRŽAŠKEGA PRI-STANIftČA Trst, oktobra. — ^cm je dospel eho^lovaški zunanji mini-M»-r dr. Kudard Itene«. Nj*-gor namen je koncentrirati v Trsstu \vi čeboedovaško prekmorsko trgovino. Italija bo dala Cehoslovaški v zameno vee važnih koncesij. NATISNILI BODO ŠE VEČ HARDIN GO VIH ZNAMK. Washington, I). C., 2. oktobra. Generalni j>oštar New je odredil, naj se ponovno natisne 300,000.000 Hardinjrovih srpom Lnsk i h znamk. 3*rva zaloga, ki je znašala isto toliko, je skoraj popolnima pošla. BAVARSKA SE JE PRECEJ POMIRILA. NEMŠKA DRŽAVA IN NJENI SOSEDJE. / J \ / ^SltMlX S atXCOW i y .V • « / /v iTurrcAJtT ry Hjyvam/ A ° :/ f> /7, : ..; " / Svy-fl BltLKMO T i® Ki m- dm H / HUNGAR-Y Prusija, Vzhodna Prus.ja, Bavar ka. Radenska in Wuertemberska tvorijo nemško državo. Francozi SO okupirali Ruhr okraj in Porenje. Saška je v rokah komu trstov, fašisti in naeijonalisti gospodarijo Bavarski. Naravnost čudež je. da je Nemčija še vedno na zemljevidu. Nihče si ne ni ore predstavljati, kako te /a^vno stališče ima nemški državni kancler Stresemann. NOV ŠKANDAL V "BOLJŠI" DRUŽBI Milijonarka je umrla zagonetne smrti. Vdovec je predložil njeno oporoko, v kateri mu zapušča vse svoje premoženje. — Pravijo, da je bila zastrupljena. BENITO MUSSOLINI V VELIKIH ŠKRIPCIH ZAVEZNIKI ODŠLI IZ CARIGRADA KAHR JE POSTAL PREMIER BAVARSKE V svojem govoru je izjavil, da bo dala Bavarska vzgled vsej ostali Nemčiji. — Ministrski predsednik Knilling je resigniral. — Policija je dobila povelje razorožiti '4 črno državno brambo". — Časnikarski poročevalci protestirajo proti cenzuri. — Značilen govor generala Ludendorfa. — Upor v jetnišnici. KATOLI6KA DUHOVNIKA PRI COOUDOU. Monakovo, Bavarska, 1. o "k t. — Pred par meseci se je poročil Newyorcan Webb z Ub-letno milijonarko Gertby Gorman. "Webb Washington, 1>. t'.. '2. oktobra. Predsednik Coolidge je sprejel v avdijetiei nadškofa Vasiliosa in duhovinka Melahiosa. Zahvalila sta se nai za pomoč, ki jo je nudil ameriški Jideči križ Armenski. PRINC RUPPRECHT SE ZAVZEMA ZA IZPREMENITEV USTAVE. V Mooakovem in drugih bavar- je bil brez denarja, toda v fin? skih mestih vlada popoJen mir. | družbi se je znal sukati, vsled ee-I»anes je izdal vojaški diktator: sar se mu je posrečilo obrniti na- ilr. von Kahr proklamacijo. s katero prepove»luje vse štrajke t^r se ]>ozornost petične ženske. Začetkom meseca novembra je Monakovo, Bavarska. 2. oktobra. — V nekem razgovoru je rekel bavarski .diktator von Kahr, da preostajata Nemčiji zaeukrat samo dve poti. Nemčija se mora obrniti na levo ali na desno. Vsak kompromis je nemogoč. Zmagal bo bodisi mednarodni socijalizem ali pa patriotizem. Glede sebe je reke^, da je i>o prepričanju monarhist. In mo-tiarhisti so tudi skoraj vsi Bavarci. Nihče pa ne misli, da bi se Bavarska odcepila od nemške države. " * — Naše mnenje je — je rekel — da moramo najprej napraviti red v naši lastni hiši. L* ver j en sem. tla bo vsa ostala Nemčija sledila našemu vzgledu. Berlin, Nemčija, 2. oktobra. — Bavarski ministrski predsednik Knilling je resigniral. Njegov naslednik je postal bavarski diktator von Kahr. Vsled nenadnih razvojev je kabinet skoraj res dan zboroval. Kabinetna kriza se je razvila po ultimatu »euiake ljudske stranke. Iha ministra sta odstopila. Razburjene je pa prikipelo do viška, ko ko začele krožiti vesti, da prodira močna organizacijska sila proti glavnemu mestu. Ljudsko stranko podpira takozvana "črna deielua hramba". Proti večeru je izjavil pruski minister Se ve min g, da je dobila policija povelje razbiti to organizacijo. Nemški in tujezemski časnikarski poročevalci so odločno obsojali cenzuro, ki jo jc uvedel nemški vojni minister. Cenzura je bila danes popoldne odpravljena. Berlin, Nemčij a, 2. oktobra. — Danes pooldne ob petih se bo sestal državni zbor. Pri tej priliki bo govoril državni kaneler o zunanjih zadevah. Iz sedanjega nemškega ministrstva bodo bre« dvoma izstopili Laškemu fašizmu so se začela ma- Svečan odkod Angležev, Italija-I vsi socijalLsti, ker se ne strinjajo s ^tresejnannovo politiko. jati tla. — Italijanski ministrski predsednik ima premalo zmožnih ljudi, ki b: podpirali njegovo politiko. nov in Francozov. — Združene Socijalisti so tudi odločno proti temu, da bi bil v kabinetu kak osebam, ki bi skiuale ovi.a i javni promet. : Povzročitelji nemirov, kojih j>o-slediea bi ltilo prelivanje krvi. bodo kaznovani s smrtjo. London, Anglija. 2. oktobra.— Princ Ruppreeht je začel z velikrt agitacijo, naj se ti stavo toliko iz-premeni, »ta bodo ljudje smeli izvoliti monarhist« za načelnika republike. On je baje prepričan, da bi |H>stal načelnik bavarske re-jm-blike, če bi stnelo prebivalstvo glasovati zanj. Njegova zahteva pa najbrže ne bo sprejeta. preti z ostro zaporno kaaiij( vsem pa začela bolehati. Bolezen se ji je obračala na slabše. Pred par dnevi je umrla. Zdravnik je kon-štatiral. da je holehala na ledi-cah, mrliškega lista pa ni hotel napraviti, češ, da se mu vsa stvar precej zagonetna dozdeva. Pokojnica je zapustila več opo-rok. Nekatere so bile podpisane, nekatere ne. —V eni teh >porok je zapustila Lcndon, Anurlija. 2. oktobra. — sorodnikom vse svoje premoženje, Munn'ani so obkolili močno šnan- v drugi pa za pušča vse svoje pre-sko postojanko v Bu Hafori. M a-'možen je svojemu možu. Premože-roko, nje znaša nekaj nad tri milijone Zadnja poročila, ki jih je sure--" dolarjev, jel tukajšnji 4 * Daily Express" Truplo «o raztelesili in zdrav-pravijo. da je- španska popadka \ niki so dognali, da je umrla vsled maročani so n/PA.DLI Špansko postojanko. sila nevarnem položaju. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH OZEMLJU s« potom naie bank« lrrrfnjsjo xanesljlvo, hitro ta 90 nisklfe ▼israj m Mis mAs cm JofMlsTiJs: BaspoflUj* m MdaJ« poŠte lxt LzpUtaJ« "Kf. poitnl tokovni trtd" ts "Jadranska banka" ▼ Ljubljani Zagreba. Beocrsdu. Kranju, Celju, Maribora. Dubrornlku. BpUto. Saivjsvu aH dragod. kjer je pafl as Hitre 1000 Din. .. $12.30 .. K 4,000 2000 Din. .. $24.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $60.50 .. K 20,000 Prt na k vili M, m znat« J« manj k«t an ttaat Slnarjav raSunhn« NMMI m U aantov u MIhIm In draga atraAka. Italija tat BMdiM •itmlj«! ■sspoMljs ma hAUs polt« ta tavMOs "J« Opatiji bi Sadra. 200 lir .....T. . $10.20 300 lir .........$15.00 500 lir ................$24.50 1000 lir ................$48.00 zastrupiljenja. Nekdo jo je vidno in polagoma toliku časa, da so ji prenehale ledice delovarti. Hedaj nastane vprašanje, kdo je bil ta 4'nekdo'*. Xjena bogata žlalita sumi nje-| nega moža. Mož trdi, da je nedolžen ter namiguje. da je krivda najbrže na ; strani njenih sorodnikov. Kot vse kaže, se bo iz zadeve zopet razvil tak škandal kakoršni so običajni v iakozvani 4 4 visoki družbi'*. Zaenkrat ima zadevo sodi&če v rokah, ki bo skušalo priti skrivnosti na sled. Prt nakazilih. M znala J« manj lip n4unlm# p^gg^j H M mm« mm pottnln« In drug« atroika. 1» »siUJalve, ki pns^ajs sas Mk psi Usti Mar aH p« » ivatfssi m MJiJesc p« ■ mihi^l fte [Milni umi Vrednost dlatrjcm in liram m daj nI stalna, menjalna wB Oat In noprt- Kakorano; ts taca nalogi nam nI mocoCe podati nataafos ecne vnaprej. Računamo po osni onega dne. ko nam iloeptt yw't^ dam 1t T rofen. GMc tsptaHl w —mHMiMi 4» *arMh delto pSdksa ectaa e tsss 1Mb. Dmmi mam Je poslali Mjbott b pe DSSMSIIS Uamj Oids r all pa Maw Pratt. M fRANK BAKBTTR BTATK BAHK Pariz, Francija. 2. oktobra. — Iz Italije sicer prihajajo poročila, da stališče laškepa fašizma ni prav posebno trdno, iz zanesljivih virov se je pa izvedelo, da je močno o-majano ter da se Mussolini ne bo mogel več dolgo časa vzdržati na površju. Mussolini si na vse mogoče načine prizadeva osredotočiti zanimanje Italije na mednarodne probleme, da bi odvrnil nevarnost, ki preti njemu in njegovi stranki doma. — * 1 Vladna stranka je fašistom odločno nasprotna. Razen Mussolini ja je le še par fašistov, ki imajo nekaj vpliva, v spi osnem je pa fašizem rodil same kričače. ne pa voditeljev. Mussolini je mislil, da bo zbral krog sebe najboljše može srtarrh setrank. Najboljši možje so pa pristaši grofa Sforze, bivšega italijanskega poslanika v Parizu. Sforza in njegovi pristaši pa dobesedno ignorirajo Mussolmije-zastrupljal pre- vo politiko. Ce hoče Mussolini, da bi jih zopet pripravil k delavnosti. mora znova ustanoviti svobodo. Če pa hoče to storiti, mora odpraviti oborožene bande. Kakor-hit.ro bi pa ne imel več na razpolago oboroženih band, bi se moral pokoriti ukrepom poslanske zbornice. ^ Kakorhitro bi se pa vklonil u-krepom poslanske zbornice, bi bilo enkrat za vselej konec njegove moči. Dolma Bagče. Na eni strani je mo-šeja, na drugi pa sultanova palača. Na trgu se je sestalo sto angle države se niso udeležile Blavno- zastopnk nemških monarhistov. sti. — Prihod turške garnizije. Berlin, Nemčija, 2. oktobra. — Sem je dospel "speaker'' ame- --riške poslanske zbornice, Gillett. Sedaj je gost ameriškega posla- Curigrad, Turčija. 2. oktobra. IlUia Houghtona. Danes opoldne je bila končana Monakovo, Bavarska, 2. oktobra. — General Ludendorff je zavezniška okupacija Carvgrada. j ^anes Jako značilen govor, v katerem je odločno obsojal ko- Vojaki so odhajali že ves prejšnji ■ nnmiste in socljaliste. teden, bojne ladje so odvažale voj-J drugim je rekel tudi naslednje: ni materija!, danes je b'.ia pa oku- ( — Proklet najbo tisti dan. ko je Nemčija prenehala bojeva-paeija oficijelno zaključena. |nJe s podmorskimi čolni. Tistima dne smo nastopili svojo, sramotno Slavnost se je vršiLa 11a trgu pot. Nemčija mora zopet razviti svojo zastavo. To se pa ne bo prej godilo, dokler ne bosta komunizem in marksizem uničena. Sedaj se je začelo protigibanje. Vsak zaveden Nemec se mora boriti v prvi vrsti. . . Berlin, Nemčija, 2. oktobra — V derendorfski jetnišnici. ka-ških in sto italijanskih vojakov ,ftor pošiljajo Francozi politične zločince, je izbruhnil upor. V isti in častnikov. Isto toliko je bilo1 jetnišnici se nahaja tudi nemški industrijalec Krupp von Bolilen. tudi turških vojakov. j Sedemdeset nemških kaznjencev je napadlo stražnike. V boju Zavezniške zastave so postavili; bil usmrčen en kaznjenec. Veliko kaznjencev in čuvajev je»ra-skupaj, nakar so godbe zaigrale. njenih, vse tri narodne himne. Veliko Britanijo je zastopal general Harrington, It ail jo general Mombelli, Francijo general C-har-py, Turčijo pa princ Sheba Iled-din paša. Zatem so zavezniki vzeli vsak V soboto so se pojavili v Taito, svojo*zastavo, nakar so Turki raz- Ea vzhodni obali otoka Formose vili 5Vojo. j močni potresni sunki. Povzročena Vse godbe so zaigrale turško žkoda Je precejšnja. Ce je tuui narodno himno. ' človeških žrtev, se zaenkrat Nato so vojaki salutirali tur škemu polumesecu ter odšli proti) Mir je šele vojaštvo napravilo. NOVI POTRESI NA JAPONSKEM. Osaka, Japonsko, 2. oktobra. — ,' še ni moglo dognati. SPOR. MED MEHIKO IN VENEZUELO. Washington, D. C., 2. oktobra Državna department je dobil danes zanesljiva poročila, da so di-plomatične zveze med Mehiko in Venezuello prekinjene. Oba poslanika sta bila odpoklicana. Samo konzularni agent je so o-stali na tivojih mestih, pa tudi ti bodo vkrstkem času odpotovali pristanišču. Tri ure pozneje so se že nahajali na visokem morju. V prvič po štirih letih ni v me- V KUESTRINU JE ZAVLADAL POPOLEN MIR. Berlin, Nemčija. 2. oktobra. — NECTYOR&KI ŽUPAN SE JUTRI VRNIL. BO ROJAKL NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI\ wuertembrska vlada Saratoga Springs, 2. oktobra. Če se ne bo newyorskemu županu Hylanu zdravstveno »tanje poslabšalo?- se bo vrnil v četrtek na svoj dom-v Brooklvnu. Bolan je bil vsega skupaj nekaj nad dva meseca. stu nobene zavezniške uniforme. I>anes je bilo oficijelno razglaše-Združene države se niso udele- da so vsi udeležniki včera;-žile današnje slavnosti. Brodovje šnjega upora v Knestrinu na var-Združenih držav je namreč že prej . nem. Vseh sknpaj jih je nekaj nad odplulo. j Uporniki so imeli pri spopa- __I dLh enega mrtvega in več ranje- ! nih. Ojačenja, ki so dospela vče-p^VI SNEG. i raj v Kuestrin, so se zopet vrnila __I ua svoja stara mesta. Maine, je padel | državni uradniki so mnenja, da je bil navsezadnje ta upor nekaj dobrega. Izkazalo se je, da je vla- DVA BIVŠA PBEMOGARSKA URADNIKA POD OBTOŽBO. Halifax, N. S., 2. oktobra. — Velika porota je danes obtožila James B. MacLacliana in Daniela Livingstona, da sta tekom zadnje premogarske stavke širila neresnična poročila. Oba sta bila člana okraja 2G United Mine Workers. PREISKAVA GLEDE UMORA LAŠKIH KOMISARJEV. V Gardiner, .tj^hh-, jc puci j včeraj-prvi sneg. Padal je samo par minut, nakar ga je vzelo solne e. Ponoči je padla temperatura na 40 stopinj. da neprestano čuječa in pripravljena ter da zamore zatreti tudi širokopotezne demonstracije. Brindisi, Italija, 2. oktobra. — Mednarodna komisija, ki preiskuje umor italijanske obmejne komisije na grško-albanski meji, se je danes vrnila na fcorpednem ru-šilcu v to pristanišče. Člani komisije so izjavili, da je italijanske komisarje umorilo trinajst oseb, ki so bile vse oborožene z enakimi puškami. WUERTEMBER&KA PROTI BERLINU. London, Anglija, 2. oktobra. — Exchange Telegraph je dobil iz Berlina poročilo, da-se je začela pogajati z ZR—3 BO PREVAŽAL POŠTO MED NEW TORKOM IN LONDONOM. SLOVENSKI ZDRUŽENIH DRŽAVAH. V bavarsko glede skupne separati- stične akcije proti Berlinu. Velikan&ki vodilni balon ZR—3, ki ga gradi Nemčija za Združene države, bo dovršen začetkom meseca novembra. Njegov poglaviten namen bo prevažati pošto med •New Torkom in Londonom. * V dveh dneh bo dospelo pismo | iz Amerike v Anglijo. 3ENATOR JOHNSON SE BO BORIL ZA GARANTIRANE CENE. Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za itiri moške glasove Uredil Matej Hub*d Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Com • poitnino $3.00. "GLAS NARODA" 133 Cortlandt St., Now York. N. T. Washington, D. C., 2. oktobra. Danes je dospel sem Magnus Johnson katerega je izvolila senatorjem farmerska in delavska stranka v Minnesoti. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da bo njegova prva dolžnost boriti se za izboljšanje razmer ameriškega far-merja. Zahteval bo, naj se znižajo železniške pristojbine za far merske pridelke -in naj se določi garantira no ceno za pšenico. OI.AS NARODA, 3. OKT. GLAS NARODA" iiijiu,ii4.w|^ipilwj[ii! ulj i lil ani PuDiunM ojr _ L9VII wf ManfiatUu. Nm Y*fc Ctt9, M. V. L A I NAHODA- Za N«w y«rk mm ■obaarlptton Y—rty muia vmU mmm lmw>« m<«M trn m m mm »rlobCmj«!*. m, m< V RUSIJI SE JASNI i —— . . . Na svetu se dogajajo stvari o katerih nimajo ljndje niti naj- manjM'ga pojma. Posebno o Rusiji ima zunanji svet sila čudno mnenje. Začnite govoriti povprečnemu Amerikaneu o Kusiji, pripovedujte mu dobre ali pa .^labf* stvari, on m bo vednc predstavljal velikanko deželo, v kaleri žive smrdljivi in kosmati divjaki, ki so *>i v bdi v glavo, da bodo zavojevali ves svet in da bi .se moralo v tem alučaju vs*» pokoriti njihovemu divjažtvu. Pred kratkim je bila v Mo*kvi poljedelska razstava, katere se je udeležila vsa poljedelska Kiuija. V Ameriko je dospelo samo izročilo o otvoritvi te razstave, ki je pa izvenn-dnega pomena, ne samo za Kusijo, pač pa za ves svet. JasLUt je, da sovjetska vlatia ni vedno božala ruskega kmeta z žametnimi rokavicami. To je hila naravna posledica tevi^j prevladujočih razmer. Ne laiiiu to, da so bdi kmetje nezadovoljni z moskovsko vlado, eeUj hovrazmiu so ji bili. T«, »da potrpeli so, ker jim ni kazalo drugega. Moskovska poljedelska razstava jim pa pomenja prvi važen in oheneui tudi uspešen korak k sporazumu med sovjetsko vlado in ruskimi kmeti. Ha^stava je zanimiva in »irok^potezna. Otvoritve se je udeležilo na stotine kmetskih delegacij in 10,000 delavskih delegatov. Poglaviten namen je, seznaniti ruskega kmeta z modernimi poljedelskimi metodami, pokazati mu, kako je mogoče z manjšim naporom i rpati iz zemlje več kako je treba napraviti deželo gospodarsko neodvisnim, tla iu* bodo v bodočnosti gospodarske blokade nikdar več opašile ruskega prebivalstva. Pri otvoritvi razstave je govoril Leninov namestnik, Rvkov. Njegov govor je bil jako značilen, in v govoru je bil brez dvoma najpomembnejeai naslednji odstavek: — Rusija je napravila čudež. To velikansko ozemlje krog Moskve, ki je bilo še pred kratkim močvirje in barje, je izpremenila v krasni razstavni prostor. In vse to je trajalo samo štiri mesece. Lepo smo pnu*di meščanske evropske države, naj nam pomagajo pri obnovitvi naie dežele. Naie prošnje so pa povsod zadele na gluha uiesa. Pr bil jeni smo bili zanesti se na svojo lastno moč, na svoja lastna sredstva. In danes vidi svet, kaj zmoremo, če hočemo. K met ve, tla komunist dela zanj in tla je njegov prijatelj. 1'pamo. da bo Evropa 0|Mzala, da je Rusija stopila v razdobje zopetne obnovitve. ti v ropa. bo to brez dvoma opazila. Morda bodo opazili celo v Waahingtonu T Dopis. Iz Belokrajine. I.etos j*» živahna trg<»r,iiui s ^i-vami, ki jih bodo povečini prekuhali v rakijo. Nekaj l>o tudi potiii-fc*ntih, aLi naša roUa nima nikoli take een* kakor hoeutiLska, ker nimamo Mlšihiic bn-z dima. Zadnji eas je if. da zapnejo RekAcranjci tudi mislit i na brezdimne sušilnice. od katerih bodo imeli dokaj korinti. Na Utofrijera ljubljanskem ve-lesemnju so bile zr||>eit ra^tfavlje-ne aidleMbeke pisaniee, ki no imeJe dovolj občudovalcev. Na kmetuki pravnik ob mali ma-«i na Bledu je mLo precej liolo-kraujeev. Nastopili »o tudi v narodnih no*ah adlevički Uunburaši, ki *o dobili iiesto nagrado pri te4v-mi »kupin narodnih Prihod- nje leto se hočejo Iieliruu-ji prav pohvalili na*o muziko. HU*laj Me bomo začeli zopet prav živo zanimati za ioo*t (>ri Žuničih, ki je jako potreben. PoeLmac Neman ič ga je sicer obljubil. ali most ne bo ** tako hitro gotov, Če domačni ne vzamejo stvari v roke. Pud par dnevi na* jc presenetil arUnntA'il, ki s* je peljal na Pre-loko. Malo težko je flo po *labi ee*ti. ali prjiel je le na vrh; nazaj pa je «el na Vinico. Hivii nui.isif-r dr. Nilco Zupanie dola na to, da bi dobila BeJokra jina tvoj narodopisni muzej. Po našem bi bilo najprikladnejše, če Iti se i»-a -namestilo v novi soli v (j-radeu. k*-r je blizu železnice in v sredini Belokrajine. Potem pa tudi ne bo zopet prepira tned Me-tličani in Ornomaljei zaradi te stvari. Cujenio. da bo zidana nova pradačkr .sola v narodnem *Jogu. kar bo zelo l-po. zlasti ker jo lx> prav dobro videti z železnice. Proslava osemdesetletnice gospe Ha r in gov e se je izvrtala prav lejM). Narodna društva: Sokol, Čitalnica in Ciril-Metodova podruž-niea so ji poklonila. sfjomienieo s et^ititko. podružniea '"Prabude" pa lepo diplomo, kjer so narisani razni belokranjski vzorci in izdel-ki. Tudi okvir je v narodnem stilu. Gospa je bila vidno vzrado-ččena. 1 Trgatev bo letos bolj pozna, ker se grozdje le počasi irn^iča. Pričakuje se. da bodo cene vinu padle, ker so še precejšnje stare zaloge. Narod nima več d*»narja za pijačo kakor prv a let i, zato je vinaka kupeija tudi slaba. Farm Products Go bic. Walker 7300 Iz Slovenije. Smrtna nesreča v premogokopu. V državn-tn premogokopu Velenju se je smrtno ponesrežU ru-Jar Frjjne Pire. Pri delu v i-ovu se je nanj podrla iz precejšnje višine plast premega. Bil je takoj mrtev. Zapuš -a ženo in otroka. Nesreča na cesti v Mariboru. &in posestnika, lTletJii Rudoll Knuplef, je peljal težko nakižeii voz gradbenega materijala po Ko-roški cesti. Na Vodnikovem trgu se nenadoma ^plašijo konji ter s? pustijo v dir. Fant, ki j«* «»edel na vozu, se jf» trudil, da ustavi konje. Pri to.m pa je izgubil ra\nioteižje ter padel čez voz in na lijeg-a težek železen zaboj. Dobil je težke poškodbe na rokah iri obrazu. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pj-uioe t»»r ga jw^peljal v bolnico. Samomori vsled bede. Dne 10. septembra ponoči so našli v parku v Mariboru na hribčku obešenega finančnega paznika Prana Pro lias ko. Sumi se, da ga p' gnala v sinrt beda. Vrat si je prertual z britvijo v samoiam-ilnem namenu na Viču bivši železničar FTre.n Jskopec. Nje-sjova rana je zelo nevarna. Vzrok poskuseuega sanumutra je beda. To je že drugi .samomor, ki «e je zgodil v kratkem času na Viru. Maščevanje nad stavkokazom pred sodiščem. Dne 3. avgusta je sedel rudar Ivan Klemene v večji družbi pred neko hišo v Trbovljah. Pogovor je nanese! na neke^ia rudarja Al. Sehonerja, četi, da kljub rudarski stavki hodi na delo. Pri tej priliki je pretil Kleuietie, da bo pretepel Sehonerja s pasom, ker je stavko- poleg šole vilo, ki je v nji nasadil kaz. Klemene je v resnici dvignil *. raznega sadnega drevja. O ,sadje- Peter Zgaga | Prejšnji teden je bil milijonar Ward oproščen pred poroto. Časopisje je objavilo o tem procesu dolga poročila. V poročilih je pa bil na največ vreden naslednji odstavek: Načelnik porote je izjavil, da Ward ni kriv. Ward je planil kvišku, prevrnil v naglici par stolov, planil k načelniku poroie, stisnil njegovo roko ter mu dolgo, dolgo zrl nepremično v oči. Zatem je stisnil roko vsakemu porotniku posebej. * * * Ne vem, kaj so imeli med seboj, rekel bi pa nekaj, namreč, da nobenemu porotniku, ki so oprostili Warda, ne bo treba več de-j lati. Brez dvoma bedo preskrbljeni za vse svoje življenje. V tistem dolgem, dolgem pogledu in prisrčnem stisku roke je bilo jasno izraženo to zagotovilo. # * * "Denar sveta vladar". Z denarjem je mogoče vsakogar podkupiti. Edino4e vest je nepodkupljiva. Sama sreča, da taki lahkoživci kot je mladi Ward, nimajo vesti. SttgoBUitmtij&ka Ustanovljena L 1898 ICatnL Itebturta Inkorporirana 1. 190I GLAVNI URAD v ELY. MINM. Glavni odborniki: Pnsednlk: RUDO J .F PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tainlk: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. ZaCasnl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN UOVEKN, — utb Ave. Baat. Dulutb. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. QRAHEK, SOS American State Bank Bid«.. HI Grant St. at Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK, Room S06 BakeweU Bid«., cor. Diamond and Qraat Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chicago. nL FRANK SKRABEC. 482i Washington Street Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD 6LABODNTK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORE NT A, 310 Stevenson Bide.. Puyallup. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, U, Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3i>3 Park Str., Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEl^ARC. 538 Market Street. Waukegan, I1L Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda" V Trst je dospel eehoslovaški zunanji minister «lr. Beneš. Njegov namen je napravit! z Italijo pogodbo, ri-tožbo zaradi preniz.ke- kazni, ker gre za ogrroženje javnega reda. Smrtna kosa. Profetaoir Maks Plertetfenik je IJ^. septembra po daljni bolezni na svojem posestvu v Pišecali pi i ISrežieah umrl. Pogreb) se je vršil v Pišeeah 15. <»»(j>t. ilaks Pleter-sni k se je rodil dne 3. decembra 1S40 v Pišecah pri Brežicah, hodil je v gimnazijo v Olju od leta 1851. do 1859., (študiral nato štiri leta klavno filologijo in slavisti-ko (to pri Mikloiieu) na Dunaj«. Jeseni 1. 186M. je natopil kot na-mestni ueitelj v Mariboru, leto pozneje v Celju. V p<*letju 1865 je bil imenovati za stalnega gimna-z;jskega učitelja na nižji realni gimnaziji v Kranju, kjer pa službe ni nastopil, ker je prejel že prej imenovanje za stalnega gimnazijskega učitelja na višji gimnaziji v Gorici. Po dveh letih (1867) je odšel na gimnazijo v Trstu, kjer je ostal štiri leta Jeseni 1.1871 je pričel na (I.) gimnazijo v Ljubljani, na kateri, je služboval do upokojitve (1900) celih 29 let. Pi«at<4j«ko delo je pričel» sliko rutke književnosti v 4 4 Slov; Beneševa pogajanja v Trstu sn nav jasna slika toJiko opevane slovan-; poveljnika solunske froilte. Glasnikir' (Krvlov, 1868); nato je pisal za Stritarjev "Zvon" in "Šlov. Narod"' sliua iz rimske in grške književnosti in zgodovine Antigjona "Slov. Xar<>d" 1875. Peri k le j 'Zvon'7 1877, roman Prvi dnevi drugega triumvirata, "Zvon" 1880; več zanimivih razprav je priobčil v jrimn. programih. lako o 1;Slovu o polku Ig^^r jevem" (ltta 1865), o Voduaku. učitelju ljubljanske gimnazije | Jugoslovani se bodo lepo pod (Ljubljana 1^76), o slovenščini nahwom obrisali ter pobirali po ba-Ijuhljanskem liceju (Ljubljana roškem in dubrovniškem prista-1837), pri Matici Slovenski ("31o-j'ni&eu školjke, če bcnlo hoteli, vanstvo' in razne posamezne razprave) i. dr. Glavno delo pa, ki je poneslo Pletei^nikovo ime v široki znanstveni svet, je vzorni Slo-vensko-nemški slovar (18y4r -95), ki ^ra urejeval in s^jisoval nad deset let. V njem je, kolikor je bilo to praktično mogoče, uveljavil giasoslovna in nagla^evalna načela najmodernejšega slovenskega jezikoslovca svoje dobe, o. Stanislava Škranea, m ustvaril s tem enega najboljših in znanstveno najbolj porabnik slovanskih slovarjev. V znak priznanja za to v sto venskem jezikoslovju epohal-no delo je bil pozvan po prevratu za pravega člana ljubljanskega Znanstvenega društva za humanistične vede (ustanovljeno leta 1820.). Umrl je 10. septembra po dva-tedenski bolezni v s\'oji vili v Begunjah na Gorenjskem dr. Jurij Catti, vpokojemi zdra\niik-j-)4*ima-rij z Reke. Bil je ugleden zdfrav-nik, ki je brezplačno tukaj obiskoval bolnike, dofkler mu zdravstveni svet lega ni prepovedal. Odslej je smel k bolnikom le na županovo priporočilo. Pred tkakimi 30 leti je bil prišel v uatie kraje, k\ f i se mu tako dopadli, da je kupil Vse Btvarl tlkajoCe se uradnih «aJev kakor tudi denarne pollljatT« naj se pofilljnjo na slavnega tajnika. Vse pritožbe na] se pofitlja na predsednika porotnega odbora. ProSnjs za sprejem novih članov In bolnlAk* spričevala naj se pofillja na vrhovnega, zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. 9. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. General d'Esperey v Skoplju. ] Ustanovil je neki ravnati ij Francoski maršal in jugo*lo- podjetja v Novem Sadu vanski T-astni vojvoda Vraaiehet s l^močjo svoje lTletne hčerke >» d*Es>pertfv je na pntu v liitolj ob- katew jo /ivel v divjem zakrilil. iskal tudi Skopiie in pri^wtvoval Y khib ^vojiani zvijačami ipri- zailušnici za padle francoske vo- va'Ml m iz jaUe, Njegov prihod je bil pravi uSlednej4ih novosadskih rodbin in triurni' i"ranco«&o-juposlovanskega ' ^ dogajale tam^neverjetne or- biatstva. V.se mesto je bilo v za-1 l«n-verznosti. rimski «pe- stavah, meščanstvo in vojaštvo je reji je tudi pir«il v liste. Dokler je bil še v službi, je prebil vsako leto sivo j dopust v Begunjah, po upokojitvi pa je ves toplejši ča.s preživel tukaj s svojo soprogo. Njegova hči — edini otrok — je poročena na "Reki z znanim advokatom div Vio. Umrla je v Nemški vasi .pri Rib-niei po dolgem bnlehanju Marija Cešarek, mati župnika Fi-anca Če-šarka na Brezovici. Umrla je 17. sept. v Moškanjcih na Štajerskem Diza Vesenjak, po domače Filpova. mafti narodnega poslanca prof. Ivana Vesenjaka. T'mrli so v Ljubljani: Ignacij Nairlč. delavčev .sin. 1 mesec. — Soči j Tihon, kovač, 26 let. — 1^'an Cund«r, delavec, 33 let. — Ivana Prošek, železniškega skladiščnika A*dova, 55 let. — Ivana Meze, železničarjev« hči, 5 mesecev. — S. Marija Nikolaju Smerdel, nsmi- manja vredno, ljenka, let. — Matrija Miheleič, žena umirovljenepa nadkarrjača, 82 let. — Andrej Petemel, hira-r lec, 84 let. • — Drobca ILojar., re-jenka, 2 leti. — Josiplna Proeen. hči železniške jra sprevodnika, 1 dan. — Josip Žun. dninar, 52 L — Martina Simončič. uradnik ova hči 3 leta. — Leon Maccoratti, želez-j niiski revident, 45 let. — 'Uršula Kržič, posestniea. 64 let. — Anton Erjavec, kočarjev ski, 16 let. — Ivan Puc. slikarski mojstelr, 50 let. — Neža Dnenik, užitkarjeva žena, 18 let — Milan Indof, šivilj in sin, :i mesece. ske vzajemnosti, v katero žal, edi-nole Jugoslovani tako verno verujemo. Vsi ostali slovanski narodi so jo i že vrgli med samo šaro. Čehi in Poljaki so le toliko na-! ši bratje, dokler je bilo njihove- j mu žepu koristno. Kako-rhitro bi pa imel njihov ! žep trpeti na našo korist, so nam j bolj tuji kot vsaj tujec. # * * Dokler se bomo na druge zana šali in na druge zidali, se nam bo vse sproti podrlo. "Naša mlada moe naj se razvije, naj premaga noč" — nam svetuje naš najboljši pesnik Župan čič. To je beseda vseh besed, to je ge.slo vseh gesel. Kakorhitro krenemo s te jesno začrtane poti. nam niti Bog nit' vrag ne moreta pomagati. # . # Italijanska princesa Giovanna je zopet zbolela. Oče in mati sta v velikih skr beh. Njena žalost je umevna. Ni je stvari na svetu, ki bi je ne žrtvovala oče in mati za svojega otroka. Vseeno je pa šla italijanska kraljica malo predaleč, ko je vzkliknila ob bolniški postelji: — Vse bi dala, vse svoje kraljestvo, sa mo da bi ozdravela! Zaenkrat namreč razpolaga z laškim kraljestvom samo Mussolini. In zadnji fašist ima v kraljestvu več besede kot pa vsa kraljeva žlahta. i-ater pa je posnemal člane in čla- ,-dušeno pozdravljalo" bivšega khl,m v !"azilih P<>loŽajill, se- ( veda z masko preko oči. Več oseb je bilo aretiranih. mandant annije genelral Terzič je priredil na čast maršalu banket. Na grobove francoskih vojakov j V«lik požar v Bosni, so bili položeni venci. Maršal Fr. Tuzle poro aijo, da se naha- d'Esperey je bil izvoljen za čast- Jajo drž:ivni gozdovi "Poloni" že nega meščana Skoplja. 1 nekaj dni v plamenu. Mnogo liek- i tarjev gozda je uničenih in ]»ožar Čudna usoda dveh egiptovskih js0 širi /. nev.-rjetno hrti-ostjo. Iz rakev. ■ Tuzle so odpotovali oddelki voja- V narodnem muzeju v I3eftgia-ištva' ki »»logo sodelovati du sta cxl 8. septembra postavlje, ni 2 e«ipt(.vs>ki rak vi, ki «ta po zelo čudnih okoluostiii prispeli v Beograd. Ko .so ju na carini (»tvorili, našli so v njiju veliko mno- pri gasit vi ognja. Apaši niso samo specijaliteta Pariza, tudi v okolici Beograda jih je /a* žino čokolade, ki je bila na ta na- lepo .število. Te dni so napadli, činrvtihotapljena iz Anglije. Obe markirani in prevlečeni v uniftn--rakvi sta prišli zato na javno dra- me. so slabotna, suhe rasti, za kako nadnaravno bitje ;ili ne, in vi si med seboj pripovedovali, kako jim je prejšnjega dne prinesel sveže vode. Vedeli so, da ni bil na njih razbiti ladji, in za-ra^Utega jim je bila njegova na-wut-nost popobioma neumevna. Njih pogovor je imel ta dobri uspeli, da so imeli mladeniča za nel:o višje, njim prijazno bitje in oda ker *o spadali k rodovom, Mvbivajočim oh obrežju, in ker so lili ie izza mlada vajt-ni, biti v voli po Vt* dan, serefcli lažje ka-or ostali »ilžnji, ki vs«» jih bili pri-nali iz notranjih doieJ, ali pa ev-■oprtki in«»ma«-ji, ki so bih vsi po-nrli. Videlo se je, da 90 Afrikaner finalu zopet za dobil i avoje moči soln<*ni gorkoti, ki je bila. tako imnosna za Franeisna, ter «e jeli pogovarjati ned ^-l><-j. Vsi ni zu-p*-t oživeli, samo zanemarjali s*> me, ki so najlmlj potttlbovaU poni'Kraneisco jim j« dajal razna znamenja, toda nw> ga razu-nn li Vrnil se je na grič, nalil vode v vre in i/a jkn prin^wel. Ponudil ga je otiemu iziibed njih. ki je hlastno »egel p»> njeni. Voda je bila nekaj p(nebnega, kar so le mahikdaj dobivali na suže»»j>ik: ladji te bi bil popolnoma izpraznil vrv, da mu ga ni Franewco vzel t4*r ponudil drugemu. Trikrat «a je moral napolniti, |»redno je dal piti vsem. Nato jim je prinesel nekoliko pre peč ene a ter jih zapustil, zakaj izprevidel je, bi-ee zopet zušlo Franc-iseo je kmalu ^Lb-nil, da naredi pomočjo zamorcev iz ladjinih ostankov plav »n poizkusi dospeti do Obrežja. Nato je legel drugič na tem pomenljivem kraju, .se priporoč varstvu v •»eg* mogočne ga Boga in kmalu trdno za.spaJ Šele ko so topli solnčni žarki pobijali na mladeniča, sc je prv budil. Pil je zelo utrujen od na porov in trpljenja prejšnjega dne in tudi raditega, ker prvo noč 11: oil zatrsniJ očesa. Vstal je in sede! na zaboj. Kako ves drug prizor se je »tedaj nudil njegovim očem ! Ocean je zopet upaval, nebo jt bilo čil*O ju^no in niti najmanjšega oblačka ni bilo videti na nebu. Oba« rj- je bilo čisto in ravno; rahel vetrie je pihljal nnd temno-modrkn m*»rj«m, iznad katerega se je zopet vzdihoval peščeni otok \ isti velikosti kakor onega dne. I.o j stopil Fram-isco prvič nanj. Toda to je bila vst lep»/ta prizora. Ospredje otoka j«' bilo videti strašno. Vse obrežje je bilo poeaito s kirs: rurbite ladje s oodi za vodo in z drugimi stvarmi, ki l«v.ala trupla onih, ki wt brli poginili. Na nekaterih krajih so bila trupla vržena daleč na suho in sc» b»la vsa suha, dT*\>!ja pa so ie vndno plavala na malih valovih. liila je prava po-doba sinrt i m razdejanja. Rešeni zmiuiivi vedno spa- li. ko je Kram s«eo zapustil nvoj vz v lien i prostor in kronit na o-h rež je, da vidi, kakiaie pomočke za rewutev mu je dala tnja nesare-«"a. Sa veliko svoje veselje ni na-m*1 .samo r možice sodov, temveč mnogo tudi napolnj1o-žili na stran ves živež in oblačila, ki so utegnila biti še dobra. Zamorci <0 delali rade volje ter .so kazali precej razumnosti. P redno je napočil večer, je bilo na var-nem vv, kar je imelo le kojičkaj ka. Po takih nezgodah je zrak v rudnikih zadušljiv radi strupenih plinov in le, ako je takih aparatov brž pri roki, je mogoča rešitev. Dandanes ima rudniški urad . . na razpolago za reševanje 10 že- vredmaOi. \alov, so metali (leznUkih vozov ^ sedem tovornih avtomobilov, opremljenih za re sevalne svrhe, ali dostikrat treba precej časa, predno dospejo na lice mesta. Upa se zato, da se bo- .semintja le mrtva trupla in ostanke razbite ladje, ki niso bili za nobeno rab*». Mnogo ča^sa bi nam vzelo, ako bi hoteli natančneje popisati vse na- lovavnie Franciseovo in zii- (1° posknSnje z aeroplani v svrho v rudnikih posrečile preuovavnje moreev tekoni naslednjih • pluli * hitrostjo štirih I reševanja Hitrost in prostost gibanja, ka kor tudi okolščina. da niso aero plani odvisni od železniških voz nih redov in slabih cest, napravijo, da bi aeroplani izvrstno služili za reševalne svrhe. Sovjetska visokošolska reforma Visoko šolstvo v sovjetski Rusiji je zdaj radikalno reformira no, ker se je odpor profesorjev zlomil. Visokošolski študij traja Očividtc o japonski katastrofi. treh milj naravnost proti tVbrežju. ^le ko so bili po! milje od otoka, !tri ^ poHeta, polovica ur je odrede je izgubil ves strašni smrad, Nena za praktične vaje, dostop do prihajajoč (»d gnijočih trupel, ki] visoke šole imajo tiudi absolventi jih niso mogli vseli pokopati, ker takozvanili delavskih fakultet, ki bi jim bil ta posel vzel preveč ča- j jdi lahko poseča vsak, tudi bres. sa. Zadnja dva dneva njih bivanja posebne šolske predpriprave. V učnem načrtu so takozvane čiste vede stopile skoro popolnoma v ozadje in prevladujejo praktične discipline. Tehnična aola ima — na otoku je po&al smrad tako strašen, da so se celo zamorci začeli zgražati. Predno je nastopila noč m je bil plav kakih osem m-alj o j>> našli *edaj. če so podatki (Hf jih j«* gnal proti sevrtru. Ta veter jih je gnal od obražja, ■esar uievo mogli propre«mti. Francisco j? hvalil Boga, ker so imeli toliko živeža m vode. Mogli so biti brez nevarnosti, da bi jim po-šk potrebne stvari za življenje, najsi bi imeli nasproten veter za več dni. Veter pa je pihal neizpre-uacnjeno in močno, in .sedaj so bili v Beninskem zalivu. Vreme je balo lepo i« morje gladko. Deteče ribe so se v velikih množicah vzdigo-vale iznad morske povrnkie in pa dale na plav, ki je plul ie vedno proti severu. Tako so jadrali Francisco m njegovi .zamorci že kakih štirimi jst dni dolgo na prostranem oceanu, ue da U ibili videli količkaj drugega kakor vodo in nebo, ki se jim je kazalo jasno dan za dnevom. Praneisoo ja približno preračunal, da ne morejo biti daleč od *ihe zemlje, ko so naposled petnajstega dne ugledali na severni strani dvoje jader. Fiauciscovo srce je začelo uiri pati od veselja in hvaležno»ti do Boga. Ni imel secer daljuogleda, da hi bil natančno ogledal ladjo, t<*da vendar je plul proti njej, in ko so prišli proti večeru bližje, je pazil, da imajo pred seboj dve ladji. ^ , Ko je Francisieo še vedno gleda. tja in ugibal, kakšni ladji bi uteg nile to biti, je zahajalo solnce ravno za njima. In ko je čez nekot&o minut zatoni lo za obzorjem, ao se pokazali t^irisi lat izkopavanj ostanke človeka, ki mečejo novo luč v vprašanje, koliko časa že človek prebiva na zemlji. Tu gre za okameiijeno lo-i banjo človeka, o kateri trdi dr. I1', j Boas, profesor na Columbia uni- i verzi, da je 50Q1000 let starejša ne-j Nabavite «i najboljšo iil'it o PREPREv-BA «* MOŠKE Velika tuba 35«. Kit U» >1 Vm Uk>m>r» ali San-YJCit D«pt: B 92 Betkman St.. New York Pi5it« za okroinico. Pomanjkanje sodnikov v Vojvodini ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz lik^kL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljndstTO resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, ' , Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vaebuje 170 strani, .00 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. \ Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- v sestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. , Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. * ^ V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, »41 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. ^ Kmečka povest, ki posega do dna t življenje T i slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po 1 živo in resnično slikanih domačih značajih. ^ Vsebuje 231 strani, , V Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. A \ \ Kriminalni roman. Po vsem svetu ynana po-^ * ^ vest, ki opisuje premetenost tajnega policista ; Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- ^ -ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. T' Vsebuje 144 strani \ «50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. \ Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, M Zadnja kmečka vojna. Spisal Avjjust Šenoa. \ Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- ^ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, ' nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki ^ junaki borili zoper prevzetne graščake in j una- ^ ško umirali mučeniške smrti. Vsebuje 378 strani, i \ k • .Ti POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York V Velikem Bečkcreku uraduje I1 vsega skupaj 5 sodnikov. Meseca oktobra pojdejo pa 4 gospodje sodniki na dopust ki zato bo so disče cel mesec zaprto. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; C. Na trgu; 7. Pesem o beli hišici; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Daniti; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad ; 29. Rožica i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prasal; 34. Bože pravde; 33. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSi nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdraviea; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Naša zvez«la; «1. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini; 72. Sokol.ska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Što čutiš, Srbine tužni?; 8l! Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; 94 ; Strunam; 95. Pro-Snja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad: 99. Lahko noč: 100. Raztanek; 10L S vračanje ; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. ' i ;! "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York m AS XABOPA, 3. OKT. I»23 ČAROVNICA Spisal JEAN RAMEATJ. Za 4' Glas Naroda'* poslovenil J. T. mo par melodij. S tem je moja umetnost pri kraju. In pomislite na mojo družino. Moj pokojni oče je zapravil vse svoje premoženje . . . — Uboga Melanija, — je rekel ter jo poljubil na oči, — nit* se ne boj, tudi dolgove tvojega očeta bova polač&la. Vsako leto bova prišla za par tednov v Malirec. Kupil bom malo hišico, a kag, hišico — vilo, grad ti bom kupil. To bo nekaj krasnega. Tak grad da se bo videlo iz njega deset milj naokoli. Na morje bova gledala in sanjala. (Dalje prihodnji i.) 1- (Nadaljevanje. Gledal je za njo, kako je šla med skalami ter stopala vedno višje in višje. Vznemirjen je vstal ter šel za njo. — Kam greš? — je za klical. Ona pa ni odgovorila. Dospevši na vrh pečine, je obstala. — Melanija! — je vzklikiail Pascal. — Melanija I Niti glave ni obrnila. Mladenič je stekel k nji. ' t — Kam greš. Melanija? — je ponovil. Prijel je za roko. koteč jo potegniti nazaj, ona ga je pa jez-! še bolJ se pognal v beg. Tedaj no zavrnila: i P3 £a Je s tremi skoki došel _ Pustite me! 1011 ff°vor'l: — Ker se nisi a j e c. M. E, Salikov — N. Scedrin. Nekoč se je zajec zagrešil pred j volkom. Bežal je — vidite, nedaleč i od volčjih gozdov, volk ga je za-; gledal in zaklical: — Zanjka. po-■ stoj, predragi! — Zajec pa ne sa-i mo, da se ni ustavil, ampak celo Znorela si. Ta pot ne vodi nikamor. Spodaj je prepad, spo- takoj na mojo prvo besedo usta- daj je morje. — Toliko boljše. . Objel jo je z obema rokama ter jo potegnil nazaj. — MeBelanija — je ponovil — kaj ti ne pade v '/lavo? Sklonil se je k njenemu ušesu ter zašepetal; — Jaz te l)om večno ljubil, večno, večno. To besedo je pravilno izpregovoril ter je zvenela resnično. Kljub temu se mu je pa deklica ustavljala ter je hotela na vsak način nazaj k morju. — Ne. vi me ne boste vedno ljubili — je vzkliknila obupano. — Nihče me ne bo mogel ljubiti. Jaz moram umreti. Oh, če bi imela nekoliko sreče, bi dospelo valovje v votlino, še predno ste me izpustili iz svojega objema. Zakaj niste odšli? Valovje bi me počasi božalo ter me odneslo seboj. Zakaj sem se zavedla? Jaz nimam sreče. Nihče v nasi družini je ni imel. Ker pa ni morje prišlo k meni, moram jaz k njemu. — Nikamor ne boš šla. — je vzkliknil ter jo znova objel. — Jaz ti bom preprečil. O moja ljuba Melanija, kaj si res ob pamet! — Jaz pa dobro vem, kaj hočem in kaj moram. Ne sodite me preostro, gospod. Pa«**al. Slutila sem. da se bo tako končalo, toda jas nisem jezna na vas, nikakor ne. Pnr tednov, par dni, sem .bila srečna z vami, oh. tako srečna. Razvadili ste me. — (Zakaj bi te razvadil ? — Zato, ker se nikdar več ne bom mogla uživeti v svoje staro, samotno življenje. Pustite me, danes mi smrt ne bo težka. Pokoriti se moram s smrtjo, ker sem bila tako neizmerno srečna. Gospod Pa seal, ko ste boste vrnili v Malirec, obiščite samotni plin tain na planjavi. Pri tisti priliki se spomnite name. — Kaj si res namerava ta otrok vzeti življenje, — je mislil Pascal. Globoko gin jen jo je znova pritisnil na srce. — Ali ne boš takoj molčala? — Ne, ne bom. — Ali veš, da se ne sme govoriti takih reči? Ona je utihnila. — Samo enkrat se mi še poskušaj iztrgati, pa boš videla, kaj bo Ognjevito jo je objel. Njen odpor je začel popuščati. — No, naj bo — je rekla žalostno. Pri tem je pa pogledala na morje ter zašpetala: Jutri pridem On je slišal ta njen šepet. — Jutri, — je rekel. — No, jutri bom jaz tudi tukaj. — Ce ne jutri, pa j>rihodnji teden, prihodnji mesec. — Bom pa še prihodnji teden in prihodnji mesec pri tebi. — Enkrat morate vendar odpotovati v Pariz. — Prisegam ti, da ne bom šel brez tebe. — Kaj bi počela v Parizu? — Mene boš rada imela; moja draga Melanija, ljubila me boš osrečevala me boš. O inoj .sladki otrok, kajti nisem rekel, da te bom večno ljubil? — Kako? —j«» vju-ašala deklica, in oči so se ji zaiskrile. To je bil žarek upanja. Njegovega od govora se je pa bala. — O. prosim vas. — je rekla ter mu zatlsnila usta z roko — nikar ne odgovorite. Ničesar nočem slišati. Kaj me briga, kaj boste počeli z menoj. Poglavitno je, da me ljubite. On jo je božal po laseh in po vratu. — t e vas smem kaj prositi, vas prosim, da bi me že vsaj malo ljubili. In prosim vas. dovolite mi, da grem z vami. Da bom pri vas. da vas bom smela ljubiti. In ko se me boste enkrat naveličali, me pahnhe od sebe. Morje mi bo še vedno preostajalo. Morje me ne bo podilo od sebe. Zopet je zajokala. — In celo. če bi se poročil z drugo — mu je zatrdila slednjič. — jaz bi te vseeno ljubila. Ta njena izjava ga je presenetila. — Da bi se poročil ? — je vzkliknil z neskončno nežnim glasom. — Seveda se bom poročil, toda vzel ne bom nobene druge kot rab j o ljubo mlado Bretonko. Z Melanijo se bom poročil, ki mi je ravnokar dala največji dokaz svoje ljubezni, ki ga more dati ženska mo4kemu. Ne boš samo moja prijateljica, ti boš moja žena. Ali slišiš? Ali razumeš? Ti boš vsebina mojega življenja, ker si mi že sedaj najdražja. Tako. in sedaj ne jokaj več. Dober večer, moja ljuba gottpa Aubier. — V šali se ji je odkril ter jo poljubil na obe lici, za pridavček pa še na usta. — O, gospod Pascal. — je rekla vsa zaslepljena od bodoče sreče, — o čem govorite, zakaj si bijete norce ut mladega ubogega dekleta ? Jaz naj bi bila vaša žena ? Vaša žena pred Bogom ? Ne, ne, ne, to bi bila prevelika sreča. Take sreče bi ne mogla prenesti. Ali ste že pozabili, da sem revna kot cerkvena miš? Morda bom nekoč podedovala po svoji teti. toda zaenkrat nimam ničesar. — Tvoje srce je d«*volj bogato vsakovrstnih zakladov. — Vaš gospod oče gotovo ne bo s tem zadovoljen. — Oh, kaj tisto. Moj oče sam ni prav posebno bogat in vsled tega ne l>o delal nobemih zadržkov. — Vse bi bilo dobro, če bi ne bilo ničesar drugega kot moja revščina. Jaz sem tako malenkostna, tako domišljava. Nune so mi vedno rekle: Srca imaš dovolj, toda pameti toliko kot goska. Vi pa potrebujete duhovite ženslče boste nekoč slavni postali. Mora- vil, ti predlagam tole: da ti vza- — Beživa! — je zopet vzkliknil poslanec. — Ne morem! — je ponovil obsojenec. — Kaj pa šepetata tam in stikata glave? — je naenkrat zarenčal volk. Oba zajca sta se onesvestila. — In tako je bil tudi poslanec vjet. Prigovarjanje straži k pobegu, kakšna kazen že obstoja po pravi- I mm življenje s tem, da te raztr-|lih za to? Ah, težko bo sivki zajk-i sam. Ker pa sem jaz sedaj sit in ie tudi moja volkulja sita, in -i-mam še za pet dni zaloge, zato ! ->edi po tale grm in počakaj, da prideš na vrsto. Morda. . .ha, ha ... te celo pomilostim. Zajec sedi na zadnjih nogah ood grmom in se ne gane. Samo o enem premišljuje: čez koliko dni in koliko ur bo prišla smrt. V ono stran se ozira, kjer je volčji brlog, toda od tam gleda nanj ble-ičeče volčje oko. Drugič pa je bi-'o še hujše; volk in volkulja sta prišla ven in sta se začela sprehajati po poljani mimo njega. Pogledata nanj, volk nekaj pove volkulji po volčje in obadva buškne-ta v glasen "ha, ha". Tudi mladiči skačejo za njima, lasfeajo se in šklepetajo z zobmi. Njemu, zaj iu pa srce kar zastaja. Nikdar ni tako ljubil svojega življenja kakor sedaj. Bil je pravi zajec in že je pogledoval za hčerko vdove zajke in se je hotel ?eniti. Saj je ravno k njej. svoji nevesti bežal takrat, ko ga je po-Trabil volk. Čaka ga Čaj in njegova nevesta, ki misli: — Izneveril se mri je, verenjak! — Morda pa tudi. da ga je čakala, čakala, in rU: 19 STATE STREET. NEW YORK POZOR, ROJAKI! I^epa prilika za Slovenca ali Hrvata. Prodam mesnico v središču slovenske in hrvatske naselbine, na zahtevo tudi celo i>ose-stvo, ker ne morem izvrševati zajcev skupaj, in takorekoč skočil vseh poslov sani. Zelo nizka eeua. z enim skokom z gore v dolino. i Matija Križnian, 6O.HO St. C Lair In volk ga je zgrabil. — Vidim, — je rekel. e sta moja brata JOSKPH in JOHN PERKO. Doma sta iz vasi Breg st. 2. pošta Fužina pri Zagradeu na Do-lenj.snPm. I*red 10. leti sta bivala nekje v Clevelandu, Ohio. Kdor ve zanju, prosim, naj mi naznani, ali naj se pa sama javit — - Ignaee Perko, c o I/ruis TauehcT, P. O. liox 835, Rock Springs. Wvo. (2-3—10) POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smalzel. Upravništvo. Ne trpite vsled Revmatlzma, živčnega trganja, bolečin v prsih, otrplih mišic V drgni te PAIN-EXPELLER na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi ▼ "Glas Naroda". fcOJAKI, HA&OOLAJTK 8K IA *QUkg HA&ODA', NAJVEČJI BLOVUSKI DUVUK T &ATOOKAS JI IZtLA NAJVEČJA ARABSKA * oANJSKA KNJIGA ITajnovejla flnitromu ladaj* Vsebuj« SQ8 strut BT Osna s poititns • •Lovmo ruBu