ORGAN J • tMsammam&tv. ■ H aaiiBvtral rttm t "GLASILO K. S. K. JEDHOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. Ratura PosUt e GuraatMd. The largest Slovenian Weekly m the United State« of America. Wednesday Subscription price; . Formtmfcm yearly....$1.20 j Foi non immbin.......$2.00 I Foreign Countri«,.. $3 00 l Telephone 1048 • - ran Ho. DL NaK^II 1048 OF THE CATHOUC GRAND CARNIOLIAN SIX>VENIAN UNION Entered as Second-Class Matter December 9, 1920, at the Py Office at Joliet, Illinois, Under the Act of Angust 24, 1912 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOE IN SECTION 1103, APT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 33.—No. 33. JOLIET, ILL., 17. AVGUSTA (AUGUST) 1921. Za ponesrečence v Pnebln. Kakor naznanja glavni urad Ameriškega Rdečega križa, se nahaja sedaj v rokah njegovega blagajnika $ 350,000. za pomoč onim tisočerim osebam, ki so ostale brez strehe vsled velike povodnji meseca junija. Ta svota obstoja iz začetnih 165,000. ki jiK de darovala centrala Ameriškega Rdečega Križa ob prvi vesti o nezgodi, iz $ 125,000. darovanih od podružnic Ameriškega Rdečega Križa v odgovor na poziv predsednika Hardinga in centrar le, in približno $ 125,000 darovanih od coloradskih mest. Za pripomožno delo v pri-Yneraem obsegu je treba najmanj $500,000., katera svota pa nikakor ne zadostuje za z-gradbo porušenih hiš. Ameriški Rdeči Križ je dognal, da število ljudi v pueblš-kem okraju, ki so vsled povodnji ostali brez strehe, znaša 7,351. Hipnih posestnikov, ki in popolno število porušenih z« naša 463. Skupno število po šenih in poškodovanih hiš ša 2,318. Leto VIL Volume Vil szeitung," kojega se že od začetka vojne ni smelo po pošti pošiljati vsled preveč proti vladi naperjenih člankov. Pri tej priliki je generalni poštar Hays podal izjavo na vse časnikarje in urednike sirom držav, da ne bo več kot Cenzor nastopal. Sleherni list, ki odgovarja poštnim predpisom se lahko pošilja po pošti kot publikacija v II. razredu. Vlada bo kmalu razdelila vojne trofeje. Washington, D. C.—V kongresni zbornici se vrši posvetovanje, na kak način naj bi se razdelilo številne nemške trofeje izza minule vojne, katere ležijo v nekem skladišču v New Jersey že dve leti; teh trofejne 3kupaj 841,117 in sicer od velikega "Bertha" topf\, do ulan-ske sulice in vilic nemških vojakov. ^Označene trofeje bo vlada razdelila vsem mestom sirom m,. . . ,.v 3ržav, da bodo ž njimi okrasila f° PnsV ob *vof hlsel 3e.J*ll|voje parke, šolska dvorišča in ^avne trge. Pri razdelitvi se b6 i-^poštevalo število vojakov, ko 4ikor jih je vsaka država pola v vojno. i Ameriški delegatje na mednarodni konferenci. Washington, D. C. 14. avg. — Povodom dne 11.nov. ti L v Washingtonu se vrše mednarodne konference, za razorožitev je predsednik Harding že odbral pet delegatov, ki bodo na tem zborovanju Združene države zastopali. Ti delegatje so : Elihu Root, bivši drž. tajnik. .Henry Cabot Lodge, načelnik vnanjega senatskega odse1 ka. Philander C. Knox, bivši državni tajnik, republikanski član vnanjega odseka senatskega. • Oskar Underwood iz Alaba-me, demokratski senator in HardingoV prijatelj. George W. Sutherland, biy-si republikanski senator in mednarodni pravnik.Načelnik. te delegacije bo državni tajnik Hughes. V slučaju, da bo za to konferenco potreben še en delegat, misli . predsednik Harding imenovati eno žensko. Predsednikov oče se oženil Marion, Ohio. 12. avg. — Danes se jč semkaj vrnil Dr. George T. Harding, oče predsednika Hardinga, ki se je včeraj v Monroe, Mich, natihoma poročil s svojo privatno tajnico Miss Alice Severns. Ženin, Dr. Harding je star 76 let, njegova žena pa 52. Novoporočen-ca nameravata v tem mestu za stalno živeti. Sivolasi ženin do danes še ni prejel nobenega odgovora iz Washintona od svojega sina, preds. Hardinga, da-siravno ga ie še včeraj o zopet-ni poroki brzojavno obvestil. — Predsednik Harding ima' sedaj mačeho, ki je samo za'3 leta mlajša od njega. Umrl vsled veselja. ..Ordway, Colo. 13. avg. — Danes je tukaj nanagloma u-mrl bankir in milijonar Abner B. Envart v trenotku, ko je zvedel, da je njegov ničvredni sin Frank .pomiloščen iz ječe. Enyartov edini sin je bil svo-ječasno obsojen na 6 mesecev zapora vsled postopanja in tihotapstva opojne pijače. Postava proti borzni1 špekulaciji z žitom. Washington D.C. 13. avg. — Senatski in kongresni hišni odsek je ^odobril Capper'— Tineherjev zakonski načrt, ki prepoveduje vsako borzno špekulacijo z žitom. Ta točka pride pred skupno zbornico prihodnji teden na glasovanje. Število samomorov narašča. New York, N. Y. 14. avg. — Število samomorov v Združenih državah je od lanskega leta naraslo za 134 odstotkov. Prvih 6 mesečevi. 1920 je izvršilo samomor 2996 oseb in sicer: 1810 moških, 961 žensk, 88 mladeničev in 137 deklic. Prvih 6 mesecev tekočega leta pa 7016 oseb: 4527 moških, 19-*82 ^ensk, 2141 mladeničev in 293 deklic ;samo v mestu New York znaša število samomorilcev v 1 letu 928. Statistiki so dognali, da je torek najbolj nesrečeni dan v tednu, ker se baš ob torkih izvrši največ samomorov. Vzroki samomora so razlicny nesrečna ljubezen, slabo zdravje, naveličanje življenja, finančne neprilike, strah otrok pred kaznijo in številne razporoke. Slabotna dvojčka. Bogalusa, La. 12. avg. — Danes sta še narodila Mrs Wm. A-dams gotovo dva najmanjša dvojčka na svetu. Prvi, Billie Poštna cenzura odpravljena.' po imenu tehta samo 11 unč, Washington, D. C. 14. avg.— .njegov bratec Jack pa 15 unč. Poštna oblast je danes dovolila privilegij II. razreda nemškemu dnevniku "Ne\p York Volk- Poleg teh dvojčkov ima Mrs Adams še šest normalno zraš-Čenih otrok. Katoliški župnik odpeljan in umorjen. San Francisco, Cal., 11. av —V naši sosedni naselbini Ct ma se je te dni izvršil senzačni umor, ki zbuja splošno pozornost po celi državi. Dne 2. avg. t. 1. se je zglasil ijek tujec v farovžu tamosnje katoliške irske cerkve in pozval župnika Patrick E. H. Hes-lin-a, da naj gre nekemu bolui-ku podelit - zadnjo popotnico, župnik Heslin se je temu pozivu takoj odzval in se odpeljal s tujcem. Od onega časa se pa ni več vrnil nazaj. Njegovi fa-rani in oblasti so izginulega župnika vse naokoli iskali; toda —zaman. Končno je bilo raz-pisanh $8000 nagrade za najdenje označenega duhovnika, bodisi že živ ali mrtev, ; ^ Danes se je pri policiji javil Wm. A. Hightower, pek iz San Francisca ter je zahteval ono nagrado, češ, da ve kje je Rev. Heslin pokopan. Takdj je od-vedel s sabo skupino policajev lil ljudi, ki so o polnoči na nekem samotnem prostoru našli v morski pesek zakopano truplo pok. župnika Heslipa. Pri hi je še imel škatljioo s potnico in sv. oljem — nepoškodovano; tako tudi večjo svoto denarja. Policija je takoj zatem spravila pod ključ osumljenega morilca Hightowerja in našla v njegovem stanovanju okrvavljeno obleko in več nabojev. Neka vlačuga je tudi policiji naznanila več podrobnosti o tem umoru; med tem tudUo, da ji je njen ljubljenec Hightower že sam ta umor prjznal. Nave-denko so oblasti tudi zaprle. Colma, Calif., 13. avg.—Danes se je vršil tukaj veličasten pogreb Fathra Heslin-a, katerega je pred 11. dnevi umoril Wm. Hightower iz San Francisca. Pogreba se je vdeležilo okrog 250 katoliških duhovnikov iz vseh delov države ter več tisoč lajikov. Število nesreč v Združenih. državah. bil glavo in z velikim nožem prerezal vrat. Po storjenem u- Ameriški Rdeči Križ poro- moru si je tudi sam končal t ri v «i -iv v« i • • ; ča, da umre v Združenih državah vsled ponesrečb več ljudi tlkom enega leta, kakor pa za I rakom. Leta 1918 je znašalo življenje.- Nevesta 81 let, ženin pa 76. Oklahoma, Ola. 12. avg: — skupno število smrtnih nesreč IV tukajšnji hiralnici za voja-83,852; pri tem je največ žrtev ke se je vršila danes zanimiva avtomobilske vožnje Leta poroka. Večno zvestobo do 19181 je bilo od avitomdbilov smrti je obljubil 76 letni stari povoženih 90 oseb na vsak mi-1 veteran John Anderson svoji lijon prebivalcev; od 1.1906 do "Boljši polovici" Sari Paine 1910 pa samo 10. Anderson, ki je stara 81 let. Ženin je sedel pri poroki na malem invalidnem vozičku, med tem kj> je nevesta stala leg nega oprta na berglje. Linčanje narašča. ..Tuskegee, Ala. — Poleg samomorov v Združenih . drža-1 poj vah/ narašča zadnji -čas tudi Ta srečen? zakonski par bo "še število linčanja. Tekom prvihj zanaprej živel v označenem za- 6 mesecev t. 1. je našlo smrt v- vodu in se ne 'bo podal na ženi- sled linčanja 24 oseb več kot tovanjsko potovanje. lansko leto v tem času. - Največ linčanj se je izvršilo Jetnika izdelovala ponarejene Luteranski pastor ustrelil katoliškega duhovnika. 3irmingham, Ala., 13. avg.— Danes je koronerjeva porota spoznala pastorja Edwin Stephen sona krivim um;ora Rev. Jakob E. Coyle-ja, katol. župnika tukajšnje cerkve sv. Pavla. Rev. Stephenson se je dne 11. t. m. zvečer priplazil pred fa-rovž župnika Coyle, ko je le ta ravno na verandi sedel ter mu je očital, čemu je njegov (pas-torjevo) hčer Ruth poročil s Petrom Gussmanom, članom fare sv. Pavla; na to je oddal nanj 3 strele ter zbežal. Župnik Coyle je kmalu zatem v bližnji bolnišnici umrl. Morilca Stephensona bodo sedaj stavili pred veliko poroto vsled u-mora. v južnozapadnih državah; med temi je Mississippi z 10 slučaji na vrhuncu* Žrtve linsčanj sta bila dva belokožca in 34 zamorcev, (izmed slednjih, dve ženski.) Enajst črncev je ljudstvo na podlagi nepisane postave umorilo, ker so qapadli Maks Harden obišče Ameriko. New York, N. Y. 13. avg. Sloveči nemški publicist in pi- Srbski kralj Peter nevarno bankovce v zapora. Cleveland, Ohio. 12. avg. — Ko bosta 18 letni King Williams in 17 letni John Kmetz prestala svojo kazen v Mansfield ječi, bosta stavljena pred zvezno poroto zaradi ponarejanja 5 dol. bankovcev v ječi. Naveden ca je izdal eden izmed njihovih tovarišev, ki jima je za ponarejeni denar donašal tobak v zapore. no kontrolo; vendar se dovoljo je Angliji da ohrani prem« svoje mornarice okrog irskeg otoka. Irci so pri volji prevzeti i prev iglije. vojnega dolga An^ Irci želijo, da naj se skleni pogodbo z Anglijo. Lakota na Ruskem. no ljudstvo beži iz Sibirije. ..Harbin, Manžurija. 15. avgJ (Brzojavka Charles Dailey3 Chicago Daily Tribune"). " I jako zanesljivih yirov se sem kaj iz Rusije poroča, da strad; v dolini reke Volga, do maleg devetnajst milijonov ljudstva nekateri pa to šitevilo še nac cenujejo. Ker se je v onih krajih i lakoto vred pričela tudi kolen širiti, je sovjetska vlada pri povedala vsako potovanje i onih krajev, tako tudi priho< tujcev. Nova vladna odredbi prepoveduje tudi promet, izvzemši vojaštva in uradnistva. Cele množice sestradal ljudstva so ostavile svoja ta v Sibiriji in ves lo ipotova satelj Maksimilijan Harden, ki je tekom vojne vzbujal splošno bolan. Belgrad, 13. avg.—Kralj Pe pozornost vsled njegove ten- ter je zopet nevarno zbolel in dence proti militarizmu se bo sicer na pljučih. Od včeraj do dne 17. sept. napotil v Združe- danes leži že ves čas nezaves ne države, kjer namerava prirejati zanimiva predavanja o sedanjih političnih razmerah Nemčije. Novorojenec v poštnem nabiralniku. Trenton, N. J., 13. avg. — Danes je našel pismonoša v nekem poštnem nabiralniku komaj dva dni starega živega novorojenčka; poleg njega je ležala tudi mala stekleničica z Lmlekom; najdenčka so oddali v bližnjo bolnišnico, kjer ga bodo skušali izred^ti. 0$e rešile dvoje človeških življenj. Hickman, Ky. 13. avg. — Ko je danes farmerica Mrs J^E. Mitchum s svojo hčerko v podstrešju spala, se je prestrašena zbudila vsle.d pika os, ki so pri dimniku gnezdile; zaeno je pa zapazila, da je njena hiša že v-sa v ognju. Ravno pravočasno in že v zadnjih tre^otkih je gospodinja z hčerko zbežala na dvorišče; in se rešila gotove .smrti; nekaj minut zatem se je hiša sredi plamen vdrla. ten. Zdravniki zatrjujejo, da je zdravstveno stanje kralja zelo opasno in nevarno. Srbi bežijo fred Albanci. Avlona.—Semkaj se poroča o velikem porazu jugoslovan ski h čet v severnem delu Alba nije, ko je 2000 Srbov neuspeš no napadlo "albanske straže ob reki Drina. Pri spopt*?u s» Albancem priskočili na pomoč številni domačini, tec obkolili srbske čete. Pri tej priliki je bilo 30 sel in naselbin opustoše-arili. Srbi so zbežali pred Al banci proti Kosovem polju. Poljsko-avstrijska trgovska zbornica. Na Dunaju se je dne 12. t. m. ustanovila poljska-avstrijska trgovska zbornica. Umor vsled malenkostnega prepira. Kansas City Kans. 12. avg. 1— Majhna škatljica 1 *salmon*' rib je včeraj povzročila smrt tu živeče zakonske dvojice Edgar B. Payne: Danes ležita o-ba (mož in žena) na mrtvaškem odru. Ko se je Payne snoči k večerji pripravljal,se je hudoval na svojo ženo. ker mu je pripravila samo škatljo rib. — "Ali je to najboljše, kar zamo-reš pripraviti ?'' je Payne v-pil nad svojo ženo. Zatem je pograibil težko kladivo, ji raz- AGFTIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO. Pogajanja med Irsko in Anglijo Londdn, 15 aVgusta. — Dasi-ravno se vrše med Irsko in Anglijo že dlje časa pogajanja za sklenitev miru, je slednja danes v veliki zagati, ker ji stavijo Irci preveč radikalne pogoje. O tej važni točki se bo jutri v irskem republikanskem parlamentu razmotrivalo in določilo. Vsa javnost se živahno zanima za priobčena odprta pisma med angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Georgem in 'predsednikom' Irske, Eamonn de Valero. Irci nikakor ne odnehajo od svojih zahtev in sicer: Da se Irski dovoli popolno avtonomijo in lastno republikansko vlado potom plebiscita. Anglija se ne sme vrflešavati v finančne in trgovske zadeve Irske. Irska obstoja na vzdrževanju svoje lastne obrambne sile policije in pošte; vendar dovoljuje Angliji nekaj priviligijev za zračno obrambo. Irska hoče imeti vse šolske in trgovske zadeve pod svojo last- O*to;ti vili in nasefin prepoto bodo usU ob reki Amui Tako se vrše vsled lakote pi raznih mestih tudi ljudsi nemiri, osobito v Irkutsku ii Udinskem, kjer se nahajajo v< lika skladišča vojnega mate ri jala., V guberniji Ghita je ljudsf vu popolnoma ves živež pošel ob Volgi pa kmetje niti seme na za setev nimajo. Da je v o nih krajih letos taka lakota s. pri pisuje krivdo sovjetski via di. Kmetje so posejali koma četrtino na svojih njivah in n< več, ker jim je lansko leto vlsj da 3 četrtine pridelkov zapl^ nila. Od Kazana in Samare d Astrahana razsaja grozna h lera in legajo Ker ubupa ljudstvo ne sme iskati žive izven svojih krajev, se lakot? in bolezen vedno bolj širita. A ko ne pride pravočasno pomo iz Amerike, bo v Sibiriji še n milijone ljudstva za glador pomrlo. Sovjetski vladi dela mnog skrbi dejstvo, ker se je cela ! armada uprla zaradi poma kanja hrane in izostale pla To vojaštvo se sedaj peš iz ' birije proti domu pomika, pl ni pustoši ter krade kar pride pod roke. Uporni so\ jetski armadi se je pridruft1 tudi mn&go ruskih kmetov. Ako bi tudi došla iz Amec ke zadostna množina žive bo težko istega pravočasn razdeliti med bedno ljudst vsled slabih prometnih razun Sleherni dan bi .se rabilo milijonov funtov moke, za bi se potrebovalo dnevno ffc 13 vlakov z 40 vozovi. Na ptj gi od Vladivostoka čez Sibir jo je pa mogoče na dan sprav ti le tri vlake. Pred vsem najpreje treba izboljšati metni sistem, da bo mo, prevažati blago iz kraja kraj. ^ PRISTOPAJTE H K. S. JEDNOTL lete št. 162 KS.KJ. 6.000,000 akrov je zaraščeno NAZNANILO. rjam vse članice dru-e . .Pomagaj št.. 78 Iv.J. v Chicagu, se udeleže redne mesečno dno 18. avgusta, zvečer 8; uri. 'Je Več stvari za reši-naj se vsaka člani-izjeme udeleži te seje. ,dal je tkdi, agitirajte z i idobitev novih članic. Doš je ntnogo žena in deklet iz e domovine, in še ne spa-jo k nobeilemir društvu. Dol-I ost vsake članice je, da če a kakb rojakinjo, ki Še ni i društva,- "da ji pojasni pot-o društva v Ameriki in tudi ališjče nhsega društva. Pri puštvu Marije pomagaj, št. 78 3 lahko ž^rahijčjo Članice za olni-ko podporo, 5 dol. teden-ko, za kar plačajo 35 centov a mesec, katera pa ne želi bi-pri podpori * Y>a plača 35c. tanj. Torej, ftti&fim,*da,luvide-da žeh usrtroči društvo jarijp Fomdgaj št.78. vsem anicam, oziroma ' kandidat-jaita. Tower City, N. Dak. Cenjeni urednik:— Naznanjam Vam, da sem sre eno dospel semkaj na farmo in sem tndi zelo vesel ter zadovo-voljon tukaj. Danes, 6. avg smo ravno začeli mlatiti. Jaz bi svetoval vsakemu,ki je brez dela, posebno mladeničem, da se podajo na farme, kjer se se daj lahko dobi delo, kakršno kedo hoče. Tu na farmah je dobra hrana, sveži zrak, mirno spanje zadovoljilo vsakega, ki poskusi. S pozdravpm, < Josip Kochev^r, care Joe Nemanich farm, To| wer C&ty, Dak. (Cass county). , ui LOKALNE VESTI. Dne 13. t. m. dopoldne se je 12 letni Jakob Zugel, sin Martina Zugla na 810 N. Bluff St. nevarno z vrelo vodo opekel po fc sem životu, da le ži sedaj v obupnem stanju v bolnišnici sv. Jožefa. Mladi Jakob, ki je že dlje ale. ^ 'Vufe* sestrski pozdravlja M. Blaj, tajnica. _____časa božjasti podvržen, je bi V upanju' da bodete to vpoš- f označeni čas sam v kuhinji ' 1 * ko je njegova mati pristavila na peč pisker vode za kuho. Takoj, ko je voda zavrela, je hotel deček posodo z "vrelo vodo odstaviti, med tem ga je pa epileptični ndpad s posodo \ red vi-gel na tla, da se je po glavi in životu nevarno opekel. Nesrečni dečko bo najbrze tudi vid izgubil,' ako okreva. Čuje se, da je ta dečko tudi že \ Pittsburgh, Pa. njeni g; urednik:— ' 1 Dovoli te nam malo prostora \ a^em cenj. listu, da sporo-hio ^koliko podatkov o na-Jfa^Jitičijoin gibanju.; j jtfliaeivalo se je, da nima-Ifcvenci tukaj nobenega- po- f enkrat padel v kanal, pa so ga idne^a društva* in d*. Se ga še pravočasno rešili. Na otro-EtlVustanoviti. ke s tako boleznijo bi morali ssnici na ljubo »bodi pove- starši zelo paziti, ali jih pa b, da je na^ '/Amerikanski [poslati v kak žavod. tae 14. i. m. je umrla iVXijen že let/i 1915. Klu- [družini John Mlakarja na 213 seje &p se vršije 13 ob vo- Miller Ave dveletna hčerka kh, k< r se iste ne vrše tako I Josipina kot žrtev davice. Na-j»§tonia. To zmoto je torej |šc sožalje! ' kovati ur dniku onega li- __ Jz Washingtona se uradih ker m oštal zadosti dolgo ,10 poroča o upravnih stroških ^nami, da bi so. bil pi-epri-1 našega mesta Joliet za minu- leto. Skupni iz-uprave so zna- v Jiašem političnem klubu. I lo poslovno kor je vsem tukajšnjim datki mestne rtmcem in Slovenkam znano, gali $1,343.087 ali $34.76 pov-mn zoj*t bližaj« važne pri- prečno na vsako osebo; leta vmYm .1 ' enega,^alr drugega kau-j a, potem je pa zopet vse bljfoitxi 10. izkaz darovalcev o sedaj razmetavalo ZA VSLED POVODNJI PRI- renske glafcm* voliščih; vwiiiieiiBiwoijiitLtoliko do- ZADETE ROJAKE V PUEBLO, OOLO. WWi^m I Društvo sv. Družine št. vsa.J spoznali kof [ % R & R £ La g^JJ 111. dar iz blagajne.. $ 10.00 Kolekta med ,, člani na soji i................ 6.20 Darovali so: Jr Gende $1.00; Po50c:A. Baz nik, A. Vegel, Fr. Stre-har in M. Kobal. Fr. ________7 Ajster 40c. — Po 25c: ajv AnuVikanec videl in I J- Prazen, F. Mal. Fr. [& f'Pfttsburtfhu žfivi tu- Božič, Fr. Juruc. Joe reden !iarod, ki se imenuje Ajster in P. Ferenčak. 5, važne volitve botio to je7 nas Slovence v velikem mjfgliu. Na prihodnjih ah moramo spraviti naše slovensko ime na površje ►ifrvtn bo mogoče le, če se Iftižiiiio v naš-Slovenski £ i "n koto storimo, Cleveland, 0. dar iz z gozdovi. Klima se more w i (Slovenians), [do, ki še ni na jasnem poslovanja in namena 'Polit L. Bedenko $1.00. Po 10c: J. J. — A. A.— J. K. Kluba, naj vpraša Kolekta članov dr. sv. snilq in informacije pri Vida št. 25 K. S. K. J. ih uradnikih tega kluba:| Cleveland, Ohio ..... Darovali so: Anton Kresse $3.00, — po $1.00, Mihael Setni kar, Martin 2erjal, John Piš,ek in Josip Končan, — Valent Se-benik 50c. — Po 25c: togina, predsednik; A. J. podpredsednik; George 3h, 5222 Keystone St. mton Barilar pomožn Pavel Bara, blagajnik ;| Golob, Frank Pavlešič 9.25 gKymj)a re, nadzorniki. s Prav | I^tW 'Fortafcv Franc reuske. vp" volilke na prihodnjo se Hode in Josip Besovi- car. 11 IT Pbgh., Pa. due 21. avgusta ob Društvo Marije Device K. s£ Domu. | št. 33 K;S.K.J. Pitts- Kluba I Vajno ..... /......|..; lO.OO mm Društvo Marije Magda- POTRDILO. m S tem potrjujemo resničen prejem zneska $2564.49 (dva ti soč petsto štiriinšestdeset dol. 49 centov), katere je nam poslal g. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. in tajnik pomožnega odbora v Jolietu, III., kot na brani dar in prispevek od društev in članstva K. S. K. Jed note ($2044.21); kolekta slovenske naselbine v Jolietu pa $520.28 za razdelitev med, vsle povodnji prizadete v Pueblo, Colo. Za ta dar se mi podpisani u-radhiki Pueblo Jugoslav Reliefa vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo. Pueblo, Colo., dne 7. avg. 1921. Pueblo Jugoslav Relief: N. Badovinac, preds., Frank Grahek, blagaj., Peter Oulig, ajnik. Matt Jexman, preds., dr. sv. Jožefa št. 7 K. S K. J. John Germ, tajnik dr. sv. Jožefa št. 7, K. S. K. J. Mark Stepan, zastopnik dr. sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J. Dodatek k temu potrdilu: Cenjeni sobrat Zalar:— Kakor že naznanjeno, tako smo tudi storili. Od Vas poslani denar, nabran v Jolietu, 111, ter od pbdrejenih društev K. S. K. smo oddali Pueblo Jugoslav tieliefu v razdelitev. Denar se X) delil dne 14. avgusta 1921. V imenu našega društva sv. ožefa in v imenu vseh priza-letih se Vam najtopleje zahva-\jujemo. Tako se tudi zahva-jujemo vsem ostalim dobrotnikom v Jolietu, ki so pomagali pri nabiranju za naše sirote. . Priloženo Vam pošiljamo po-rdilo o prejemu denarja po ueblo Jugoslav Reliefu. torej še enkrat prisrčna hva-a vsem skupaj. iPueblo, Colo., dne 7. avgusta 921. Matt Jerman, John Germ, Mark Stepan. brvalstva je srednje-evropski, vonoa je hrvaščina oziroma slovenščina, ali trgovci razumejo nemški in se ta jezik lahko rabi v trgovskem dopisovanju. Mesto Zagreb je glavni ekonomični center« tega okraja. Njegovo etalno prebivalstvo je 110.000 z dodatnim slučajnim prebivalstvom od 10,- 000. Zagreb je železniško središče, ki spaja Zapadno Evropo, Srednjo Evropo, Balkan in Turško. tj • c -f,, , ' , . Občini ekonomični razvoj tekom 1,1920. Ta pokrajina (Hrvatska, Slavonija, Medjumurje, Prek-niui-je, in Slovenija) je v prvi vrsti poljedelska. Naravni či-nitelji producije, klima in kakovost zemlje ne provzročuje-jo nikake zapreke za povečanje pridelka in letina 1920 je ibila vsled postopne dktfploa-tacije in intenzivnega obdelovanja zemlje znatno boljša kot ona leta 1919. Toda tudi ta pomnožena produkcija se ne more še primerjati normalnem p-ridelku pred vojno. Neugodnosti pri dobavi poljedelskih strojev in drugih potrebščin za obdelotanje zemlje, nadaljevanje neurejenih gospodarskih in socijahiih razmer in izvršitev agrarne reforme^ ki vključuje odpravo veleposostev, i-inajo tendenco, da vplivajo neugodno na uspeli poljedelstva. Ono malo industrije, kar je bilo pred vojno, izkazuje nekoliko večji pridelek v L 1920 kot v 1919. Jako bogati naravni, gjr i bogastva, kot premog, žcleeo in vodne sile, so tekom 1. 1920 ostali nerazviti vsled pomanjkanja kapitala. V tem pogledu bi bila ameriška pomoč dobrodošla in koristonos-na za vse prizadete. Prilika za ameriške poljedelske stroje. Inkubatorji - nadaljuje konzularno poročilo — so skoraj neznani kmetovalcem v tem področju in verjetno je, da bi se za isto dalo razviti tukaj ja- torej ne balkanski. Splošna go- ko dobro tržišče. Ameriški po- ljedelski stroji vseh,' vrst eventualno morajo najti tukaj svoje odjemalce. Neanške tvrdke se trudijo vpeljavati svoje stroje in nizka nemška valuta jim daje ugodnost pred ameniškim blagom. Članek II. Razvoj živinoreje. . V letu-1920. opaža se pomno-ženje živine, zlasti svinj. Sledeče številke pokazujejo število živine v tem področju: Konji in mezgi leta 1919— 468,880. leta 1920 520,600 Govedo leta 1919 1,467,550. leta 1920 1,620,000 Svinje leta 1919 1,308,500 leta 1920 2,510,000. Ovce in koze leta 1919 1,069, 440, leta 1920 1,130,500 Gozdarstvo. To področje je bogato na gozdovih in proizvodnja lesa, ze-leznišikih pragov, drva za na-daljno je tekom 1. 1920 napredovala bolj povoljno kot vsaka druga vrsta industrije. Les vključuje hrastovino, bukovi-no, orehovino, smrekovino, b-rinjevino in drugo. Produkcija 1. 1920 se baje ceni na približno $35,000,000. Rudarstvo. Glavni rudarski viri v tem področju obstojajo iz naslag premoga, železa, bakra, svin ca in antimonija. Vsled pomanjkanja kapitala, strojev in inženirstva nmogo rudnikov ki so bili v obratu, ni delalo tekom leta 1920. Tu je jako bo gatih zalog premoga in železa Tuji kapital, zlasjti angleški se je tekom minulega leta mu-diklobiti koncesije za razvo, toll rudnikov. Prilike Za vpo-rabo ameri)5kejga kapitala in inzenirstva so jako ugodna. Manufakturria industrija. Tovarnistvo ni povoljno na Tekom leta 1920 so notranji jprodovalo tekom 1. 1920. in to Konzularno poročilo iz Jugoslavije. EKONOMSKE RAZMERE V HRVATSKI IN SLOVENIJI: članek I. A.R. Thompson, ameriški konzul v Zagrebu, poroča o gospodarskih razmerah v svojem področju, sledeče: Področje novo osnovanega ameriškega konzulata v Zagrebu obsega pokrajine Hrvatsko, Slavonijo, Medjumurje, Prekmurje in Slovenijo,vse po prej del avstro-ogrske monarhije. Te pokrajine predstavljajo dobro razvit in napreden del nove Jugoslovanske države. Njih skupna površina znaša 25,860 kvadratnih milj, od. katerih je 4,681,390 akrov posvečeno splošnemu poljedelstvu, 180,000 akroiv vrtnastvu, 220,000 akrov vinogradništvu jolitični boji in politične razmere po vsej Evropi prepreči e povratek normalnega delo-vanja^v vsaki .panogi gospodarske razmere vplivale so na cene proizvajalcev. .Kar se ti če domačega použitka, te ceno odgovarjajo nekoliko stroš ku proizvodnje. Ali da se omogoči izvažanje poljedelskih in drugih produtov iz omenjene pokrajine na svetovni trg in tekmovanje s cenim tujini pro dukti v inozemstvu, je moral producent znižati cene za iz-voizljivi probitek, da omogoči pokritje stroškov za posredovalce, izvozne agente in prevoz, zlasti pa za visoke izvozne carine, ki jih jugoslovanska v-lada iztirja vsled nujne pot rebe države za brzi dohodek. Posledica teh razmer na kmete in male posestnike v tem področju, ki je pretežno poljedelskega značaja, so bile oči-vidne v 1. 1920 in so povzročile nenavadno veliko izseljevanje v. Združene Države. Letina 1920. Iz tabele, ki jo navaja ameriški konzul, glede letine pšenice, rži, ječmena, ovsa koruze, krompirja, je razvidno, da je skupni pridelek v njegovem področju tHrvatska-Slavonija Medjumurje, prekmurje in Slovenija) Znašal 1. 1920 čez 7 in ppl milijone V metričnih ton v vsled potežkoč v dobivanju potrebnega kapitala in strojev. Poglavitne tovarne v tem področju-so one, ki proizvajajo moko, sladkor, cement, les, usnje, alkoholične pijače, cikori jo, tobačne izdelke, vžigalice, papir, konzervirano sadje, vol nine, pavolnlne in platnine, ta-nin opeke, pohištvo in suho bla-go. ' Tovarne, ki so nujno potreb ne v tem področju in na kate re se obrača pozornost tujih kapitalistov, so zlasti delavnice in popravljalnice za lokomotive in tovarne vozove, kovinske livarne, tovarne avtomobilov in tovarne za sledeče predmete: čevlje, gumijeve predmete, poljedelske stroje-ve, rudarske stroje, električne potrebščine, barvila, železnine, papirne predmete, suho blago, oblačila in zdravila. Valuta — Dotok ameriškega denarja. L. 1920 je zagledalo delni prehod valute iz avstrijskih vhm v srbske dinarje, kateri problem je povzročil mnogo sitnosti lokalnim trgovskim interesom, ker prebivalstvo v i;em področju je vse računalo v Kronali Velike količine av-stro-ogrskih banknot so ostale v tem področju in niso radi tega mogle bitidevalvirane. Zakonita mejalna cena ena srb-kega dinarja je bila določena vrednosti $ 280,495,000 nas- j na štiri Krone. Vse banknote proti skoraj 6 in pol milijonov so bile ožigosane in kolkovane. mestričnih ton v vrednosti Pred koncem leta je vlada po-$227 950,000 v 1. 1919. Po teh lagoma vzmaknila iz prometa številkah se je proizvodnja g-, ves prednji denar bivše monar-avnih poljedelskih pridelkov . i je. Kljubu temu lokalna trgo-potniožila v 1. 1920 za 20%., (vina še nadalje kvotira cene v Statistike o sadju ni, ali to Kronah, je dobro obrodilo, zlasti groz- Glavni financijalni prihod die -jabolka in slive. Perutni- tega področja v 1. 1920 je bil na je bila važen kmetski pri- veliki dotok ameriškega de-^jgj, . naija, poslanega lokalnemu prebivalstvu od strani Hrvatov in Slovencev, ki prebivajo v Združenih državah. Računa se, da so te pošiljatve denarja znašale tekom 1 .1920 okolo $55,000,000. To odročje je bilo že zdavnaj eno največjih središč ameriškega prišeljništva; povprečni priseljenec v Združenih držav, je soprog, ki pošilja večji del zaslužka svoji ženi in družini, ki živijo tukaj. Tekom leta 1920 je denarni trg izkazoval povprečno na dan menjavo $180,000, prodanih v obliki valute, kreditnih pisem, nakaznic po kablu ali čekov na ameriške banke. članek UI. Izvozna in uvozna trgovina. Tekom 1. 1920 se je prebitek poljedelskih izdelkov tega področja izvažal večinoma v druge dele Jugoslavije, v Avstrijo, Italijo^vico in na Nemško: les in surovi drveni produkti so se izvažali na Fran-cosk ov Italijo, Avstrijo in na Angleško; živina in njeni produkti v Avstrijo, Švico, Italijo in na Francosko; moka in volna v druge dele Jugoslavije in v Astrijo, Švico in Nemčijo. Glavni uvozi v to opdročje so železniški oprema, poljedelski in drugi stroji, železnine, suo blago, čevlji, gumijeve predmeti, porcelan, pet role j-ski produkti, papirni izdelki, kemikalije in zdravila, katero blago je prihajalo iz Avstrije, Čehoslovaške, Angleške, Nemške, Frauoske, Švice in Itali-jo. t Nimaim nikake statistike za nvoz in izvoz glede tega področja tekom 1. 1919 in 1920. Področje je le del jugoslovanske državeHrvatov in Slovencev in naš konzul v Belgradu poroča TT ...........................■ ................................................~..........JJ'jJj ...........«. 3tVO ___. OFFICIAL ORGAN of the . i GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA # Maintained by and in the interest of the order._ _Issued every Wednesday. ' f N. Chicago St OFFICE: Phone: 104«. JOLIET, ILL. Members, per year Nonmembers ..... Foreign Countries- . Subscription price: ifiu ......v.. ..........Si.20 i • VT« ...... . W . ....»•• I 5= 'omagaimo nesrečnim sobratom v Pueblo, Golo. Ako potrka kak nepoznani' pro3jak na tvoja vrata in te pro-milodara, mu ga boš dal, ker se ti revež smili. Še kos kruha boš ponudil, ali kake obnošene čevlje, če te bo za iste prosil, tem se zavedaš besed našega Učenika: "Blagor usmilje-lim, ker usmiljenje bodo dosegli!" Kaj boš pa storil, če te po- rosl podpore tvoj sobrat, domačin in rojak?-- Prvič v zgodovini ameriških Slovencev je elementarna nez-oda s tako silo obiskala našo naselbino, kakor se je to zgodilo ne 4. junija t. 1. v Pueblo, Colo. O tej nepričakovani grozni, vodnji smo že spočetka na obširno poročali. Žal res, da je katastrofa osobito naše rojake, pred vsem ga še člane K. S. K. ednote tako hudo prizadela. Pueblo Jugoslav Relief poroča, i je med temi omilovanja vrednimi nesrečniki skoraj osemde-odstotkov članov(ic) naše K. S. K. Jednote. Koliko ravno njih materijelna škoda vsled popolne izgube njih imetja ne vemo; po naši sodbi' pa cenimo to škodo do malega na >00,000.00 (pol milijona); saj je samo eden izmed naših so-ratov za 40,Q0Q oškodovan. Ves njihov trud in sad večletnega apora jim je v eni noči odnesla voda. Treba bo iz nova delati, peti in štediti! Pa trpi1, delaj in hrani, ker si vsled dela že lemogel in osivel! — Takih slovenskih družin je v Pueblo, >lo. mnogo. Nedavno se je obrnil na uredništvo "Glasila" eden izmed aših sojhratov s prošnjo za pomoč. Kar si je tekom 20 let s krivimi žulji prihranil in zgradil, so mu deroči valovi reke v par inutah za vedno odnesli. Nad $7,000 ima samo ta sobrat iz-Ube tako, da je danes podoben beraču. In takih omilovanja rednih naših sobratov je v Pueblo, Colo., 12B (stoosemindvaj- W) Kmalo po tej grozni katastrofi smo na tem mestu obeloda-ili že yeč okJicev za pomoč tem prizadetim rojakom in sobra->m. Hvala Bogu! Do danes se nam je posrečilo v to svrho abrati že tretji tisočak (3000.09). Priskočila so Pueblčanom a pomoč naša vrla krajevna društva z naravnost požrtvoval-. imi prispevki; dalje posamezni člani (ice), celo tujci, drugo-odci in tuja društva! Povodom danes izkazanega tretjega ti-očaka za ta sklad izreka uredništvo *'Glasila'' vsem blagim dobrotnikom, darovalcem in nabiralcem njiskrenejšo zahvalo. Bog Fam stotero povrni! Bratje in sestre! Naše delo pa s tem še ni končano! Toliko mo nabrali celo za vojne sirote v stari domovini. Ali ni naša veta, narodna in bratska dolžnost, da še v večji meri pomagalo spojim lastnim sobratom tukaj?! Gotovo da!" Se je nekaj aših krajevnih društev; še je nekaj naših članov (ic), koj^h i-len nismo priobčili v seznamu darov za prizadete rojake in so-irate v Pueblo, Colo. Med temi so celo taki, ki bi lahko žrtvovali kak dolarček na oltar bratoljubja; tako je tudi še z nekate-imi krajevnimi društvi K. S. K. Jednote. Naj bi ta zadnji aš oklic omehčal njih srca! Kakor bolj obširno iz današnje Objave gl. tajnika razvidno, tam je stroga ameriška zavarovalninska postava ep. lep načrt nrekrižala. Mislili smo tem sobratom iz Jednotine blagajne da-ovati še 2 tisočaka! Žal pa, da tega ne smemo storiti, tudi če i vse članstvo potom referenduma v to privolilo.—Škoda! Baš zaradi tega si je štelo tudi uredništvo "Glasila" v svo-0 sveto in bratsko dolžnost, da prihaja danes s ponovno proš-ljo in oklicom za pomoč za naše prizadete sobrate v Pueblo. Težko je v takih časih prositi milodarov. Da pa izvršimo voje započeto plemenito delo, je treba pri tem požrtvovalnosti; nas bodo za to naši prizadeti sobratje-blagrovali in blago-, vljali. Poglejmb druge podporne organizacije! Neka zna-Jednota, ki šteje v Pueblu komaj 150 svojh članov, je zanje j nabrala že nad $2000. Mi jih pa imamo v Pueblo 830, (j 5 krat toliko! Radi tega skušajmo z vsemi silami in z ženimi močmi, da bo tudi članstvo K. S. K. J. svojo tezadev-bratsko dolžnost častno izvršilo. Ako tega ne storimo, sei bo enkrat morda očitalo malomarnost. Če bi sleherni iz-članov(ic) za svoje prizadete sobrate v Pueblo prispevaj o 50e, bi imeli danes v tem skladu še enkrat toliko ($6000); bi pa žrtvoval $1 bi znašal ta sklad nad $12,000. ATo omen-samo za priliko, ker koga naravnost k radodarnosti siliti lestno. Kdor ima odprto, plemenito in usmiljeno srce, rad ije kar največ more; od skopuhov in zakrklih src pa sploh _oremo ničesar pričakovati. Taki "samaritani" bi radi še dobili, namesto dali. Svoj današnji, zadnji apel torej k sklepu še enkrat ponav-io in prosimo vse one, ki1 niso za Pueblčane še ničesar prsje-da naj to sedaj storijo. Doneske naj se pošilja na glavni " K. S. K. Jednote. Imena darovalcev in prispevke bomo Svoji k svojim! Srečna slovenska naselbina, kjer se vpošteva to znano geslo trgovcev! V takih krajih vlada podjetnost, napredek pa tudi sloga. Le žal, da je število teb srečnih slovenskih naselbin tako pičlo, da bi jih človek lahko na prste ene roke prestol. Geslo "Svoji k svojim!" je poleg trgovine v tesni zvezi tudi z našimi bratskimi podpornimi organizacijami, ali Jedno-lami. Ce bi se tudi V tem oziru ameriški Slovenci držali gornjega lepega gesla, bi štele vse naše Jednote in Zveze še 3 krat toliko članstva, kakor ga v resnici štejejo. Čudno, da se temu nasprotnega gesla "Svoji k dragim" bas naš narod tako rad drži, in rajši podpira tuja podjetja, kot pa svoja domača!! Čemu pa tudi nef Saj mu to načelo celo uredniki naših ameriških slovenskih listov v svojih uvodnikih priporočajo. Baš minuli teden smo na veliko začudenje čitali sličen članek v "edinem?!!!" slovenskem katoliškem listu, ki izhaja v Chicagu. V tem članku razpravlja urednik o minuli konvenciji, o pomenu in delovanju znane ameriške podp. organizacije reda Kolumbovih vitezov (K. of C.) Da, v resnici, red Kolumbovih Vitezov je največja, najbolj ugledna in najbolj priporočljiva ameriška katoliška podporna organizacija, ki je osobito tekom minule svetovne vojne po celem svetu zaslovela. Namen, pravila, delovanje, ali tajni obivdi tega reda so nam do cela z-nami iz lastne skušnje; vendar pa kot Slovenci ne odobravamo zaključnega apela našega čikaškega kolege, ki piše med drugim takole: 1 "Slovenci, Vam pa kličemo, zlasti mladina — vsi v K. C.! To je podporna organizacija, ki je naj ideal ne jša za vsakega fanta in za vsakega mladega moža. PUSTITE VSE DRUGE! TU JE MESTO ZA VAS!"-- Urednik onega "edinega!!" katoliškega lista je s tem zadal zaušnico vsem našim slovenskim podpornim organizacijam sirom Amerike, ker svetuje javnosti: Pustite VSE druge. Na vsak način in gotovo je pri tem mislil tudi na našo K. S. K. J. V dolžnost si štejemo, da tem potom tak nastop kakega slovenskega urednika najstrožje obsojamo. Bojkotirati in zaničevati svoje lastne, aH narodne institucije, to ni gentlemansko, to ni bratsko, to ni pravično to ni praktčno; to je naravnost hudobno in sramotno! Čudno, da se v oneiii listu vedno trobi in piše: "Kojaki, podpirajte svoje ozir. naše podjetje!" med tem ko člankar vpije: "Pustite vse druge (slovenske) podporne organizacije! Tendence tega lista v resnici ne razumemo, ker priporoča nelepo geslo: "Svoji k drugim!" Vemo, da spada h K. of C. že lepo število tudi naših ameriških Slovencev, kar je vse hvale vredno; vendar moramo s praktičnega stališča in na podlagi dejstev trditi.dn ta podp. organi-zacja°( K. of C.) nima takih ugodnosti kot n. pr. edina amer. katoliška slovenska podp. organizacija: naša K. S. K. J. To bomo v kratkih potezah navedli in dokazali: H Kranjsko-Slov. Katol. Jednoti lahhko pristopi vsak praktičen katoličan neoziraje se na njegov posel, stan, poklic ali delo. Naša organizacija sestoji iz pretežne večne rudarjev, tovarniških delavcev in težakov. Pri K. of C. pa nimajo ni jednega člana, ki bi opravljal nevarno delo v rudniku, ali v tovarni, ker takih članov na podlagi svojih pravil sploh ne sprejemajo. Tudi če bi nI pr. rojak N. N., ki dela v jami rad pristopil za zavarovalnino h K. of C., ne more. V Ameriki je pa tudi mnogo naših mladeničev in mladih mož, ki opravljajo nevarna dela. Pristopnina h K. of C. znaša $20.00. Pristopnina h K. S. K. J. z rezervnim skladom pa znaša samo $2.50. K. of C. plačuje samo posmrtnino. Naša Jednota plačuje poleg iste tudi redno bolniško podporo, dolgotrajno bolniško podporo, razne poškodbe in operacije. Poslovanje K. S. K. J. in njenih krajevnih društev se vrši v našem materinskem (slovenskem) jeziku; pri oni organizaciji pa izključno v angleškem. ^ To so glavne točke in primere, katere smo navedli da s tem javnosti dokažemo ponovno vrednost gesla: "Svoji k svojim!" Ameriški Slovenci, bodisi že mladi, ali stari! Pristopajte k domačim (slovenskim organizacijam, pred vsem pa k naši dični K. S K. J. Komur je mogoče, ali če mu*razmere in okoliščine pripuščajo, pa naj pristopi se h kaki drugi dobri ameriški podporni organizaciji in to je red Koloumbovih Vitezov, kajti boljše je. da ste zavarovani pri dveh ali več podp. organizacijah, kakor pa samo pri eni! i i 2 Ji -jočim priseljevanje, ki je sedaj Zakonski načrti o pri-; veijavi. seljevanju. doslej "Glasilu" priobčili. UREDNIŠTVO. Sterling Bill. Senator Sterling je predložil načrt glede ureditve priseljevanja. Ker se ta zakonski načrt, ki nojii številko S 1253, nanaša na prihodnjo priseljeniško politiko Združenih držav in vsebuje načela, ko so dalekosežne važnosti za vse priseljeništvo, ne bo odveč, ako tu navajamo kolikor mogoče kratek opis tega načrta, tako da bode tudi naši javnosti dana prilika, da pravočasno izreče svoje mnenje o načelih in določbah imenovanega zakonskega načrta. Senator Sterling je predložil svoj zakonski načrt (BiH) dne 27. aprila 1921, ki je bil po dru-g m eitanju izročen šenatOve-mu odboru &k priseljevanje. Ta načrt je eden izmed1 mnogih drugih, ki so bili predloženi gfede priseljeniškega vprašanja. Odbor ni o tem načrtu še poročal in načrt je še na dnevnem redu tega odbora,, ki dose-daj ni o njem še ničesar ukre- nil. Ta zakonski načrt,se ne sme zamenjati z'; noviip začasnim priseljeniškim zakonom, Mine ju Ustanovitev priseljeniškega sveta. Zakonski načrt določa usta novitev priseljeniškega sveta (Immigration Board), sestoje čega iz petih članov, vštevši Secretary of Labor in štiri druge člane, ki naj jih imenuje predsednik Združenih držav. Ob imenovanju teh članov bi se predsednik "oziral na industri-jalne, trgovske in poljedelske ter splošne gospodarske intere se in potrebe dežele." . Vodilno načelo za Združene države naj ho, "da se letno pripušča le toliko redoljubnih priseljencev te ali one narodne skupine, kolikor jih more biti tako zaposleno, da ne spravijo v nevarnost ameriški standard življenja, dela in mezd "in da morejo biti asimiliram tekom primerne dobe. V svrlio najbolj koristnega porazmeščevanja sirom dežele l>i ta priseljeniški svet stopil v zvezo s poklicanimi zastopniki raznih tukajšnjih-držav oziroma teritorijev, da £ zagotovi informacije glede produkcijskih sredstev, proizvodnje,itd. dotičnitdržav-^ma terito, r . » • p rije v; te informacije bi se pona-ti skovale v raznih jezikih za razdelitev na priseljeniških posta jah med inozemce, katerim je bil dovoljen vstop v Ameriko. Te informacije bi se dajale na razpolago tudi ameriškim priseljeniškim agentom v inozemskih odhodnih lukah. Ameriški priseljeniški nadzorniki v inozemstvu. Zakonski načrt določa, naj se stopi v dogovor z inozemskimi vladami v svrho nameščenja priseljeniških inšpektorjev pri konzulatih in odhodnih lukah v inozemstvu. Ti inšpektorji bi pregledali dozdevne priseljence v svrho da ugotovijo vzrok, radi katerega namej^va-jo priseliti se, njih namen glede pridobitve stalnega bivališča in državljanstva v Združenih državah, kakor tudi v svrho, da razdelijo med nje navodila glede zakonov in določb, ti-kajočih se vstopa v Združene države. Priseljeniški svet ima določiti delokrog in oblast teh nadzornikov in preskrbeti, da se pregled vrši kolikor mogoče blizu kraja, od koder se priseljenec spravlja na pot. Vsi inbzemci, naj se napotijo v Združene države kot začasni bi se morali pred vkrcanjem podvreči pregledan ju s strani teh nadzornikov. Proti dvojnemu državljanstvu. Secretary of State naj stopi v dogovor z tujimi vladami, ki ne pripoznavajo izključnega a-meriškega > državljanstva brez pripadnosti h kaki drugi državi v svrho pri poznanja popolnega in izključnega ameriškega državljanstva vsake osebe, rojene v Združenh državah ali pa naturalizirane. Ako bi dotične države ne hotele privoliti v pripoznanje izključnega ameriškega državljanstva, bi priseljeniški svet prepovedal vsako nadaljno priseljevanje iz dotičuih dežel. ; Prehodni potniki. Vsi inozemci, prihajajoči v Združene države le na obisk, (izvzemši pooblaščene zastopnike tujih vlad),morali bi predložiti potni list z navedbo zakaj ho prišli in koliko časa namera vajo ostati. Vsak tak prehodni potnik, ki bi ostal v Združenih državah čez izjavljeno dobo, ne da bi dobil naknadnega dovoljenja, bi zapadel globi ali zaporu, in de-portaciji. , Letni maksimum priseljencev. Priseljeniški svet bi moral enkrat na leto določiti največje število inozemčev vsake posamezne ~ skupine, ki naj se jim dovoli vstop v Združene države tekom naslednjega leta. Ob določanju teh številk naj ta odbor vzame v ozir: a) dokazano sposobnost za asimilacijo vsake posamezne narodnosne ali plemenske skupine; b) vzdrževanje ameriškega standarda življenja in mezd; c) obseg nezaposlenosti oziroma pomanjkanje delavcev v Združenih državah; . d) splošne delavske in gospodarske razmere v raznih delih Združenih držav, bodisi med in-dustrijalnimi, poljedelskimi ali drugm deJavci; e) sposobnost vsake posamezne skupine, da zadosti zahtevam in potrebam. Ozirajoč se na te toke bi imeJ Board pravico, da prepove prihod kake narodnostne ali plemenske skupine. Board bo vsako leto določil odstotek pripusti j i vih tujcev, kateri odstotek sme biti kvečjemu deset od sto od onih pripadnikov vsake posamezne sku pine, ki so: 1) t uit a j rojeni državljani, katerih tujerodni oče ali mati pripada k dotični narodnosttni ali plemenski skupini in kateri so bili glasom predhodnega cenzusa nastanjeni v kontinentalnih Združenih državah; in 12) -iiaturalizitaiii državljani, nastanjeni v Združenih državah glasom predhodnega cenzusa; pod pogojem pa, da se v nobenem letu ne sme pripustiti v Združene države več priseljencev kot tri četrtine enega odstotka od vsega prebivalstva Združenih držav in da letno število priseljencev iz vsake posamezne narodnostne ali plemenske skupine ne sme presegati eno petino enega odstotka od prebivalstva Združenih držav. Na primer: Ako pripadniki kake narodnostne skupine v Združenih državah v zmislu točke 1) in 2) znašajo skupaj 5,000,000, bi se v slučaju zgoraj navedenega najvišjega odstotka (10%) 'dovolil za dotično leto prihod 500,000 priseljencev one skupine. Ker pa. priseljenci one skupine ne bi smeli nikdar znašati na leto več kot eno petino enega odstotka od skupnega prebivalstva Združenih držav, bi število pripustljivih priseljencev dotične skupine tem pa se mora ta račun osnovati še na dejstvo, da vseh priseljencev skupaj ne sme biti na leto več kot tri četrtine enega odstotka od vsega prebivalstva Zdi^iženih držav. Prišel jčhiški svet bi smel pod gotovimi pogoji zvišati maksimum priseljeništva za kako posamezno skupino in more znižati kvoto, kar naj naznani tri mesece naprej. Vračajoči se priseljenci Vsak inozemec, ki je šol v stari kraj na obisk in je pred tem vzel "prvi državljanski znašalo kvečjemu 200,000. Pri papir", bi bil po tem zakonskem načrtu pripuščen v Združene države brez ozira na kvoto za njegovo skupino. Ta določba pa se ne nanaša na druge omejitvene odredbe priseljeniškega zakona. Parobrodna društva bi morala prevoziti vse potnike, ki so prišli po dopolnitvi kvote, nazaj v odhodno luko, in,to brez plačilo. Konzularna spričevala za priseljence. Ko je priseljeniški Board dobil od raznih tukajšnjih držav in teritorjev poročila glede nezaposlenosti, potrebe delavcev v industrijah ali poklicih, odstotek naturaliziranih priseljencev in število v Ameriki rojenih otrok tujerodnih sta-rišev, bi isti pošiljal od časa do časa te informacije ameriškim priseljeniškim uradnikom (vicekonzulom in atašejem) v inozemstvu; ob enem bi tudi pošiljal poročila glede števila in značaja priseljeništva, ki si ga ta ali ona država želi. Imenovani vicekonzuli in atašeji bi nato izdali nameravanim priseljencem posebna spričevala (Certificates of admission), v katerih bi bil naveden okraj, kamor naj gredo. Imejitelj tega spričevala bi moral, predno dobi končne dokumente za adhod, nabaviti si vozni listek naravnost do omenjenega okraja. Jugoslay Section, Fareign Language Information Service. v< .. .. • • 15 W. 37St, New York. UGODNA PRILIKA. Pozor rojaki, ki potujete v staro domovino! Podpisani prodam svoje lepo posestvo v Purgi št. 5 pri Črnomlju na Dolenjskem, Jugoslavija. Cena je dvatisoč dolarjev. - . Več o tem se poizve pri lastniku: JoAp Požek, 317 Fulton St. Mohawk, Mich. Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter član« K. S K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, DL UffeaoTljeea r Jolietu, II!., dne 2. aprili 1894. Inkorporiru* t JoJift«, driavi Illinois,- dae IZ januarja, 189& * GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. , Telefon 1048. od ustanovitve do 1. julija 1921 skupna izplačana podpora $1,968,483.00 GLAVNI URADNIKI: v Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St.. Joiiet, 111 L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa. Glami tajcik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joiiet, 111. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joiiet, IlL Glavni blagajnJk: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joiiet, IlL Duhovni rodja: Rev. Francis J. Aibe, 620-10th St, Waukegan, IlL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St, North Chicago, III Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. • John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton? Nemanich st 1000 N. Chicago St Joiiet, IlL . POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joiiet IlL v Geo. Flajaik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IlL PRAVNI ADBOR: Joseph Ross, 6517»Bonna Ave., Cleveland, Ohio. I , ' R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. ~ ' M\ UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joiiet IlL Telefon Chicago 1041 JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL * Vsa pisma in' denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljtjo na ■lavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joiiet, IlL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joiiet, IlL vrwjpi"' Uradno naznanilo. ■ Kakor razvidno iz zapisnika sej gl. odbora Jednote, priob-čenega v "Glasilu*' št. 30, je gl. gl. odbor pri seji dne 21. jul. t. 1. določil $2,000. podpore vsled povodnji prizadetim rojakom v Pueblo, Colo. Omenjeno podporo naj bi se izplačalo iz Jedno-tinega stroškovnega sklada, kakor hitro bi članstvo v to privolilo potom splošnega glasovanja. Ker je pa v stroškovnem skladu malo denarja, nasprotno pa imamo precej močan poškodninski sklad, zaradi tega se je mislilo, da bi bilo umestnejše, če bi se omenjeno podporo $2,000 izplačalo iz poškodninskega, namesto iz stroškovnega sklada, ter se tako izognilo posebnemu stroškovnemu asesmentu, ki bi moral biti drugače razpisan koncem tekočega leta. Zato smo se obrnili pismenim potom do načelnika zavarovalninskega oddelka v Springfield, Illinois, ter prosili za pojasnlo, bi se li smelo po odboru določeno podporo izplačati iz poškodninskega sklada, v -'slučaju, Če se članstvo potom referenduma povoljno zato izreče, in izplačilo dovoli t Na pismo prejeli smo odgovor, ki se glasi: STATE 6F ILLINOIS DEPARTMENT OF TRADE AND COMMERCE Springfield, 111. Division of Insurance George A. Barr, Director Fred W. Potter, Superintendent James S. Baldwin, Assistant'Director. James Fairlie, Actuary July 29,1921. Mr. Joseph Zalar, , Secy, Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the U. S. of A. Joiiet, Illinois. Dear Sir:—1 . This department is in receipt of. your favor of the 28tli instant stating that the Directors of your society have decided to make a donation of $2,000.00 to the members of your society who were sufferers in the Pueblo, Colorado disaster. Your desire to know whether or not said donation can be made out of the disability funds of the society provided the membership so decides by a referendum vote. The Department desires to advise you, while this is commendable on the part of your society, yet there is nothing ih the law of this State governing the operation of fraternal beneficiary societies that will permit such a donation to be made from any of the funds of a society. A referendum vote of the members in the affirmative on the proposition could not make it legal. The only way this donation could be legally made would be a voluntary contribution of the individual members of the society. , ' Yours very truly, GEO. A. BARR, Director of Trade and Commerce. Slovenski prevod: Springfield, 111., 29. julija, 1921. Cenjeni gospod:— Ta oddelek je prejel Vaše cenj. pismo z dne 28. t. m. s poročilom, da so glavni uradniki Vaše organizacije določili darovati $2,000.00 onim članom Vaše Jednote, ki so b\li prizadeti vsled povodnji v Pueblo, Colo. Vi bi radi znali, ako se sme ta dar izplačati iz poškodninskega jednotinega sklada, ali ne, pod pogojem, da to člalistvo potom splošnega glasovanja določil Označeni oddelek Vas s tem obvešča, da je ta korak od strani Vaše organizacije sicer vse hvale vreden, vendar postava te države ničesar ne določa glede poslovanja bratskih podpornih organizacij, da bi iste smele dovoljevati tako podporo (dar) iz katerega že koli sklada organizacije. Tudi če bi članstvo s splošnim glasovanjem to točko odobrilo, bi ista ne bila postavno veljavna Edini zakonit način tega darila bi bil način prostovoljnih prispevkov od strani posameznih članov Vaše organi- zacije. Z velespoštovanjem . BEO. A. BARR, Ravnatelj prometa in trgovine." Iz predstoječega pisma, je razvidno, da čeravno je sklep odbora vpoštevanja in hvale vreden, se istega ne more uveljaviti ker bi bilo izplačilo omenjene podpore, bodisi iz enega ali drugega sklada, protipostavno. Ker je pa dolžnost uradnikov vsake organizacije, da vpoštevajo državne predpise m zakone, 8e zgoraj omenjeni sklep bo dal na splošno glasovanja, in to iz razloga omenjano. n Mogoče bo kateri izmed članov (ic) rekel (a) zakaj pa so druge organizacije .nakazale slične podpore"? Nato odgovar jam;o in naznanjamo, da gotove organizacije imajo poseben na roden sklad, kojega denar rabijo poljubno v razne narodne svr-he, podpore, itd. Pri naši Jednoti do danes še nimamo takega, fonda in zato so nam zavezane roke, da se podpore kakor popre je omenjeno ne more izplačati, oziroma nakazati. Zbiranje prostovoljnih prispevkov je torej edini način, potom katerega zamoremo prizadetim članom in članicam v Pueblo, Colo, pomagati, zaradi tega apeliramo na cenjeno članstvo, da zbira kadarkoli in kjerkoli mogoče prostovoljne darove, oso-m i to pa prosimo ona društva, ki do sedaj še niso ničesar v ta namen darovala, da storijo kolikor v njih moči, ter priskočijo sobratom in sosestram, ki so v resnici podpore potrebni na pomoč. I Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, gl. tajnik. Joiiet, 111., 12. avgusta 1921. FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. J. ZA MESEC JULIJ 19921. St. dr. 1. - 2. .. 3. - 4. ... 5. ... 7. ... 7. ... 8. ... 11. .. 12. .. 13. ... 14. .. 15. _ 16. ... 17. ... 20. .„ 20, „ 21. _ 23. 25. 29. ... 30. „.. 33. _ 38. 40. _ 41. „_ 42. 43. .„ 44. ... 45. .... 46. _ 47. _ 4*. .... 49. ... 50. ' ^ ~ 33. .... 54..... 55. .... 5 S. 56. 57. .... 58. _„ 59. _ 60. .... 61. .... 62. .... 63. 64. _ 65. .... 07. ... 69..... 70. _„ 72. ... 74. ... 75. „„ 77. ... 7 8..... 7 9..... 8 0..... 81. ._. 8 3..... 8 4..... 85. _ 86. ... 87. ... 88. ... 89..... 90. ... 93." ... 94..... 9S, ... ... 101..... 103. ... 104. ... 104. __ 108. ... 109. ... 110. 111. 112. 113. . 115. 118. 119. 120. 122. 123. 126. 126. 127. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 134. 135. 136. 139. 140. 143. 14*. 145. 46. .i.... Vplačano ....$ 26.85 ... 60.60 :.. 8.55 Z o ... 34.90 ... 35.55 ... 7.8S 8.85 .... 20.10 ... 2.70 ... 12.90 7.80 1.05 - 45 7.65 _ 7.65 3.45 4.35 ... 24.15 ,.„ 93.10 .. 9.95 ... 11.25 .. 18,65 5.70 6.75 ... 20.10 2.10 6.60 .. 2.40 .90 7,20 4.80 5.45 .. 23.25 ... 16.25 2*M 4.05 3.00 3.00 I 10.25 2.25 „ 16.05 4.95 .. 14.70 3.15 .. 33.45 9,15 _ 11.10 3.10 165 3.15 _ 1185 5.70 2.58 ... 14.90' 9.20 161.50 3.30 13.35 1.95 а.20 6JS 8.55 7.55 .75 б.35 2.85 20.10 1.65 6.00 1.35 5.30 3.85 6.75 6.75 4.70 5.25 10.50 8.85 4.06 7.95 .90 1.20 1.95 8.70 1.95 6.75 1.20 1.20 8.80 8.10 1.50 1.95 3.0S 12.20 ..30 5.40 tl.05 1.95 3.60 LIS 1.50 16.35 6.50 1U0 $1,068.68 Preostanek 1. julija 1921 ...$22,646.55 Prejeli od društev tekom julija 1921. \ Za pristopnino —$ 9.75 IZa smrtni no ______ 1,055.03 $ 1,068.68 Obresti čekovnega računa za jtm. in jul 1921-------.... Dobiček pri nakupu ob- 280.00 $24,027.25 Izplačali ^ Smrtnine: 5623 Karol \ Poslušni, od dr. 50..$450.00 N IZa prestop med čla- ne(ice) ---------------------------11.25 Upravni stroški ......— 140.00 ^Tagra jo hčer preživljati, je končno razprodala skoro vso svojo obleko in hjišno opravo. Znano Tolstojevo posestvo "Jasnaja Poljana" je prešlo KONSTITUANTA | GINE! Jugoslovanski poslanci, ki jih je izvolilo ljudstvo dne 29. novemibra 1920 in poslalo v Belgrad, so imeli edini in glavni namen: izdelati novi državi, ki smo jo zgradili v viharju svetovne vojne, ustavo. Ustava je temelj, na katerega zida potem redni državni zbor celotno zakonodajo je okvir v katerem deljuje upravni aparat. Na Vidov dan, dne 28. junija t. 1. je bila Jugoslovanska ustava s pičlim številom 13 glasov sprejeta. Vsi vemo, da je ta ustava slaba, ker je centralistična in meče Slovence, Hrvate, Srbe, Arnavte, Turke, Cigane, Mazare, Nemce, Italijane vse v en koš, ker vemo, da po njej Slovenci in Hrvatje nismo enakopravni, marveč bomo vedno preglasovani od Srbov, ki jih je več. Slaba je ta ustava, ker ne jamči kmetijskemu ljudstvu tistih pravic, ki mu gredo po njegovi odločujoči va!ž?ios(ti in številu, tslaba je, ker ščiti peščico bankirjev in denarnih mogotcev, kmetu in delavcu pa nalaga težka dav j čna bremena, slaba je, ker usu-žnjuje katoliško cerkev in hoče s silo zatreti katoliško prepričanje hrvatskonslove.nskega j ljudstva, slaba je, ker ne nalaga ministrom večje odgovornosti, slaba, ker ne dopušča kontrole nad odločujočimi či-nitelji, slaba, ker ne sloni*na zaupanju Slovencev in Hrvatov, ki so v ogromni večini odklonili centralizem, slaba je ta ustava od vrhja do tal. To niso demagoške be.sede. Že danes se oglašajo vladni listi, ki priznavajo, da ustava ne odgovarja dejanskim potrebam in da vse bo morala spremeniti v bistvenih določbah. Toda nai bo ustava kakršnakoli: Sprejeta je in amen! Ko bo prišel čas in na pravo mesto pravi ljudje, bodo že nasu-kali tiste paragrafe, da bo prav. Eno pa 5e gotovo: Kon v roke sovjetske vlade, ker se je vse njegovo nepremično jstituanta,ki je dovršila in spre Zato naj gre konstitu* spat"! Ta vlada, ki se dobi zaveda, da ji je ljudstvo nilo hiftjet, pa še ne misli na to. Kon®tituanto hoče spremeniti v redni državni zbor, da bi tako s pomočjo žandarjev in bajonetov še naprej slonela k( tiger na tilniku delavnega ljudstva. A o pravem času kliče mo: Razrešite poslance dolžnosti, razpustite konstituanto in raapisite tiakoj volitve za redni državni zbor! ISpomiiiti moram na tem mestu na občinske volitve v Sloveniji, ki so se vršile dve-* teti. Dr. Žerjav je bil — kotfj znano — izdelal občinski vo- 4 Mvni red, po katerem je bil dal yolivno pravico samo "nobel" goepem in gospodičnam, da bi tako po občinah treščil "kle-rikalizem" ob tla. Samostojni so že dva meseca prej imeli v-sa navodila in volilni red od vlade v rokah, sestavljali so že H gospodarske" stranke in lovili z lažmi in goljufijami podpise. Pa dr. Žerjava je odnesel vihar. Pod zopetno dr. Brejče-vo ljubljansko vlado se je bil izpremenil občinski volilni red tako, da so imeli volivno pravico vsi 21 let stari državljani in državljanke. Ta volivni red je bil sprejet od ministrskega »veta in podpisan od prestolonaslednika Aleksandra. Deželna vlada je bila že vse pripravila za volitve tudi določila 4an.. Tedaj so vstali liberalni in $atoi}$totjui SHtrfeantfte za hrbtom, volitve so se zavlekle, nato pa je prišla radikalno-li-beralna, samostojna vlada, ki je 8iiedla regentov podpis in po svoje prikrojila občin, volilni red, da bi tako dobila občine v svoje roke. Pa so se ureizali, Igospodje ! ifjipeiiii Vio bili pri ^bčinskih volitvah tako neusmiljeno, da gospod mi-inister (za potjedjetetvo Wsar Ivan Pucelj po Sloveniji naj-;raje "incognito" (skrivaj) hodijo. Nekaj uličnega nameravajo ^ibenakii V oft>jemu (samosttoj-(nili sedaj. Mesto da bi koj razpisali volitve na podlagi voliv-nega reda za konstituanto, *'pripravljajo'' nov volivni red, seveda tak, ki bi pomagal js pdmocjo [vlade, glavarstev in žandarjev liberalcem in samostojnim na noge. To je zopet eno novo nasilje, ki ga počenja slovenska svobodomiselna klika v Belgradu. Kakor nam to ni prav, povemo pa jim, da se ne bojimo nobenega še tako °oštucanega" volivnega reda po volji libe-ralcev-ttaiotftojnežev. Naj gaj ^ki|pu iija. Na mesta dosli >sjak je *ugo jrnellija zade i| id- pri Lukovici ik g. & I: da je g. L ia'kap. Iz Prevoj I. \m I Umrla je gospa Antonija Ma en ran. soproga upok. dav. u prav. in posestnica, v visok' starosti 72 let. Rajna je bilf ilaga duša in usmiljenih rok >rav težko je čakala novil zvonov, katere smo dobili 19 julija; pričakovala jih je, f slikala ne, žal da je njihovi ^la sovi ne bodo mogli spremljat1' k večnemu počitku, pač ji bo do zvonili prvi, ko bodo v zvo liku. Rodbini iskreno soočal in rajni pa vecm mir 111 n po m M i Brat ustrelil brata. Dne 10 Mlija ob 9. uri večer je v Vel Jengšu ustrelil Mihjael Fris ovec svojega brata. Zadel ga , fie v srce. Brat, France mu jc [bilo ime, se je zgrudil mrte\ 1 tla. Zastrupil in pobegnil. V ljali v bližini Ježice je \ ^oto, 16. julija nenadoma u |a Frančiška Hvast.ia. Sp se govori, da jo .ie za8^" H Miha Kustelj, ki je ne-o kam pobegnil in je za n tiralnica. agno za izseljence. Bel-I 19 julija. Ministrstvo socialno politiko objavlja idetemu občinstvu, da se rejo y Ameriko izseliti sa-one osebe, za katere so bili, vozni listki plačani pred 16. julijem 1. 1. v Ameriki ali pa, da so Vili ti listki deponirani do omeujenega dne pri zastopniki parobrodnih družb, prodaja novih izseljenskih voznih lietkov je prepovedana vsem c^enturam in njihovim Zastopnikom po vsej krafievi i^i. Izseljenci, ki ima jo do 16. julija kupljene vozn? listke, morajo .ictpntovati najkasneje do 15. svfrtembra t. 1. Oni, ki do tega roka ne morejo odpotovati, imajo pravico do povračila vplačane voznine pri zastopstvih, pri katerih so kupili vozne listke. Volitev župana v Horjulu. Pne 20. julija je bil tu izvoljen županom Ivan Bastarda, bivši predsednik Orla. Župan in vsi svetovalci so odločni pristaši SLS. Iz Prevoj pri Kukovici. Nove jivonove, ki so bili vliti na Jesenicah smo dobili 19. julija. Sprejem zvonov je bil zelo slovesen, Nekaj podatkov glede števi-a prebivalcev v Jugoslaviji. V statistični direkciji soMzvrnili delo glede nekaterih pO-[krajin. Po podatkih ima Srbija 2,591.898 prelbivalcev in sicer 1,241.063 moških in 1,350. [335 ženskLhi. Toraj je skoraj '110 tisoč več žensk kot fno&-'rih. Število prebivalcev je v Siriji od 1. 1910 padlo skoraj fa pol milijona. L. 1910 je nam- eč štela Srbija 2,911.701 pre-)ivalca in sicer: 1,503.511 mos-rih in 1,408.190 ženskih, toraj ie bilo moških skoraj sto tisoč reč. Belgrad šteje danes 111.-740 prebivalcev, Skoplje 40.-XX), Kragujevac 15,096 (leta '910 pa 24.949), Bitolj 27.600 /proti 48.000 v 1. 1914) itd. — V Črni gori ima Cetinje Čez >000, Nikšič okrog 4000 in Gu-inje okrog 3000 prebivalcev. — V vojvodini je največje mesto Suibotica 101.857 prebival-•ev in je toraj drugo največje nesto v Jugoslaviji. Novi Sad Lma 39.000, Vel. Kikinda približno 26.000 in Pančevo približno 20.000. — Od ostalih pokrajin podatki še niso točno izračunani. ___ Spomenica primorskih Slovencev. Najbolj delavni slovenski »oslarec v italjanski zbornici je duhovnik Virgilj Šček. O-)iskal je tudi kardinala Gas-m JTiJa, papeževega državnega tajnika, kateremu je izročil ;p menico, v kateri je izrečena želja, da naj se ustanovi Ka Slovi tce v Italiji samostoj ia škonja, ki bodi odvisna na ravnost od sv. stolice in k* na ma samo domačo duhovščino ^poredno s tem naj se ustano 7i za primorske italijanske -ernike samostojna škofija fzročil mu je nadalje spomeni 50 v prilog preganjanim du lovnikom v Istri, katerim na povme vse izguibljeno imet je, za kar naj se zavzame cerk /ena oblast. — Poslanec Šček :e nadalje izročil novemu mi listrstvn spomenico, v kateri oahteva: 1. Naj se takoj plača vsa vojna odškodnina. 2. Na; takoj otvorijo vse neotvor-'ene šole. 3. Naj se jetniki, ki rpijo v preiskovalnih zapo-ih, takoj takoj zaslišijo. 4. Naj ?e nemudoma razpišejo občinske volitve. . .Za sprejetje ustave je bil sa nostojnež Urek odlikovan z edom sv. Save II. razreda. Ljubljanski župan A. Pesek ;e bil od vlade že potrjen. Toda iberalci hočejo na vsak način ;e vedno preprečiti njegovo ootrditev. Rafaelova družba, ki bo skrbela za izseljence, se je zopet ^oživela. Vsi, ki se mislijo izseliti v Ameriko, naj se obračajo nanjo, da ne .pridejo gol- v roke. orožne vaje. Med našimi četami in. albanskimi ustali se vršijo krvavi boji. Vstaše zalagajo Italijani z z orožjem in municijo.* Štirje državni prazniki določeni, 28. julija, Vidov dan. 12. julija, Petrov dan, 1. decembra, dan ujedinjenja, 17. decembra, Aleksandrov dan. Mariborski župan Grčar je potrjen, čeprav so ga volili tudi komunisti. Utonil je na Pasjem brodu 20 letni Ivan Glažar iz Verda pri Vrhniki. Bil je ključavničar pri drž. železnici. Brat brata ustrelil. V nedeljo dne 10. julija je v Mengšu Mihael Friškovec ustrelil svo jega brata Franceta. Vzrok alkohol in splošna posurove lost. Velikanska vročina je* nas topila zadnje dni. Toda pri nas je sproti ohladi neurje4 ki pride od časa. Iz drugih držav pa poročajo o neznosni suši in v-ročini, ki povzroča že bolezni. Na Goriškem vlada taka suša, da je letina popolnoma uniče na. Zvonov«, ki jih je svoj čas Zaplenila avstrijska vlada, zah tevata nazaj ogrska in češka vlada. Ogrska jih je že dobila. Naš»a vlada jih ne bo zahtevala, ker so bili zaplenjeni katoliškim Slovencem in Hrvatom. Le-ti pa po samostojni centra listični ustavi še v domači dr žavi nimajo nobenih pravic, to liko manj v tuji. Strela je ubila. V Smledniku je bil pri nalivu dne 12. julija od strele zadet 181etni France Biljban, čOvijan^ki vajpnec ilz St. Valburge. Nesel je na pol je dežnike. Rop v mlinu. Mlinarja Fran ca Krošla v Dečnem selu pri Brežicah sta napadla 7 julija zvečer dva nepoznana roparja Eden napadalec je vrgel moža na tla in ga držal, med tem pa je drugi plenil po mlinu. Ropar je moral biti domačin, ker je Krošel opazil, da se je v mlinu dobro spoznal. Roparja sta od nesla 2000 K denarja, hranilno kjnjižico Mestne hranilnice v Ljubljani, obleko, srebrno moš ko in žensko uro ter neka, drobnarij. Nesreča pri kopanju. V ne deljo 17.julija, se je kopal v Medvodah v Sori g. Franc Su šnik, član Orla v Medvodah Pri kopanju pa ga je prijel krč in je utonil. Blag mu spomin! Umor v Savljah? V Savljah je nenadoma umrla Frančiška Hvastja. Splošno sumijo, da je bila zastrupljena. Sum leti na 27 letnega Miho Kunstlja iz Savel, s katerim je imela znan je. Kunstlja zasledujejo, a ga še niso našli. , Samomor ali nesreča. Osebni gorenjski vlak, ki prihaja ob nedeljah v Ljubljano ob po dvanajsti uri zvečer, je 17. ju lija ponoči povotzjLl na progi Vižmai+jie-M^edino neznanega možkega. Po elegantni obleki sodeč, ne pripada delavskim s-lojem. Na krajn, kjer je ležalo popolnoma razmesarjeno truplo, so našli klobuk in palico Identitete ponesrečenca še niso dognali. Tydi se še ne ve, če gre za samomor ali za nesrečen shičaj. — Nekateri sodijo, da je to truplo Miha Kunstelja, ki ga policija zasleduje radi u-mora Frančiške Hvastja n8 Jezici. Vendar ta domneva najbržo ne bo prava. 25 milijonov dinarjev za Ba-rog in Martinščico. Po načrtu ministra za promet je določeno 25 milijonov ddnai*jev in-^estijskega posojila za popravo luke Baroš in Martinščlce. Ti milijoni pa so mrtev kaph tal, dokler se vprašanje Baro-ša ne reši. Upamo, da se to v-t*rasanje bliža odločitvi. Za nas je položaj ugoden in če bodo nasj diplomati pokazali dovolj sposobnosti in spretnosti, bo zadeva kmalu za nas ugod-no rešena. Železnica Kočevje — Brod Mor&vica se je začela trasi-rati 18. julija. Zlato mašo je dne 26. julija praznoval na Povjem ondotni župnik preč. g. Jakob Aljaž. Mnotgozasluženemu skladatelju in planincu, nad vse gostoljubnemu gospodu naše najis-krenejše čestitke in se mnoga, mnoga leta v zdravju in zado-voljnosti! Darilo regentu. Francoska v-lada je povodom ponesrečene ga atentata na našega kraljeviča podarila regentu lahko vojno križajijko, na kateri se je 1916 odpeljal s Krfa na Francosko. Zanaše fante-vojake. Poslanec Ljudske stranke dr. Sim-rak je vložil na vojnega minis tra sledečo pritožbo: Druga četa I. bajtaljona 13. penpolka v Splitu je 29. julija 1921 na dan sv. Petra in Pavla, ki se v katoliški cerkvi praznuje kot velik praznik, morala na vaje na Petrovo poljano pci Splitu. Pešec Stjepan Subotič je zaprosil* v imenu svojih katoliških tovarišev g. potpolkovnika Ba-jaloviča, da jih pusti v cerkev Ta pa je na prošnjo odgovoril: " Kakovo Petrovo? Nema Petrova kod mene, ni crkve! Marš deset dana u za tvor Ko je o tem <čul kapetan Gojko Jova noviČ, je tudi on obsodil Subo-tiča in še pet do šest pešcev katoliške vere na pet dnevni za tvor* • Nadalje ugotavlja poslanec dr. Simrak v svoji interpela ciji, da se pod komando teh dveh gospodov dogajajo večkrat slučaji ki so znak proti zakonite nestrpnosti proti vo jakom katoliške vere. Isti kapetan Jovanovič je edinemu Židu svoje čete' na dan njegovega praznika dovolil, da praznuje in odide iz vojašnice. . Poslanec zahteva od ministra, da se ravnanje z vojaki v Siplitu preišče, ker je sam minister že obljubil v ustavnem odboru, naj mu poslanci naznanijo we slučaje. Interpelant ugotavlja končano, da je n.pr. 3. bataljon na dan sv. Petni in Pavla imel cel dan prosto — so vojaki mogli v cerkev Tedaj zadene krivda le povel. stvo 1. bataljona, ki vsled te ga zasluži strogo kazen. Za pravoslavnega škofa Sloveniji je imenovan Ilarin Zeremski, pravoslavni škof v Gornjih Karlovcih. Opraviti ne bo imel ničesar, ker najno vejšim slovenskim pravoslav nim je pravoslavje toliko mar kot preje katoličanstvo. Se sPlača prodajati slovens kega kmeta. Ministri so slenili da se jim zviša mesečna plača na 50.800 kron. Minister Pu ceil je že vedel, zakaj je prodal slovenskega kmete. Umrl je po dolgi bolezni,v Št. Jurju pri Litiji 20. julija 1921 dlalec okoli dobro znan 81 letni Janez Damjan po do mače Kovač. Z pokojnikom je legel v grob marljiv in dober gospodar ter krščanski mož; v iŽtijdkem Jofbčiriskefm odfbor ru je deloval celih 40 dolgih let ter vedno zastopal odločno stališče SLS ter branil koristi kmeta. R.I.P. . V Trbovljah je umrl 8. juli-ia nagle smrti imoviti posestnik Purnik Feliks v starosti 50 let. Šel je na travnik kosit kjer se je zgrudil na tla. Ko ga njegov sosed mimogrede u-gleda v sumljivem stanju ležečega, gre k njemu, skušal ga spraviti k zavesti, toda bil je Že v zadnji izdihljejih, še vedno koso držeč, fejnije bil ze več let vedno slabega zdravja, bolezen si je nakopal v tukajšnjem rudniku; vzgled nam je bdi vrlo pridkiega gospodarja H krščanskega moža, kar je pokazal ob vsaki priliki. — Svetila mu večna luč! Utonil je v Savi pri Zagorju 25 letni uradnik južne železnice Alpjzij Eppich. Po nesreči se je ustrelil na ovu Rudolf Gale iz Rožne dome. Cefc 20 minut je bil mr tev. Toča. Toča je pobila skoro vse pridelke pri Sv. Puhu nad Krškem. Nevihta je drvela po celem pasu od Krsjkega do Kostanjevice in trajala od trehl popoldne do polpetih popoldne. Toče se je naletelo celih 15 cm na debelo. Umevno, -ta ui i^japud i^sCpd isa os «p nogradi popolnoma uničeni. U- pali smo, da bo letina dobra, pa namenjena nam je šiba. Prebivalci so obupani in prosijo pomoči. Uničen je ves živež in celoten zaslužek. —- Toča je potolkla tudi na Brezjah na Gorenjskem. Nesreča je zadela 8 posestnikov, katerim je uničen ves pridelek. Železniška nesreča. Dne 20. julija je peljal neki Častnik oddelek vojakov čez železniški most v Sisku. Kar pridrvi eks-presni vlak, trije vojaki oble-že mrtvi, 7 jih je bilo težko ranjenih, mnogo pa lahko ranjenih. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom držav« Ohio, ki je tudi naia Tlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hraniiaih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga ▼ zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajn špekulantie velike dobičke x onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznaš med narodom po svof uljudni in hitri postrežbi Ml pUfajMM mm u'ofo po 3 odst. Id jih pripilemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazorat-vom vlade Zdruiejift. dršav in f^pfif federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanj« denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavi-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti a nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasTet ia cene, kadar felite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Boode, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE J0MET KATJONAL BANK joliet, illinois Kapital $150,000.00 . Prebitek $360,000.00 VELIKA RAZPRODAJA GEVLJEV. Vas prijatelj Philip Denmark Vam sedaj ponuja vso svojo zalogo najboljših Čevljev po jako znižani ceni vsled tega, ker bo. odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova: 5213 Butler St., Pittsburgh, Pa. Established 1857 > Ako potujete y staro domovino ^ boste našli v svojo lastno korist, da nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. na katerih je označena svota, kojo želite vzeti ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH. Ti čiki-kadar vnov! ceni v Evropir-bodo zavarovali m tvorili njih celo (polno vrednost v evropejskera denarju. Potniški čeki so POPOLNOMA VARNI in va« varjejo pred izgubo ali tatvino denarja. Te čeke ne more nihče drugi zamenjati, kot VI SAMI1 KUPITE TOREJ VAŠE POTNIŠKE ČEKE V TEJ BANKI. — 1 i ===== - Zgodovinski podatki Združenih držav. (Nadaljevanje.) Ker je šlo temu plemenitemu generalu Oglethorpe številno dobrodelnih organizacij na roke in je k temu celo sam angleški parlament pripomogel z 50 tisoč dolarji, je Oglethorpe nekega dne v novembru 1.1732 odrinil z 120 izseljenci proti Ameriki in se vstavil v Charleston^ kjer so ga nad vse prijazno sprejeli. Od tam je jadral dalje proti ju^u do reke Savannah in na nekem kraju ustanovil mesto jednakega imena. Tako je tudi od tamošnjih Jjidijancev kupil nekaj ozemlja in sklenil ž njimi pogodbo. Prvi charter pokrajine Georgia je določal, da morajo ostati državni nadzorniki za dobo 21 let v svojem uradu; zatem naj pa angleški kralj določi novi ali obcfrži stari način vladanja. Katoličanom, je bilo izseljevanje v Georgio strogo zabranjejio, tako tudi suženstvo s črnci in i.voz opojnih pijlfč. X(rben naseljenec v Georgiji ni smel sprva lastovati več kot 500 akrov zemlje. Državna cerkev v Georgiji jo bila anglikanska, za ko-je vzdrževanje so morali tudi vsi "kolonisti plačevati posebne davke. " Vojna s Španijo. . Drugi vzrok, čemu se je hotelo baš v Georgiji število kolonistov pomnožiti je bil ta, ker so v Floridi živeči Španci skušali svojo mejo na severu razširiti. L. 1730 je izbruhnila vojna med Anglija in špansko; generalu.Oglethorpe je bila izročena večja ekspedicija, s katero naj napade v Floridi živeče španske naseljence. Oglethorpe je v resnici z 2000 možmi obkolil glavno mesto Floride, £>t. Augustine, kjer je. bil na svoje velHeo raBfmaranjef -premagan in pognan do Georgije. Španci so Oglethorpove čete zasledovali in vedno naprej podili, dokler se ni pri Frederici ne kega dne v maju 144 vnela hu da bitka. To pot so bili pa Španci z velikimi izgubami premagani in nazaj potisnjeni Pod Oglethorpoinf ni bilo \ Georgiji-ljudstvo povsem zadovoljno, ker je manjkalo pravih postav. Celo sami državni nadzorniki šo 1. 1752. obupali ter izročili pokrajino Qeorgijo angleškemu kralju. Goorgia je bila zadnja kolonija, "katero so Angleži v Ameriki ustanovili. IV. POGLAVJE. Francoski raziskovalci. Misijonarji/ Culi smo že/kako so se Fran« cozi i. 1608 naselili ob reki sv. Lovrencja v Quebecu- Baš ta kraj je bil velike strategične važnosti, ker leži ob glavni prehodni cesti do velikih jezer in Mississippi doline. Te * ran-coske izseljence je vodil pogum ni Cbamplain. Ker je kmalu po prihodu namera val doseči simpatijo z Indijanci, je povabil več frančiškanskih redmkov iz Francije, da so svoje misijonske postaje ustanavljali med poganskimi Indijanci ob reki Sv. Lovrenca. Leta 1615 je e-den izmed teh frančiškanov vstanovil prvo postajo ob zalivu Groma (Thunder bay) L. 1625 je prišlo zopet nekaj jezu-, itov iz Francije. Ti so z največjo težavo prehodili vse gozdove ter planote osobito proti severozapadu ob Superior jezeru; tekom nadaljnik 50 let so dospeli že do Maekuiac-a, Sv. Ignacija, Sault Ste. Marie/(v današnjem Michiganu), dalje do Green Bay, (v današnjem [Wisconsin) ter do mnogih in; dijanskih naselbin v današnji Mi ni te sot i. Father Menard je 1. 1661 ustanovil veejo misijonsko postajo na južni strani Superior jezera ob zalivu Sv. I e-rezije. ' Pogumni in za razširjan je sv. vere vneti Father Menard je ponesrečil na svojem obisku že krščenih Huron in jahcev. Tudi Father Allouez je bil vnet misijonar na' severo- 1681 je Father zapadu. ^lESS i 1899 je Zgodovinska družba države Wisconsin v De-pere postavila spominsko tablo v počast temu misijonarju, (Rev. Allouefc-u) ustanovitelju prvih misijonskih postaj v Wis.; v državi Michigan se pa nahaja mesto in poš^a z jedna-kim imenom. (Op. ured. T* onih okrajih so baš 200 let zatem delovali tudi naši znani slovenski misijonarji pok. škof Baraga, Rev. Frančišek Pire in drugi.) Francoski misijonar Allouez je za tem ustanovil svojo postajo v La Pointe na otočju Apostolov v bližini današnjega mesta Superior, Wis. Kasneje se je navedenec sestal ter pridružil Fathru Dablon-u predstojniku kanadskih misijonov in z najbolj stovečim misijonarjem naše zgodovine — Father Ja* kobom tJamess) Marquet-te-jem. Marquette in Jolliet raziskujeta dolino Mississippi 1. 1673. Frontenac, tedanji guverner Nove Francije (v Ameriki) je želel, da bi se našlo vodno pot proti Južnem morju. V to svr-ho si je izbral Louis Jolliet-a, jako uglednega trgovca v Mon trealu, Kanada. (Označeni trgovec in raziskovalec se je pisal Jolliet. Po tem je vzelo naše mesto Joliet svoje ime. To i-me bi se moralo pravilno glasiti Jolliet, ne pa Joliet. Op. ured.) Meseca maja 1. 1673 sta se Father Marquette in Louis Jolliet s -petimi tovariši odpravila z misijonske postaje Sv. Ignacija v Severnem Micli. da bi izsledili kako reko proti zapadu, o katerem so Indijanci toliko lepega pripovdovali. Ta druž.ba je v malih indijanskih čolnih veslala po Lisičji reki (Fqx river) od tam je dalje križala Winnebago jezero ter dospela do reke Wisconsin. Dne 17. junija 1. 1673 (mesec dni po odhodu) so dospeli ti raziskovalci do~ kraja, kjer se danes prostira naselbina Prairie du Clrten; ondi še le so spustili svoje čolne v velikansko reko, kateri so Indijanci nazivali Mississippi, to je največja reka ali veletok v Združ. državah. Father Marquette je to reko krstil na ime "Conception" (Spočetje). Ti prvi belokožci ob gorenjem delu Mississippi so začeli dalje veslati v dveh čolnih iz brezovega lubja. Koliko veselja je zavladalo med njimi, ko so zagledali veliko in krasno rielto Mississippi. Father Marquette se je pri tej priliki izrazil: "To je dan veselja, koje- ga ne morem opisati!. "Za srečno in uspešno delo (najdbo) so se zatem vsi Bogu is kreno zahvalili in so veslali po mogočni reki naprej, dospevši do reke Ohio. Med potjo so naleteli na številna indijanska plemena, katerim so oznanjeva-li sv. krščansko vero. Zatem so dospeli do kraja, kjer je že pred 130 leti umrl raziskovalec De Soto, o katerem smo že spr va pisali, Ondi so se navedeni raziskovalci bali, da ne padejo krutim Špancem v roke; to jih je preplašilo, da so se nazaj o-brnili. Pri tej priliki so dospeli do reke Illinois kjer Father Marquette izpreobrn' nekaj Kaskaskias Indijancev. Od tam so pa priveslali do Michiganskega jezera, dospevši do Green Bay (Zeleni zaliv) nekega dne meseca septmbra. Na ta način je označena družba v malih čolnih priveslala 1500 milj dolgo razdaljo, ali pot. .Jolliet in par njegovih ispre-mljevaicev so se od tam napotili zopet domov proti Montreal^ Tedaj se je Jollietu pripetila prva večja nesreča, da se je njegov čoln prekucnil v valovih deroče reke Lachine. On in njegovi tovariši so si komaj rešili življenje. Jolliet je tedaj pri sebi mndgo važnih papirjev, opisov in zemljevidov, ki so opisovali njegovo dolgo in zanimivo potovanje. Vse te listine mu je pa voda odnesla. Marquette to potovanje natančno spisal v svoji knjigi, ki je izšla v Pa- rizu. Čez leto dni zatem se je Rev. Marquette zopet podal na potovanje, da bi med 'Kaskaskias Indijanci ustanovil novo ipisj-jonsko postajo. Žal pa, da je kmalu po prihodu v ono naselbino nevarno zbolel; želel si je umreti med svojimi tovariši v misijonski postaji sv.Ignacija. Pa ure zemeljskega potovanja so bile temu pogubnemu in v-netemu misijonarju preštete— Ko so ga njegovi tovariši v naglici domov spremi je val i, je pobožni Father Marquette, dne ,19 maja 1.1675 umrl na obrežju michiganskega jezera, na kraju, kjer se danes prostira mesto MB m ret i kot jezuit na pustinjah med izpreobrajenimi Indijanci. Truplo pokojnega misijonarja Marquetteja so kasneje prepeljali k Sv. Ignaciju in položili' k večnemu počitku; na nje govern grobu so postavili primeren spomenik. Država Wisconsin je temu zaslužnemu misijonarju tudi postavila krasen spomenik pred državnim kapi-toljem v Washingtonu, D. C. Tako se nahaja dandanes širom držav več most in naselbin s tem imenom; v Kans., Nebr., Wis. in Michiganu. V Marquette, Mich., se nahaja krasna katedrala, ' kjer počivajo trije naši ameriški slovenski škofje: Baraga, Vrtin in Mrak. Po raznih državah je tudi dosti Marquette okrajev (counties), po mestih vidimo ceste in ulice s tem imenom, razne šolske zavode, društva in dvorane v porast in spomin enemu izmed najbolj slavnih katoliških mi- Ludington. Predno je za vcd-[eijonarjeyv naše dežele, no zaspal, je še zahvalil Boga, (Dalje sledi.) SUHA ROBA. Uredil Franc Milčnski. MATEVŽEVA MlNA. (potok, da jo je čez in čež zagr-Matevž se je oženil z gorenj- nila voda. f li še je migala z sko Mino in je bila svatba ime nitna, srebali so trojne vrste mleko, "imlajku kar taku, m-lajku zasedenu in kislu mlaj-ku," jedli zraven trojne vrste krompir in vsak je imel svojo žlico. Nevesta ni bila napačna. P-ravili so o njej, ko š.e ni imela moža, da je šla po domači vasi in vlekla za sabo vrv. "Mina, kam pa, kam!" * i Tele ženem na pašo.'' "Pa kje imaš tele, ko prazno vlečeš vrv!" "Glej spaka, doma sem ga pozabila.'' Pa se ne ve., ali je resnična* i dvema prstbma, da jo snožet postrižena. t Si je mislil Matevž: ^Čakaj, ko vsako reč siliš nerobe, nemara' tudi voda tebe nese drugače. " In jo je šel lovit naproti vodi. f Ona po se je tedaj napila najboljšega božjega vinca za ma-seljc, za polič, še za bokal in ko jo je minila žeja, jo je minila trma tudi, ujela se je na ra-kitje in klicala na pomoč: "Pomagaj, mož j. snožet je pokošena!" ' Priletel je od one strani še ^ndrajec in sta jo ^ možem 'potegnila na breg. OD VBUKE L. 1921. Suša huda in vročina Letos tare celi svet; Take- solnčne pekočine Ni že bilo mnogo let. Naj debela, suha lica Ima človek*in kosti; Vsled vročine vsakdo "Švica" In po noči težko spi. Mesecev samo dva para Letos bode še prešlo-- O božiču se nemara Bomo greli za — pečjo? • . . i Pa kaj suša ta velika Proti pravi suši jef! Prohibišen", ta nas pika, Tare in pritiska vse. V naši svobodni deželi Volstead zakon nas jezi; Ker so nam pijačo vzeli Syet se klaverno drži. . Včasih iz galonce pili Smo doma ga in drugod; Piknik, " bal'9 kak priredili, Pivo teklo je povsod. Vsa pa suša ta vremenska In pijače nista nič. Žepna suša salaiiienska, ^ Ta nas tepe kakor1 bič. "Štaparija", slabo delo, Plače nizke in od muh; To povzroča krizo celo —- , Da trpin je vedno suh. Rockefeller pa miljone < -Šteje, dela dan za dnem *— Dobro bilo bi res to, — ne? Da bi dal jih nekaj sem! Mike .C. ta storija ali ne. Mina je pač t jn pravij0, ko so je preoblek-imela svoje kreposti, svoje la jn p0Sušila, je bila prav'pri- {. 1 j 1 • * 1 V 1 VI . slabosti pa tudi. Kdor je brez greha, naj pobere kamen, pa bo imel skalo v rokah! V cerkev je hodila rada, roke je imela dobre za. delo, le glava ji je bila bolj trmasta: jazne volje, da je bila še škn-cu všeč iz Kočevja, ki je bil tudi v gostih. In mu je bila bolj všeč, kakor je godilo Matevžu. In je rekel Matevž: "Ljuba moja žena, zdi se mi, nem." . . . ., Reče Mina: "Meni.se zdi tu di." , "Reci mu, de ne smaj!'' "Pa mu ti reci, jaz mu ne z-nam jezika!" Pa je Matevž znal vsake vrste jezikov pa je cebnil škrica s škornjem, da je škric kar razumel in so prijazno poslovil. Kolikor znaš jezikov, toliko šteješ mož, pravi pregovor in je resničen. zadnja je morala obveljati v- -,|kricem Bedita preveč ne tea sakikrat njena beseda. Vroč je bil dan, pa se je s polja gredoč ustavila v cerkvi in vzdihnila k Mamki božji, naj bi ji izprosila milost, da bi ji zdajle doma mož Matevž privoščil polič vina. Drugih želja tisti hip gorenjska Mina ni go- Za altarjem je imel tedaj ravno opravila inežnar. Bil je šegave sorte, slišal je Mino pa je spačil svoj glas, da je bil tanek kakor otroški, in je rekel iz svojega skrivališča: "Poliič je preveč, ga bo maselj-ček dosti.9 9 Pa je mislila lončarja Matevža Mina, da ji odgovarja Bobec v naročju svoje svete Mamice pa se ji je zameril in ga je zavrnila: "Tiho bodi, pe-telinček! Kaj bi mi zavidalo! Bodo že mama sami odločili, ali je polič preveč ali ne!" No, ni bilo doma ne poliča, ne maseljca. Ampak je rekel Matevž: "Mina, vzemi cekar in štruco, greva vezovat brata Andrajca ženo, bo jutri njen ra vojne in mornarice generala Zečeviča ter še nekaj uradnih ttee-b, nakar angleške Ladje od- i plovejo proti Novemu Sadu, Jk.jecr jih bo svečano sprejelo naše rečno brodovje. — Temu sprejemu je treba z ozirom na naš vnanjepoliticni položaj posvetiti največjo pozornost. IVERI. Da, pravico do življenja in obstanka ima vsakdo na svetu; lahko pa umreš za lakoto, ako bošš na svetu samo lenaril. > * 19 Dvom o prčakovanem uspehu, t bo pniesel neuspeh. ŽENITNA PONUDBA. Želim se poročiti s Slovenko, ki je približno moje starosti, bodisi dekle, ali vdova. Jaz sem vdovec star 46 let, ter i-niam četvero otrok; najstarejši je star 12 let, najmlajši pa 5. Imam stalno delo, nekaj prihranjenega denarja in lasten dom. Katero veseli naj mi piše, ter pošlje svojo sliko. Josip Požek, 317 Fulton St. Mohawk, Mich. SLOVESEN SPREJEM ANGLEŠKEGA BRODOVJA V _JUGOSLAVIJI. Direktno v Dubrovnik, Reko in Trst lahko potujete, če kupite šifkarte pri meni. Dopremljam rojake iz kraja." Izvršujem vse bančne posde. Sprejemam denar «a uloge «ns plačam A% obresti. Vloge izplačujem brez napovedi, ali vsaki ča>& Pošiljam denar v kronah, dinarjih i« dolarjih. Pišite po .1 EMIL KISS, bankir. 133 Second Ave. New York, N. Y. Belgrad, 19. julija. Danes sta priplula semkaj; dva angleška monitorja in ena patrobia ladja. Angleškemu rečnemu bro-dovju so tukajšnji krogi priredili Svečan sprejem. Ob pr}* hodu so Angleži oddali 21 topovskih strelov v pozdrav, nakar s6 se naž,i odzvali tudi z 21 streli. V pristanišču je Angleže pričakovala godba kraljeve garde. Zvečer jim je bil prirejen banket v Oficirskem jdemuj. Angleiški^ predstavniki bodo posetili ministrskega AGITIRAJTE ZA K. JEDNOTO! S. K. NAJNOVEJŠE IZ CHICAGE. Naš sobrat Ivan Gottlieb je odprl novo trgovino z manu-fakturnem blagom na 1821 zap. 22ta ulica. To je torej prvi in edini Slovenski Dry Goods Store v Chicagi. Ker je cena blagu zadnji čas zelo padla, in on se je založil popolnoma z svežim blagom, prodaja po tako nizkih cenah, da so vsi iznenadeni. Pošilja tudi po pošti na vse dele Združenih držav, kakor tudi v stari kraj. Ako hočete biti pošteno postrežem, obrnite se do njega. Njegov naslov je: f JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St., Chicago, EL POJDITE NO SEM, VODA JE DOBRA. Nepotrebno je še posebej razlagati vam, da je kopanje kot del itelesne vadbe in čistosti zelo umestno, sveže, prijazno in dobro za zdravje vsacega človeka. Zd čisti duh je potrebno, da imate čisto telo. Sicer se pa mora držati telo čisto ne sa-monazunaj, temveč tudi na znotraj. ^Trinerjevo grenko vino je zdravilo, katero vam očisti vaš želodec in vse prebavne or-gane, ter jih obdrži čiste. Ojača yes sistem iii vas vpostavi v . pravo stanje, da se lahko boju-Mica je bila žejna, ali se je jote proti slabi gobavi, zaprt- tolažila, da pri Andrajcu ne bo..........^ : god.% suše na mizi, vzela je eekar-m štruco in sta šla. Pa ju je peljala pot Čez strmo snožet, pod snožetjo je žla-borel živahen potoček. Je dejal Matevž: "Lej, ljuba moja žena, kaku je snožet gladku pokoš,ena!" Žena je bila od Seje slabe volje pa je rek Vi: "Postrižena je it On, da pokošena. Ona, da postrižena. On hud, ona še bolj. Ona se zapodi vanjj^if še ji umekne in Mateževa Mina štrbunkne v niči, glavobolu, nei*voznostitn in drugim elementom, ki so v zvezi s želodčnimi nerednosti. Ako vaš bližnji lekarnar ali trgovec z zdravili nima v zalogi Trinerjevega grenkega vina., tedaj zahtevajte, da ga takoj naroči, kar resnično je težko dobiti kako drugo zdravilo za gori označene bolezni. Mrs. Frank Odett rtam je pisala iz Susan-vifie, Calif., junija 28. 1921: "Trinerjevo grenko vino mi izvrstno pomaga " Jaz imam sedaj izvrstno slast do jedil in se počutim veliko močnejša. (AdVertis.) . Vozni red parnikov. NEW YORK—DUBROVNIK—^TRST. 23. avg. Italija .......................-__________________3. razred $100.00—2. razred $175.00 27. avg. President Wifcon________________________3. razred $110.00—2. razred $200.00 2. sept. Belvedere________-..............................3. razred $100.00—2. razred $175.00 3. sept. Madonna ........................................>~3. razred $100.00—2. razred $175.00 17. sept. St. George (samo do Dubrovnika)..3. razred $100,00—2. razred $175.00 24. sept. Argentina _______________________________________J. razred $100.00—2. razred $175.00 15. okt. President Wilson'_______________________—3. razred $110.00—2. razred $200.00 K navedenim cenam pri Ljubljane, Trsta ali Zagreba in stane: Od llavreMo Ljubljalne $9t00—od Havre do Treta $13.00—od Havre do Zagreba $10.00. . . Kdor pa hoče , udobno potovati, temu priporočamo, od 1 letom $5.50, od 1 do 10 let polovico in nad 10 letpolno karto. N . . • rw.»,!» Na (teh linijah ISC lahko kupi karta do Trsta, Basela, Buchsa 2h Dunaja. Za vožnjo rz Chcrbourga do Ljubljane sfe računa z navadnim transportu m vlakomi okiog $10.00.-La^ko se pa vzame dwektni ekspresni vlak, k. aozi iz Pariza do Ljubljane okrog 36 ur. PRIPOMB'A: Navedeni vozni red i podvržen spremembam. • Za vsa oadaljjpa pojasnila se 'obrnite na bančno in pot »rs ko tvrdko. 70 Ni Češark New York City. .r 'V Baski spisal A. A. Bestužev. Poslovenil J. J. K—g—j. Naposled so se izročili poljskim četam ruski izdajalci, nekateri jz navade k boju in brezdomovju, drugi iz koritozeljnosti, tretji iz nade, ai vrnejo z ropotu, ker se jim je vzelo. Razkošje in uboštvo ta se tok rat u jasno videli v ta-Tu j® vhpdil stražnik z fcarutjavelo halebardo vee raz-Itrgaai, a Jfc .pozlačeno čelado; drutg v, baržunastem kaftanu a pol bos; tu nagajajo kanja s. srebrno zajemaLnico, a tam leži na dragem skakaču mesto sedla vrbovina. Sukneno zagri- jijalo, nataknemo na sulico, za-grinja iz suknje napravljen šotor kakega kometa, kateri počiva na. medvedji kozi, naslo-Itivši glavo na sedlo. Tu je zopet raeteffnena bobrova odeteV na umazani slami. Vse to - je čudno in divje, a vse kipi v živ-Jjenju in moči. Povsod govorjenje mrezfcetanje konj,v mra fcu zveaiketamje in bliskanja o-J-ozja. ' % H*!-'* ta groza Rusije, katefi se je po" slej proslavil v nemški verski vojni, se je združil z izdajal cem, ki ga je vodil v svojo domovino. Ne vem, je li bilo to prijateljstvo iskreno ali koris-tolovsko, vendar sta postala neraadruzna. Bilo je tako, kakor ko se srečata dva potoka: penita in raivsata se, a nepre magana oba, zlivata s šumom svoje valove in drvita po jedni strugi. Molče je podal Lisovskij V-ladimirju roko in krepko, pomenljivo jo stisnil. 'Lisovskij!" je rekel tedaj Vladimir: "vidim, da prijateljsko vprašanje sili na tvoje ustnice — jaz je hočem prehiteti. Da, zakaj bi si ne olehčal srca, katero mori tajna žalost? Zunanjost me obdolžuje, bolj kakor me obsodi priznanje, ker ti me lehko razumeš! Poslu saj! , j "Tuikaj sem zagledal luč BI sveta, a popotno sedlo je bilo Pri ognju pred šotorom jeJmoja zibeljka, in kakor v san ležal na preprogi Lisovskij m j&h ge spominjam vojnega ta z njim dva izdajalca: Hvoros-tin in Siitckij. Krepka postava bora, groonenja, krvi |n plamena krog sebe. To je bilo ta- in surovo, zagorelo obličje staj v ^ kflkor sem izvedel poslej) kaaala v Lisovskem hrabrega ko go gvedi premagaU meste Vojaka, a bistre oči in na čelu zamišljene gube . izkušenega ce Pad is v Čudski deželi. Tu je bil neustrašeni starček Danilo r ▼odje Neskrbm Hvorostinm je Cillačw, kateri je zavrgel do-Že trdno spal, ker *a je utrudi- |govore ^ zadnii padel na trtfp. lo klanje in vino, kakor je tn- l;h 8V01.;h horiWv na nfkVPnV- lo videti po njegovi okrvavljeni sablji in prevrženi kupici. "Pij, tovariš, pij," je govo-iril Vladimirju pobojnik Lisovskij, nalivaje kupice. — Operi Si bojno utrujenost, osreči svoje otožno srce i radostnimi solzami vinograda! Poglej, kako vre in v biserni peni skriva s-♦ojo rudecico to nekupljeno vino. Iz njega pihlja nekako blagodejno hladilo; ni zaman s-Jprivalo svojega žara v dvomih ledenicah, da bi pregnalo togo carjev... Tovariš! pij, ono po-lajsa tudi tvojo!" "Ne, Lisovskij, nikakor ne. Peklenska toga plava na vr-, a vino neti ogenj v krvi, ki brez njega gori. Videl sem, je teklo to vino kakor morje na mizah Godunova jn Dimitrija. Yidel aem v bližini obeh a veruj — ono ni Obrisalo otož-nosti z venčanega čela in... nahajajo se neozdravljive ra-ne, netJtijuKjjive/n^islij kateri nikdo, niČ na svetu ne mofe iz rut i iz trpeče duše!" Tako je govoril Vladimir v otožnosti globoki in nehanavs-ki. Njegova usta, š© pokrita s prahom, so trepetala, a na lica, aškropljenem s krvjo, so 8© izraževale duševne muke. Oinjeni Lisovskij je pil zamišljeno iz svoje kupice; sočutje se je odzvalo v_ njegovem tr-diem srcu. Tako so tudi v naj-nepristopnejših stolpih skrivna, a prehodna zakotja. Res. da se nista nakrat našla ta dva kčaja: vladoželjnost vodje je i razkačila Sitckega; voTdji ni u-1 Igajaja v Sitokem nepokoraost. ^ A v prvem, so srčne strasti, ka-" ' ^e pomirila vojna in časti-ost, rade popuščale nasiti drugemu svojo nekdaj rotiji-^o voljo; Sitckemu je pa prikupila Poljakova kritasrcnost. O zvestobi rus-edfpadnikov se je Lisovskij ričal popolnoma; z msko so brisali s sebe rusko , a Vladimir je. hotel izrazi-svoja cuvstva onemu,.kateri je mogel čutiti. Pri vsem sta bila oba goreča; obeh je bilri pisana z nekaki-čudnimi barvami, kakor v-tkanina — in Lisovskij, r a lih svojih, boril cev, na poverje nem mu zidovju. Moj oče, ta-mošnji podvojvoda, je bil ranjen,, ubežal z bojišča in rešil mene in mojo mater. Ta krvavi prizor je pretresil moje tri-ietno srce in vftisbil v njem bujne, neukrotljive strasti. O-četa se ne spominjam — umrl je kmalu po bitki, a mati me je zanemarjala radi mlajšega brata. Kakor burja v puščavi je, prehrumela moja mladost, niti v otroških letih nisem poznal druge radosti kakor pokoj. S-vojih sovrstnikov sem se ogibal, njih igre so se mi zdele ob-ž^lovalne; meni je bilo v zabavo to, česar so se bali celo mladeniči: divji konji, zverinski lov, ponočni mrak in vihamo jezero. Veselil sem se nevar-nostij in najbolj sem preziral one, kateri so se jih bali. Kmalu me je poklicala narava in krasota med orožnike na dvor Feodorjev in ravnodušno sem ostavil ta rojstni kraj: taeas je letela pred menoj rajska ptiči-Ca — nada in slepila me s svojimi svetlimi perotnicami. Začetkom me je oslepil dvorni blišč, a tem čraejši se mi je pokazala čmoba poslej. Povsod sem videl sleparstvo in kovarstvo, lepa- lica, a neminljiva srca, priliznjenost, kateri nikdo ni verjel, a vsakdo jo zahteval, modrovanje neumnosti in bahaštvo ničnosti! Čutil sem, kako mi je upadal pogum v krogu ljudij, katere bolj greje smehljaj ljubimcev nego v-zajemna šufba (tačas so dajali bojarom na dvoru za praznike in sprejeme bogate dvome m~ be "kožuhe" in kaftane,) kateri ne morejo živeti brez niz-kostij, ničemur potrebnih! Dan za dnem mi je dvor zopr-nejši... in iztrgal sem se iz zaduhlih palač Kremlja, da bi dihal vabeči me veter in burjo, d albi maščeval na zverini s-voje sovraštvo do ljudij. Vendar iz nekake pogubne navade splohi nisem mogel živeti brez ljudij, katerim se nisem mogel privaditi. Taka je veriga društva: sneti je ne moremo, a raztrgati si je ne upamo. Zasedel je prestol Godonov, leta so se vlekla in le časih je vabilo mojo dušo k nekaj silnemu, enkaj groznemu — naposled v-zbudila jo je trobenta, upora. * .„■ ' J "'v § akor vrana sem ko sem slišal o krvi, in radost no poletel k Novogorodu-Se-Sverskemu. (Dalje i Y*WTA 1921 Na tisoče žena, M to alabe, nervozna, izdalana in trpe valad neregularne periode, dobe odpomot, ko vzamejo SEVERA'S REGULATOR (Severjev Regulator). Ta regulator goji moč, premaguje bolečine m regulira ieneke funkcije. Zadoft-čenje je dajal ekozi štirideset let. Cena $1.26. Dobit« ga pri svojem lekarju. w. f. sfc'vera co. cedar rapids, iowa OOHOTNO XJVA2E-VANJE. FEANZ LUBAS, izdelovalec harmonik, mi je »poročil, da so ml harmonike odposlani, ter jih pričakujem v par dneh, ter jih. lahko sedaj naročim, koli-kor hočem. Lubas se je preselil i* Jugoslavije v Avstrijo; toliko v pojasnilo vsem onim, ki so me vprašali, kedaj dobim aopet njegove harmonike. ALOIS SKULJ 323 Epsilon JPlace, Brooklyn, N. Y. Ljudje s kilo. Na tisoče ljudi z trtrganjem (Vilo) si lajšuje trpljenje s tem, da nosijo in rabijo STUARTOVE umetne PRI-LEPLJIVE PLAPAO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč voj stari kilni pas. Ne nosite več jeklenih al gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno. VRZITE PROČ SVOJ KILNI PAS. Ne računamo za isto ničesar. N*j vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge že dobrega sitorile. Pišite po našo knjigo o utrgovanju (kili), tam boste mnogo zvedeli o tej neprijetni bolezni Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov drža* ve, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so že mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minut« več. Pošljite nam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO is knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis. Mo. ANTON ZBAŠNIK. SLOVENSKI JAVNI NOTAR. Telefon urada: Court 3459 ■oba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. ^ na domu: Piik 232-J. Izvršuje vsa v notarski posel spada-joča dela, kot na pr. POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, VKNJIŽBE, OPOROKE in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA. Prevzame tudi razne preiskave tukaj > ali v starem kraju, osebno. Pišite ali pr dite priseljevanji: v amebi. ko utegne biti prepovedano. Kdor hoče dobiti svojoe v Ameriko, naj ai da hitro, pri meni narediti potrebne liatine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kpt mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti proSenj povrnem denar. matija skender Javni notar za Ameriko in stari kraj. 4 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem. Mi Vam svetujemo, da hranite in naložite del svojega zaslnžka sleherni mesec v naso banko; to pa ne radi tega, da bi povečali promet naše banke, ampak v prvi vrsti zato, ker bo to pomagalo samo Vam. Na ta način boste imeli prihranjeni delež vašega zaslužka vedno na razpolago, kar Vam bo v veselje. Ako pa ne hranite, vam bode ostal za spomin na delo samo boleči hrbet in žuljeve roke. Poleg bančnih poslov mi tudi pošiljamo denar na vse kraj© Jugoslavije; izvršujemo zavarovalnino hi§ in pohištva proti požaru. Vse svoje posle lahko naredite pri nas v svojem domačem (slovenskem) jeziku, za kar Vam bo naš u-radnik Jakob Osbolt šel vedno z veseljem na roke. First National Bank OHISHOLM, MINN. Skupno imetje $1,800.000.0° Začimbe, zelišča in najrazno-vrstnejša domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. m Dye leti dela in vspeha s 1919-1921 Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka Za-krajšek & Ceiark za seboj dve leti trdega dela in pa tudi,vspeha. Okrog 1. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leon Zakrajiek prišel v New York iz Milwaukee, Wis., sam je izposloval potrebna zastopstva, odprl urad in se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti, da točno, poiteno in vctrajno delo mora prinesti vsPeh. V teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad 1500 POTNIKOV nad 500 POTNIKOV je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja in blizu TRI STOTISOČ DOLARJEV je bUo poslanih skozi njo. V dveh letih je iz skromne potniške pisarne postalo bančnp podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagretem, Trfetom in Dunajem. Za ta, tako lepi rekord bodi v prvi vrsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom. Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na službo onim. ki potujejo v stari kraj in onim, ki žele dobiti svojce iz starega kraja ter onim, Id hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi oninj^- * 2 ' ' ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna Pojasnila se obrnite na: Zakrajšek & Cešark SLOVENSKA BANKA 70—9th Ave. New York City. n AGITIRAJTE ZA K, JEDNOTO! S. K. IZUMITELJI. Pišite po našo knjižico v zadevi iznajdb in patentov. Knjižico vam pošljemo zastonj. Za točno, ekspertno in zanes-ljivo rešitev vašega patenta pišite nam, ker smo patentni odvetniki in imamo že večletno skušnjo. Nihče drugi se bolj ne razume na patente kot mL V vašo korist pišite se danes po