- 79 - Gospodu * in njegovim poma- gavcam. *) Ker jih je več, kteri mojima poslednjiga odgovora ne morejo razumeti in ne drugod poprašati, per čim de so poglavitne in normalne šole v ozir keršanskiga nauka , tako moram še enkrat sam odgovoriti. Od kar bi govorjenje biti moglo, je: de gosp. ^v 15. listu „Novic" katehetam poglavitnih in posebno normalnih šol (posebno od ljubljanskih šolarjev govore) očita: de slovensko mladost v nemškim, nji nerazumljivim jeziku (tudi od nemškiga jezika le je v 15. listu govorjenje) s. keršansko vero uče. Po tem očitanji sledeče dogodjaje (Thatsachen) primerite: V naših normalnih šolah 1. in 2. klasa nekteri znajo samo krajnski, nekteri samo nemški jezik. V začetku zdanjiga šolskiga leta je bilo mladen-čem perviga in druziga klasa ne enkrat, ampak večkrat rečeno, de naj se kristijanskiga nauka v tistim jeziku uče, kteriga bolj razumejo, de se v teh urah ne jezika, ampak s. vere uče. Poprašanih, v kterim jeziku se bo kdo učil, se jih je v teh dveh klasih 206 fantov za nemški jezik oglasilo, in tako si tudi prizadevamo, Kranjcam Kranjci, Nemcam Nemci biti, vse pa s. ker-.šanske katoljške vere , ktera nobeniga razločka po narodih ne dela, učiti. Vsak pa lahko vidi, de se tako veliko časa zgubi, ker je v dveh jezikih ene in ravno *) Ta sestavek je sklep teh pomenkov, kteri se ne smejo prazni prepiri imenovati, ampak resni pogovori med rodoljubnimi možmi v važni reči. Vredništvo. tiste resnice razlagati potreba, in to je bila in je moja misel — ne pa kakor mi jo gosp. *, v 18. listu „No-vic" perlasti, de bi se mladost veliko vee in hitreje naučila, ko bi bilo mogoče — kar pa ni — le v enim jeziku učiti; naj že bo materni, ali ne, de ga le dobro razume. De se pa v 3. in 4. klasu toliko časa ne zgubi, bo v nemškim, vsim mladenčem dobro razumljivim jeziku učeno; če pa kteri še nemšine dosti ne zna, se mu pa tudi nobena sila ne dela. Tako — mislim — spolnujemo dolžnosti in postave s. cerkve in zdanjiga ministerstva; pa tudi po zapovedih poprejšnjiga ravnamo, ktero je z ukazani od 2. sept. p. 1. št. 5692 zapovedalo — in ker ;,Slovenija" v 36. listu meni, de nemško bolj dopade — naj bo po nemško; „Tn den Volksschulen, zu denen hier die un-tersten Schulen, mit Einschluss der drei Klassen der Hauptschulen gerechnet sind, soli kunftig der Unterricht den Schiilern in ihrer Muttersprache ertheilt vverden". Ukaz visokiga ministerstva pa še več pove, kar bi „Slovenii" tudi dopasti utegnilo, rekoč: „Diess hat, 5?wo kein Hinderniss in der Beschaffeniieit j,der Lehrer oder der Schiiler entgegensteht, ^sogleich zu beginnen, im entgegengesetzten Falle sind ;,die nothigen Einleitungen zur Durchfiihrung dieser ;3Massregel unvervveilt und so zu treffen, dass dieselbe ;,mit dem Beginne des nachsten Schuljahres 1849, wo ;,n i c h t uniibersteigliche Hindernisse sind, we-;,nigstens ausser den Trivialschulen noch in der ersten „Classe der Hauptschulen in Ausfuhrung kommen." Od normalnih šol pa visoko ministerstvo tukaj nič ne govori. *) Gospod ®j pripovedujejo — in to se jim tako čudno zdi — kako se naši mladenči uče. Častiti gospod! kako se hoče pa otrok, posebno kmetiških starišev, kterimu še dostikrat nar navadniših besedi manjka, kteri je v dopovedanji sebi popolnama znanih reči večidel tako nevkreten, kaj naučiti in si v spomin dobro vtisniti? — Sicer pa Vam vem tudi nekiga moža, ne ravno terde glave, povedati, kteri je v četerti latinski šoli pol drugo uro besede: „Die Hauptstadt des Landes ist Madrid am Manzanares Flusse" gonil. Ali je bil mar vzrok taciga učenja nerazumljivost jezika? *) Očitno jo moramo reci, de teh gosp. Reševih besed ne razumemo. »Od normalnih šol pa vis. ministerstvo tukaj ne govori«. Kako je to, de ne? Kaj pa so normalne šole? Ali ne reče ministerski ukaz od 2. sept. 1. 1. razložno: »In den Volksschulen, zu denen hier die untersten Schulen mit Einschluss der drei Klassen der Hauptschulen gerechnet sind« ... . In v osnovi avstrijanskih šol pod napisani: »Entwurf der Grundziige des offentlichen Unterrichtsvvesens in Oesterreich«, ki gaje vis. ministerstvo lani na znanje dalo in ki je postavnu podlaga zgorej imenovaniga ukaza od 2. sept., je poterjeno, de doslej tako imenovane normalne šole niso clo nič druziga, kakor spodnje ali ljudske šole, zakaj vse šole so po novi osnovi v 3 verste takole razdeljene: I. A b t h e i 1 u n g: Die niedern oder die Volksschulen. II. Abtheilung: Die mittlern Schulen: a) Die Gymnasien. b)Die Biirger und Realscbulen(dieBiir-gersehulen bestehen aus 3 Jahrgangen. Sie haben sich aus den bisherigen2 Jahrgangen der 4. Klassc der Volks-schule zu entwikeln i. t. d. §. 53. c) And e r e mi ttler e Schulen (Gevverb-, Zeichen-, Spinn-, Fabrik-, Sonntags-, Abend-schulen u. s. w). III. Abtheilung. Die hohen Schulen: a) DieUniversitaten. b) Die technischen Institute. — Iz tega je očitno, de poprej tako imenovane normaln e šole sploh so ljud ske šole, de tistih »Trivial-, Maupt-, Normal-, Musterhauptschulen« zdej več ne bo, de tedaj vis. ministerski ukaz od 2. sept. očitno ne le 1. in 2. ampak pa tudi 3. klas zadene, ki pravi: »In den Volksschulen, zu denen hier die untersten Schulen mit Einschluss der drei Klassen der Hauptschulen gerechnet sind, soli kunftig h in der Unterricht in ihrer Muttersprache ertheilt werden. — Drugač se ne da ukaz vis. ministerstva razumeti, ki razložno zapove, kako se ima ravnati. Vredništvo. - 80 - Zadnjic se je nekdo tudi iz Notrajnskiga v ,?Slo-venii" oglasil, kteri žaluje čez to, de mladost resnice «¦ vere, ktere se je v naših šolah po nemško učila, tako hitro pozabi. Jez ne vem ali se po slovensko, ali po nemško naučene resnice pred pozabijo; menim pa, de šole niso krive, če kdo pozneje pozabi, česar se je v šoli naučil. Naša dolžnost je, s. vero v serca mladosti, de s sv. Pavlam rečem — saditi; pozneje je drugih dolžnost perlivati, skerbeti de sadež v mladih ser-cih ne vsahne: de bo pa raslo, mora pa neki drugi pomagati, namreč Bog, za kar ga je pa treba prositi; in prosimo ga, de bi nam On pomagal, in nam in našim mladenčem ne slovenskiga, tudi ne nemškiga, ampak svojiga svetiga Duha milostljivo dati blagovolil. A. Reš.