PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 Ur
Leto XXXII. Št. 95 (9400)
TRST, četrtek, 22. aprila 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SOCIALISTI SO POTRDILI SVOJA STALIŠČA IN ODBILI «PAKET» KD
Nove volitve neizbežne po neuspešnem srečanju Zaccagninija z De Martinom
Danes se bo tajnik KD srečal z Berlinguerjem in voditelji PRI in PLI - Komunisti dolžijo demokristjane, da zavlačujejo posvetovanje iz zgolj taktičnih razlogov
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 21. — Začel se je zadnji ples. Tajnik KD Zaccagnini se je srečal s socialdemokrati in socialisti, jutri pa so na vrsti komunisti, liberalci in republikanci. Potem se bo sestalo demokrščansko vodstvo, ki bo ocenilo uspeh posvetovanja z ostalimi strankami in zelo verjetno ugotovilo, da ni več mogoče obdržati pri življenju to zakonodajno dobo parlamenta. Po sre-
čanjih s Saragatom in De Martinom ni bistvenih novosti. Na splošno so vsi vedeli, da bo ta krog posveto-] vanj «brez smisla», vendar si nihče ni hotel prevzeti odgovornosti, da bi ta poskus pokopal takoj. Da je vse skupaj brez smisla je potrdil, pa čeprav brez ostrine ali grobih izrazov, socialistični tajnik Francesco De Martino, ko je zapustil dvorano, kjer se je sestal z Zaccagninijem in drugimi predstavniki KD.
«Ne morem izraziti drugih ocen, razen tistih, ki temeljijo na zadnji izjavi vodstva PSI,» se pravi dokumentu, s katerim zahtevajo socialisti razpust zbornic in predčasne vo-sestanku z demokristjanskim taj- litve. De Martino je še nadaljeval: Bl"om Zaccagninijem je De Martino «Predlogi KD ne gredo v smeri na-^••"dil socialistično zahtevo po pred- ših zahtev», čeprav so v demokr-časnih volitvah.	1 ščanskem «paketu» tudi neke novo-
sti, a so še zelo oddaljene od socialističnih tez. Tudi socialdemokratski tajnik Saragat, ki se je dopoldne srečal z Zaccagninijem, ne izraža posebnega upanja. «Bil je zelo prisrčen razgovor,» je dejal časnikarjem, ki so ga vprašali, ali so še kakšne možnosti, da se doseže dogovor. «To pa ni odvisno od nas, pač pa od PSI,» je pomenljivo odgovoril, istočasno pa je tiskovni u-rad njegove stranke razmnožil poročilo Saragata na zasedanju CK PSDI: gre za- govor, ki je že ves usmerjen na volilno kampanjo in na perspektive po volitvah. Glavna teza Saragata je, da je «gospodarska kriza, ki klesti Italijo posledica politične krize v odnosih med strankami, kriza načina vladanja, ki se vrti med improvizacijo, zavlačevanjem, podcenjevanjem in vdajanjem
ZA ZAPRTIMI VRATI PO ZAHTEVI KD, PSDI IN PLI
Parlamentarna preiskovalna komisija ponovno zaslišala ministra Bisagiio
Dokumentacijo, ki je v torek prispela iz ZDA, si bodo člani komisije lahko ogledali danes, potem ko jo bodo na ministrstvu za pravosodje prevedli
, RIM, 21. — Parlamentarna preiskovalna komisija se je danes zju-ponovno sestala, da bi razprav-‘jala o zadevi Lockheed. V začetku k®sedanja je komis.ja z 11 glasovi ‘RD. PSDI, PLI) prot' 9 zavrnila ka«tevo odvetnika Galina, branilca Pfedsednika družbe Ikaria Maxa _>ctoria Melca naj bo zasedanje od-tudj za časnikarje. Demokristja-*• socialdemokrat m liberalec so j111 Pa proti temu m zato so odločili a bo zasedanje za zaprtimi vrati, ob q et*an^e’ ^ ie bilo predvideno 9.30 se je tako začelo z dveurno oiudo, ki je bila sicer odvisna tu-k °?.dejstva, da so se predsednik •hisije Castelli, podpredsednika Pinoli in Reggiani sestali z mi-s wm. za Pravos°dje Bonifaciom, rili er*m 80 razpravljali o nekate-ont proceduralnih vprašanjih glede n,: “yaaja v ZDA preiskovalne ko-^sJje italijanskega parlamenta, ki - tarn zaslišala, oziroma se pogo-
vorila
p - z zastopniki diužbe Lockheed, pp redsednik Ikarie Max Melca je »» P6] ha sedež poslanske zbornice cjv Vocasno in je moral čakati dobri je l,ri. da so ga zaslišali. Melca izi»V .stvu ponovil svoje prejšnje jeJdVe in dejal, da je Ikaria podjet-(U ? Promocionalnim značajem in i Je zato sprejelo nalogo, ki ji jo Poverila tovarna Lockheed, da
v!hU?‘ m°žnost prodaje Lockheedo-dijj v Raliji. Ro končani štu-
t(L,80 izsledke izročili zastopnikom rar 7Rec*-a se domenili za hono-govo tisoč dolarjev, kar po njega hi mnenju’ tudi spričo velike-ni b ?a’ ^ ie Ikaria opravila, p0 • . Pretirana vsota, nasprotno. ddvnf”vVah Maxa Melca so se za-so ,, ,. samo z 78 tisoč dolarji, ker zašli. (ta iim bo Lockheed dala vori Pstvo za prodajo svojih proiz-Italiji
trajal ^6Vanie Predsednika Ikarie je zas]ivi Pfit ur' komisija pa je danes Potia • 3 tuc^ Predsednika IMI Cap-be rt m PPmstra za državne udelež-raineernokristjana Bisagiio ter gene-hVni t3 sekretarja pri obrambnem po») • vu generala Cavallero. Cap-Pri r^e F.azl0«l, kakšen je postopek nan?°soi’iih, ki jih nudi državna fi-Za nn .?ružba IMI. Gre predvsem katero°jila. za izvoz 1Z Italije, v ne-hienio Pr'merih pa sc posojila na-sag]j n? tudi za uvoz. Minister Bi-Pisai g?v°ril o pismu, ki ga je jilo aruzbi IMI, da bi najel poso-Pok.,a,.nakup ietal C-130 hercules. sai tmt .S0 mu Pismo- ki naj bi pida gaU m S tem v zvezi je dejal, nstrp?»06. prePozna, da pa po obliki Pisuiea P:sm°m, ki jih ponavadi pod-sko Va re sieer za povsem rutin-ku dan!J°: i® deial Bisagba. V tekali tl aasnjega zasedanja so zasli-je dpioi1 ®enerala Cavallero, ki pa im. da o vsej zadevi ne ve nič.
lo npTfn1e zasedanje se je zaključi-Parlami iP° 20' uri’ jotri Pa se bo 9.30 pentarna komisija sestala ob ,bedtpmedset?n’k senata Spagnoili je PrekiV zvečer sprejel predsednika čem Ja ne komisije Castellija, o j 1 *. sta govorila m znano.
komicp S|' bodo člani preiskovalne ^ente kf 0Sledali zadnje doku-
Piinistrst'
je včeraj ameriško
italijanskim oblastem. Dokumente trenutno prevajajo, ker so vsi v angleščini. V dokumentaciji naj bi bili tudi nekateri podatki, ki bi utegnili omogočiti ugotovitev istovetnosti o-sebnosti, ki se skriva pod psevdonimom «Antelope Cobler». Te glasove je predsednik komisije Castelli odločno demantiral, češ da imajo dokumente v rokah prevajalci in da je vsako ugibanje o njihovi vsebini neumestno in preuranjeno.
Visentini predsednik «Confindustrie»
RIM, 21. — Glavni odbor indu-strijcev je določil Bruna Visenti-nija, člana PRI in bivšega ministra za finance, za novega predsednika «Confindustrie». Sklep mora sedaj še ratificirati občni zbor italijanskih industrijcev. Za datum se niso dogovorili, pač pa so dali mandat dosedanjemu predsedniku Agnelliju, naj, zbor skliče «nekoč po volitvah».
BANGKOK, 21. — Nova tajska vlada, ki jo vodi Seni Pramodž, je danes prisegla pred predsednikom republike. V vladi je 35 članov.
Kissinger obišče Pariz
WASHINGTON, 21. - Ob povratku iz Afrike se bo ameriški državni tajnik Henry Kissinger po vsej verjetnosti ustavil v Parizu, kjer se bo sestal s predsednikom Giscardom D’Estaingom. V Parizu trdijo, da se bo ameriški zunanji minister zadržal v Parizu 6. in 7. maja. Ugotavljajo, da bo prišlo do njegovega obiska v Franciji približno deset dni pred uradnim obiskom francoskega predsednika v ZDA. Katera so vprašanja, ki jih bodo obravnavali na ameriško - francoskih pogovorih, je še neznano.
Incidenti na meji med Indijo in Bangla dešom
NOVI DELHI, 21. — Indijska vlada je sporočila, da je v zadnjih dneh prišlo do nekaterih incidentov na meji med Indijo in Bangla de-šom. Poročilo trdi, da so med drugim z ozemlja Bangla deša obstreljevali indijsko obmejno patruljo. Indija je že ostro protestirala pri bangladeški vladi.
Še vedno neredi v Cisjordaniji
TEL AVIV, 21. — V zasedeni Cisjordaniji se še ni polegel val proti-izraelskih manifestacij, ki je sledil pohodu judovskih . verskih skrajnežev. Pohod so sami izraelski zmer-
,v° za pravosodje izročilo ni krogi označili kot odprto provo-
kacijo proti arabskemu prebivalstvu,
saj je-povzročil ponovne manifesta-
cije, med katerimi je nekaj ljudi zgubilo življenje.
V Cisjordaniji in v arabskem delu Jeruzalema so bile marca številne jjrotiizraelske demonstracije, kj so zadobile tak )bseg, kot ga niso zabeležili v zadnjih devetih letih. Demonstracije so se prenehale pred nekaj tedni, da bi omogočili nemoten potek upravnih volitev, s katerimi so Arabci hoteli pokazati, da povsem podpirajo kandidate, ki so se izrecno izrekli za samostojno palestinsko državo v nasprotju s tistimi, ki so sodelovali z. izraelskimi okupacijskimi oblastmi.
ADIS ABEBA, 21. - Etiopska začasna vlada je objavila svoj politični program, v katerem med drugim napoveduje, da je njen končni cilj vzpostavitev ljudske demokratične republike. Vojaška vlada ni objavila rokov, v katerih bo morala potekati preosnova države, napoveduje pa, da bodo izdelali novo ustavo, ki jo bo moralo odobriti ljudstvo.
v usodo, česar pa ne moremo trpeti». V kolikšni meri gre to na demokristjane, je vsem jasno.
Komunisti niso dali nobenih uradnih izjav, saj se bo Berlinguer srečal jutri z Zaccagninijem, toda njihovo glasilo «l'Unità» piše zelo jasno, da se KD te dni giblje z nesprejemljivo počasnostjo, kar kaže na taktične manevre ljudi, ki mislijo, da so «zviti». To je nesprejemljivo. «Če ima KD kaj resnega v sebi, naj pokaže politični pogum in to naredi, sicer pa naj si ne dela utvar, da se bo lahko otresla svojih odgovornosti.»
Kljub temu pa Zaccagnini še upa (ali pa skuša pridobiti na času). «Ne dajem izjav, dokler ne bom zaključil kroga posvetovanj,» je dejal časnikarjem, ki so ga prosili za komentar srečanja s socialističnim tajnikom. Tudi vsebine «paketa» KD niso objavili. Trdijo, da mora ostati rezerviran do konca posvetovanj s strankami ustavnega loka in bo javnost z njim seznanjena samo po seji vodstva KD, ob zaključku kroga srečanj. Tako Zaccagnini seda zdaj na en zdaj na drugi naslonjač v uradih svojih sogovornikov, vztrajno in trmasto govori o «paketu» u-krepov za gospodarstvo, moralizaci-jo javnega življenja, javni red, splav itd., in se sploh ne zmeni za to, kar se okoli njega dogaja. Zdi se, kot da ga ne briga niti to, kar se dogaja v njegovi stranki (kjer Fanfa-ni že vedri) in na priprave na volilno kamapanjo. ki bo gotovo potekala v senci raznih škandalov. V Mon-tecitoriu je že krožil glas, da je v škandal Lockheed (te dni so prejeli popolno ameriško dokumentacijo) vpleten tudi eden izmed bivših predsednikov vlade. Značilno je zato, da I bodo komunisti na jutrišnji seji senata, ki bo moral odločati o zakonu za skrčenje volilne kampanje, zahtevali naj se vanj vnese popravek,
prečile morebitne atentate in da ne bi prišlo do akcij, kot je bila tista, do katere je pred meseci prišlo na Dunaju, ko je skupina gverilcev u-grabila nekatere ministre, ki so se udeleževali zasedanja organizacije 4ržav proizvajalk petroleja.
Seja glavnega odbora FLM
RIM. 21. — S poročilom tajnika Trentina se je pričelo zasedanje glavnega sveta kovinarske federacije FLM. Trentin je bil mestoma polemičen z «vrhom» sindikalne federacije, češ daje bil preveč popustljiv do vlade in da se mora sedaj resno lotiti boja za spremembo gospodarskega sistema v Italiji.
Glede delovne pogodbe 1.200.000 kovinarjev v Italiji je Trentin potrdil, da ne pristaja na stopnjevanje mezdnih poviškov, medtem ko bodo sindikalisti pripravljeni sprejeti to obliko stopnjevanja za nekatere druge dele pogodbe.
PRED VOLITVAMI NA PORTUGALSKEM
V Lizboni so vsi zidovi pokrili z volilnimi plakati, propaganda pa pot eka v glavnem v umirjenem vzdušju, čeprav poročajo v zadnjih urah o manjših neredih v nekaterih krajih.
PREDVOLILNE PROVOKACIJE LAŽNIH LEVIH SKRAJNEŽEV
Atentat na predsednika družbe «Chevron» nov člen v verigi prevratniških izzivanj
Markiz Theodoli že izven nevarnosti, čeprav je bil zelo hudo ranjen - Napad nanj delo samozvanih «oboroženih komunističnih skupin» - V Brescii so se da kiiub razpustu zbornic mora prsi- pojavile «rdeče brigade» - Molotovke na rimsko àoloi priprti trije fašisti
iskovalna komisija nadaljevati z de-	*	•	1	J
lom. Zakaj, je vsem jasno.
Tako je tudi vsem očitno, da bodo končno oceno «paketa» KD dali volile), katerim je, resnici na ljubo, tudi namenjen.
«To bodo najvažnejše volitve v zgodovini italijanske republike,» je medtem izjavil socialistični voditelj Giacomo Mancini. «Morda bi bili morali voliti že prej, tako bi že bili v petletki, ko bomo morali popravljati pretekle napake in postaviti stvari na svoje mesto. A ne na staro mesto,» je zaključil Mancini, ki meni, da bi morala socialistična stranka na volitvah preseči «plafond» 15 odst. in postati tako odločujoča stranka.
CANDIDA CURZI
RIM, 21. — «Peklenski ples» te roristlčnih provokacij, ki naj bi pred možnimi volitvami pahnil deželo v popolno zmedo in s tem pomagal desnici in vladajočim silam, da zavrejo verjetni premik na levo italijanskega javnega mnenja ter oškodoval delavske boje za pravične delovne pogodbe, se razrašča z vso silo. To se dogaja v tolikšni meri da daje misliti na «centralo», ki —	j-" .	. .	‘	.
skrbno koordinira po preizkušenih ; -i8' Moški, ki je star 52 let, je v grških in čilskih sistemih leroristič- j svoielT? mercedeTsu vozil po ozki o
srednji rimski Ulici Giulia, ko sta mu nenadoma prestregla pot moški in ženska. Očividci trdijo, da je moški imel temna očala in tipično sicilsko baretko «coppola». Iz žepa je izvlekel samokres in dvanajstkrat ustrelil proti Theodoliju, ki se je zgrudil v mlaki krvi.
Nemudoma so ga odvedli v bol-
ŽENEVA, 21. — Jutri zjutraj se bo začelo plenarno zasedanje držav članic OPEČ. Zasedanje bo v nekem središčnem ženevskem hotelu, švicarske oblasti pa so sprejele zelo ostre varnostne ukrepe, da bi pre-
ne provokacije. Shema pa je tista, ki so jo fašisti Freda in Giannettini že opredelili v praksi prva leta «strategije napetosti»: izvesti atentate na tak način, da jih bo mogoče pripisati levici ali skrajni levici.
Po tem preizkušenem klišeju delujejo skupine provokatorjev, ki si j i,el]luuoIlla so od casa do casa nadevajo visoko- nišnico, kjer so ga
doneča m obenem očitno lažna ime-	>__• ____■ .■
na, v katerih ne manjka izrazov, kot so «rdeče», «komunizem», «proletariat» in nodobno.
Ob pol devetih zjutraj v Rimu je skupina teroristov napadla in s streli hudo ranila predsednika zveze petrolejskih industrijcev, predsednika družbe «Chevron» markiza Theodo-
komunizem». Značilno pa je, da so napadli z molotovkami sedež KD v okraju Isolotto, ki je znan po naprednih težnjah tamkajšnje verske skupnosti.
iiiiiit ii n in n m iiiiMiiiui umi i niiiiii niiiiii ninnili Hliniti iiiiiiui m im iiiiiiiiiiiiiiiii mn m um iiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiim unii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
PONOVEN PROCES PROTI FAŠISTU TUTIJU
' jšk'
KDO M SPLOH
ŠE VERJAME?
Naučili smo se že, da vsakokrat, ko preživlja Italija kako posebno napeto politično krizo, prilezejo iz svojih brlogov poklicni provokator-po 14 transfu- j ji, ki bi radi s terorističnimi izpadi zijah krvi operirali in sedaj kaže, | dokazali «dobromislečim», da je da mu gre na _bolje. Formalno so. pram nevarnost m levici, da je
kaj besed s sorodniki in morda ga ' ^	temo».
bodo še to noč zaslišali sodni pre-i Po ze ustaljeni shemi prirejajo iskovalci.	! atentate v upanju, da jih bodo z
Kmalu po atentatu so se provoka-1 bombastičnimi imeni svojih lažnih torji oglasili s telefonskim klicem | organizacij (ki so vedre «rdeče bri-v uredništvo rimskega dnevnika j gacie>> an «proletarske») pripisali
V Turimi se je začel drugi del procesa proti pripadnikom razpuščenih skrajno desničarskih gibanj Grdine trnovo in ■ Ordine nero. Hkrati se je pričela v Arezzu sodna obravnava proti članom samozvane «nacionalne revolucionarne fronte», ki so obtoženi bombnih atentatov na železniško progo Rim - Firence. Med slednjimi Je tudi Mario Tuli (že obsojen na dosmrtno kazen zaradi umora dveh policijskih agentov); na sliki je peti z leve proti desni v drugi vrsti. Poročilo berite na zadnji strani.	(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiMiiiniiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHniiiiii'iiiiiimmtiiiiiimiuiimiiiiiiiiiiiinmiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiimiiiiiiiii
Brez uspeha se je začel ciklus posvetovanj tajnika KD Zaccagninija, ki svojim sobesednikom opisuje «paket» ukrepov, ki jih KD ponuja za premostitev politične krize in torej normalen zaključek zakonodajne dobe. Po srečanju s Saragatom in De Martinom je še bolj jasno, da so nove volitve neizbežne in zdi se, da vztraja KD pri svoji pobudi samo iz taktičnih razlogov. Vsekakor se bo Zaccagnini srečal danes s predstavniki KRI, PRI in PLI.
Medtem pa, tipično za predvolilno obdobje, v Italiji narašča val terorizma, ko se pojav-
ljajo zlagane kratice «rdečih, brigad» ali drugih «proletarskih» ali «komunističnih» skupin. Tokrat je taka skupina težko ranila predsednika petrolejske družbe «Chevron» Theòdolija. Teroristi se znašajo tudi nad šolami, odkar jim delavska zaščita tovarn preprečila ponovitev požigov v obratih. Med napadom na umetnostni licej v Rimu je a-gentom uspelo aretirati atenta-
torjei gre za tri fašiste, člane MSI.
Pred tržaškim porotnim sodiščem se je včeraj nadaljeval proces zaradi zločinov v Rižarni. Razprava je trajala le dobro uro, ker so trije odvetniki imeli kratke govore. Dominik Riva - Ribarič pa je pod prisego potrdil vsebino svojega zelo zanimivega pisma in pričevanja, ki ga je pred tedni poslal predsedniku dr. Malteseju. Danes bosta govorila dva odvetnika kot predstavnika prizadetih strank, jutri in v soboto ne bo razprave, v ponedeljek pa bo govoril odv. Canestrini iz Rovereta.
«Messaggero» trdeč, da pripadajo «oboroženim komunističnim odredom», ki so «že izvedli atentat na sedež petrolejske družbe .Texaco’ v Firencah». Res so pred dnevi neznanci opustošili sedež te družbe in zanetili v njem požar.
V	Brescii so se medtem pojavile samozvane «rdeče brigade», skupina, ki je prav tako specializirana, ker se pojavlja samo pred volitvami. Tokrat so vdrli med velikonočnimi počitnicami v sedež brescian-skega združenja industrijcev. V letaku, ki so ga zlikovci pustili v .e-lefonski kabini in opremili z značilno peterokrako zvezdo in običajnimi lažnorevolucionarnimi blodnjami, trdijo RB, da so v sedežu brescian-skih industrijcev ukradle sveženj dokumentov in seznam podjetnikov. Pozneje jih je zveza industrijcev postavila na laž, ker so funkcionarji ugotovili, da je vsa dokumentacija nedotaknjena.
V	Rimu in nekaterih drugih mestih se nadaljujejo tudi požigi in atentati z zažigalnimi bombami proti šolam. Očitno je, da je «delavska zaščita» tovarniških obratov prisilila «centralo provokatorjev», da so si izbrali drugo tarčo svojih podvigov. Samo v prestolnici so poskusih zažgati 21 šol.
Zadnji tak poskus je bil pred umetnostnim licejem, kamor je prišla skupina mladeničev, streljala v zrak in okna s samokresi, nato pa odvrgla proti vratom liceja nekaj «molotovk».
K sreči jim je tokrat spodletelo. Atentatorje so aretirali in izkazalo se je, da so čisto navadni fašisti, člani MSI oziroma «Fronte della gioventù». To so Walter Cacciatore (20 let), Antonio Battisti (19 let) in Bruno Mariani (16 let). Zanimivo bi. bilo vedeti, ali so nameravali pripisati svoj podvig «rdečim brigadam» ali kaki drugi «super-levi» organizaciji.
Podobna organizacija se je pojavila ' v Firencah, kjer so izvedb več atentatov proti sekcijam KD in vidnim političnim osebnostim. Tokrat se
— vsaj moralno — naprednim silam in delavskemu razredu. Toda prav delavski razred, no katerega se zaman sklicujejo, jim je dal najboljšo lekcijo, ko je med velikonočnimi prazniki zastražU tovarne in preprečil ponovitev požigov v obratih in drugih oblik sabotaže. Poklicnim izzivačem ne ostaja drugega, kot da se sedaj znašajo nad
šolami (dokler jih ne bodo študentje zastražili po zgledu očetov) in pa osebni napadi z značilnimi fašističnimi metodami. Tak je bil tudi atentat na predsednika petrolejske družbe «Chevron» Theodolija.
Vprašati se marame le nekaj: «Kdo jim verjame9» Italijani ne več. Skozi tri volilne kampanje so pitali javno mnenje z «rdečimi brigadami», NAP in podobnimi kraticami v upanju, da bodo za njihove krivde plačale delavske stranke. Zaman. Od «zadeve Valpreda» dalje ljudje ne verjamejo več sfabri-ciranim provokacijam in pripisujejo dobršen dèi kr vele. za to kar se dogaja, prav vladnim silam in v prvi vrsti tistim, ki niso bile sposobne preko organov pregona notranjega ministrstva stopiti na prste tem skupinam. Kot bumerang se torej izzivanje obrača proti tistemu, ki ga skuša slrumenlalizi-rati.
Če je kdo še dvomil, velja kot kričeč dokaz prav «delavska zaščita» tovarn. Tam, kjer policiji ni uspelo, je uspelo de’cvcem. Ni to nov dokaz, če ga je bilo še sploh treba, da v Italiji rekaj ni v redu z državno oblastjo, medtem ko delavske sile resno postavljajo svojo kandidaturo za vodenje družbe?
st. s.
NEPRIČAKOVAN SKLEP CflTANZARSKEGA SODIŠČA
Maletti in Labruna na začasni svobodi
CATANZARO, 21. — Prizivno sodišče je pod predsedstvom dr. Por-chie sprejelo zahtevo generala Gia-nadelia Malettija in kapetana Antonia La Brune po začasni svobodi. V preteklih dneh se je proti začasni svobodi izrekel ne samo zastopnik prizadete stranke, temveč tudi preiskovalni sodnik Gianfranco Migliaccio. Vest so sporočili obema častnikoma, ki sta Pila zaprta v ca-tanzarskem zaporu, približno ob 19.30. pol ure kasneje pa sta že odšla iz zapora z alfa romeom 2000 s catanzarsko evidenčno tablico.
Malettija in La Bruno so areti-rali_28. marca pod obtožbo, da sta skušala s posredovanjem fašističnega časnikarja Guida Giannettinija omogočiti pobeg iz veronskega zapora skrajnodesničarskemu založniku Giovanniju Venturi, ki je skupno s Francom Fredo eden glavnih o-sumljencev zaradi pokola na milanskem Trgu Fontana. Poleg tega so ju obtožili, da sta omogočila fašistu Marcu Pozzanu, prav tako članu fa
..	, šistične celice iz Veneta in osumije-
pcdpisujejo «skupina Luca Mantini za 1 nemu zaradi pokola ,■ Kmečki banki,
da je zbežal v tujino. Maletti in La Bruna sta mu, kot Kaže, priskrbela lažni potni list.
Pred dnevi je generalni pravdnik v Catanzaru Bartolomei dal svoje pozitivno mnenje za izpustitev na začasno svobodo, predvsem zato, «ker gre za nekaznovana častnika z neoporečnimi moralnimi vrbnami».
Zastopnik prizadete stranke odvetnik Azzariti Bova je zelo ostro obsodil mnenje državnega pravdnika Bartolomeia ter v svojem prizivu podčrtal resnost obtožn ce, ki teži Malettija in La Bruno, njuno zadržanje pred sodnikom (nista hotela povedati imena osebnosti, ki je priporočila Marca Pozza na obveščevalni službi SID) ter potrebo po pojasnitvi zadnjih izsledkov preiskave (Pozzanov beg v tujino z lažnim potnim listom ter poskus, da bi o-mogočila beg Venture iz zapora).
Malettija in La Bruno so pustili na začasno svobodo, ne da bi zahtevali kavcije ali kakršnokoli od zagotovil, ki jih predvideva čl. 282 zakonika o kazenskem postopku.
TRŽAŠKI DNEVNIK
MEDTEM KO SE NADALJUJEJO POGAJANJA 0 PROGRAMU
DANES POPOLDNE SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Odiožena politična razprava o usodi Zanettijevega odbora - Morda že danes na dnevnem redu vprašanje rabe slovenščine v pokrajinskem svetu
Tržaški pokrajinski svet se bo sestal danes zvečer ob 18.30. Na dnevnem redu bi morala biti politična razprava o usodi Zanettijevega enobarvnega odbora, ki ne razpolaga več z večino v svetu, potem ko so mu odrekli podporo socialisti, predstavnik Slovenske skupnosti in nazadnje še republikanski svetovalec. Toda vse kaže, da bo razprava preložena na prihodnjo sejo: pogajanja med vsemi strankami ustavnega loka za rešitev krize, ki že nekaj mesecev povsem paralizira delovanje pokrajinske uprave, so namreč še v teku. V trenutku, ko poročamo, so predstavniki svetovalskih skupin ustavnega loka zbrani na sestanku s predsednikom Zanettijem ter se dogovarjajo o prc^ramu, ki naj bi ga uresničeval enobarvni odbor ob podpori vseh strank, razen MSI. Kljub temu, da je bilo tovrstnih sestankov nič koliko in da že obstaja okrog skoraj vseh programskih točk vsaj načelen dogovor, pa ostajajo še vedno nerešena nekatera vprašanja političnega značaja. Prav zaradi tega bodo politično razpravo preložili v pričakovanju dokončnega sporazuma.
Tako bodo na dnevnem redu današnje seje skoraj izključno tekoča upravna vprašanja. Obstajajo pa konkretne možnosti, da bi že danes razpravljali o predlogu komunističnega svetovalca Borisa Iskre za spremembo notranjega pravilnika, ki naj bi omogočila, da bi v pokrajinskem svetu govorili v slovenščini. O tem vprašanju so dolgo razpravljali na sestanku med predstavniki strank ustavnega loka, na koncu pa je prevladalo mnenje, da bi tega problema ne vključili v morebitni programski sporazum, predvsem zaradi tega, ker so mnenja demokristjanov na eni strani ter komunistov, socialistov in Slovenske skupnosti na drugi ostro deljena. Pač pa bi bilo možno, da bi spremembo pravilnika odobrili z glasovi laičnih strank ali pa celo samo KPI, PSI in SSk., ko bi se druge stranke vzdržale glasovanja. Sicer pa v tem trenutku še ne vemo, ali bo na današnji seji že prišlo do glasovanja o tem vprašanju.
KPI o ustanovitvi odbora za uveljavitev vrednot odporništva
Tržaška federacija KPI je objavila poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo zaradi ustanovitve enotnega odbora za uveljavitev vrednot odporništva in ustave, ki mu predseduje tržaški župan Spaccini. S tem je bilo zadoščeno vedno bolj občuteni potrebi, da tudi v našem mestu, ki je odlikovano z zlato medaljo odporništva in je bilo sedež tragične krematorijske peči pri Sv. Soboti, začne
delovati tak enotni organizem, v katerem so zastopane vse sile ustavnega loka. KPI izraža zadovoljstvo tudi zaradi dejstva, da prvi javni nastop odbora sovpada s svečanostjo, ki bo v nedeljo, 25. aprila, v Rižarni.
Tržaška federacija komunistične partije poziva vse člane partije in vse demokrate, naj se množično u-deležijo te manifestacije in na ta način izpričajo, da grozote Rižarne ne smejo iti v pozabo, in da istočasno potrdijo obvezo za nadaljevanje boja za popolno uveljavitev demokracije in vrednot odporništva v Italiji.
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu na vljudnostnem obisku v našem mestu
• Rajonski svet za Milje center obvešča, da bo v petek, 23. t.m., v kinodvorani Roma, Ul. Roma 8, javno zborovanje na temo: «Peta varianta k miljskemu regulacijskemu načrtu». Predsedoval bo občinski odbornik za urbanistiko Waltèr Bemè.
liiiiiiiiiiiiiHiiliimiiiilllliiiililiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiifmiiiiitiNiiiiiininiiiiiiiiliiiiiuiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiin
NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE
Posvet o razvoju kontejnerskega prometa čez tržaško pristanišče
Kontejnerske ladje mednarodnega konzorcija bodo priplule v Trst vsakih 15 dni
Na sedežu deželnega odbora je bil včeraj širši sestanek, na katerem so obravnavali vprašanja prometnih zvez med tržaškim pristaniščem in zaledjem ter perspektive za razvoj kontejnerskega prometa čez tržaško luko. Sestanka, ki ga je vodil predsednik deželnega odbora Comelli, so se udeležili vladni komisar za Fur-
podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper, odbornik za proračun in načrtovanje Mauro, tržaški župan Spaccini, predsednik pokrajinske u-prave Zanetti, predsednik Tržaškega Lloyda Berzanti, delegirani upravitelj družbe Lacalamita, predstavnik pristaniške ustanove Sollazzi in funkcionar deželnega odborništva za javna dela Rigutto.
Razprava je najprej zajela vprašanja, ki zadevajo kontejnerski promet čez Trst. Kakor znano, namerava mednarodni konzorcij, ki vzdržuje kontejnersko zvezo Sredozemlje - Daljni vzhod, preusmeriti od julija letos svoje kontejnerske ladje tudi v naše pristanišče. Ladje naj bi j plule v Trst vsakih 15 dni, pristajale pa bodo ob pomolu VII, kjer je osredotočen promet s kontejnerji. Progo Sredozemlje - Daljni vzhod vzdržuje pet ladij, od katerih sta dve
Veleposlanik SFRJ v Rimu Jovič z generalnim konzulom SFRJ v Trstu Renkom na vljudnostnem obisku pri
predsedniku deželnega odbora odv. Comelliju.
Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Borislav Jovič je včeraj dopotoval na obisk v naše mesto. V spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka je najprej obiskal vladnega komisarja prefekta Molinarija, nato pa ga je sprejel predsednik deželnega odbora odv. Comelli. Med prisrčnim razgovorom — kot je rečeno v poročilu deželnega tiskovnega urada —- je bila poudarjena vloga ki jo je odigrala Furlanija - Julijska krajina za krepitev odnosov prijateljstva in sodelovanja med sosednima deželama, ter je bila izražena želja, da bi z novimi odnosi, ki so bili vzpostavljeni med obema državama, Furlanija - Julijska krajina na eni strani ter Slovenija in Hrvaška na drugi, mogle še razširiti možnosti sodelovanja glede na zapletene skupne probleme, ki so povezani z izvajanjem nedavnih osimskih sporazumov. Jugoslovanskega veleposlanika je nato sprejel tudi predsednik deželnega sveta Pittoni.
Jugoslovanski diplomatski predstavnik, si je ogledal tudi Kulturni dom v Ul. Petronio ter se v pogovoru s prof. Tavčarjem in drugimi člani upravnega sveta seznanil s problemi Slovenskega stalnega gledališča.
Popoldne je imel veleposlanik Jovič pogovore s člani izvršnega sveta SKGZ. V imenu izvršnega odbora ga je pozdravil dr. Karel šiško-Vič, ki mu je orisal vlogo in delovanje SKGZ ter poudaril važnost razgovora v obdobju med podpisom in ratifikacijo osimskih sporazumov. Poudarjena je bila tudi nujnost čim bolj tesne povezave ' med Štcvensko narodnostno skupnostjo in matičnim narodom.
(«Nipponica» in «Mediterranea») last Tržaškega Lloyda, drugi dve ladji sta last japonskih ladjarjev, ena pa pripada Francozom. Gre za ladje z bruto registrsko tonažo 26.500 ton, ki lahko prevzamejo po 1.300 kontejnerjev. Strokovnjaki Tržaškega Lloyda računajo, da bi letni promet (uvoz in izvoz) na tej relaciji
3 milijarde lir, bo moralo vodstvo Krožnega sklada vprašata za mnenje deželno upravo. Ta bo poleg tega prisotna v samem upravnem svetu sklada, in sicer s tremi člani deželnega sveta, med temi eden kot zastopnik opozicije.
lanijo - Julijsko krajino Molinari, lahko dosegel 16 do 20.00() kontej- VČERAJ V KULTURNEM DOMU
nerjev.
Razvoj kontejnerskega prometa pa predpostavlja primerne cestne in železniške zveze med tržaško luko in srednjeevropskim zaledjem. Zaradi tega so na sestanku obširneje obravnavali tudi vprašanja, ki zadevajo gradnjo avto ceste Videm - Trbiž, gradnjo novih hitrih cest na Tržaškem, položitev drugega tira na pon-tebski železniški progi, ureditev ranžirne postaje pri Cervignanu in druge podobne pobude na področju prometnih zvez. Razprava se bo nadaljevala na novem sestanku, na katerega bodo povabili tudi zastopnike državnega podjetja za ceste ANAS in uprave državnih železnic.
Potrdila «101» za občinske upokojence
Najdanovic o revolucionarju Svetozarju Markoviču
Sinoči je v mali dvorani Kulturnega doma, žal bolj majhnemu številu poslušalcev, prikazal lik srbskega revolucionarja in prvega ideologa ter organizatorja naprednejšega, socialističnega gibanja v Srbiji, Svetozarja Markoviča, beograjski u-niverzitetni profesor dr. Milorad Naj-danovič. Večer je organizirala tržaška Narodna in študijska knjižnica ob 100-letnici smrti Svetozarja Markoviča, ki se je rodil v Srbiji, živel v Petrogradu in v več mestih Švice, se vrnil v Srbijo, toda smrt zaradi zahrbtne bolezni ga je dohitela v našem mestu, ko je bil na poti za Dalmacijo, kamor je odhajal na zdravljenje. O večeru in o Svetozarju Markoviču bomo kaj več pisali v prihodnjih dneh.
Ob priliki obiska je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Renko priredil za predstavnike slovenske narodnostne skupnosti večerjo.
aiiiiiiiumimiiumiiiiiiimiimmiiiiiiuiiinziiiuiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH
Konzorcij zavrača predloge o premestitvi infrastrukture
Predsednik Zanetti meni, da postajališče ne posega na področje, zaščiteno po «zakonu Belci»
Predsednik konzorcija za gradnjo in upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih dr. Michele Zanetti je objasnil stališče konzorcija do predloga združenja Piacit (gre za združenje, ki je tudi pravno organizirano kot konzorcij, in ki združuje lastnike zemljišč in drugih nepremičnin pri Fernetičih), po katerem naj bi strokovnjaki pregledali načrte za nadaljnjo gradnjo postajališča in možnosti njegove premestitve čez državno cesto št. 58 (Opčine-Fernetiči italijansko - jugoslovanska meja), se pravi v bližino bodoče industrijske proste cone, predvidene v osimskem sporazumu.
Konzorcij Piacit se namreč zavzema za premestitev postajališča iz repentabrske v tržaško občino. Podpis osimskega sporazuma, ki predvideva tudi ustanovitev proste industrijske cone nedaleč od Fernetičev, postavlja tudi po mnenju Piacit zamisel o gradnji tovornega postajališča v povsem novo luč. Predvsem se odpira vprašanje, ali bo poleg industrijske cone potrebno tudi tolikšno tovorno postajališče, za kakršnega so strokovnjaki pripravili načrte, ko je bil osimski sporazum še povsem neslutena domena prihodnosti. Tako za tovorno postajališče kakor tudi za industrijsko prosto cono bo treba na Krasu uresničiti vrsto prometnih in drugih infrastruktur (ceste, železniške zveze, kanalizacija, vodovod, plinovod, elektrovodi itd.): vse te infrastrukture bodo nujno dvojne, če naj bo tovorno postajališče na eni ter industrijska cona na drugi strani državne ceste Opčine - meja. Poleg tega bo del tovornega postajališča služil istim namenom kakor del industrijske cone in bi zato kazalo te skupne storitve združiti oziroma poenotiti.
S tem bi dosegli, da bi se znatno zmanjšali izdatki javnega denarja, na Krasu pa bi poleg tega lahko ohranili nedotaknjeno večjo površino, da ne omenimo življenjskih potreb Fernetičev, ki bi jih gradnja postajališča po sedanjih načrtih kratko malo zadušila. Zato, pravi Piacit, naj se postajališče prenese čez cesto v bližino industrijske cone. Če bi pa tega ne mogli narediti, pravi nadalje Piacit, naj se strukture postajališča vsaj skrčijo na minimum, v vsakem primeru pa naj se razlaščencem prizna pravična odškodnina in upoštevajo vsi
drugi zahtevki gospodarske, etnične, upravne, urbanistične in ekološke narave.
Ugoditev tem zahtevam — je včeraj naglasil predsednik Konzorcija za gradnjo in upravljanje postajališča Zanetti — bi imela kot edino posledico nadaljnjo odložitev gradnje te infrastrukture, ki je neobhodno potrebna tržaškemu gospodarstvu, nadaljnjemu razvoju prometni'i tokov čez naše področje in še zlasti tržaškemu pristanišču.
Zamuda bi pomenila še toliko večjo škodo — je dejal Zanetti — kolikor gre za javno delo, ki razpolaga že od vsega začetka, za razliko od drugih pomembnih javnih del na našem področju, z že izdelanimi načrti, s potrebnimi finančnimi sredstvi in z že podpisano pogodbo, ki zagotavlja izvedbo del v najkrajšem možnem času.
Glede ugotovitve konzorcija Piacit, da je del postajališča, ki bi ga zgradili po sedanjih načrtih, predviden na področju, ki je nasprotno namenjeno uresničitvi enega izmed kraških rezervatov po tatto imenovanem «zakonu Belci», je Zanetti dejal, da to ni res m da je tudi deželni tehnični odbor ugotovil, da površina, predvidena za avtoporto, ne sovpada s površino, zajeto v naravni rezervat po omenjenem zakonu. Sicer pa — pristavlja Zanetti — pripada deželni upravi pristojnost, da dokončno določi mikrolokacijo zaščitenih področij.
DREVI V ULICI MAZZINI
Pokrajinski aktiv PSI
Problemi rajonskih konzult in socialistične prisotnosti v mestnih četrtih ter ozemeljski preustroj mestnih sekcij bodo predmet današnjega sestanka pokrajinskega aktiva socialistične stranke, ki bo ob 19. uri na sedežu v Ul. Mazzini in ki se ga bodo udeležili tudi člani sekcij-skih vodstev. Govor bo tudi o kriterijih za obnovitev vodstev mestnih sekcij stranke. Tiskovno poročilo PSI poudarja, da gre za važen sestanek tako glede reorganizacije tržaške PSI, kot tudi v pričakovanju morebitnih volilnih obvez.
Občinska uprava obvešča občinske upokojence, da bodo lahko prevzeli potrdilo o prejemkih in odtegljajih (model 101) za letno prijavo dohodkov v uradu za pokojnine (oddelek za knjigovodstvo) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Sprejet zakon o nakazilu 100 milijard za Krožni sklad
Podpredsednik deželnega odbora Stopper je sinoči v posebni izjavi izrazil zadovoljstvo deželne uprave ob vesti, da je pristojna komisija poslanske zbornice odobrila zakon o povečanju razpoložljivosti Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem za 100 milijard lir. S temi dodatnimi sredstvi bo mogoče nitreje pognati tukajšnje gospodarske dejavnosti, je dejal Stopper, zlasti kar zadeva industrijske pobude. Zdaj pričakujemo, da bo ustrezni zakon sprejel tudi senat in da bo norma postala pravomočna pred razpustom parlamenta.
Zakon, ki ga je pravkar sprejela komisija poslanske zbornice, določa, da se bodo dodatna finančna sredstva upravljala ločeno od drugih razpoložljivosti Krožnega sklada. Dodatna sredstva v višini 100 milijard lir bodo dotekala v sklad v štirih obrokih, in sicer v štiriletju 1976 -79, namenjena pa bodo uresničitvi raznih gospodarskih pobud ne le na Tržaškem in Goriškem, marveč tudi v videmski in pordenonski pokrajini. Prednost bodo imele male in srednje industrijske pobude ter o-brtniške dejavnosti. Za popude, ki bodo zahtevale finančne naložbe nad
NENAVADNO ODKRITJE V UL. MALCANTON
Zvest pes je dva tedna čuval mrtvega gospodarja v stanovanju
Z renčanjem je hotel preprečiti policiji, da bi stopila v spalnico
Dva tedna je pes čuval mrtvega gospodarja v stanovanju, ne da bi z lajanjem vzbudil pozornost sosedov. Zgodilo se je v majhnem podstrešnem stanovanju v Ul. Malcan-ton 4, kjer je stanoval 62-letni Al-
Moldata je soseda zadnjič videla 5. t.m., ko je odprl vrata uslužbencu podjetja, ki upravlja omenjeno stavbo, in poravnal najemnino. Verjetno se je že tedaj počutil slabo, saj je bil ogrnjen z odejo. Od tiste-berto Moldato. Njegov sosed se je Iga dne ga soseda ni več videla in
včeraj po naključju približal vratom in zavohal močan smrad. Nemudoma je poklical policijo in gasilce, ki so odprli vrata in se znašli v revnem, zaprašenem, stanovanju. Na pragu spalnice je čepel pes, angleški seter, ki je besno lajal in renčal in ni dopustil agentom, da bi stopili v spalnico. Na pomoč so morali poklicati uslužbence društva za varstvo živali, ki so odpeljali žival v zavetišče psov na Opčinah.
Na postelji je ležalo Moldatovo truplo v razpadajočem stanju. Potrdilo o smrti je izdal zdravnik RK dr. Loiacono, ki je ugotovil, da je moški umrl že pred kakima dvema tednoma. Ob postelji je bila posoda s strjeno krvjo, zaradi česar sklepajo, da je Moldato, ki se je že večkrat zdravil v sanatoriju na Opčinah, umrl zaradi notranjega krvavenja.
Truplo so uslužbenci pogrebnega podjetja prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, stanovanje pa je policija dala razkužiti.
niti na um ji ni prišlo, da je morda umrl.
DANES OB 12.55 NA TV
Oddaja posvečena slovenski narodnostni skupnosti v Italiji
Na prvem televizijskem kanalu je redno na sporedu zanimiva oddaja «Nord chiama sud, sud chiama nord». Današnja oddaja, ki se bo začela ob 12.55, je posvečena slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Uvodoma bodo z malega ekrana prikazali tudi položaj hrvaške skupnosti v Moli-seju.
• Drevi ob 20.30 se bo na sedežu, Ul. Kolonja 30, sestala rajonska kon-zulta za Kolonjo in škorkljo, ki bo razpravljala o rajonski razstavi sprememb regulacijskega načrta, o cestni povezavi in gradbenih zadrugah.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH Zadruga z neomejeno zavezo
sklicuje redni letni
OBČNI ZBOR
za nedeljo, 25. aprila 1976, ob 10. uri v dvorani Finžgarjevega
doma, Narodna Ul. 89 (zraven sedeža hranilnice in posojilnice)
z naslednjim
dnevnim redom:
1.	Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1975, ter razdelitev čistega dobička.
2.	Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem.
3.	Določitev doplačila novih članov, ter višine aktivnih in pasivnih obrestnih mer.
4.	Volitve novih odbornikov.
5.	Slučajnosti
UPRAVNI ODBOR
• Jutri zvečer ob 20. uri bo na sedežu krožka «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 član upravnega sveta tržaške bolnišnice Claudio Tonel govoril o temi: «Bolnišnice v Trstu: položaj in perspektive». Sledila bo razprava.
NA POBUDO RADIKALCEV
Podpisi za ukinitev protiustavnih zakonov
Tudi na tržaškem sodišču bodo od danes dalje zbirali podpise za zakonski predlog na ljudsko pobudo, ki ga predlaga radikalna stranka za u-kinitev tako imenovanega «zakona Reale» o javnem redu in številnih drugih norm, ki niso v skladu z u-stavnimi načeli. Gre za norme, vsebovane v kazenskem zakoniku, v izvršilnem zakonu o Konkordatu, v vojaškem kazenskem zakoniku, v vojaškem sodnem pravilniku, v zakonih javne varnosti in drugih. Zbiranje podpisov je v sobi 98 (v veži ob glavnem vhodu) ob delavnikih od 12. do 13. ure.
V MILJAH
V nedeljo proslava 3Meinice osvoboditve
Miljska občinska uprava priredi v sodelovanju s svetovalskimi skupinami KPI, KD, PSI, PRI, PSDI in PLI ter Odborom za odporništvo proslavo 31-letnice osvoboditve, ki bo v nedeljo, 25. aprila, z naslednjim sporedom:
Ob 9.30 odhod delegacij izpred občinske palače ter polaganje vencev k spomeniku Almi Vivodi v Trstu in Liberu Mauru v Starih Miljah.
Ob 11. uri zborovanje na Trgu Marconi; govorili bodo prof. Teodoro Sala, odv. Mario Bercè, Dušan Košuta in Diego Apostoli.
Ob 12. uri: sprevod in polaganje vencev k spomeniku padlim v Miljah; kasneje bo delegacija položila venca na partizanskem pokopališču in k spomeniku padlim pri Korošcih.
SKLICANJE REDNEGA
LETNEGA OBČNEGA ZBORA
Dne 23. aprila ob 18. uri bo prvo sklicanje in
dne 24. aprila ob 18. uri
bo drugo sklicanje občnega zbora Kmetijske zadruge v Trstu v prostorih poslopja v industrijski coni, 3 traversale est z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora;
2.	Poročilo nadzornega odbora;
3.	Predložitev, diskusija in o-dobritev obračuna zaključenega 31.12.1975;
4.	Izvolitev upravnega odbora po določbah statuta;
5.	Razno.
Upravni odbor
Včera j- danes
Danes, ^ČETRTEK, 22. aprila LEONIDA
Sonce vzide ob 5.07 in zatone ob 19.00 — Dolžina dneva 13.53 — Luna vzide ob 1.43 in zatone ob 12.24.
Jutri, PETEK, 23. aprila VOJKO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24 stopinj, najnižja 15,9, ob 19. un 18,4 stopinje, zračni pritisk 1007,3 mb rahlo narašča, veter 8 km na uro severni, vlaga 50-odstotna, nebo 2/10 pcoblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18., 19., 20. in 21. aprila se je v Trstu rodilo 29 otrok, umrlo pa je 43 oseb.
UMRLI SO: 74-letna Maria Duimo-vic vd. Kozman, 52-letna Claudia Na-dalin vd. Savi, 94-letna Teodora Del Pup vd. Rizzatto, 71-letna Rainalda Masutti, 72-letni Marco Bottecchia, 71-letna Caterina Žigon vd. Venturi, 51-letni Emil žužek;* 72-letna Giuseppina Bubnich por. Petratta, 83-letna Giovanna Parac vd. Ambrosi, 67-letna Giorgia Miani, 50-letna Anna Delorenzi, 84-letna Annunziata Pastor vd. Benedetti, 81-letna Rache-lina Salonicchio vd. Pierini, 82-letni Ivan Samez, 77-letna Maria Delise vd. Vascotto, 77-letni Kazimir Sancin, 67-letni Felice Cepek, 78-letna Giuseppina Cattaruzzi roj. Bencina, 76-letni Ferdinando Rigutti, 71-letni Stefano Piazzolla, 75-letni Floriano Calligari, 65-letni Renato Rumen, 62-letni Andrea Roiaz, 69-letni Giuseppe Bazzaro, 83-letna Lina Ratissa roj. Giurgiovich, 71-letna Caterina Levi, 71-letna Maria Oru por. Prati, 74-letni Nicolò Moratto, 88-letni Umberto Remoli, 87-letna Maria Scher vd. Movia, 83-letna Maria Paladino, 83-letni Guglielmo Weiss, 79-letni Vincenzo Gregori, 64-letni Narciso Bon-nes, 86-letna Bianca Thommen vd. Camurati, 79-letni Leone Cossi, 73-letna Francesca Leghissa vd. Semo-lich, 73-letna Lucia Tosolini, 74-letna Francesca Adam vd. Gergol, 98-let-na Amalia Verben vd. Zaghet, 64-let-ni Imbriano Potenza, 81-letni Giovanni Primano Benvenuti, 78-letni Biag-gio Uršo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; A] Centauro, Ul. Rossetti 13; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
nočna služba lekarn
(od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: teL 213-137; Milje: tel 271-124.
		
EEaislSfiÉ	HaaSCTE'	
		
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21.4.1976
Ameriški dolar: debeli	877,-
drobni	865,-
Funt šterling	1623,-
švicarski frank	345,50
Francoski frank	186,50
Belgijski frank	21,60
Nemška marka	345,50
Avstrijski šiling	48.—
Kanadski dolar	880.—
Holandski florint	325.-
Danska krona	144,-
Švedska krona	197,-
Norveška krona	157.-
Drahma: debeli	24.-
drobni	24,-
Dinar: debeli	46,—
drobni	46,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «Burkaški misterij» jutri, 23. a-prila ob 20. uri v KOMNU in v nedeljo, 25. aprila ob 16. uri v LOKVI ter ob 20. uri v SENOŽEČAH.
ROSSETTI
24. in 25. aprila Lucio Dalla v «Il futuro dell'automobile». Cene: parter 2.000 (abonenti 1.500), galerija 1.500 (1.000). Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Teatro stabile - Rassegna:	da-
nes ob 20.30 Cooperativa fabbrica dell’attore predstavlja pod vodstvom Giuncarla Nannija Schillerjevo delo «I masnadieri» z Manuelo Kustermann v glavni vlogi. Veljajo odrezki Rassegne in običajni popusti za abonente.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja JOSIP TAVČAR
IGORJU UGAJA BACH
Igra v dveh delih
Glasbena oprema Anton Natek Scena	Demetrij Cej,
Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija	JOŽE BABIČ
Danes, 22. aprila, ob 16. uri ABONMA RED H in I.
Danes, 22. aprila, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1975-76 Deveti abonmajski koncert
V nedeljo, 25. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
W. A. MOZART
REQUIEM
Simfonični orkester Slovenske filharmonije — Mladinski pevski zbor iz Maribora — Slovenski oktet in oktet Gallus pomnožena s člani zbora Slovenske filharmonije in zbora RTV Ljubljana
Solisti:
Zlata Ognjanovič, sopran Božena Glavak, mezzosopran Jurij Reja, tenor Ivan Sancin, bas
Dirigent:
ANTON NANUT
Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
PD «Rdeča zvezda» — Salež vabi na gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA
danes, 22. aprila, ob 20.30 v osnovnošolski telovadnici v Saležu
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
Burkasta štorija v dveh delih (PRVIČ V SLOVENŠČINI)
Amaterski oder Prosek ■ Kontovel
V soboto, 24. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH
H. F. Kuhnelt:
EN DAN Z EDVARDOM
Veseloigra v treh dejanjih.
Mali oglasi
CARLI VIRGILIO vas vabi, aa si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev.
Kino -
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il lungo addio». Barvni film, katerega je režiral Robert Altman.
Ariston 16.00 «La luna nera». Barvni film, režiserja Luisa Malie.
Mignon 16.C0—22.15 «Gli esecutori». Barvni film, v glavni vlogi igra Roger Moore, poleg njega je še Stacy Keach.
Grattacielo 16.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano, Anthony Quinn, Capucine.
Fenice 16.00 «Ci rivedremo all'inferno». Lee Marvin in Roger Moore. Barvni film.
Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod 14-letom.
Nazionale 15.30 Walt Disneyev film «Bambi».
Eden 16.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio.
Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Come una rosa al naso». O. Muti in V. Gassman.
Capitol 17.00 «L'uomo che volle farsi re». Sean Connery. Barvni film.
Impero 16.30 «Profondo rosso». Režiral Dario Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Il soldato di ventura». Bud Spencer. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Gola profonda». Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I gangster dalla faccia pulita». Igrajo:	William Bergeri
Toni Baker, Giorgia Moll. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «H re della mala». Igra Henry Silva. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 16.00 «Pane e cioccolata». Barvni film, v katerem igra Nino Manfredi.
Astra 16.30 «Li chiamavano i tre moschettieri invece erano quattro». Igra Tony Rendali. Barrai film.
Abbazia 16.00 «Il giorno dei lunghi fucili». Dramatičen barvni film. Igrata: Oliver Reed, Candice Bergen. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 17.00 «Storia di una monaca di clausura». Igrata: Catherine Spaak in Suzy Rendali. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu se bo ob enaintri-desetletnici zmage nad fašizmom poklonilo spominu padlih svetoivanskib žrtev, pred spominsko ploščo na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti 25. Svečanost polaganja venca bo v nedeljo, 25. aprila, ob 9.30.
Izleti
SPDT priredi 1. in 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško. Postanki na Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z o-gledom smučarske skakalnice pod vodstvom predsednika slovenskega planinskega društva Zahomc, prenočevanje v Reki. Drugi dan vzpon na Dobrač, znani razgledni stolp. Vrbsko jezero, Celovec z obiskom nove slovenske gimnazije. Povratek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
Ob prerani smrti Renata Okretiča izrekajo učiteljstvo in učenci celodnevne osnovne šole Ricmanje - Domjo hudo prizadeti družini svoje najgloblje sožalje.
ŠD Primorec izreka iskreno sožalj6 družini in svojcem ob smrti drage"3 Renata Okretiča.
Dne 21. t.m. je preminila naša draga
Frančiška Legiša
vd. Semolič
Pogreb bo danes, 22. aprila, °b 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnic6 naravnost v cerkev v Nabrežini-
žalostno vest sporočajo: sin Darij z ženo Marinčo in vnukinjama Luiso in Barbaro, sestra Marija, nečaki ter drug*
sorodniki
Nabrežina, 22. aprila 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Tragično je preminil naš dragi
RENATO OKRETIČ
Pogreb bo danes, 22. aprila, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Jamlje.
Žalostno vest sporočajo: žena Margherita, sin Aleksander, hči Morena, oče Anton, mama Josipina, brata Romano z ženo Josipino in Mario z ženo Marijo, sestra Silvija z možem Mariom, tast, svaki, strici, nečaki in drugi sorodniki Trst, 22. aprila 1976
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3, tel. 38-006)

Dne 20. aprila nas je zapustil naš dragi
FRANC PRIMC
Pogreb bo danes, v četrtek, ob 13. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
Žalostno vest javljajo sestra Pepca, brat Alojz z družino (odsoten), nečak Jožko, nečakinja Minka z družino, se* redniki in družini Čok in Renko.
Trst, 22. aprila 1976
(Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/c)
GORIŠKI DNEVNIK
22. aprila 1976
Poseg KPI za ponovno odprtje cedadskega muzeja
Komunistična deželna svetovalca Colli in Baracetti sta včeraj obiskala predsednika deželnega odbora Comeilija in odbornika za kulturo Mizzana in ju opozorila na veliko škodo, ne samo iz kulturnega, ampak tudi iz gospodarskega in turističnega vidika, ki jo povzroča zaprtje arheološkega muzeja v Čedadu. Predstavnika KPI sta pozvala deželni odbor, naj ponovno poseže pri vladi in pristojnem ministrstvu, tako da bi prišlo do čimprejšnjega ponovnega odprtja te tako važne kulturne ustanove. Comel-H in Mizzau sta v odgovoru poročala o pobudah, ki jih je deželna uprava že sprožila za rešitev tega Problema in obljubila, da bosta dala bolj izčrpne informacije po nameravanih srečanjih s pristojnim ministrom in s čedajsko občinsko upravo.
• Rajonski svet za Korošce, Grižo in Fameje obvešča, da bo v petek ob 20. uri v Ljudskem domu pri 'Korošcih, javno zborovanje na temo: «Peta varianta k miljskemu regulacijskemu načrtu». Zborovanje bo vodil župan Gastone Millo.
Na pobudo deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja I DA BI SE IZOGNILI KOMISARSKI UPRAVI
USPEH ŠOLSKIH TEČAJEV O NAJNOVEJŠI ZGODOVINI
Namen tečajev ni samo nuditi ažurno informacijo, ampak tudi vzpodbuditi razmišljanje in razpravo med dijaki, profesorji in starši
Deželni inštitut za zgodovino o-svobodilnega gibanja iz Trsta prireja skupaj s Furlanskim inštitutom iz Vidma vrsto kratkih tečajev moderne zgodovine za dijake višjih srednjih šol naše dežele. Podobni tečaji so že bili na trgovskem tehničnem zavodu v Tržiču in na znanstvenem liceju v Tolmeču, v prihodnjih tednih pa bosta prišla na vrsto še pordenonski tehnični zavod za geometre in tržiški znanstveni licej. Tečaji, ki se jih poleg dijakov u-deležujejo tudi profesorji in starši, zajemajo od štiri do šest referatov ali pogovorov, katerim sledi razprava, ter trajajo dva dni. Za referate skrbijo tako člani obeh inšti tutov (Benvenuti, Fogar, Miccoli, Sala), kot tudi docenti zgodovine na filozofski fakulteti tržaške univerze (Andreucci, Falco, Flores, Mango-ni, Ricuperati, Sapeili).
Namen teh tečajev, kot je rečeno
fttiiiniiimnuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuinmiiii,umnim,,nmmmumunuinniiiiiiiiimmnimiiiimim,num
SEMINAR FUENS V ŽELEZNEM NA GRADIŠČANSKEM
Mladinska komisija podpira
globalno zaščito Slovencev
Seminarja sta se udeležila dva predstavnika Slovenskega kulturnega kluba - Tajnik FUENS v soboto gost SKK
Od 12. do 16. aprila je bil v Železnem na Gradiščanskem vsakoletni seminar mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUÈNS). Seminarja se je udeležilo 35 predstavnikov 10 evropskih manjšin: Danci v Nemčiji, predstavnika iz Kornovalije m iz Waliesa v Veliki Britaniji, Slo-yenci iz Italije in s Koroške, gradiščanski Hrvati, nemško in francosko govoreči Aostanci, Nemci na Danskem in predstavnik nemško govoreče manjšine v Alzaciji v Franciji. Slovence v Italiji sta zastopala Veronika Brecelj in Ivo Jevnikar kot Predstavnika včlanjenega Slovenskega kulturnega kluba.
Razumljivo je, da je bil spored posvečen predvsem problemom gradiščanskih Hrvatov, ki imajo podobne težave kot koroški rojaki, saj hočejo tudi njim vsiliti «štetje posebne vrste». Gradiščanskim Hrvatom je bilo posvečeno uvodno predavanje predsednika Hrvaškega kulturnega društva Miillerja in drugih predstavnikov, folklorni večer domače skupine Kolo Slavuj. avtobusni izlet po Gradiščanski z obiskom sedeža Hrvaškega kulturnega društva, dvojezične osnovne šole, značilne hrvaške kmetije sredi vinorodne dežele itd.
Seminar FUENS je imel močan °djek v sredstvih javnega obveščanja, saj je bila v času srečanja «skovna konferenca na Dunaju, del seminarja so snemali za avstrijsko televizijo, s predstavniki vsake manjšine pa so posneli intervju o njenem položaju za radio. Tako je Prišel na televizijski zaslon in pred nukrofon tudi predstavnik Slovencev v Italiji. O odmevu v javnosti priča pudi sprejem pri gradiščanskem deželnem glavarju in pri škofu iz Že-leznega. Omeniti je treba tudi dej-rM’ .da sta se seminarja prvič udeležila kot opazovalca gosta iz ugoslavije. Gre za predstavnika ^veze socialistične mladine Hrvaške.
Seminarji FUENS imajo dvojni na-.n: povezovati manjšine in omo-gocati medsebojno spoznavanje ter sako leto obiskati in pobliže spoz-Flri? en° izmed manjšin, ki imajo v GENS svoje predstavnike, če je ' ° spoznavanje življenja in proble-mov gradiščanskih Hrvatov plodno n uspelo, ni mogoče tega reči o organizaciji drugega dela seminarja, uročila o posameznih manjšinah so Ua Pomanjkljiva in tudi časovna azporeditev posameznih točk pro-gnaina ni bila zadeta. To se je po-nalo tudi pri sejah glavnega odbo-a in pri rednem občnem zboru, a je bil celotni izvršni odbor ra-Predsednika in revizorjev zamenjan.
Kar zadeva Slovence v Italiji je
treba zapisati, da sta predstavnika Slovenskega kulturnega kluba razdelila med udeležence dokumentacijo o Slovencih v Italiji in sta razstavila primerke vseh slovenskih listov, ki izhajajo v Italiji. Ivo Jevnikar je imel tudi krajši referat o najbolj aktualnih problemih Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.
Občni zbor FUENS je ob koncu zasedanja sprejel resolucijo proti avstrijski manjšinski politiki in preštevanju, ki jo je predložila Koroška dijaška zveza, in resolucijo o prob-lem:h Slovencev v Italiji, ki jo je predložil Slovenski kulturni klub. Ta resolucija se glasi: «Mladinska komisija FUENS se je zbrala 16. a-prila 1976 v Železnem in je preučila položaj slovenske manjšine v Italiji s posebnim ozirom na meddržavno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo. Mladinska komisija podpira prizadevanja slovenske manjšine za globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino ,za pravice Slovencev v videmski pokrajini, za najhitrejše priznanje slovenščine v izvoljenih svetih, za samostojni slovenski šolski okraj in za slovenske televizijske sporede». * * *
V soboto, 24. aprila, bo ob 19.00
večer SKK posvečen temu seminarju. Govorila bosta Veronika Brecelj in Ivo Jevnikar. Častni gost večera bo glavni tajnik FUENS Olav Meinhardt, pripadnik danske manišine v Nemčiji. Govoril bo o FUENS in o manjšinah v Evropi.
v poročilu za tisk deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, je po eni strani nadaljevati stike s šolskim svetom, ki so bili vzpostavljeni lani, po drugi pa zadostiti globokim potrebam po ažurnih informacijah, ki jih šolske strukture danes ne morejo nuditi, ali pa jih nudijo v najmanjši meri. Oba inštituta nista hotela omejiti svoje pobude samo na golo informa cijo o novih smernicah raziskave in o najnovejših rezultatih zgodovinskih študijev, pač pa sta želela vzpodbuditi razmišljanje, primerjanje in razpravo med profesorji, starši in dijaki.
Poročilo deželnega inštituta pozitivno ocenjuje dosedanji potek tečajev, navaja pa tudi nekatere težave, predvsem ker ni bilo na šolah nobenega pripravljalnega dela. Vsekakor pa bo mogoče podati končni obračun te pobude ob zaključku tečajev, ko bodo morali vsi udeleženci globalno oceniti njihove dobre in slabe strani ter programirati dejavnost za prihodnje leto.
Za objavo premoženjskega stanja deželnih svetovalcev
Prva stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje demokristjan Ginaldi, je začela včeraj proučevati zakonske osnutke, ki so jih predložili socialista Ermano in Man-zon, demokristjan Biasutti ter liberalca Trauner in Rinaldo Berteli, in ki predlagajo objavljanje premoženjskega stanja deželnih svetovalcev in vseh tistih, ki bi jih deželni svet ali odbor imenoval v razne ustanove ali komisije. Proti tem predlogom so se izrekli samo mi-sovci. Komunisti pa so izrazili pripravljenost, da dajo svoj prispevek k formulaciji enotnega zakonskega predloga. Vsekakor je bila predsedniku komisije poverjena naloga, da poglobi razne asnekte tega vprašanja, tudi ob upoštevanju tovrstnih pobud v drugih deželah in vsebine zakonskega predloga, ki ga je predložil v parlamentu posl. Lettieri.
JUTRI V GRLJANU
Konferenca o sodobni dietetiki
V prostorih «Palače Hote! Adriatico» v Grljanu bo jutri popoldne posvet - konferenca o problemih sodobne dietetike, ki ga organizira tržaška zadruga Korp («Cooperativa relazioni pubbliche»). Predaval bo docent C. S. Rossi iz Padove, predstavniki organizacije «Quick food» pa bodo orisali delovanje industrije, ki zalaga italijanski trg s pripravljenimi, globoko zmrznjenimi jedmi.
Socialisti in komunisti predlagajo skupno vodenje pokrajinske uprave
Prvemu sestanku petih strank v torek bo sledil drugi sestanek v soboto?
Kot smo že včeraj poročali, je bil v torek zvečer na sedežu pokrajinske federacije PSI v Gorici sesta-
ožjem odboru.
Ta stališča socialistov, za katera so se ogreli tud: komunisti, pa ne
nem sestanku, ki bi bil moral biti v soboto.
Drevi se sestanejo zastopniki istih strank na sedežu krščanske demokracije, da bi proučili statut medobčinskega avtobusnega konzorcija za severni del goriške pokrajine.
Nesramni šaljivci so včeraj predpoldne telefonirali tržiškim gasilcem, da gori v neki palači v Ulici Galilei, v središču Tržiča, za stavbo, kjer je veleblagovnica Standa. Gasilci so prihiteli na kraj, na žalost pa so morali ugotoviti, da gre le za nesiano šalo.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
................
RAZPORED ZASEDANJA PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Junija začetek procesa o petoveljskem atentatu
Priziv tudi o preusmeritvi letala na ronškem letališču
Kot smo že napovedali,, se bo pričela prizivna razprava proti obtožencem petoveljskega atentata že v juniju. Predsednik tržaškega prizivnega porotnega sodišča dr. Marši je namreč včeraj dokončno sestavil razpored prizivnih razprav letošnjega spomladanskega zasedanja, ki se bo pričelo 31. maja in zaključilo predvidoma 17. julija. Večji del zasedanja je namen,jen prav petovelj-skemu procesu. Prvostopenjsko sodišče je vseh šest obtožencev oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, proti tej razsodbi pa so vložili priziv obtoženci, državni pravdnik in zastopniki prizadetih strank.
LUCKY CLUB
HOME
^ soboto, 24. t. m., od 21. do 1. ure
Na dnevnem redu spomladanskega zasedanja je še vrsta drugih pomembnih razprav. Med temi naj o-menimo prizivno razpravo v zvezi s preusmeritvijo letala na ronskem letališču, zaradi česar je marca leta 1975 porotno sodišče obsodilo Carla Cičuttinija na 14 let zapora in 700 tisoč lir globe, Vincenza Vlnciguerro pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Cicuttini je po preusmeritvi izginil brez sledu in ga še niso izsledili. Ta razprava se bo pričela 9. junija.
Prizivno porotno sodišče se bo moralo ukvarjati tudi z vrsto umorov, med katerimi nekaj v Trstu Gre za umor dijakinje Argelie Marchesi v Naseliu sv. Sergija, zaradi katerega je bil 4. julija 1975 obsojen njen stric, 50-letni Pietro Stan-cich, na 30 let zapora in tri leta zdravljenja v kriminalistični umobolnici. Sodili bodo tudi morilcem Borisa Jelicha, čigar truplo je policija našla v bazenu Ausonia. Zaradi tega umora je prvostopenjsko sodišče .obsodilo na 28 let zapora Tržačana Antonia Zanzarellija in na 21 let zapora francoskega državljana Gerarda Allenneja; na istem procesu so obsodili na 5 let zapora zaradi izkoriščanja prostitucije 23-letnega Roberta Miraza, oprostili zaradi pomanjkanja dokazov pa 30-letnega Fi-lippa Artellija.
Med razpravami sta tudi dva poskusa umorov: Sergia Villo je prvostopenjsko sodišče obsodilo na tri leta in dva meseca zapora zaradi poskusa umora Giulia Piscitellija, jugoslovanskega državljana Zidnipo-tokuja Maliča pa so prvostopenjski sodniki obsodili na osem let zapora zaradi poskusa umora žene.
Nekaj procesov je namenjenih tudi kaznivim dejanjem političnega značaja, ki sodijo v pristojnost porotnega sodišča. Med temi naj omenimo, da je kasacijsko sodišče poverilo tržaškim sodnikom nalogo, da sodijo Lii Tagliacozzo in Giuseppu Raspadariju, ki sta obtožena spodbujanja h kaznivim dejanjem, a ju je tridentinsko sodišče oprostilo. Tudi v tem primeru je prišlo do zavrnitve pristojnega prizivnega sodišča, ki jo je kasacijsko sodišče sprejelo.	i
nek zastopnikov petih strank ustav- ! prijajo demokristjanom in niti njiho-nega loka, ki so zastopane v gori- j vim zaveznikom. Sicer pa bodo o škem pokrajinskem svetu. Sestanek i stvari najbrž razpravljali na ponov-je sklicala socialistična stranka z	'
namenom, da bi se skušala najti taka rešitev, ki bi spravila s pozornice nevarnost komisarja na pokrajini.
Goriška pokrajinska uprava < je namreč edina izvoljena uprava na Goriškem, kjer niso še izglasovali proračuna za letošnje leto. Smo že ob koncu aprila, to je ob koncu prve tretjine leta, pokrajinska uprava pa je še vedno brez proračuna, čeprav zakon izrecno določa, da bi ga morali izglasovati že ob koncu lanskega novembra. Predsednik deželnega nadzornega odbora Giust je poslal goriškemu pokrajinskemu predsedniku že več pozivov, zadnji je dospel v Gorico pred 15 dnevi in daje predsedniku možnost, da se proračun izglasuje do sredine maja. če do tega ne pride, bo -Giust primoran poslati komisarja, ki bo razpustil pokrajinski svet. Po zakonu bi morale biti nove volitve v roku šestih mesecev.
Nevzdržen položaj je, ker imajo stranke sredinske koalicije, ki podpirajo sedanji enobarvni demokri-stjanski odbor, le 50 odstotkov glasov v pokrajinskem svetu Da bi bil proračun izglasovan je potrebna absolutna večina glasov.
Demokristjanski predsednik Giuseppe Agati je prejšnji teden povabil na pogovore načelnike svetovalskih skupin in jim ponudil razpravo o tako imenovanem «odprtem proračunu». Pri izoblikovanju proračuna, naj bi sodelovali, po njegovem mnenju, tudi komunisti in socialisti, odbor pa naj bi ostal tak kot je, enobarven in demokristjanski. Levičarji pa so bili mnenja, da gre vprašanje preko meja načelnikov skupin in da morajo razpravljati stranke na političnem nivoju, saj gre za politično vprašanje.
Zaradi tega so socialisti organizirali torkov sestanek, na katerega so prišli po! lični tajniki KPI, PSDI i PRI, medtem ko so demokristjani poslali samo svojo svetovalsko delegacijo. V tiskovnem poročilu je pokrajinsko tajništvo, včeraj zjutraj zavrnilo prisotnost na sestanku in še enkrat poudarja svoje mnenje, naj o krizi v pokrajinskem svetu razpravljajo v sklopu svetovalskih skupin. Istočasno tajništvo KD opita socialistom, da niso hoteli demokri-stjanske pomoči za glasovanje proračuna občinske uprave v Tržiču.
Demokristjanom očitno ne gre, da so socialisti in komunisti izglasovali občinski proračun v Tržiču brez njihove ponjpči. Zaradi tega skušajo tudi dati manjšo vrednost morebitni pomoči z levice, ki je ne-obhodno potrebna, da se onemogoči prihod komisarja v pokrajinsko palačo na Korzu Italia.
O torkovem sestanku ni bilo sicer izdano nobeno uradno poročilo. Že včeraj pa smo na kratko nanizali imena načelnikov posameznih delegacij. Socialistično stranko so zastopali tajnik Del Ben, podtajnika Trombetta in Di Bert in načelnik svetovalske skupine Cumpeta, komunistično delegacijo so sestavljali tajnik Paizza, deželni svetovalec Zor-zenon in načelnik svetovalske skupine Rizzi, za socialdemokrate sta bila prisotna tajnik Bianconi in član tajništva Bon, republikansko stranko pa so zastopali tajnik Luciani in člana tajništva Drufuca in Calliga-ris. Za demokristjane sta bila prisotna le načelnik svetovalske skupine Reverdito, in odbornik De Rocco.
Na sestanku, ki je trajal nekaj ur, so zastopniki posameznih strank orisali vsak svoje stališče. Socialisti menijo, da je moč doseči tudi od pokrajinske uprave v Gorici tako rešitev, ki je bila možna na občini v Neaplju, kjer imajo levičarji odbor, ki je sicer v manjšini, za proračun tega odbora pa so glasovali tudi demokristjani, kajti nihče ni hotel komisarja in novih volitev. Zato naj pride tudi v Gorici do take kompromisne rešitve, če pa levica glasuje za proračun, naj bo tudi soudeležena pri vodenju pokrajinske uprave, čeprav ne bo zastopana v
Dijaki, ki bodo prejeli občinsko podporo
Doberdobska občinska uprava sporoča, da je 23 dijakov upravičenih za dodelitev podpore v znesku 40.000 lir.
Upravičenci: Mario Bagan, Loredana Berlot, Viviana Berlot, Davorin Boaetta, Franca Devetak, Alida Devetta, Cirilla Devetti, Carlo Ferfolja, Giordano Ferletič, Lady Gergolet, Radica Gergolet, Susanna Jarc, Hario Kobal, Davide Lakovič, Loredana Lavrenčič, Sonja Le-ghissa, Bruno Gretti, Luciana Pahor, Gianfranco Passan, Dario Peric, Claudio Radetti, Claudia Tor-rana, Gigliola Vescovi.
PREDAVANJE V KROŽKU «RINASCITA»
Ostre pripombe na račun deželne kulturne politike
Zigaina, Lizzerò in Battello so zagovarjali razvijanje takšne kulture, ki bo pomagata osvobajati človeka
Torkov večer, ki ga je krožek «Rinascita» pripravil v Gorici na temo «Kulturna identifikacija Furlanije», je omogočil umetniku Giuseppu Zi-gaini in poslancu Mariu Lizzeru, da sta analizirala položaj kulture v naši deželi ter še zlasti ocenila odnos dežele do kulturne dejavnosti.
Predsednik društva odv. Nereo Battello je v začetku dejal, da je večer posvečen Pasobniju, velikemu umetniku in sinu furlanske zemlje, kakor tudi razmišljanju o izdelavi takšne politike, ki bi ovrednotila kulturno dejavnost in prisilila deželno odborništvo k spremembi dosedanje, na tem področju odločno pomanjkljive politike.
Uvodna beseda je pripadala priznanemu slikarju iz Červinjana Zi-gaini, ki je najprej opredelil svoj položaj «nevčlanjenega, prepričanega in aktivnega marksista, ki se že "0 let bori za socializem in za gospodar-
■ Ulil lili IIIIIIIIilllllllllllllllllllllilllMHIIIIIIIIIII II IlIClIllllllimilllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlliillliilliiiiitiiiiiiiiMiMIIIIIIIIII lil IIIIIIHillilii
OB 25. APRILU, DNEVU SPLOŠNE VSTAJE V SEVERNI ITALIJI
Demokrati bodo svečano proslavili 31. obletnico zmage nad fašizmom
V Tržiču bodo štev ihta zborovanja v tovarnah, v ponedeljek bo govoril predsednik zbornice Peri ini ■ Proslave v vseh slovenskih vaseh na Goriškem
V	teh dneh bodo v vseh krajih naše dežele in vse države svečane proslave 31. obletnice zmage nàd fašizmom in osvoboditve severne I-talije. Proslave ne bodo sicer letos zavzele lanskega obsega, ko so ob priliki proslav tridesetletnice vsepovsod odkrivali nove spomemke padlim, bodo pa v letošnjih proslavah soudeleženi bivši partizani, mladina, občinske uprave, demokratične stranke.
V	naših krajih bodo imele proslave običajni značaj. V Gorici in njeni neposredni okolici bodo za proslave skrbele krajevne sekcije VZ Pl, za kulturni program t>>do pa poskrbela domača prosvetna društva V števerjanu bo proslava v nedeljo, 25. aprila, ob 8.45 na glavnem trgu pred spomenikom padlim. Avtomobilska kolona bo nato krenila v Pevmo, kjer bo svečanost ob 9. uri. Tu bo sodeloval tudi moški zbor «Andrej Paglavec» iz Podgore. V Podgori pa bo svečanost ob 9.30.
Na glavnem trgu V'Sfandrežu pa naj se bivši partizani, protifašisti in mladina zberejo ob 10.15, odkoder bodo z avtomobili v koloni šli na glavno goriškij pokopališče. Tu bodo zastopniki raznih organizacij položili vence pred spomenik padlim.
V	Doberdobu bodo proslave v nedeljo, 25. aprila. Program prireja občinska uprava v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI. Ob 8.45 bo
zbirabšče pred županstvom, ob 9. uri bo svečanost pred ploščo padlim na Poljanah, tu bo sodeloval zbor «Jezero», ob 10. uri bo svečanost na pokopališču v Jamljah, tu bo zapel nekaj žalostink zbor «Fantje izpod Grmade». Ob 10.30 oo v do-berdobski cerkvi maša zadušnica za padle, ob 11.15 bo zbirališče preti županstvom v Doberdobu, nato bo sprevod z godbo «Kras» na čelu še! na Trg sv. Martina pred spomenik padlim. Tu bo spregovoril župan, zapeia bosta zbora «Jezero» in «Hrast», recitirali bodo osnovnošolski otroci, zastopnik združenja VZ Pl pa bo porazdelil diplome svojcem padlih.
Podobne svečanosti bodo tudi v drugih krajih. Za Sovodnje nimamo še programa svečanosti, niti jih nimamo za Gorico, vemo pa da bo v Gorici, na gradu, v soboto posebna svečanost, ki bo tokrat prvič, v skupni priredbi pokrajine, občine in drugih protifašističnih organizacij. V Krminu bodo imeli v soboto popoldne izredno sejo občinskega sveta.
V Tržiču pa bodo imele svečanosti širši, bolj ljudski obseg. Občinska uprava in skupni protifašistični odbor, v katerem sb sindikati, partizanska združenja in demokratič ne stranke, priredita ljudska zborovanja v številnih tovarnah. Danes ob 11. uri bo v tovarni Accia-
ilimiiiklimiiiimmimiiiiiifiiiiiiiiimiiimiiiimiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
PLAZOVI GROZiiO BENEŠKI VASI
Prebivalci Ažle zaskrbljeni zaradi nevarnega drsenja tal
Naselje s 300 ljudmi je na strmem pobočju nad hudournikom
ierie Alto Adriatico ob 11. uri, govoril Fulvio Bergomas, ob 14. uri pa bo v tovarni Eaton Est govoril prof. Galliano Fogar. Jutri v petek, 23. aprila, bo dr. Rolando Gian govoril ob 9.30 v tovarni Ansaldo San Giorgio. Jutri, ob 10. uri, bo Silvino Poletto govoril delavcem podjetja Sem Detroit v Ulici Valen-tinis, ob isti uri pa Giovanni Miccoli delavcem istega podjetja v U-liei Galilei. Ob 12.20 bo pristaniščni-kom govoril Spartaco Zorzenon, ob 14. uri pa bo prof. Silvano Poletto prikazal partizansko borbo v tovarni Nestpack, ob 14.15 na bo govoril v tovarni SIMO Giovanni Pa-dovan.
V soboto in nedeljo bodo v Tržiču razne uradne proslave s polaganjem vencev, zaključek proslav pa bo v ladjedelnici Italcantieri v ponedeljek, 26. aprila, ko bo ob 10. uri govoril predsednik poslanske zbornice, Sandro Pertini, ki je bil partizanski komandant.
Ob dnevu odporniškega gibanja, 25. aprila, je goriški župan De Simone objavil razglas, v katerem poudarja velik pomen ljudskega boja za svobodo ter ugotavlja, kako so ideali tega boja še kako aktualni v sedanjem družbenem trenutku. Dediščina tega boja nas spodbuja, da nadaljujemo začeto pot.
«Danes, ko izbojevano svobodo nekateri izkoriščajo za podie namene, da bi jo spodkopali, je potrebna e-notnost in boj za obrambo svobode,» ugotavlja De Simone.
Poleg običajnih problemov, ki pritiskajo na Beneško Slovenijo, se bodo tamkajšnji prebivalci morali spoprijeti še z naravo. V nekaterih vaseh so se začela premikati ali usedati tla. Dosti je plazov, ki zlasti v jesenskem času ovirajo promet na cestah.
Najbolj so prizadeti prebivalci A-žle, blizu Špetra. Že nekaj časa se tla s hišami vred pomikajo proti hudourniku Aboma. Že lani poleti se je vdrlo cestišče in se pomaknilo proti strugi. Pokrajinska uprava je sicer poskrbela za takojšnjo ureditev, ki pa je bila zelo težavna in je zahtevala precej sredstev. Te dni
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiuiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimufHiiiiiiiiii
NEPRIDIPRAVA STA ZAŠLA V KARABINJERSKO ZASEDO
BEG PRED KARABINJERJI V BLIŽINI PALMANOVE
Medtem ko so Grassa aretirali v Tržiču, se jim je Goričan Gianni Paoletti ponovno izmuznil
Goričan Gianni Paoletti, star 30 let, ki je bil že večkrat pred sodiščem in tudi večkrat obsojen, in ki je pred 15 dnevi zbežal iz videmskih zaporov, je v torek zvečer za las ušel aretaciji, medtem ko so karabinjerji njegovega občasnega pajdaša aretirali.
V kraju Bagnarla Arsa blizu Palmanove so v torek zvečer videmski karabinjerji blokirali cesto in pregledali avtomobilistom dokumente. Izvajali so eno od številnih običajnih kontrolnih akcij, ki smo jih vajeni videti na naših cestah. Vozaču nekega avtomobila pa karabinjerska zaseda na cesti očividno ni bila všeč, zato je šofer avta alfa romeo 1750 z registrsko tablico GO 88773 hotel s silo predreti biok na cesti. Sreča pa mu ni bila mila in se je s svojim avtom zaletel v u-stavljeno karabinjersko vozilo, šofer in njegov prijatelj sta nato «bežala po travnikih in poljih, za njimi so se zapodili karabinjerji, ven-
darle ubežnika sta izginila v temo. To je bilo ob 21. uri. Karabinjerji so takoj alarmirali vse svoje postojanke v deželi in ob 22.30 je neki karabinjer v Tržiču na glavni cesti aretiral lastnika avtomobila, 27-let-nega Alessandra Grassa iz Pieri-sa, ki je hotel iti na policijski komisariat, da bi prijavil tatvino avtomobila. Karabinjer mu ni verjel in je Grassa, ki je že znan policijskim oblastem, aretiral ter ga pod dobrim spremstvom poslal v Videm, kjer ga je sodnik takoj zaslišal.
Grasso je med zaslišanjem povedal. da ie bil njegov sopotnik Gianni Paoletti, ni pa povedal kam se je ta po večernem begu zatekel. Do včeraj ga niso našli. V Grassi jevem avtomobilu so karabinjerji našli jeklenke z acetilenom, kar vzbuja sum, da sta še isti večer Grassi in Paoletti nameravala izvesti kak rop.
pa so se tla začela ponovno pomikati. S pobočja se je odtrgala precej velika skala in le sreči se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev.
Naselje, ki šteje okrog 300 ljudi, stoji na ozkem skalnatem čelu tik nad hudournikom. Nekatere hiše so zgrajene prav na robu in podprte z močnimi zidovi. Od daleč je videti kot utrjeno naselje ah tabor. Področje pa je bogato z vodo. V neposredni bližini vasi je nekaj močnih izvirov in prav voda naj bi po mnenju nekaterih povzročala drsenje. Drugi spet menijo, da je vzrok za to pripisati ropotu, ki ga povzročajo vozila, ki vozijo skozi vas. Ta so še posebej številna ob nedeljah
Prebivalci, ki so upravičeno zaskrbljeni, so poslali špetrskemu županu pismo z zahtevo po takojšnjih ukrepih. Področje so si že ogledali strokovnjaki pokrajinske uprave, kaj je vzrok drsenju in kako ga ustaviti, pa bodo povedali geologi.
Odprtje družinske posvetovalnice v Tržiču
V Tržiču bodo v kratkem odprli družinsko posvetovalnico. Sklep o u-resničitvi te izredno pomembne pobude so že izglasovali. Posvetovalnica bo na razpolago vsem občanom, predvsem pa mladim zakoncem z nasveti za pravilno in odgovorno načrtovanje družine. Trudila se bo za zaščito zdravja žensk in otrok. Dajala pa bo tudi nasvete za preprečevanje nosečnosti.
Ker dežela še ni namenila sredstev za tako dejavnost, bo posvetovalnica v začetku poslovala le trikrat tedensko in to v večernih urah.
Na razpolago pa bo osebje, ki je ze sedaj zaposleno na občini, občinski zdravnik, babica, itd.
Občinska uprava se tudi zaveda pomena, ki ga ima izbira strokovnega osebja, zato bo budno spremljala delo posvetovalnice in po potrebi poskrbela za zamenjavo ali dopolnitev nameščencev.
Na tem mestu velja omeniti, da je tržiška občina med prvimi sprejela sklep o ustanovitvi posvetovalnice. V deželnem merilu pa šele pripravljajo osnutek deželnega zakona.
Podgorska sekcija VZPI in prosvetno društvo «Andrej Paglavec» v Podgori obveščata, da bosta 25. a-priia t.i., ob 16. uri odprla skupni sedež. Na otvoritveni svečanosti bodo nastopih pevski zbori, dva ansambla narodne glasbe. Na sporedu je tudi priložnostni govor. Prireditelji vabijo na svečanost zlasti člane kulturnih društev.
sko, kulturno in družbeno osvoboditev človeka». Na način, ki je lahko lasten samo izrazito individualno usmerjenemu umetniku, je sila kritično ocenjeval politiko deželnega odborništva do kulture. Zlasti ostre so bile njegove besede na račun podeljevanja sredstev iz deželnega zakona za dejavnost kulturno -prosvetnih društev. Po njegovi sodbi javne ■ podpore ubijajo svobodo mišljenja in ustvarjalnost
Poslanec Lizzerò je uvodoma pojasnil svojo tesno navezanost na furlanske kulturnike, potem pa je zavrnil Zigainovo tolmačenje, da m javne podpore zamašile krožkom usta, kar dokazuje tudi primer krožka «Rinascita», ki je deležen deželnega denarja, toda se svoji politiki ne odpoveduje. Strinjal pa se je z Zi-gaino, da mora dežela objaviti seznam podpor.
V	nadaljevanju svojega govora je Lizzerò razvil svojo tezo o zapostavljanju manjšin v Italiji ter pripisal vzroke za neobčutljivost Italije za položaj manjšin njenemu stoletnemu vztrajanju, od združitve Italije pa do nedavna, na centralistični ureditvi, ki je potiskala ob stran vsak problem manjšin. V tem okviru je bila docela zanemarjena furlanska skupnost, ki je po oceni jezikoslovca Issaia Ascoiija še v začetku prejšnjega stoletja govorila svoj jezik na celotnem področju od Karnije pa do morja.
Potem ko je v kratkih besedah opisal položaj Slovencev v Italiji ter skrajno zapostavljanje predvsem Slovencev v videmski pokrajini, je Lizzerò naštel še ostale manjšine v Italiji in nadalje razvijal misel v prid identitete furlanske skupnosti. Na tej liniji, je dejal Lizzerò, je tudi parlamentarna akcija KPI, da si Videm kot središče Furlanije izbojuje svojo univerzo.
V	razpravi so bile osvetljene nekatere kulturne pobude in še posebej kritično ocenjene tiste, ki niso zapustile sledi za seboj. Na stvarnih primerih so izvajalci dokazovali, kako sedanja deželna oblast mačehovsko ravna s kulturniki in s kulturno ustvarjalnost nasploh. O-cenili so tudi delovanje srednjeevropskih kulturnih srečanj ter u-gotovili, da je bilo uspešno samo tisto, ki je ovrednotilo Michelstae-dterja. Prav tako so bile izrečene ostre pripombe na dosedanji račun delovanja Filologica Friulana. Očitali so ji zagledanost v preteklost, medtem ko ohranitev furlanske kulture terja odločnejši pogled v prihodnost. Pohvaljena je bila Tiepo-lova razstava, obsodili pa so zaporo muzeja v Čedadu ter odgovornost prisqdili stranki, ki vlada na vsedržavni kot na deželni ravni.
Iz razprave je bilo mogoče izluščiti naslednjo vodilno misel: kultura se bo resnično pojavila kot sredstvo v osvobajanju delovnih ljudi le takrat, ko se bodo spremenili odnosi sil in bo delavski razred skupno z vsemi živimi silami, ki spreminjajo družbo, ustvaril drugačen model družbenega razvoja. Sedanja vodilna struktura se očitno zaveda, da bi spodbujanje kulture spodkopavalo njene lastne temelje, zato ne podpira samostojne kulturne ustvarjalnosti ter daje javna sredstva za pseudokulturno dejavnost, to je za dejavnost pretežno takšnih krožkov, ki so transm sijski jermeni za vladajoče stranke.
V	Podgori priprave na odprtje sedeža
V	Podgori potekajo zadnje priprave za nedeljsko odprtje sedeža borčevske organizacije VZPI in prosvetnega društva «Andrej Paglavec». Domačini so sedež očistili ter, se pripravljajo na nedeljsko po-1 poldne, ko bodo ob 15. uri nove prostore uradno izročili namenu. Na ta dogodek vabijo tudi vsa slovenska društva v zamejstvu, če jim bo vreme naklonjeno, si nadejajo lep obisk. Postregli bodo s partizanskim golažem ter domačim kru-hom. Pripravili so ga v krušnih pečeh, narejenih «po starem», kar pomeni, da kruha ne bo ostalo.
<Kitty Tippel» v Modernissiniu
Od danes do ponedeljka bodo v kinodvorani Modernissimo predvajali nizozemski jilm «Kitty TippeU, znan ker ga je italijanska cenzura precej rezala. Zaradi tega je prišlo do številnih protestov, nakar je italijanska cenzura dovolila predvajanje filma.
"Kino
Podarjeim Battigeva slika goriški pinakoteki
Pinakoteka goriških slikarskih mojstrov v palači Attems se je te dni obogatila s še eno sliko goriškega slikarja Rodolfo Battiga - Meliusa, ki se je rodil v Gorici 1894. leta in umrl v Rimu leta 1937. Melius je bil svojstven slikar, več časa je bival v Parizu in od takratne dobe imajo v goriškem muzeju dve sliki z naslovi «Place d'Italie» in «Mont-parnasse». Melius je bival tudi v Nemčiji in iz tega'bivanja je slika, ki je sedaj prišla v posest goriške pinakoteke. Sliko je daroval muzeju prof. Franco Fantuzzi. Je že razstavljena v pinakoteki.
V	Vidmu so aretirali mlado ženo iz Tržiča
V	Vidmu so po nalogu tamkajšnjega sodnika priprli za petnajst dni 26-letno Mariso Losaro iz Trži-^a’ k|. s.° J0 policijski agenti našli v bližini železniške postaje, ko je vabila mimoidoče naj občujejo z njo. Mlada Tržičanka je že dolgo znana policijskim organom zaradi svojega nedovoljenega «dela». Potem ko bo prestala kazen v videmskem zaporu bo morala nazaj domov v Tržič.
Goriva
VERDI 17.Ì5—22.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano in A. Quinn. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Salon Kitty». H. Berger in I. Thulin. tarvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 16.15-22.00 «Kitty Tippel». M. Van de Ven in R. Hauser. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE Danes zaprto. Jutri: «La terra dimenticata dal tempo». D. McClure in S. Penhaligon. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Il mondo di notte oggi». Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Operazione Rosebrith». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Uri orchidea rosso sangue». Barvni film.
Aora Gorica in okolica
SOČA «Quo vadiš?», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Najdaljši dan», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.15.
DESKLE «Vinetow - II. del», nemški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Giuliano Varlez, Davide Biasini, Ivan Fogar.
SMRTI: 80-letna gospodinja Anna Kumar vd. Saksida.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel 28-79.
22. aprila 197&
V NEW Y0RKU MEDNARODNA KONFERENCA O MORJU
Po enem mesecu zasedanja obračun res ne navdušuje
In vendar so predstavniki ZN mnenja, da bo konferenca pozitivna Vsekakor gre za zasedanje, ki bo morda celo «zgodovinskega pomena»
NEW YORK, 21. — Tudi največji optimisti niso računali, da bo konferenca kratka, vendar pa niso niti največji pesimisti več pripravljeni na tolikšno počasnost, saj je obračun ob polnem prvem mesecu dela zares skromen. V mislih imamo tretjo mednarodno konferenco o pomorskem pravu. Je to ena največjih in verjetno tudi najvažnejših v diplomatski zgodovini, saj se je udeležujejo delegati 156 držav. In vendar je treba priznati, da vlada doslej na konferenci kar dobro vzdušje. Kljub temu ni nikakega dvoma, da bomo o tej temi mogli poročati še čez leto dni, kajti zelo verjetno je, da se prej ne bo končala. Vrhu tega je na sporedu konference zelo veliko dela, saj bi morala ta konferenca sprejeti celo vrsto sporazumov in konvencij «o mednarodnih odnosih, o pravicah in dolžnostih pravnih subjektov na morjih in oceanih».
Rekli smo, da zasedanje traja že obilen mesec. Ta svoj podatek bomo dopolnili, da je to že četrto zasedanje, ki se je začelo na sedežu Združenih narodov v New Yorku sredi preteklega tedna. Samo ob sebi se razume, da se takšne konference ne končajo z enkratnim zasedanjem, kajti smoter te konference je neverjetno obsežen in se tiče mednarodne ekonomske, politične in zemljepisne razmejitve pa tudi sestave novega mednarodnega režima na malo manj kot štirih petinah zemeljske oble, kolikor znaša površina vseh morij in oceanov.
Dolga stoletja je na morjih prevladovalo najprej mednarodno sprejeto običajno pravo, nato pa še konvencije. Seveda je to veljalo po sili volje vodilnih pomorskih sil, to se pravi, da so to «ukazale» in uveljavile vodilne pomorske sile. Konvencije pa so zagotavljale suverenost obalnih dežel v tako imenovanih teritorialnih vodah. Imeli smo torej in še imamo teritorialne vode in pa odprto morje.
Lovljenje rib je bilo v odprtih morjih svobodno, saj je prevladovalo mnenje, da so ribji zakladi neizčrpni. Do pred nedavnim ni nihče postavljal vprašanja o onesnaževanju morskih voda. Morje kot morebitno področje vojaških spopadov pa je bilo «pravno regulirano» le deloma, saj «zakoni vojne» ne dopuščajo drugih zakonov.
Današnja, moderna tehnologija pa povsem spreminja tradicionalno podobo, ki si jo je človek ustvaril o oceanih in morjih, zato je svet prisiljen lotiti se ponovnega reševanja številnih problemov, ki nastajajo v zvezi s tem. Gre, kot je nekdo rekel, za «zadnjo razmejitev na našem planetu». Ne bomo se držali teh ne preveč utemeljenih prerokb, toda ugotoviti moramo, da zahteva mirnodobska ureditev morja ih oceanov novih rešitev. Pomorski transport se je v letih od 1951 do 1971, torej v samih 20 letih povečal za štirikrat. Izkoriščanje morja v potencialne vojaške namene se prav tako izredno naglo veča. O tem dokazuje izreden vzpon vojne mornarice na vsem svetu, predvsem pa dveh vodilnih sil: SZ in ZDA. Ribje bogastvo, ki predstavlja desetino vseh svetovnih rezerv beljakovin, se izčrpava z vedno večjo naglico. Leta 1950 so potegnili z mrežami iz morskih voda 16 milijonov ton rib. 20 let pozneje pa že 60 milijonov ton. Z uporabo najmodernejše tehnike v ribolovu se pojavlja nevarnost, da bo človek iztrebil nekaj dragocenih vrst rib, ki se ne bodo mogle tako naglo razmnoževati, da bi s svojim zarodom zadostile potrebam človeštva.
Nadalje je treba vedeti, da se v tako imenovanih priobalnih morjih črpajo vedno večje količine nafte, saj odpade na priobalne vrelce nič manj kot 20 odstotkov vse nafte, kar je načrpajo. Po nekaterih računih bo na to nafto odpadlo leta 1980 že 25 odstotkov vse nafte kolikor je potrebuje človeštvo.
Pa ne le ti «klasični» problemi, ki se tičejo morja, prihajajo sedaj v' poštev na konferenci v New Yorku. Na vrsti so tudi druga vprašanja, za katera bi morali reči, da so povsem nova. Za kaj gre?
.Sodobna tehnologija omogoča eksploatacijo ogromnih zalog nikla, bakra, kobalta, mangana in drugih rud na morsKem dnu. Te rude so se v milijonih in milijardah let nakopičile v morskih globinah, največ jih je na Pacifiku. Američani so glede izkoriščanja ali bolje možnosti izkoriščanja teh bogastev z morskega dna šli najdlje In zato se čuti pritisk, naj bi se čim prej z ustrezno konvencijo pravno uredilo vprašanje izkoriščanja rudnih bogastev v morskih globinah. Zanimivo je pri tem to, da je ameriški zunanji minister Kissinger pred nedavnim obširno govoril o tem v New Yorku in pri tem rekel, da «ZDA so več let pred katero koli drugo deželo v tehnologiji izkoriščanja rud z morskega dna. Kolikor se vprašanje globokega morskega dna ne uredi čimprej, smo pripravljeni v vsakem pogledu zaščTiti svoje interese... in se lotiti eksploatacije teh rud na svoj način».
To Kissingerjevo opozorilo je pravzaprav odraz širše politične bitke med najbolj razvitimi pomorskimi deželami ter ostalim svetom, predvsem z nerazvitim svetom. O-stra mednarodna razprava o različnih načinih in poteh glede sprememb starega nepravičnega sistema mednarodnih ekonomskih odnosov se odraža tudi v teh pogajanjih o novem mednarodnem pomorskem režimu.
Pravzaprav so se v vseh fazah te konference, ki se je v bistvu zadela še 1958. leta v Ženevi, kazale
velike težave. Prvo zasedanje je sicer imelo pozitiven zaključek, ker so bile sprejete štiri pomorske konvencije, ki so v bistvu kodificirale prejšnje običajno pomorsko pravo in prispevale k prvemu prodoru iz okvirov koncepta tako imenovanega «svobodnega režima». Druga konferenca, ki je bila dve leti pozneje, ni prinesla nobene rešitve.
Generalna skupščina Združenih narodov se je ponovno začela u-kvarjati s problemi mednarodnega režima na morjih in oceanih ter s problemi morskega dna leta 1967. Rezultat te konference je le resolucija iz decembra 1970, ki govori o sklicanju tretje konference. Prvo zadevno organizacijsko zasedanje je bilo v decembru 1973 v New Yorku, drugo je bilo od junija do avgusta 1974 in so se tedaj delegacije držav članic sestale v Caracasu. Tretje zasedanje je bilo od marca do maja lani v Ženevi.
Sedanje zasedanje je, kot smo že rekli, četrto zasedanje. Delegati 156 držav so se sestali v New Yorku in dnevni red konference predvideva pogajanja in razpravljanja o več kot 400 členih «neformalnega enotnega teksta» za «bodočo konvencijo». Ta tekst pa je v bistvu vsebina misli, ki so bile izrečene na ženevskem zasedanju.
Gre v bistvu za strnjene «alternativne tekste» oziroma za «različne teze posameznih delegacij».
Mnogi delegati dvomijo, da bi brez ustrezne politične akcije ta konferenca mogla kaj roditi, saj so stališča tako različna, saj so si medsebojni interesi tako protislovni, da bolj ne morejo biti. Drugi pa vztrajajo pri tem, da je treba «u-porno, celo trmasto nadaljevati po sedanji poti», ker druge poti ni, oziroma ker da so dosedanji «stiki» že dali neke rezultate, sicer pa da se pogajanja «nadaljujejo v pravilni smeri». Nekateri funkcionarji tajništva Združenih narodov so glede tega celo navdušeni in menijo, da je ženevski «tekst za pogajanja» dosegel doslej že «fantastičen napredek» in da «je povsem naravno nadaljevati po tej poti», pa čeprav bo potrebna precejšnja «potrpežljivost» in «zavest, kako nujno potrebna je globalna rešitev tega vprašanja». Za njih bo sedanja konferenca «zgodovinskega značaja za vso mednarodno, za vso svetovno skupnost».
Sedanje zasedanje se bo zaključilo sredi maja, morda še prej, vendar je že rečeno, da se bo začelo še peto zasedanje, ki naj od poletja dalje vodi vse do zaključka, morda celo do prihodnjega marca.
Proseško-kontovelski amaterji pripravili že drugo premiero
Mladinska dramska skupina PD Presek - Kontavel je v torek vila igro «En dan z Edvardom», ki je že drugo delo v njeni nji sezoni. Predstava je pri vabila zelo veliko občinstva
pono-
letoš-
.....................................................................................................................
V
IZ PREDAVANJA DR. M. KORŠIČA
Pomorska preteklost Slovencev
Promet koprske luke - Slovenija dobila «okno v svet» - Pomorstvo in ladjedelstvo - Šolanje in usposabljanje kadrov - Ribištvo in še kaj
Pomembno pa je, da ima «Splošna plovba» okoli eno petino vsega jugoslovanskega ladjevja, če upoštevamo njeno bruto tonažo. To pomeni, da je dala Slovenija pomemben delež k razvoju jugoslovanske mornarice po vojni. Njen glavni kader je slovenski, ladijsko moštvo pa sestavljajo poleg Slovencev tudi mornarji drugih republik, ki so se delno izšolali na srednji in višji pomorski šoli v Piranu. Do letnika 1974/75 je srednja pomorska šola v Piranu dala že 888 nàvtikov, ladijskih' strojnikov in ladjedelcev. višja pomorska šola pa 544 navtikov in strojnikov z nazivom inženirja za pomorski promet, oziroma inženirja za ladijsko strojništvo.
Vsi ti strokovnjaki seveda niso zaposleni na ladjah «Sološne plovbe», ampak tudi pri drugih jugoslovanskih ladjarskih podjetjih, v pomorskih službah na kopnem in tudi na tujih ladjah.
Kot sem povedal, je srednja pomorska šola začela delovati v začetku 1947. leta. Leta 1960 je bila odprta v Piranu tudi višja
pomorska šola. ki je oblikovala poseben sis;em izobraževanja. Prvi letnik je v dopisni obliki tako, da so dijaki še vedno vkrcani na ladjah, na katerih se seznanjajo z učno snovjo, ki je povezana z vsakdanjo operativo na ladjah, potem pa v drugem letniku — po opravljenem izpitu — poslušajo redna predavanja.
To je bila novost v sistemu vzgoje pomorskih kadrov višjega profila, ki je dala po splošni oceni zelo uspešne rezultate.
O gradnji luke za čezoceansko plovbo v Kopru šo razmišljali še preden je bil sklenjen Londonski sporazum o soglasju (1954). Že ■tedaj je bilo- -popolnoma jasno, da mora dobiti Slovenija svoj izhod na morju, tudi če ne bodo u-resničene mednarodno zagotovljene pravice Jugoslavije v STO.
Toda zakaj je bilo potrebno zgraditi novo luko v Kopru, ko je bila z novo razmejitvijo še odprta pot preko Pivke na Reko?
Za to odločitev so bili merodajni predvsem topografski dejavniki.
Reka je utesnjena na ozek obalni prostor, ki onemogoča večji
liliiiiiiiiiHitHiiiHiiiMmiiiiiiimHiMiMiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiimimimimmuiiimiKHiiiiiiuiv
UGOTOVITEV TUJIH MLADINCEV V IEUEZNU
Gradiščanski Hrvati «ste na dnn lestvice»
Pred kak:mi desetimi dnevi smo obširneje poročali o odločnem nastopu koroških Slovencev proti nakanam avstrijskih oblasti in povsem določenih avstrijskih političnih strank, da bi na Koroškem izvedli poleg običajnega štetja tudi še tako imenovano «štetje posebne vrste», pri čemer naj bi «ugotovili», koliko je na Koroškem Slovencev, ki se še drznejo izjaviti, da so Slovenci. V takšnem položaju pa niso le koroški Slovenci, pač pa tudi gradiščanski Hrvati. In če smo za Korošce z veseljem ugotovili, da se je demonstrativne demonstracije v Celovcu, ki jo je organiziral Solidarnostni komite, v katerem so se ob koroških Slovencih strnile tudi številne organizacije demokratičnih Korošcev nemškega jezika, udeležilo neverjetno veliko mladme, prav s takšnim zadovoljstvom ugotavljamo, da so v podobni akciji gradiščanskih Hrvatov pobudo prevzeli prav tako mladinci.
Predstavniki mladine narodnih skupnosti iz več evropskih dežel so se sredi aprila zbrali v Željez-nu, glavnem mestu Gradiščanske (Burgenland), na seminarju, ki ga je organizirala Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUEV). Predstavniki tujih narodnih skupnosti, ki so imeli priložnost spoznati se s stvarnostjo na Gradiščanskem, so ugotovili, da je «hrvaški jezik degradiran na pomožni predmet v posameznih šolah, da se uporaba jezika ne dopušča v sodstvu in v uradnih stikih, da hrvaški jezik še ni prišel v rabo v radijskih in televizijskih oddajah,, da se gradiščanski Hrvati v splošnem nahajajo na dnu lestvice v Evropi».
Gosti iz raznih držav so se zato povsem upravičeno spraševali, kako je sploh možno, da se je hrvaška etnična skupnost na Gradiščanskem ohranila.
To vprašanje so si predstavniki Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti postavili še posebej ob njihovem srečanju z za-
govornikom in pobornikom asimilacije gradiščanskih Hrvatov, z bivšim socialističnim poslancem v dunajskem parlamentu in predsednikom «konference županov» na Gradiščanskem bivšim Hrvatom Fritzom Robakom. Robak je namreč pobornik teze, da na Gradiščanskem «problemov ni», seveda kar zadeva hrvaško narodno skupnost, ker da so gradiščanski Hrvati pripravljeni na asimilacijo, na ponemčenje. Sicer pa je Robak to izjavil tudi sedaj mladinskim predstavnikom iz FUEV in dodal, da je «učenje hrvaškega jezika na šolah na Gradiščanskem škodljivo». Tuji gosti so pri nadaljnjih stikih ugotovili, da celo kancler Kreisky odklanja «teorijo» svojega strankarskega somišljenika in da celo Robakov namestnik, župan v Siegendorfu Joseph Mayer zastopa nasprotno stališče, in meni, da bi morali hrvaščino uvesti v vse o-snovne šole kot normalen predmet vsaj po eno uro na dan.
Gosti iz tujine so med svojim bivanjem v Željeznu obiskali tudi deželnega glavarja Gradiščanske dr. Keryja in druge predstavnike deželne vlade ter škofa dr. Laszla. Obiskali so posamezne šole, o problemih, ki tarejo gradiščanske Hrvate pa jim je spregovoril tudi predsednik Hrvatskega kulturnega društva dr. Miiller.
Kot smo že rekli, so tuji mladinci ugotovili, da je hrvaška nacionalna skupnost na Gradiščanskem po pravicah, ki jih uživa, «na dnu lestvice v Evropi». Zato so tudi občudovali vztrajnost gradiščanskih Hrvatov, ki se močno trudijo, da bi se kot nacionalna skupnost o-hranili. Pri tem so celo ugotovili, da vpliv «Robakove skupine», da vpliv tistih krogov, ki bi hoteli a-similacijo gradiščanskih Hrvatov, upada. Povsem logično je torej, da so podprli boj gradiščanskih Hrvatov proti nakanam dunajskih oblasti in tistih krogov na Gradiščanskem. ki bi hoteli tudi gradiščanske Hrvate prešteti, da bi jim odvzeli še ono malo pravic, kar jih sploh še imajo.
razmah (razen če bi se odločili za velike naložbe za infrastrukture), pri Kopru pa je na razpolago zaščiteni zaliv s precejšnjim ravninskim obrežnim področjem. Speljati je bilo treba le 30 km železnice in ceste, da bi se povezali z že zgrajenim sistemom komunikacij, ki povezujejo Reko in Trst z Ljubljano in preko njenega prometnega križa z Zagrebom, Beogradom in inozemskim zaledjem.
Luke so v vseh državah del nacionalnega transportnega sistema. Zato je bilo logično, da se je stremelo za tem, da bi bil jugoslovanski prometni sistem dopoljnjen z luko,.-Ki bi. dopoljnjevaia že. tako obremenjeno Reko. Ne smemo pozabiti, da je pred vojno (1939) jugoslovanski prekomorski promet znašal komaj okoli 2 milijona ton, danes pa znaša že nad 12 milijonov ton.
Danes ima koprska luka Okoli 2 milijona ton prometa na leto in od tega okoli 1,5 milijona ton tovora, ki ne spada v ožjo kategorijo razsutega in tekočega blaga, kot so rude in nafta. S tem prometom se je približala prometu, ki ga imajo druge luke Severnega Jadrana. Ta promet je bil dosežen zlasti potem, ko je bila 1969. leta zgrajena železniška proga od Kopra do Prešnice.
Ali je bila koprska luka rezultat neke vnaprej določene državne gospodarske politike?
Pobude za gradnjo luke so izhajale iz samega terena, kjer se je rodilo spoznanje, da bo slovenska obala pravilno valorizirana le, če bo izkoriščena njena prirodna lega in da bodo tako slovenske prometnice dobile svoje izhodišče na morje v okviru domače države.
Seveda bi te pobude ne mogle biti uresničene, čc bi ne našle investitorja za infrastrukture v državnem kapitalu, za luške naprave in objekte pa v kreditih domačih bank ter v investicijah jugoslovanskih podjetij, ki upravljajo luko.
Dejstvo pa je, da luka Koper ni bila grajena z brezplačnimi sredstvi državnega proračuna, kar pomeni, da mora vse investicije vračati iz svojega dohodka. Do sedaj je bila njena bilanca vedno pozitivna in ni bilo potrebno, da bi federacija ali republika subvencionirali njeno dejavnost.
Menimo, da ima luka Koper še velik razvojni potencial, ker služi deželi, ki se vedno bolj usmerja na prekomorska tržišča, zlasti v deželah v razvoju.
Jugoslavija je sedaj v novi fazi ekonomske preobrazbe ter bomo zato kmalu videli, kakšen vpliv bodo imela ta dogajanja na nadaljnji razvoj luške dejavnosti v Kopru. Kot rečeno, na tem področju ni bilo nikoli kaj predi-sponiranega, ampak je bilo vse prilagojeno danim situacijam mednarodnih blagovnih tokov in nujnostim, ki so se ponujale.
Seveda, pri odločitvah za investicije niso bila merodajna empirična gledanja, ampak premišljene analize gibanj čezmorske menjave v Jadranu in njenih potreb v prometnih in luških strukturah.
Primer: južno sadje in kontejnerji.
V Kopru, Izoli in Piranu so zelo močne pobude, da bi se pomorska ekonomika bolj izrazila v gospodarskem načrtovanju republike in federacije. Tako težnjo zapažamo povsod v nekakšnem predimenzioniranju pomena obalnih regij v odnosu na razvojne
možnosti gospodarstva v drugih regijah v notranjosti.
V	Kopru je ta težnja tem bolj prisotna, ker je ne le Slovenija, ampak Jugoslavija nasploh v precejšnji zamudi za razvojem pomorstva v svetu, z razvojem, ki bi s smotrno pomorsko politiko mogel bolje izkoristiti svojo pomorsko lego. Zadostuje podatek, da je okoli 12.000 jugoslovanskih mornarjev zaposlenih na tujih ladjah in da jugoslovanske luke še niso dovolj učinkovito povezane z velikimi mednarodnimi transportnimi sistemi.
Terciarne prometne dejavnosti kot so pomorski, celinski, luski transport in vse ostalo; kar. jih spremlja (Intereuropa, Interagent in podružnice jugoslovanskih špe-dicijsklh podjetij) so podlaga za še večji razvoj pomorske dejavnosti. Po zadnjih podatkih je v obalni regiji zaposlenih 46 odst. aktivnega prebivalstva v terciarnem sektorju (sem spadajo tudi delavci v turizmu, gostinstvu itd.), ki ustvarjajo 53 odst. družbenega produkta obalne regije. Očitno je, da ni bil zadostno razvit se-khndarni sektor — zlasti industrija — ki bi dal trdnejšo gospodarsko podlago gospodarskim dejavnikom, ki so povezani z morjem. Tu so še odp.te perspektive, ki bodo prej ali slej uresničene, ker se vedno bolj uveljavlja zavest. da je morje pomembna sestavina jugoslovanskega družbenega razvoja. Od tod pobuda, da bi v Kopru organizirali luško industrijsko cono, ki bi dopolnjevala industrijski substrat Slovenije in mu dala širšo dimenzijo pri mednarodni delitvi dela.
V	kakšnem obsegu sta dolga plovba in luka vplivali na slovensko gospodarstvo?
Ni dvoma, da sta bila dejavnika, ki sta dala največje gospodarske impulze obalni regiji in ji tako dali pravo mesto v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Že s tem, da je dobila «okno v svet», je Slovenija dobila možnost, da izkoristi v celoti svoj prometni položaj in s tem povezane komparativne prednosti za industrijo in druge gospodarske dejavnosti. Zaradi tega se pri razvoju pomorske dejavnosti v slovenski Istri prepletata dve silnici: gospodarske pobude, ki so se porodile na obali, in interesi gospodarstva v zaledju. Zato ne moremo trditi, da je bil ta razvoj načrten, to je oblikovan v uradih države ali krajevnih samoupravnih skupnostih, ampak da je nastajal sproti kot izraz splošnega gospodarskega razvoja. Zato ne najdemo v razvoju slovenskega pomorstva nobene težnje k zaprtosti ter k nezdravemu tekmovanju s pomorsko dejavnostjo v drugih delih Jadrana, bodisi v Jugoslaviji ali v Italiji.
Pomorstvo. obsega predvsem plovbo, luško dejavnost in ladjedelstvo. Vanj pa je vključeno tudi vse, kar je povezano z izkoriščanjem naravnih bogastev morja, kot sta ribištvo in solinarstvo ter razne vede kot so oceanogra-fija, pomorsko pravo in podobno.
V	pogledu ladjedelstva je bila stara Pertotova ladjedelnica med leti 1960 in 1965 usposobljena za gradnjo železnih enot do ÌOOO ton nosilnosti. Zaposlovala je okoli 530 delavcev. Za tem je bil razvoj te dejavnosti prekinjen, dokler ni bila ladjedelnica julija 1974 preseljena na novo lokacijo v I-zoli. Usmerila se je na popravila in remonte ladij, ker ima Jugoslavija dovolj zmogljivosti za no-Vogradnje. Letos je začela uporab-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
V FILMSKIH KROŽKIH
Gabelli-Risso:
«Lotta p artigiana»
Filmski klub CUC, ki nadaljuje projekcije v sodelovanju z Univerzitetno stolico za zgodovino filma v dvorani novega študentovskega doma (Ul. Fabio Severo 158), je zadnje čase posebno obogatil svoj program. Najobsežnejši in najpomembnejši ciklus je nedvomno tisti; ki je posvečen razvoju posebnega žanra hollywood-skega filma, melodrami in ljubezenskemu filmu. Preko tega posameznega žanra se pregled polagoma širi na razvoj vsega ameriškega filma od začetka do danes. Še prezgodaj je za kritične zaključke o tem ciklusu, ker je komaj v začetku; vendar nam je že doslej nudil priložnost ogledati si nekaj izvrstnih filmov, včasih pravih presenečenj. Poleg nadaljevanja pregleda Godardovih filmov organizira CUC še posebne, krajše cikluse, kot npr. pregled treh odličnih komedij iz 50. let, ki jih je napravil danes uveljavljeni italijanski režiser Dim Risi.
Izven sporeda pa je CUC prikazal premiero filma «Lotta parti-giana» (1975), ki sta ga pripravila Paolo Gobetti in Giuseppe Risso, raziskovalca filmskega arhiva tu-rinskega inštituta za proučevanje odporniškega gibanja, na podlagi izvirnih filmskih dokumentov o partizanskem boju v Italiji, Jugoslaviji in Franciji. Film je posebno zadet, ker mu gre predvsem za vprašanje, v kakšni meri in kako so ti filmski materiali dokumentirali zgodovinsko stvarnost. Tudi komentar je nevsiljiv, saj vsebuje izbor današnjih spominov partizanov; le sicer dobra glasba Luigija Nona je nekakšna koncesija običajnejši proslavitvi.
Marco Ferreri:
«L’uomo
dei palloni»
V La Cappelli smo prvič v Trstu imeli priložnost gledati film Marca Ferreri ja. ki ni nikdar prišel v italijansko uradno distribucijo. Režiser je namreč začel delo z naslovom «L’uomo dei cinque palloni» leta 1964, a ga je producent Carlo Ponti zaviral in ga po prekinitvi spremenil v epizodo filma «Oggi domani dopodomani». Lela 1967 je Ferreri spet povzel posneli material, mu dodal še nekaj barvnih prizorov ter montiral film z naslovom «L’uomo dei palloni». Prikazali so ga že v Franciji z naslovom «Break-up» v Italiji pa le na kakem festivalu in v privatnih projekcijah, kakršna je bila navsezadnje tudi ta v Trstu.
FVm je tore) že zanimiv kot kolaž materialov, režiranih s časovnim presledkom. In Ferrerijevi filmi so navsezadnje vedno zgrajeni v obliki kolaža.
«L’uomo dei palloni» (v katerem igrajo Marcello Mašim ani, Catherine Spaak idr.) je vendar še posebno zadet v konstrukciji.
FILMSKE REVIJE IN KNJIGE j
Novosti
Quadragono
Založba Quadragono iz Coneglia-na nadaljuje zbirko lepih knjig, o katerih smo že pisali kot o primeru pojmovanja knjige same kot estetskega objekta.
Po raznih knjigah s filmsko tematiko je prišla na vrsto knjiga «Autodafé» (3.600 lir), za katero je napisal tekst Ranieri Carano, izvrstne ilustracije pa pripravil znani avtor stripov Enric Siò. Sedaj pa je prišla na vrsto še druga knjiga, «Stelle & Stellette. La Via Lattea mormorò» (4.200 lir).
V tem primeru temelji knjiga na čudovitih ilustracijah drugega avtorja stripov in sicer znanstvenofantastičnega značaja, kakršen je Francoz Philippe Druillet. Tekst pa je napisal znani semiolog in esejist Umberto Eco, ki nam tu še enkrat izkaže svojo duhovitost.
Založba «Ente delto Spettacolo»
Rimska založba «Ente dello Spettacolo» (Ul. Palombini 6) izdaja že od leta 1934 zvezke «Segnalazioni cinematografiche», ki temeljijo na zares čisto pristranskih ocenah katoliškega centra za film, so pa vendarle zelo koristna publikacija, saj vsebujejo dokumentacijo o vseh filmih, ki jih predvajajo v Italiji.
Sedaj pa najavlja založba še posebno koristno knjigo, že dvakrat je bila izdana knjiga z naslovi in podatki vseh filmov, o katerih se širše piše v omenjenih zvezkih («Guida cinematografica» 1934-1962 in 1963-1967). Sedaj pa najavljajo novo izdajo, ki ne bo vsebovala le poznejših filmov, pač pa vse filme, ki so v Italiji izšli od 1928. leta, se pravi od začetkov zvočnega filma, do 1975. leta.
S. G.
ČETRTEK, 22. APRILA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Prigode z Julesom Vernom
12.55	SEVER KLIČE JUG — JUG KLIČE SEVER
Italijanska TV bo danes v tej rubriki obravnavala problematiko slovenske manjšine v Italiji. Ustrezni material so posneli na Tržaškem, v Gorici in v Benečiji in sicer na raznih manjšinskih ustanovah ter na ustanovah, ki imajo z manjšino opravka.
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
16.45	Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom?
17.15	Program za mladino: Dva risana filma
18.15	Poljudna znanost: TOMAŽ AKVINSKI
Smo v dobi reforme. Martin Luter je ostro reagiral proti izobčenju. Narod mu je sledil. Na njegovo stran so se opredelili tudi nemški knezi, pa čeprav so na koncilu v Wormsu sprejeli tezo svojega cesarja. S tem so se praktično opredelili za Martina Lutra, ki se je bil uprl v Rimu. Vatikanu v tem primeru zares ni bilo lahko, vendar se je znašel in priklical na pomoč Tomaža Akvinskega, torej svojega velikega filozofa.
18.45	Glasba in beseda
Srečanje z Joejem Senlierijem 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1
19.30	Kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	GLASBENI PROGRAM S KATINO RANIERI
22.00	SINDIKALNA TRIBUNA.
Srečanje med predstavniki tiska in predstavniki Intersinda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
17.30	Kolesarske dirke — Krožna dirka po Puglii
18.00	Protestantizem
18.15	Tedenska oddaja o judovski stvarnosti
18.30	Rubrike dnevnika št. 2
19.00	Kratke vesti dnevnika št. 2
19.02 Grof Montecristo — enajsta epizoda
19.30	DNEVNIK
20.45	L'ALFA E IL TUONO
Televizijska priredba z gornjim naslovom skuša prikazati razna obdobja znane «odprave Alsos» iz leta 1944, ko je skupina ameriških znanstvenikov in .vohunov prišla najprej na že osvobojena področja Evrope, nato pa na še zasedeno področje, da bi zbrala čim več podatkov o tem, kako daleč so Nemci na področju jedrske fizike. Jasno, da je bil cilj tega tveganega podviga ugotoviti, ali so Nemci sposobni že izdelati atomsko bombo. Odpravo sta vodila ameriški znanstvenik holandskega porekla Samuel Goudsmit in polkovnik Boris Pash. Priznati jima je treba, da sta nalogo odlično izpeljala. Goudsmit je prišel v Francijo z zavezniško voisko. Pred tem so bili vsi njegovi znanci, sloviti znanstveniki že za zapahi. Goudsmit je ugotovil, da potrebujejo Nemci še več let, preden bi mogli izdelati atomsko bombo. S tem v zvezi so se ravnali tudi v vrhovnem zavezniškem poveljstvu.
22.05 O MEDICINI — četrto, zaključno nadaljevanje
Zaključno nadaljevanje te zanimive oddaje obravnava vprašanja tako imenovanih sodobnih bolezni, to se pravi tistih fizičnih in psihičnih težav, ki nastajajo zaradi tega, ker človek ni sposoben prenesti že nečloveškega ritma današnjih dni. Gre v glavnem za probleme tako imenovane socialne medicine. Toda sodobni strokovnjak ne gleda več na zdravljenje bolezni, pač pa na njeno preprečevanje, kajti le tako bodo stara leta vedno daljšega človekovega življenja vredna, da jih živimo.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00 TV ŠOLA
Geometrija, Pravopis, Nemščina, Učenci pred kamero, Francoščina, Reportaža
15.20	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — posnetek iz Katowìc
17.20	Cvetlične pravljice — ČRNA KRALJICA 17.35 Neven
18 05 Obzornik
IÙ5 RAČUNALNIK IN UGANKA O LEONARDU
19.30	DNEVNIK'
20.00	Kam in kako na oddih?
20.10 V živo: NAJDRAŽJI KVADRATNI METER V EVROPI
Problem stanovanja je problem, ki tare veliko dežel, celo nekatere najbolj razvite. V Sloveniji in Jugoslaviji skušajo rešiti to vprašanje s čimbolj racionalnim sistemom gradnje, vendar je hkrati tudi res, da je cena stanovanja v Sloveniji sorazmerno visoka. In o tem vprašanju je Jože Volfand sestavil oddajo. Vmes DNEVNIK
Koper — barvna
19.55	Otroški količek — risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	SPORNA CEV — celovečerni film
22.00	Zabavno - glasbena oddaja
22.45	Dokumentarna oddaja «Naše šole»
Zagreb
20.00	Aktualna oddaja 20.10 Mesto in sanje
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.C5 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Trio Ozim, Pahor, Slama; 18.30 Jazzovski kvartet; 19.10 Človek pred rojstvom: Oploditev; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Daljni odmevi — radijska drama, napisal Ivan Matičič; 22.00 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.35 Glasbena galerija; 9.00 Folk glasba: 9.15 Melodije; 10.10 Program za otroke 11.15 Orkester Montgomery 12.00 Glasba po željah; 14.00 Pod vedrim nebom; 14.15 Vrstijo se plošče; 14.35 Knjižna oddaja; 14.45 «La Vera Romagna»; 15.00 Oddaja za otroke; 15.20 Plošča tedna; 16.45 Iz opusa velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih:	Goriški
mladinski krožek; 17.20 «Vedel boš, ko boš sam»; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Glasbena šola Koper; 19.30 Lahka glasba; 20 45 Rock glasba; 21.00 Slovenski solisti.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.00 Poseben četrtkov spored; 14.05 Ščepec satire; 15.30 Program za mladino; 17.05 Radij-
ska priredba; 17.20 Komorna in operna glasba; 19.30 Jazz za mladino; 2u.20 Ponovno na snoredu; 21.15 Sindikalna tribuna; 22.30 Mozartove skladbe.
II. PROGRAM
6.30, 7.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Skupen radijski spored; 21.40 Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15.00 Izbran program; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 18.35 Radijske plošče; 19.55 Su-personic; 21.30 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: G'banje neuvrščenih; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam. . .; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi; godbami 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Kaj radi poslušajo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori: Janez Gradišnik; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz domačega ooernega arhiva; 18.05 Naš gost: 18.20 Iz kasetne produkcije; 18.35 Vedre melodije; 19A0 Ansambel Milana Ferleža:; 19.50. Lahko noč. otroci!; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer — Ivan Cankar — prozaist; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Slov. solistična instrumentalna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk.
..................................................................................Mili......................................................................................1......
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odpotovali boste v tujino, kjer se vam obeta imenitna kupčija. Nesoglasje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) S hvaležnostjo se zahvalite nekomu, ki vas je rešil iz stiske. Zavrnite neko čustveno ponudbo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zanesite se na besedo nekega iskrenega prijatelja. Ne zanemarjajte svojih potreb.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izplača se vam tvegati veliko, da bi dobili pialo. Napet razgovor 's tekmecem v ljubezni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na mislite, da je neki dolg že zastarel.
Skušajte ga čimprej poravnati. Veselje v družbi prijateljev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prejeli boste pojasnilo, ki ste ga želeli imeti v zvezi z neko pošiljko. Izredno prijeten večer.
TEHTNICA (od 23.9. do 22,10.) Premalo skrbite za zdravje. Pošten sosed vas bo opozoril na nevarnost.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ob uspehu, ki ste ga dosegli, ne pozabite na naloge, ki jih še imate. Pomagali boste prijatelju iz zagate.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nek: sodelavec vam bo skušal nastaviti zanko, da bi se spotaknili-: Glede čustev, pozabite na to, kar je bilo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Zelo uspešen razgovor poslovnega značaja vam bo omogočil uspeh-Izpolnite obveznost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pretrgajte stike z nepoštenim partnerjem. Po dežju pride sonce, pobotali se boste z drago osebo.
RIBI (od 20.2, do 20.3.) Prišli boste do denarja, ki ga potrebujete. Imejte več zaupanja v osebo, ki jo ljubite.
kolesarstvo
DIRKA PO APULIJI
Van Linden zmagal v otvoritveni etapi
Deževno vreme je precej oviralo tekmovanje
BRINDISI, 21. — Belgijec Henry Van Linden si je zagotovil danes prvo etapo mednarodne kolesarske dirke po Apuliji.
Vreme je bilo tekmovalcem vse Prej kot naklonjeno. Skoraj ves čas je namreč deževalo, zato kolesarji rdso pokazali nobene živahnosti in Pobude. Splošno dolgočasje je proti sredini etape prekinil le Baronchel-P' ki je nekaj km vozii v ospredju, vendar mu pobeg ni uspel. Rljuo dežju pa so tekmovalci vozili do-Poj hitro in poprečna nitrost, ki je znašala na prvi polovici etape 38 na uro, se je dvignila proti koncu na 43 km. Prednji tekmovalci So pač želeli preprečiti neljuba pre-, senečenja in tako je tudi bilo. Van Linden je 200 m pred ciljem silovi-potegnil in je na cilju za las Prehitel Sercuja in Bitossija.
Jutri bo na sporedu druga etapa. Tekmovalci bodo od Montemesole do Nocija prevozil 185 km dolgo progo. Lestvica današnje etape:
L Van Linden (Bel.), ki je prevozil 221 km dolgo progo v 5.31'04” s poprečno hitrostjo 41,683 km na uro.
2- Patrick Sercu (Bel.)
J- Franco Bitossi (It.)
L Antonini (It.)
F Roger De Vlaeminck (Bel.)
6-	Paopinu (It.)
"■ Bettoni (It.)
k Vicino (It.)
9- Salm (It.)
10. Cornino (It.)
in nato še drugi v času zmagovalca.
1103 KM NA DVEH KOLESIH
Dirka po Jugoslaviji ima začrtano progo
Mednarodna amaterska kolesarska °lrka po Jugoslaviji bo doživela le-i°s že svojo 23. izvedbo. Pričela se D° 27. junija v Beogradu, zaključila P3 se bo po 10 etapah, po skupnih ,103 km v Zagrebu, 4. julija. Ce-J? . .dirka bo trajala osem dni, natopili pa bodo kolesarji iz Turčije, .poljske. Češkoslovaške, Bolgarije, Romunije, Sovjetske zveze, Danske, Kube, Alžirije in Jugoslavije. Zelo verjetno pa je, da se bodo letošnjega «toura» po Jugoslaviji udeležile tudi državne reprezentance Avstrije, Italije, Vzhodne Nemčije, Švice, Nizozemske in Grčije. Gotovo je torej, da bo na dirki nastopilo naj-toanj 12 držav, kar zadostuje, da Uvrstimo dirko po Jugoslaviji v tiajvišji kolesarski razred, to je v Visoko A kategorijo, kamor spada-J razne druge velike mednarodne amaterske etapne dirke.
Deset etap letošnje dirke po Jugoslaviji bo razporejenih tako:
1- ~ (27. junija):
Beograd - Zvomik 164 km Z' v, (28’ jumja):
Kladanj - Zenica 140 km 3- — (29. junija):
Zenica - Vlašič 60 km ’• ~ (29. junija):
Travnik - Novi Travnik 30 km 5- — (30. junija):
„ Jajce - Bihač 155 km 6' r d; julija)-
^ Bihač - Cazin 26 km .kronometer
7-	~ (1. julija):
Cazin - Karlovac 89 km
8-	~ (2. julija):
Ozalj - Velenje 169 km
VESNA: Nereo Germani, Sandor Tence in Žarko Bogateč.
AURISINA: Peter Caharija in Mario Doljak.
PRIMOREC: Mauro Kralj in Boris Kralj.
KRAS: Marjan Štoka in Bruno Versa.
Ti igralci naj se zberejo v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 na sedežu Primorja na Proseku.
Ni izključeno tudi, da bo vodstvo Primorja poiskalo v slovenskih klubih še nekaj drugih nogometašev, da bi tako še v večji meri ojačilo svoje moštvo za torkov edinstven spopad.
Jugoslovanska državna nogometna reprezentanca je v trening tekmi premagala ekipo Zagrebški plavi z 8:3.
Nogometna enajsterica Gaje se je letos dokaj dobro izkazala, posebno v zadnjem delu prvenstva tretje amaterske lige, ko si je priborila nekaj pomembnih uspehov
.................................................................................................................miiii......................................................................................
HOKEJ NA LEDU
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Že tretji poraz Sovjetske zveze
Švedska je na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Katowicah premagala Sovjetsko zvezo s 4:3 in je s tem pripravila eno največjih presenečenj na letošnjem SP. Švedi so polčetrto minuto pred koncem celo vodili s 4:1, nato pa so Sovjeti v času ene same minute dali kar dva zadetka. Zaključek tega srečanja je bil izredno dramatičen, vendar je Švedom uspelo do končnega žvižga zavrniti vse napade Sovjetov, ki so organizirali pred švedskimi vrati pravo obleganje, ki pa ni moglo preprečiti njihovega že tretjega poraza na tem SP.
Po tej tekmi se je stanje na lestvici spremenilo v toliko, da je Češkoslovaška že dve koli pred zaključkom že četrtič osvojila naslov svetovnega prvaka, saj ima zdaj že j 6 točk naskoka. Švedi pa so si z da-I našnjo zmago priborili možnost 0-1 svojitve srebrne kolajne.
V drugi sinočnji tekmi je ČSSR premagala ZDA s 5:3.
KOŠARKA
PRED KVALIFIKACIJAMI ZA 01
Italijani v Rimu
«Plavi» v Zagrebu
Težave v taboru «azzurrov» - Jugoslovani bodo na TV turnirju igrali proti SZ, ČSSR in Kubi
9. _
(3. julija):
Velenje - Varaždin 130 km 7T (4. julija):
Varaždin - Zagreb 140 km
R. Pečar
NOGOMET
ZA TEKMO Z VOJVODINO
Primorje bo igralo 1 ojačeno postavo
Za torkovo tekmo z Vojvodino iz iaóVega Sada bo Primorje igralo o-za T*0' ^dstvo proseškega kluba je to priložnost povabilo nogometa-pSf^ladnjih klubov:
«REG: Milan Mikuš. y.LjA: Branko Grgič, ri»«* A; Vojko Križmančič, Mi-2agar in Stojan Grahonja.
Italija in Jugoslavija se pripravljata na košarkarske kvalifikacije za OI, ki bodo v Edinburghu, od 2. do 8. maja.
«Azzurri» trenirajo v Rimu, «plavi» pa v Zagrebu. Obe reprezentanci sta tudi glavna favorita, da se neposredno uvrstita na OI že v škotskem mestu. V Edinburghu pa se bo kvalificirala le ena reprezentanca in zato bo seveda odločal boj med Italijo in Jugoslavijo.
Turnir v Rimu
Italijani res nimajo sreče v tem prvem delu priprav. Villalta ni mogel v Rim, ker ima poškodovan gleženj. Včeraj pa si je na treningu poškodoval prst še Dino Mene-ghin, ki bo tako moral počivati za teden dni. Vse kaže pa, da bo tudi Carraro moral zapustiti Rim, saj bo moral Canon ponoviti tekmo z IBP. Skratka, Primo je v dokajšnjih težavah.
Italija bo jutri igrala na mednarodnem turnirju v Rimu.
SPORED
JUTRI, 23;. APRILA
Ob 18.30: Italija - Romunija; ob 21.00: Portoriko - Rutgers Univeri-sity..	. , ,
SOBOTA, 24. APRILA
Ob 18.15: Italija - Portoriko (neposreden TV prenos 2. polčasa na drugem programu); ob 20.00: Romunija - Rutgers University.
NEDELJA, 25. APRILA
Ob 17.00: Romunija - Portoriko; ob 19.00: Italija - Rutgers University.
Turnir v Zagrebu
Tudi Jugoslovani bodo imeli pred odhodom v Edinburgh kakovosten turnir, na katerem bo Novosel preizkusil formo posameznikov.
SPORED
JUTRI, 23. APRILA
Ob 17.45: Jugoslavija - Kuba (po TV); ob 19.15: SZ - ČSSR.
SOBOTA, 24. APRILA
Ob 20.30, v Karlovcu: Jugoslavija -ČSSR; ob 19.30, v Ogulinu: SZ - Kuba. (Tekmi ne bodo igrali v Zagrebu, ker bo istega dne tudi četrtfinale evropskega nogometnega pokala med Jugoslavijo in Walesom). NEDELJA, 25. APRILA
Ob 19.15: Kuba - ČSSR; ob 21.05: Jugoslavija - SZ (po TV).
* * *
V prijateljski košarkarski tekmi je sinoči v Velenju Jugoslavija, ki se pripravlja za kvalifikacije na OI, premagala Kubo z 89:76. Največ košev za «plave» je dal Kičanovič (16), pri Kubancih pa je bil najboljši strelec Rncha, ki je zbral 15 pik.
TENIS
DENVER, 21. - Na mednarodnem teniškem turnirju za WCT v
tem kraju so med drugim dosegli naslednje izide:
Connors (ZDA) - Dent (Avstralija) 6:4, 7:5
Gottfried (ZDA) - Roche (Avstralija) 7:6, 6:3.
Dvojice :
McNair in Gerulaitis (ZDA) — Rosenwall in Roche (Avstralija) 6:4, 6:4.
NOGOMET
BERN, 21. — Evropska nogometna zveza je objavila imena sodnikov finalnih tekem za razne evropske nogometne pokale.
BOKS
JUNIJA V MONTE CARLU
Monzon-Valdes
PARIZ, 21. — Boksarski dvoboj za svetovni naslov srednjetežke kategorije med Carlosom Monzonom (verzija WBA) in Radrigom Valdesom (verzija WBC) bo 26. ali 27. junija letos v Monte Carlu.
Francoski organizator Jean Claude Bouttier je med drugim dejal, da je prvotno mislil prirediti to srečanje v Parizu, nato pa je le padla odločitev na Monte Carlo.
Jutri 4. DOSP v Novi Gorici
Jutri bo v Novi Gorici 4. dijaško srečanje primorskih dijakov z obeh strani meje. Tega srečanja se bo tudi letos udeležilo veliko število dijakov s Tržaškega in Goriškega.
Na sporedu bo športni in kulturni del srečanja. Športna tekmovanja se bodo začela ob 9. uri zjutraj in se zaključila ob 13. uri.
Tržaške višje srednje šole bodo odpotovale v Novo Gorico z openske Pokal prvakov: Bayern Munchen - že)e.zniške postaje ob 7. uri zjutraj. St. Etienne (12. maja v Glasgowu), vr"lle P* se bodo ob 19.14.
Palotai (Madžarska).
Pokal pokalnih prvakov: Ander-lecht - West Ham United (5. maja v Bruslju, Wurtz (Francija).
Pokal UEFA: Liverpool - Bruges (28. aprila v prvi tekmi) Biihler (ZRN) in (19. maja v drugi tekmi) Gliickner (NDR).
Novogoriški organizatorji so se ob letošnjem 4. DOSP znašli pred dokaj težavno nalogo, saj vlada za to tekmovanje med vsemi primorskimi dijaki, na obeh straneh meje, veliko zanimanje. Organizatorji so namreč do včeraj prejeli že več kot 900 prijav iz 13 primorskih višjih srednjih šol.
uuMiiiiHiiiniiiiiimtiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtifili
KOŠARKA
TURNIR LIBERTAS
Bor visoko premagai požrtvovalne Brežane
Med posamezniki sta zadovoljila Koren in Barut
ATLETIKA
V SOBOTO NA K0L0NJI
Propagandno tekmovanje za dijakinje in dijake
Organizator bo atletska sekcija ŠZ Bor
Atletska sekcija ŠZ Bor bo v soboto priredila svoje letošnje zadnje propagandno tekmovanje za dijake in dijakinje nižjih slovenskih srednjih šol na Tržaškem.
Na šolskem stadionu na Kolonji bo ob 14.30 na sporedu troboj, ki bo vseboval tek na 80 m, skok v daljino in met krogle.
Ločeno bodo tekmovali dijaki in dijakinje letnikov 1964, 1963 ter 1962 in 1961 skupaj.
Najboljši bodo prejeli kolajne, šole pa pokale.
KOŠARKA

V PRIJATELJSKI TEKMI
Zmaga Doma v Ljubljani
(U)
— Dom
Bor — Breg 65:28 (41:15)
BOR: Canciani 5, Slobec 3, Zu-balič 4, Jančar 6, Koren 18, Dovgan 14, Mesesnel 9, Gruden 6.
BREG: Rajko Pertot 2, Slavec 6, Igor Pertot, Korošec, Barut 12, Me-neghetti 5, Riccobon, Corbatti, Zobec 2, Debernardi 1.
SODNIK: Štefan Pegan.
PM: Bor 3:6; Breg 2:4.
V	drugem kolu košarkarskega turnirja, ki ga prireja tržaško društvo Libertas za letnike 1961 in mlajše, je bil včeraj v Dolini slovenski derbi med Borom in Bregom. Po predvidevanju so visoko zmagali bolj izkušeni borovci, ki pa so se morali v začetku močno potruditi, da so lahko strli odpor presenetljivih Brežanov, ki so bili v prvih desetih minutah povsem enakovreden nasprotnik «plavim».
V	drugi polovici prvega polčasa
Med posamezniki sta se zlasti izkazala Franko Koren in Bregov center Robert Barut. Naj omenimo še, da tekma tehnično ni bila zanimiva.
Cancia
Breg — Italsider 5:59 (5:29)
BREG: Maver, Hacin, Pečar 2, Kozina, Lovriha 3, Tedesco, Klab-jan, Boris Žerjal, Milini, Peter Žerjal, Adrijan in Boris Slavec.
SODNIK: Igor Canciani.
PROSTI METI: 1:2.
Brežani so včeraj v Dolini doživeli svoj doslej najhujši poraz v prvenstvu minibasketa. Italsider je b i nedvomno za razred močnejši od naših fantov, vseeno pa smo od «plavili» le več pričakovali.
Na letošnjem rokoborbskem svetovnem prvenstvu grško - rimskega sloga so že v 1. kolu izpadli kar
pa so borovci z bolj agresivno o- ' trije Jugoslovani in je tako ostal v brambo povsem zmedli Brežane in konkurenci le še Mamiševič, ki v tako tudi visoko zmagali.	• 1. dnevu ni nastopil.
ŠŠD Vrhovci 44:45 (18:26)
DOM: Marko Čubej 2, Artur Bresciani 2, Flavij Terčič 6, Aleš Figelj, Livijo Semolič 15, Mauro Dornik 11, Igor Prinčič, Franko Fajt,, Vladimir Kont 6, Diego Devetak 2, Ugo Dornik.
VRHOVCI: Karlo Špacapan 10, Ra-moti Suhadok 16, Gorazd 'Stojanovič, Gorazd Suhadolnik 2, Igor Kajt-na, Ramon Snoj, Mažo Harazdič, Matjaž Cimerman 14 in Vojko Kovač 2.
PM: Dom 5:22, Vrhovci 1:2.
PON: v 19. min. d.p. Karlo Špacapan, v 20. min. d.p. Vladimir Kont.
Domovi kadeti so v soboto gostovali v Ljubljani proti košarkarskemu klubu Vrhovci. Prijateljska tekma je bila zelo prijetna, vendar srečanje z Ljubljančani je bilo bolj družabnega kot pa športnega značaja. Tekma je bila na sporedu na odprtem igrišču osnovne šole na Viču. Mlade domovce je izredno prisrčno sprejela ravnateljica šole in po kratkem razgovoru in zakuski so domovci stopili na igrišče. Trener Hvalič je poslal na igrišče svojo najboljšo peterko, ki pa se ni obnesla kot po navadi. Med srečanjem je namreč začelo deževa in igra je postajala vedno bolj raztrgana. Vrhovci so se v tem prvem delu izkazali kot zelo borbena ekipa in kmalu bi prišli v vodstvo, če bi naši fantje ne zaigrali v svojem značilnem slogu. S hitrimi protinapadi so se oddaljili od nasprotnika in so tako zaključili prvi polčas v svojo korist za osem točk.
V drugem polčasu so bile vremenske razmere še bolj neugodne, saj je dež začel še bolj neusmiljeno padati. To je nedvomno bolj pozitivno vplivalo na Vrhovce, ki so pod vodstvom trenerja Martina Tomažinči-ča ,prof. telovadbe, ki je še pred nekaj leti stanoval v Gorici in vo-
dil prav mlade domovce, začeli vedno bolj manjšati prednost «belo-rdečih». Sledil je izredno dramatičen konec, v katerem so domovci le zmagali.
Pri naših fantih so se najbolje odrezali Mauro Dornik in Livijo Semolič v napadu, Vladimir Kont pa v obrambi. V vrstah Vrhovcev pa se je nedvomno najbolje izkazal Matjaž Cimerman.
Po srečanju so vsi igralci odšli na kosilo, kjer so se tudi domenili za povratno srečanje. To bo v soboto, 22. maja, na igrišču Slovenskega dijaškega doma v Gorici, s pričetkom ob 16. uri.
M. Č.
ODBOJKA
V 3. ŽENSKI DIVIZIJI
Drevi v Gorici Dom - Libertas
Dekleta Doma se bedo drevi v Gorici, v 3. kolu 3. ženske divizije, spoprijele z ekipo Libertas.
«Belo-rdeče« tudi drevi nimajo velikih možnosti, da bi osvojile prvi točki v letošnjem prvenstvu, saj sodi Libertas med najboljše šester-ke te lige in se poteguje za napredovanje. Toda pri domovkah ima zmaga v tem trenutku relativno vrednost; važno je le, da naša dekleta dobro in borbeno zaigrajo, ker le na tak način si pridobijo potrebnih odbojkarskih veščin.
Tekma Dom (Gorica) - Libertas bo drevi v telovadnici šole ITI «G. Galilei» (Ul. Puccini — Gorica) s pričetkom ob 20. uri.
Za to tekmo so bile sklicane vse igralke ženske domovske ekipe, ki se bodo morale zbrati pred zgoraj omenjeno telovadnico ob 19.30.
I. K.
V 1. jugoslovanski ženski ligi
Vodijo Rmnke in Beograjčanke
Po šestnajstih odigranih tekmah se mrtev tek Crvene zvezde in Rije-ke še nadaljuje. Tako sta ti dve še-sterki pred ostalimi, saj je razlika med njima in Radničkim kar osem točk.
IZIDI 16. KOLA
Mladost Monter - Gradačac 3:0; Radnički - Breza 3:0; Vukovar -IMT 1:3; Partizan - Crvena zvezda 1:3; Mladost (V) - Ri jeka 0:3.
LESTVICA
Crvena zvezda in Ri jeka 30; Radnički 22, IMT 20, Partizan 18, Mladost Monter 16, Gradačac, Breza in Mladost (V) 8, Vukovar 0.
Iz planinskega sveta
Nagrajevanje 1U. Zsi
in okrogla miza o smučanju
Prejšnji teden je bilo nagrajena-1 nje 10. jubilejnih zimskih športnih ! iger, ki je dobro uspelo. Nagradili so najboljše posameznike v vseh [ disciplinah, pa tudi najboljše e-kipe.
Po nagrajevanju so predvajali film o teh igrah, nakar je sledila zakuska.
Na koncu je bila okrogla miza o smučanju, ki je dala še precej konkretnih predlogov za nadaljnje delovanje smučarskega odseka SP DT, pa tudi smučanja pri nas na splošno. Smučanje je moderen šport, zato pa lahko njegov pomen in idejne cilje tolmačimo z več stališč in zornih kotov. Zato je bilo nujno lotiti se nekaterih načelnih problemov, ki so v zvezi z zamejskim smučanjem.
Najbolj konkreten predlog je bil ta, da se bo SPDT povezalo s prosvetnimi in športnimi društvi po vaseh, da bi lahko skupno z njimi načrtovalo bodoče smučarsko sezono, pa tudi športne igre. če ne bodo ta društva imela svojega smučarskega odseka, se bo SPDT povezalo s posamezniki, ki bi laliko organizirali smučarsko dejavnost v določenem kraju ali vasi. Na ta način bi prišlo do nujne decentralizacije zamejskega smučanja, saj se je ta šport v zadnjih letih zelo razmahnil, tako da so dosedanje kadrovske strukture že nezadostne za tako množičen šport.
To decentralizacijo bi skušali u-resničiti že na naslednjih zimskih športnih igrah, kjer bi lahko tudi druga društva, oziroma posamezniki, pomagali pri organizaciji teh i-ger. V ta namen bi takoj po novem letu sklicali sestanek vseh predstavnikov raznih društev, kjer bi okvirno določili kraj, čas in organizacijo zimskih iger. Temu sestanku bt sledili še drugi, kjer bi natančno določili vse odgovornosti in funkcije.
Plezalni tečaj SPDT
To nedeljo se bo nadaljeval plezalni tečaj, katerega smo med zimo prekinili kgr za štiri mesece. Tečaj bo predvidoma trajal pet ali šest nedelj, tako da bodo tečajniki zadostno pripravljeni za morebitne poletne gorske ture. Mladoletni tečajniki bodo morali prinesti s seboj pismeno dovoljenje staršev, da se lahko tečaja udeležijo. SPDT ne odgovarja za morebitne poškodbe med tečajem. Zbirališče bo ob 9.30 na začetku Napoleonske ceste (pri kamnitih kolonah) na proseški strani. Prve nedelje bodo tečajniki vadili predvsem prečkanje in lažje vzpone na Napoleonski cesti, medtem ko se bodo pozneje podali v Glinščico na zahtevnejše plezalne vaje.
Praznovanje 30-letnice
obnovitve SPDT
V nedeljo, 9. maja bomo praznovali trideset let nepretrganega povojnega delovanja slovenskega planinskega, društva v Trstu. Ob tej priložnosti bomo v Živčevi dolini pod Volnikom pri Repnu organizirali vrsto iger v naravi, katerih se bodo lahko udeležili mlajši in starejši planinci. Osrednja točka programa pa bo orientacijski pohod, ki bo potekal po pobočju Volnika, začel in končal pa se bo v Živčevi dolini. Točnejši program tega slavja bomo še objavili, na svoj račun pa bodo prišli vsi planinci, od najmlajših do najstarejših, saj so prav slednji začrtali pot, kateri so potem sledili mlajši organizatorji pri svojem delovanju.
Dvodnevni izlet na Koroško
SPDT organizira prvega in drugega maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško, katerega se lahko udeležijo vsi, planinci in neplaninci, saj ne predstavlja s planinskega vidika večjih težav. Poleg vzpona na Dobrač si bodo, kolikor jim bo čas dovoljeval, udeleženci skušali 0-gledati stvarnost koroških Slovencev. V namen bodo obiskali novo slovensko gimnazijo v Celovcu.
Mladina si bo lahko spanje uredila v šotorih, ostali pa bodo prenočili v penzionu.
Vpisovanje je še vedno odprto na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Geppa 9. Cena avtobusa je 10.000 lir, prenočišče pa stane 220 novih din ali 220 šilingov.
Jugoslovanska odprava
na Trisul
Trinajstega aprila se je deset jugoslovanskih planincev odpravilo
na Himalajo s trdnim namenom,
, da osvojijo Trisul. To goro, ki je j visoja 7.120 m, bodo skušali zavzeti ! z zahodne, še nepreplezane strani. Če bodo opravili ta prvenstveni po-, dvig, bodo smer imenovali Salonit, i po pokrovitelju odprave, tovarne iz Anhovega pri Novi Gorici. Desetčlansko odpravo bo vodil Tone Sa-zonov - Tonač, ki je že v domovini dkrbel za skupne treninge in priprave.
Stena je visoka 2.500 m, naklon pa je okoli 45 stopinj. Če bo šlo vse v redu, računajo, da bo odprava trajala okoli 45 dni. Ta odprava je tudi jubilejna, saj je bila prva jugoslovanska leta 1956, torej točno 20 let od tega. Prva odprava je bila JAHO (Jugoslovanska alpinistična himalajska odprava) prav na Trisul, katero je vodil Aleš Kunaver. Že takrat so plezalci gledali mogočno zahodno steno, te sanje pa se bodo uresničile, upajmo, že letos.
Po gorah Jugoslavije
Planinsko pot osvoboditve «Po poteh Jugoslavije» (Jugoslovanska planinska transverzala) bodo slovesno odprli letos na dan borca (4. julija) in sicer na Triglavu. Dnevnik nove transverzale bo natisnjen verjetno že do prvega maja, znak pa bo šesterckoten, z motivom, kakršnega ima tudi znak Planinske zveze Jugoslavije in z barvami jugoslovanske zastave. Enak motiv bodo imeli žigi na vrhovih (z navedbo vrha in višine).
Slovenske planinske koče
v lanskem letu
Lani je v Sloveniji imela planinska organizacija v 164 planinskih postojankah 3.472 postelj (leta 1974 pa 3.315) ter 2.399 ležišč (2.369 v letu 1974). Skupno je vse planinske koče obiskalo 1.007.344 Jugoslovanov ter 57.474 tujcev, vseh nočitev pa je bilo 169.189. Največ tujih obiskovalcev je bilo iz Italije (16.834), Avstrije (15.699), ZRN (13.679), Nizozemske (3.881), Anglije (2.470), itd., bili pa so celo iz Japonske, Iraka, Libanona, Nigerije itd.
Smrtne nesreče
Lani je bilo v slovenskih gorah 26 smrtnih nesreč. Čeprav je gore 0-biskalo več kot milijon obiskovalcev, je število še kar veliko. Poleg tega je bilo 480 hujših smučarskih nesreč, od katerih ima negativni rei:ord Pohorje (kar 89). Za nesreče je kriva prej slaba kondicijska priprava, kot pa objektivni faktorji. Isto velja seveda tudi za planince. Število smrtnih žrtev bi bilo mnogo manjše z nekaj več priprave in previdnosti.
1. mednarodno tekmovanje
v «skalolazenju»
Letos, od 14. do 20. oktobra, bo na Krminu prvo mednarodno tekmovanje v «skalolazenju» (tekmovalnem ali hitrostnem plezanju), ki ga organizira alpinistična federacija Sovjetske zbeze in tamkajšnji Sport-komitet. Kakor poročajo, je prijavljenih 18 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Alpinizem je torej prišel do suoje skrajne točke, do katere ne bi smel nikdar priti: do tekmovalnosti. Prvi alpinisti, ki so za aktivnost, katero radi imenujemo šport, dali tudi življenje, so alpinizem pojmovali kot borbo s samim seboj, z lastno majhnostjo in šibkostjo, šele nato kot borbo s steno. Stena je bila le pretveza, da so lahko preizkusili lastno zmogljivost do skrajnosti.
Kako je torej v nasprotju tako ali podobno alpinistično tekmovanje s temi visokimi ideali! To je degeneracija alpinizma kot pojma, katero smo sicer že večkrat zaznali, nismo pa mogli verjeti, da bo nastopila tako hitro.
DUŠAN JELINČIČ
OBVESTILA
SPDT organizira v nedeljo, 25. aprila
ALPINISTIČNI TEČAJ
Zbirališče bo na začetku Napoleonske ceste, na proseški strani, ob 9.30. Za mladoletne tečajnike je potrebno pismeno dovoljenje staršev ,da se lahko tečaja udeležijo. SPDT ne odgovarja za morebitne poškodbe.
* * *
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 22. t.m., ob 20.30 skupščina športnih društev v Kulturnem domu v So-vodnjah za goriška društva in na sedežu Poleta na Opčinah, Konko-nelska 1, za tržaška društva.
ISTRSKI
28.
3
j
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
ODRED
l94-®.enčič je odšel iz Istre konec novembra; 14. decembra 0!jw Je napisal «glavnemu poveljstvu» NOV in PO Slovenije fnvJrn° Poročilo o razmerah v Istri. V njem je med družni navedel:
y ^'Omenjam še gibanje italijanskega tržaškega delavstva. 0cj S1pn tržaški okolici imajo 39 partizanov (štab Istrskega jj0 j3 Je poročal 11. decembra 1943, da ima tržaški bata-je t v ,26 borcev — op. pisca), vodi jih tovariš Darko, ki jim-Zask\ S>lovenec in med delavstvom kakor tudi med svo-Sa \ Pnrtizani izredno priljubljen. Ljudje, ki jih ima, so zaeri prostovoljci, takih mu bo italijanska tržaška organi-pr-• - • pošiljala vedno več... Ta skupina prostovoljno VDr^aVa.naŠ0 komando ter so se v vseh velikih in majhnih sanjih obračali name ali na tov. Efenka ... »* jjj ^ončno je še predlagal, naj bi z naše strani Darkovo ],Plno «uradno priznali za Tržaški bataljon» in ga prik-pa j1 zaradi pomembnosti Trsta direktno 14. diviziji, ne Po7nS-"^emu odredu, ki da deluje v glavnem v Brkinih. Slov^.1 Potek dogodkov je pokazal, da GŠ NOV in PO S?1!6 ni odobril Benčičevega predloga.
'■'lede števila borcev v Darkovi skupini konec novembra
1943 se ujemata s poročilom Istrskega odreda tudi izjava Oskarja Savarina, ki je omenil piscu, da jih je bilo približno 25 in še niso bili razvrščeni po četah ter organizirani kot bataljon, ko se jim je priključil nad Dolom in izjava Dušana Puha, ki je v svojih pisanih spominih navedel enako število, hkrati pa poudaril, da so bili v skupini najpomembnejši : Darko, Stello Fontanot-Gildo, Bruno Bizjak, Flavio Lazarini, Ennio Agostini, Beppo, kapetan Piero Bandoni in poročnik Gino Luperini. Koristen pa da je bil tudi mali Pippo, Darkov nečak.
RAZPORED IN OSKRBA OBREDNIH ENOT V ZAČETKU 1944
Januarja 1944 so bile odredove enote takole razporejene: štab odreda se je najdalj zadrževal na Vatovljah, Ostrovici in na Kozjanah v bližini 1. bataljona. Tedaj še ni imel ne obveščevalnega ne minerskega voda pa tudi ne voda za zveze. V ožjem štabu še ni bilo ne namestnika komandanta ne načelnika in tudi ne operativnega oficirja. Prvi bataljon je bil na Misličah, Vatovljah in na Kozjanah. Od tod je s svojimi 72 do 80 borci varoval dohode iz Divače in Vremske doline proti Barki in Varejam s severovzhodne strani Brkinov, na zahodni strani pa iz Materije in Rodika proti Artvižam. Njegove zasede in bojne patrulje so napadale sovražnikova prevozna sredstva in patrulje pri Rodiku —ob železnici Divača - Pulj — in v Vremski dolini ter na cesti Divača - Ilirska Bistrica, vendar je bilo tedaj na tej cesti malo prometa. Ostalo moštvo se je urilo v bojnih veščinah in se politično izobraževalo, zbiralo vojaško opremo in mobiliziralo novince. Pri štabu odreda in v 1. bataljonu je bila skupina minerjev, ki jih je vodil Tržačan Ivo Krašna, vendar niso bili dovolj izkušeni in tudi niso imeli ustrezne minerske opreme.
Drugi bataljon — 68 do 80 borcev — je taboril jugo-
zahodno od ceste Reka - Trst v gozdovih pod Slavnikom in žabnikom ter večkrat menjaval taborišča zahodno od vasi Skadanščina, Golac in Poljane. Njegove zasede in patrulje so uspešno napadale Nemce, fašiste, karabinjerje in financarje ob cestah Reka - Trst med Bazovico in Starodom, v okolici črnega kala, Doline pri Trstu, Podgorja in v Istri ob cesti med Trstom in Ankaranom.
Tretji bataljon je imel v začetku januarja le 40 borcev, do konca februarja pa je njih število naraslo na 250.' Zadrževal se je na sektorju Dola pri Hrastovljah, Rižane, Kubeda in Smokvice. Nadzoroval je cesto Rižana' - Buzet in območje Istre tja do Kopra, Šmarja in škofij.
Preskrba borcev s hrano, orožjem in obleko je bila tedaj dobro organizirana, ker so enote delovale na območjih, kjer je bilo še dovolj orožja in opreme italijanske vojske, ljudstvo pa zelo naklonjeno NOB. Odredovi intendanti so uredili skrita skladišča opreme. Vaške rajonske in okrožne gospodarske komisije so redno dobavljale odredovi intendaturi potrebna živila, ki so jih zbirale pri prebivalcih — meso, krompir, zelje in moko — in dobavljale po zvezah razno blago tudi iz Trsta in Istre, ne le za odred temveč tudi za druge enote VIL korpusa.** Okrožna gospodarska komisija je organizirala nad Padežem konspirativno klavnico, na Kozjanah, Suhorju in drugod pa peko kruha za partizanske enote.
Štab odreda je dobro organiziral zveze s štabom VII korpusa, enako tudi s 1. in 2. bataljonom, medtem ko ni posvetil zadostne pozornosti urejanju odnosov v 3 bataljonu, ki je bil zaradi oportunističnih stališč bataljonskega štaba, narodnostno mešane sestave borcev, nelojalnega vpliva tržaškega vodstva KPI in posebnih razmer v Istri vojaško m mobilizacijsko premalo aktiven. Razen pripravam za mobilizacijo in aktiviranjem enot v boju proti sovražniku je štab odreda posvečal posebno skrb organizacijskim
in kadrovskim vprašanjem v bataljonih ter reševanju perečih vsakodnevnih problemov. Pri reševanju kadrovskih problemov, ki so bili tudi po novem letu pereči, je izražal odredni politični komisar neupravičeno nezaupanje do do-mačinov, prispelih v NOV po 8. septembru 1943. Tako je poročal 10. januarja 1944 štabu VIL korpusa, da «kažejo vsi mobilizirani novinci malo smisla in simpatije do borbe», čeprav so se pozneje prav tiste odredove enote, ki so jih vodili domačini, prav dobro obnesle v bojih.
Zveze med Trstom in Italijo na eni ter Slovenijo na drugi strani, ki so držale čez Brkine ter so jih v začetku 1944. leta urejali Istrski odred in okrožne politične organizacije, so bile za slovensko vodstvo NOB čedalje boi) aktualne. Štab VII. korpusa si je tedaj prizadeval, da bi organiziral po teh zvezah nabavo potrebne opreme, zdravil, delov za radijske aparate, tiskarskega papirja, soli, moke, obutve, akumulatorske kisline in drugega tehničnega materiala za svoje enote, GŠS in osrednje ustanove slovenskega vodstva NOB.
* Konec februarja 1944 je prišlo pod vplivom delovanja Tržaške federacije Komunistične partije Italije, katere člani so bili nekateri vodilni tovariši iz tedanjega bataljonskega štaba, do poskusa odtujitve bataljona iz sestave Istrskega odreda in s tem iz pristojnosti glavnega štaba NOV in PO Slovenije ter njegove neposredne podreditve tržaškemu vodstvu KPI. To je izzvalo spor, intervencijo štaba odreda in reorganizacijo bataljona, vendar bomo ta problem opisali v posebnem poglavju (pojasnilo pisca).
*‘.9dredovo operativno območje je bilo v začetku 1944 razdeljeno po liniji OF na okrožja Brkini, Slovenska Istra in Pivka. Vsako okrožje je bilo razdeljeno tedaj še na rajone in terene. Pri okrožnem od-boru OF je delovala okrožna, pri rajonskem na rajonska gospodarska komisija, medtem ko je bil v terenskem odboru OF gospodarski referent kot član odbora. Med njihove najpomembnejše naloge je sodila skrb za prehrano partizanskih enot. Komisije so nalogo vedno dobro opravljale.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
PRIMORSKE
NEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Firičnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o^krajin Italije pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
22. aprila 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PROCES ZARADI ZLOČINOV V RIŽARNI GRE H KONCU
Pretresljivo pričevanje o mučenjih na sedežu SS policije (Trg Oberdan)
Včeraj so govorili odv. Mogorovich, odv. Berdon in odv. Majo-Jutri in v soboto ne bo rasprave - V ponedeljek bo govoril odv. Canestrini
Včerajšnja razprava pred porotnim sodiščem je trajala le dobro uro, ker so trije odvetniki govorili precej na kratko, pričevanje Dominika Rive - Ribariča pa se je zaključilo v desetih minutah. Kot smo že poročali, je Doornik Riva - Ribarič poslal predsedniku zelo zanimivo pismo, zaradi česar so ga poklicali pred sodni zbor, da bi pod prisego potrdil vsebino pisma.
Tako je R:va - Ribarič prišel včeraj prvi na vrsto in je na vprašanje predsednika dr. Malteseja odgovoril: «Potrjujem izvirnost mojega pisma z dne 29. marca 1976 ter njegovo vsebino. Pripominjam, da sem bil v Rižarni zaprt samo eno noč. O dogodkih v Rižarni sem zvedel posredno, medtem ko iz osebnih izkušenj dobro vem, kaj se je dogajalo na sedežu policije SS na Trgu Oberdan, ko sem bil tam zaurt.» V celici na sedežu SS policije je bil zaprt od 25. februarja do 9. marca 1944, nato v koroneiskih zaporih do 27. marca, eno noč v R'žarni, pa
spet na Trgu Oberdan od 28. marca I bo večno ostal v spominu.»
,	-- -U IT.-i	IO ol; IO oi,y.Uo 1Q:
niso mogli ne stati ne ležati, in še darjih, potem pa sem ga nekega dne I gotavljanje te resnice služi tudi sena potrebo ni bilo mogoče drugam.
Ribarič navaja v svojem pismu imena nekaterih svojih sotrpinov, o-buja spomine in opisuje njihovo tragično zgodbo. V tesni celici sta bila skupaj z njim zaprta mlad slovenski partizan (imena se ne spominja) in univerzitetni študent albanskega porekla Marco Eftimiadi. Aretirali so ga esesovci in strašno mučili, ker je imel pri sebi protinacistični letak. Ničesar ni priznal. Odpeljali so ga potem v koronejske zapore in obesili z drugimi talci v Ul. Ghe-ga. Nekega dne je Ribarič zagledal pred svojo celico mlado in junaško dekle, čeprav rahlega zdravja.
Bila je to Klara Mihelčič - Mxhelini.
Zverinsko so jo mučili in pretepali, da je imela debele, temne klobase vse po nogah. Potem so jo odvedli v koronejske zapore, v noči 21.-22. junija pa so njo in njeno mater (Frančiška roj. Jelerčič) umorili in sežgali v Rižarni. «Spomin na to junaško dekle, je zapisal Ribarič, mi
do 19. aprila 1944, ko so ob Hitlerjevem rojstnem dnevu izpustili skupino 20 zapornikov. Marsikaj je videl in doživel, kar mu je ostalo neizbrisno v spominu in je ob procesu o Rižarni napisal v pismu, ki je zdaj priloženo, kot pričevanje, k aktom procesa. K temu ga je spodbudilo pričevanje pok. zobozdravnika Actzela, ki je bil zaprt v Rižarni in je pred leti povedal preiskovalnemu sodniku, da je Wirth izpustil iz Rižarne skupinico Judov, ker je Gottlieb Hering ob Hitlerjevem rojstnem dnevu leta i izpustil iz celic na Trgu Oberdan približno 20 zapornikov. Med temi je bil tudi Dominik Riva - Ribarič (Ul. Vasari 11).
Dne 24. ali 25. februarja 1944, pravi Ribarič, sta me aretirala doma dva esesovska oficirja. Eden od teh je bil prav gotovo Ernst Lerch. drugi pa je dobro govoril italijansko, skoraj s tržaškim narečjem.
Odpeljala sta ga na sedež SS policije, v kletno celico. Pretepali so ga, pa ni priznal, da sodeluje v o-svobod'inem gibanju. V kleti je bilo 10 ali 12 tesnih in temnih celic. Takrat je bilo mnogo aretacij, ker se je širil odpor in krepilo osvobodilno gibanje tudi v Trstu. Esesovci so bili besni. Nekaj dni prej je bila izvedena po mestu, tudi v samem središču, napisna akcna, ki je vse presenetila. Ribariču je bilo dodeljeno nodročie od ookrite tržnice do začetka Ul. Battisti. V Ul. Carducci je zapazil avto esesovskih oficirjev, ki so tedaj večerjali v nekem lokalu. pa jim je v brk naglo narisal z rdečo barvo na avto srp in kladivo. Čez nekaj dni so ga aretirali. Razmere v kletnih celicah so bile neznosne: smrad, nesnaga, rjovenje esesovcev, stokanje mučenih tovarišev in tovarišic. V tesni celici so bili tudi po trije skupaj, tako da
Dne 18. ali 19. aprila 1944 pravi Ribarič — so sklicali na notranje dvorišče približno 20 zapornikov. Neki oficir je imel v italijanščini kratek nagovor: «Trst ne spada več pod Italijo, ampak je sestavni del velikega rajha. Če ste antifašisti, nas to ne zanima. To je italijanska notranja zadeva. Ne smete pa biti proti nam. Izpustimo vas, ker bo te dni fiihrerjev rojstni dan, sicer bi vas odpeljali v Nemčijo. Toda pazite, da ne pa rje te spet v naše roke, ker bi se grenko kesali.»
V svojem pismu se Riva - Ribarič spominja tudi Dionizija Rumiča in njegove žene, ker ga je v njegovi mizarski delavnici 29. novembra 1943 aretirala Collottijeva banda. O tragičnem koncu tega zavednega in junaškega antifašista ter njegove žene je izvedel šele po vojni. Rumič je bil skupno s svojo ženo zelo aktiven organizator osvobodilnega gibanja v Trstu. Oba so aretirali in mučili Collottijevci. Rumič je izdihnil med mučenjem, njegova žena pa ni mogla več vzdržati in je skočila skozi olmo. Hudo se je poškodovala in je čez nekaj dni umrla v glavni bolnišnici. Stara sta bila od 55 do 60 let in sta rajši zgubila življenje, kot da bi izdala svoje tovariše. «Kuga in poguba za osvobodilno gibanje — pripominja Ribarič — pa je bil neki Marcon ali «Davila», ki se je vrinil v partizanske vrste kot Col-lottijev agent in izdajal, dokler ga niso zajeli, obsodili in justificirali furlanski partizani».
Ribariča je zaslišal in pretepal Collotti, a ni ničesar izvedel. Zapustili so ga iz koronejskih zaporov 14. decembra 1943. «Po vojni — zaključuje Ribarič svoje pismo — sem večkrat videl enega od članov Col-kttijeve bande, ki me je bil aretiral. Najprej je bil pri civilni policiji, nato pri mestnih prometnih re-
videl, ko je prihajal iz sedeža urada za javna dela v Ul. Teatro Romano.» Kdo je to? In kje je še kakšen drug?
Kot predstavnik prizadete stranke je na včerajšnji razpravi prvi govoril odv. Dušan Mogorovich. V imenu odvetniškega kolegija je izrekel sožalje svojcem Pine Cattaruzzijeve, od katere so se včeraj poslednjič poslovili številni tovariši in tovarišice, predstavniki tržaške federacije KPI, bivši borci in aktivisti. Njen lik, zasluge in lep značaj je v pogrebnem nagovoru orisal član vodstva federacije Claudio Tonel. ki je pripomnil, da je njeno večkrat hudo ranjeno srce strlo podoživljanje ob procesu o Rižarni.
Odv. Mogorovich je poudaril, da ima proces izrazito političen pomen, da moramo pri ugotavljanju krivd za hude zločine v Rižarni poiskati vzroke. odkriti korenine, iz katerih sta vzklila in se razbohotila fašizem in nacizem. Ne sinemo pozabiti, kako se je v naših krajih fašizem razvijal v protikomunistični in protislovan-ski smeri. Poraja se v raznih krajih in oblikah, ima pa vedno isto matrico in podporo krogov, ki hočejo ohraniti svojo nadoblast, vodi pa ga nasilje, ki dovede do strahot, kot so bila koncentracijska taborišča. Za u-
Sicilski škof pojde PO RAZGOVORIH EGIPIOVSKIGA PODPREDSEDNIKA MHRARAKA V PEKINGU
na zatožno klop
danji proces, ki mora dobiti svoj pravi zgodovinsko-politični okvir.
Odv. Bogdan Berdon je poudaril:
«V Rižarni je človek postal suženj, predmet v rokah rabljev, brez nobene pravice. To je veljalo za «krive» in za «nedolžne». In kdo bi lahko določal, kdo je kriv, ali ne? Vsak, ki se ni udinjal je bil kriv. Zato se mora popraviti obtožnica in krivci morajo biti obsojeni za vse zločine.» Odv. Berdon je še pripomnil, da nikakor ni moč vključevati «guardie civico» v odporniško gibanje, in je pri tem navedel zadevni odlomek iz obtožnice, saj je ta formacija sodelovala z nemškim okupatorjem skoraj do zadnjega dne in so ji bile poverjene zaupne naloge, kot na primer spremljanje transportov v nemška koncentracijska taborišča.
Odv. Agostino Majo je poudaril, da ni toliko važno analizirati odgovornosti posameznikov, pač pa odgovornost in krivdo sistema, v katerem so lahko nastale in delovale posebne skupine, kot Einsatzkomman-do Reinhard, ki niso kršile samo kazenskega zakona, ampak predvsem naravni zakon.
Danes bosta govorila odv. Egon Flo-ridan in odv. Pasquale divello. Jutri .	„	_
in v soboto ne bo razprave, v po- plomski komisiji pri zaključnih izpi-nedeljek pa bo govoril odv. Alessan-1 tih in se seznanil z delom arhitek-dro Canestrini.	A. BUBNIČ l tov v Firencah.
RIM, 21. — Včerajšnja homilija msgr. Ubalda Teofana Stelle, med katero je castelvgtranski škof v stolni cerkvi označil kot čisto navadne prostitutke vse tiste ženske, ki se zavzemajo za liberalizacijo prekinitve nosečnosti, in to z izredno prostaškimi izrazi, je močno odjeknila v javno sti. Zlasti pa je seveda razburila pri stašinje gibanja za osvoboditev žen ske (MLD), kot tudi italijanski cen ter za sterilizacijo in splav (CISA) članica tajništva MLD Marina Poljani in koordinatorka CISA Erama Bonino sta skupno s predsednico radikalne stranke Adele Faccio naročili odvetnikom, naj sicilskega škofa prijavijo sodni oblasti zaradi obrekovanja in grobega žaljenja, s katerim je bilo hudo prizadeto dostojanstvo vseh žensk, ki se borijo za svobodno in odgovorno materinstvo.
Z druge strani bosta socialistična parlamentarca Loris Fortuna in Salvatore Frasca z ustrezno interpelacijo obvestila o zadevi predsednika vlade, notranjega ministra in ministra za pravosodstvo. Parlamentarca menita, da pomeni škofova homilija očitno zlorabo cerkvene oblasti in kršitev konkordata med državo in Cerkvijo.	—
Predavanje dr. Kurenta na univerzi v Firencah
FIRENCE, 21. — Na povabilo dr. Silvestra Bardazzija, predstojnika fakultete za arhitekturo na univerzi v Firencah, se je mudil v Italiji dr. Tine Kurent, profesor na fakulteti za arhitekturo ljubljanske univerze. Florentinskim študentom je predaval na temo «Modularna kompozicija v historični in v moderni arhitekturi». Poleg tega je predsedoval di-
LB Kitajska in Egipt podpisala protokol o vojaškem sporazumu
Kitajska bo nudila Egiptu vso možno pomoč - Kako v LR Kitajski poteka kampanja proti Teng Hsiao Pingu
PEKING, 21. — Egipt in Ljudska republika Kitajska sta danes podpisala protokol vojaškega sporazuma. To se je zgodilo pet tednov potem, ko je Egipt enostransko preklical veljavnost sporazuma o sodelovanju in o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. Najnovejši sporazum med E-giptom in LR Kitajsko sta podpisala egiptovski minister za vojno industrijo Džemal Eddin Sidki in kitajski pomočnik načelnika generalnega štaba gen. čang Kai-Čen.
Ni še znano kakšna je vsebina protokola. Zvedelo pa se je, da je vodja egiptovske delegacije Mubarak, ki je sedaj na obisku v LR Kitajski, prejel v teku več kot polurnega razgovora s predsednikom Maocetungom zagotovilo, da bo Kitajska nudila Egiptu vso svojo možno pomoč.
Današnji pogovori med obema delegacijama so trajali tri ure in pol. Tri podkomisije (vojaška, gospodarska in trgovska) so predložile rezultate pogajanj, ki so jih obe stranki sprejeli. Egiptovski podpredsednik Mubarak je dejal, da so se sporazumeli glede vseh vprašanj. Rezultati sedanjih pogajanj bodo služili kot osnova za zelo verjetno razširitev trgovinskega protokola med obema državama, ki ga bo verjetno podpisal v Kairu kitajski minister za trgovino, ki bo prišel v
IZJAVE FAŠISTA DO MM J A PRED POROTNIM SODIŠČEM V TURINU
Z Borghesejevim načrtom o državnem udaru sta bila seznanjena najmanj dva ministra
Andreotti in Tanassi naj bi ne ovirala «črnega princa» med njegovim podtalnim rovarjenjem * Na procesu v Arezzu Tuti obtožen ateniatov na železniške proge
TURIN, AREZZO, 21. — Sredi nih obmorskih predelih Dalmacije.
•in tiimiiiiiiinHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiivMiiiiiiiiiiiimiiiiiimitiiiii Hlinili iiiiiiiiHiiHiiiiiuiiiiimiiiii ti
POMORSKA PRETEKLOST
(Nadaljevanje s 4. strani)
ijati plavajoči dok, v katerega je mogoče spraviti ladje do 25.0U0 ton nosilnosti. Proizvodni program zaposluje od 450 do 500 delavcev, pretežno visoko kvalificiranih ter razvejano kooperacijo z drugimi industrijskimi podjetji. Kot vemo, je ladjedelstvo pogonska veja tudi za druge vrste industrije in obrti ter zato pričakujemo, da bo pripomogla k dopolnitvi gospodarske strukture obalne regije, _ ki ima zdaj pretežno terciarni značaj.
Ribištvo je imelo že v preteklosti na zahodni obali Istre globoke korenine in to zlasti v Izoli, kjer so že iz časa Avstrije delovale velike tovarne ribjih in drugih konzerv. Po vojni je bilo ribiško ladjevje in njegova oprema modernizirano tako, da je bil z mnogo manjšim številom enot in poklicnih ribičev (danes imamo 22 večjih ladij in okoli 180 stalnih ribičev) dosežen, če vzamemo poprečje 1971-74, dvakrat večji ulov kot pred vojno.
Da bi vzgojili potrebni kader — z izselitvijo večine italijanskih poklicnih ribičev je nastala vrzel v priučenem kadru — je bila odprta 1951. leta pri piranski srednji pomorski šoli ribiška šola, ki je delovala najprej kot enoletna, nate dveletna in pozneje triletna z eno prikinitvijo do šolskega leta 1970-71. Na njej je diplomiralo 114 ribičev navtikov in strojnikov.
Edina dejavnost, v kateri smo zaostali, je solinarstvo. Med leti 1920 in 1962 je znašal poprečni «pridelek» okoli 21.500 ton letno, od tedaj pa do 1974. leta komaj 5.700 ton. Površina solin se je zmanjšala od 628 ha na 300 ha. Število solinarjev, ki so pobirali sol na majhnih zaključenih solinah, je začelo upadati že na prehodu iz 19. v 20. stoletje, dokončno pa je ta sistem izumrl v zadnjem desetletju. Sedaj predvidevajo ponovno aktiviranje in rekonstrukcijo okoli 300 ha solin na levem bregu Dragonje, tako da bodo vključene še v delujočo in tehnološko sodobnejšo enotno solino na desnem bregu. Po no-
vem izpopolnjenem sistemu naj bi poprečna proizvodnja znašala 30 tisoč ton.
Naj omenimo še pomorsko znanstveno raziskovanje. Na tem področju se moremo pohvaliti le z morsko biološko postajo v Portorožu, ki je bila ustanovljena kot samostojna enota Instituta za biologijo univerze v Ljubljani, potem ko je bil leta 1967 ukinjen Zavod za raziskavo morja. Morska biološka postaja sodeluje z raziskovalci raznih univerz, med njimi tudi s tržaško. Leta 1975 ji je medvladna oceanografska komisija OZN podelila status regionalnega izobraževalnega centra za ekologijo Sredozemlja in pripada-počih področij. Postaja se ne ukvarja z morsko ekologijo v ožjem smislu (ribištvo, varstvo morskega okolja itd.), ampak sega tudi na druga področja znanosti, ki so povezana z izkoriščanjem prednosti obmorske lege.
Izredno pomemben za raziskovanje naše pomorske preteklosti je pomorski muzej v Piranu, ki je bil ustanovljen 1967. leta in je bil imenovan po Sergeju Mašeri, ki je leta 1941 žrtvoval svoje življenje, ko je razstrelil jugoslovansko vojno ladjo, da bi ne padla v roke okupatorja. Delavci muzeja so napisali že nekaj razprav o tem še malo raziskanem poglavju naše zgodovine.
Precej gradiva bomo našli tudi v študijski knjižnici v Kopru, ki je pripravila bibliografijo «O morju in pomorstvu», v kateri najdemo nad 1000 del s teja področja, bibliografijo člankov o pomorstvu tržaškega časopisa «Edinost» od leta 1876 do 1928 ter bibliografijo člankov in razprav, ki so jih objavili do 1940. leta drugi slovenski časopisi, ki so izhajali v Trstu, Gorici in drugje na Primorskem.
Ne gre samo za zgodovino Slovencev, ampak za spoznavanje pomorske preteklosti področja, na katerem živimo in ki smo jo obiskovali bolj ali manj vidno in uspešno skupno z italijanskimi prebivalci in tudi pripadniki drugih narodov, ki jih je sem privabila izredna geopolitična lega Severnega Jadrana.
vzdušja naraščajoče napetosti, ki so ga ustvarili reakcionarni krogi pod krinko samozvanega skrajnega levičarstva in proletarstva z bombnimi atentati na karabinjerske postojanke, stanovanja sindikalistov in avtomobile naprednih političnih predstavnikov, zlasti pa s požigi tovarn, ki so v resnici naperjeni proti delavstvu, in to ob potuhi določenih vladnih krogov, se v Turinu in A-rezzu vzporedno odvijata sodni o-bravnavi proti skrajnodesničarskim tolpam razpuščenih gibanj Ordine nuovo ter Ordine nero in proti tako imenovani nacionalni revolucionarni fronti (Fronte nazionale rivoluzionario). Obtožence na obeh procesih veže dolga črna nit, ki je sestavni del neofašistične oziroma neonacistične mreže, razpredene daleč po Evropi. Že samo dejstvo, da sta med obtoženci Mario Tuti, ki se je svoj čas udeležil «črnega vrha» v Franciji, kjer so kovali načrte za vzpostavitev «novega reda», seveda protikomunističnega, v Italiji, in Francesco Donini, pomemben ali morda celo ključni vezni člen med italijanskimi fašisti in ustaši, k; bi radi spravili na kolena Jugoslavijo, dokazuje, da turinski ir proces v A-rezzu preraščata meje prevratniškega delovanja v Italiji in dajeta konkretno možnost sodnikom, da pokažejo dobro voljo m slednjič le raziščejo, kam pravzaprav v resnici vodi črna nit. Morda bi jim uspelo razkrinkati tujo velesilo, ki podpihuje tukajšnje prevratništvo, toda kaj, ko bi morali v tem primeru nujno uperit; kazalec tudi proti nekaterim vidnim italijanskim politikom...
Na turinskem porotnem sodišču gre za drugi del obravnave proti 41 pripadnikom gibanj Ordine nuovo in Ordine nero, ki sta bili svoj čas razpuščeni na ukaz rimskega sodstva. Obtoženi so prevratniškega delovanja za zrušenje demokratične u-reditve v državi, oziroma, da so se s polvojaškimi vajami in podpihovanjem javnih neredov pripravljali na desničarsko revolucijo, ki bi jim o-mogočila odpravo političnih strank sindikalnih organizacij in ustavnih svoboščin. Prvi del procesa se je zaključil konec marca.
Med drugimi je bil danes popoldne zaslišan 44-letni Francesco Donini, glavni tajnik zveze skrajnodesničar-ske «unione socialista nazionale», vi den predstavnik skupin «gruppi dannunziani», vsedržavni tajnik gibanja «movimento di ricostruzione nazionale» in glavni urednik revije «Italia e Popolo». Bolonjskega fašista so aretirali 13. t.m. na ukaz namestnika državnega pravdruka dr. Nunziata zaradi posesti, uvoza ter izvoza razstreliva in poskusa terorističnih izpadov v Jugoslaviji. Dejansko je Donini, ki se ima za predstavnika samozvane «istrske in dalmatinske vlade v izgnanstvu» ter je v tesnih stikih s fantomatično «fronto za o-svoboditev Kvarnera» in menda tudi še z nekakšno «fronto za osvoboditev Istre», ki je s svojimi turobnimi gesli zamazala npr. zidove v bližini tržaškega velesejma, naročil ustaškim tolpam izvedbo bombnih atentatov v najbolj obljude-
Izpade je izrecno naročil po nalogu Francoza C. Dolbeauja ustašu Vinku Barišiču, ki ga je splitsko sodišče v začetku tega leta med procesom proti zločinski sedmerici obsodilo na 20 let zapora. Donini je imel tesne stike tudi s tržaškimi fašisti (tržaška kvestura razpolaga v tej zvezi z zajetnim dosjejem), nasploh pa so italijanski fašist, bili že dolgo povezani z ustaskiim elementi, ki naj bi sodelovali celo pri pokolu na Trgu Loggia v Brescii.
Donini, ki je sicer zaprt v Ferrari, ni med pričevanjem posredoval nobenih novosti, pač pa je izrecno poudaril, da sta olla med pripravami na državni udar, ki ga je hotel izvršiti pokojni «črni princ» Junic Valerio Borghese, o tej zadevi dobro obveščena najmanj dva italijanska ministra. To naj bi bila Andreotti in Tanassi, ki naj bi po izjavah Garcia Rodngueza, enega največjih obtožencev na turinskem procesu (Donini trdi, da je Garcia povezan s špansito obveščevalno službo), celo pomagala Borgheseju pri uresničevanju prevratniškega načrta. Bolonjski fasist ni kaj prida povedal o «črnem vrhu» v Lyo-nu leta 1974, dejal it- le, da so se ga udeležili štirje predstavniki neofašističnega misovskega gibanja (MSI), pa tudi, da sploh ničesar
ne ve o delovanju Ordine nuovo in ker je osumljen, da je februarja Ordine nero. Sodna obravnava se i letos poskušal pobegniti iz jetnišni-nadaljuje jutri dopoldne z govorom | ce z Robertom Masettijem. To so javnega tožitelja, nato pa s posegi i same kvante, Maséttija še poznam vsfh 27 branilcev.	----- -
Na procesu proti «nacionalni re
volucjonarni fronti», ki je nastala tako rekoč na razvalinah gibanj Ordine nuovo in Ordine nero, se je razprava vrtela predvsem okoli položaja zloglasnega «črnega geometra» iz Empolija, se pravi Maria Tutija, ki mu je prizivno sodišče nedavno potrdilo dosmrtno kazen, ker je, kot znano, hladnokrvno ubil dva poliesta in ranil tretjega. Po njegovem pobegu v Francijo so ga na zahtevo rimskih obiasti Francozi vrnili Italiji. Tuti je z drugimi devetimi pajdaš; obtožen bombnih a-tentatov na železniško progo Rim — Firence v bližini Arezza v noči od 31. decembra 1974 na 1. januar 1975 ter v dneh 6. in 7. januarja lani (eden od atentatov le po golem naključju ni povzročil strašnega pokola), razen tega pa še: obnovitve fašistične stranke z ustanovitvijo «nacionalne revolucionarne fronte», ki je očitno zrasla iz ostankov izrazito fašističnih gibanj ON.
Fašist iz Empolija je pred sodnim zborom protesciral, ker mora še vedno bivati v samici (zaprt je
ne, je oholo pripomnil.
Časnikarjem, s katerimi je bil dokaj zgovoren, je Tuti izjavil: Kaj kmalu vam razkrijem nekaj zanimivega, nekaj, kar bo dvignilo precej prahu. Nekaj o dogodkih na žu panstvu v Empoliju. Več seveda ni povedal, pač pa je nedolžno priznal, da se je po umoru dveh agentov najmanj štirikrat vrnil v Empoli, ne da bi ga kdor koli skušal ustaviti. Na kraju današnje obravnave je še dejal: Procesu bi raje sledil kot gledalec, no, nič ne de, ne nazadnje bo vsa reč kar zabavna... (njegov branilec je namreč zaman zahteval, da sodniki odložijo obravnavo proti Tutiju zaradi atentatov na vlake, češ da so Francozi pristali na ekstradicijo samo v zvezi z ubojem policijskih agentov).
WASHINGTON, 21. — V zadnjih 12 mesecih so se cene na drobno v državah članicah Mednarodnega denarnega sklada dvignile povprečno za 12,1 odstotka. Najbolj, in sicer kar za 340 odst. so narastle v Čilu.
Znižale so se le v treh deželah, in v kaznilnici v Volterri). V resnici ' sicer Indiji (za 5,6 odst.), Gvatemali so ga izolirali od drugih jetnikov, ' in Singapuru.
egiptovsko glavno mesto prihodnji mesec.
Takoj po podpisu vojaškega protokola je Mubarak priredil za svoje kitajske goste slovesen sprejem na katerega pa niso bili povabljeni diplomatski predstavniki in niti tuji časnikarji Po posrednih pričevanjih je znano le, da so govorniki na sprejemu poudarili svoje popolno zadovoljstvo glede doseženega sporazuma. Kot je znano, so sovjetski diplomati in diplomati drugih šestih držav evropskega Vzhoda zavrnili povabilo, da bi se prejšnji ponedeljek udeležili slovesnega kosila, ki ga je pripravil kitajski ministrski predsednik Hua Kuo-Feng.
Kitajskih razgovorov se je udeležilo 36 egiptovskih funkcionarjev iz vrst visokih častnikov in strokovnjakov. Delegacija bo jutri obiskala pekinško vseučilišče, ki je eno od najbolj aktivnih središč cedanje politične kampanje proti desničarskemu revizionizmu. Jutri popoldne bo delegacija obiskala še Šanghaj in neko drugo mesto, od koder oo odpotovala v Iran.
Medtem se po vsej LR Kitajski nadaljuje kampanja proti desničarskim revizionistom, se pravi v bistvu kampanja proti politični usmeritvi, ki jo je zastopal in jo morda še zastopa bivši podpredsednik Teng Hsiao Ping. Najnovejše vesti glede te kampanje pa prihajajo iz Kunminga v pokrajini Junnan, ki je ena od najbolj oddaljenih od Pekinga. Hkrati pa te vesti pojasnjujejo tudi, vsaj deloma, metode sedanjega političnega boja na Kitajskem. V Kunmingu je v ospredju napada sam predsednik pokrajinskega revolucionarnega odbora ter prvi sekretar KP Ča Či-Jun, katerega so na več stenskih časopisih obtožili, da je javni sovražnik revolucionarjev, nacist in voditelj, ki zavaja na kapitalistično pot. Na nekaterih stenskih časopisih piše, da se zadeva s temi voditelji ne bo dobro končala. Še posebej pa jih dolžijo, da so se uprli navodiiom centralnega komiteja partije (dokumenta št. 4 in št. 5).
Vse kaže, da je polemika zelo razgibana, toda na splošno je ozračje povsem mimo. Prvič se je zgodilo da so tuji časnikarji lahko nemoteno odšli v Junnan ter prebirali vse zidne časopise ne da bi jih kdo motil. Opazili so, da posebno zvečer velike skupine mladeničev gredo skozi mesto z zastavami ter vzklikajo Maocetungu, centralnemu komiteju partije ob odobravanju dveh resolucij od 7. aprila (imenovanje Hua Kuo-Fenga za predsednika in odstranitev Teng Hsiao Pinga). Vse kaže pa, da se ta revolucionarna dejavnost izživlja do sedaj v glavnem na mestnih zidovih.
Zanimivo je v tej zvezi dejstvo, da je partijski voditelj v Kunmingu še vedno na svojem mestu, kakor so tudi na svojem mestu drugi voditelji v tej pokrajini. Neki predstavnik urada za zunanje zadeve pokrajine, Huang Feng-Li je dejal časnikarjem: «Nova ustava določa, da vsakdo lahko izraža svoje mnenje na stenskih časopisih. Ta je ena od številnih oblik demokracije v naši državi. Gre za način s katerim množice lahko izvajajo svoje nadzorstvo. Vendar pa vse tisto, o čemer se bere na stenskih časopisih, ni vedno nujno pravilno, prav zato ker lahko kdorkoli piše, kar hoče. Resnica se porodi v teku dogodkov, ki vzgajajo množice, voditelji pa lahko popravijo svoje na-
pake. Tovariš Ča je še vedno na svojem mestu, pravijo da je povezan s Teng Hsiao Pingom, toda to bomo šele ugotovili.»
Naraščanje tujih naložb v Ameriki
NEW YORK, 21. — Tuje naložbe v ameriško industrijo polagoma naraščajo. Po podatkih ustanove za gospodarske raziskave «Conference Bdard» je bilo v prvem letošnjem trimesečju 54 takih naložb proti 40 v ustreznem obdobju lanskega leta. V vsem 1. 1975 jih je bilo 161 proti 249 v 1974.
MOSKVA, 21. — Za novega sovjetskega veleposlanika v Tokiu je bil imenovan bivši kmetijski minister Dmitrij Poljanski. Nasledil je Olega Trojanovskega, ki je bil poklican na drugo službeno mesto.
KRALJIČINE
NEVŠEČNOSTI
LONDON — Angleška kraljica Elizabeta je predsinočnjim priredila slovesen sprejem ob priložnosti svoje 50-letnice rojstva. Gostje so plesali vso noč, le okoli polnoči so prekinili zabavo ter enoglasno zapeli zdravico «Happy birthday to you».
Vse bi se dobro izteklo le če bi bil navzoč tudi ministrski predsednik Callaghan. Ta je baje prosil kraljico, naj mu dovoli da se ne udeleži sprejema, ker je preveč obremenjen z delom. Njegova odsotnost je sprožila v Angliji ostre polemike. Mnogi so zamerili Calla-ghanu, češ da so nekateri drugi predsedniki vlade orihiteli tudi iz najbolj oddaljenih krajev, da bi bili na sprejemu ob kraljičinem rojstnem dnevu. Drugi pa branijo predsednika, ker menijo, da je zares preobremenjen z delom.
Včeraj pa je v čašo veselja in radosti kraljice Elizabete kanila še ena kapljica grenkobe. Prav njen konj «Candlewick» se je, na tekmi spodtaknil ter pokopal pod seboj princeso Ano. Kraljičina hči je za kratek čas izgubila zavest. Baje si je poškodovala hrbtenico.
Odslej še umetni kaviar
MOSKVA, 21. — Sovjeti, ki že od nekdaj slovijo po okusnem kaviaru, so prišli na zamisel, da bi to sp^* ciahteto lahko tudi umetno pridobivali. Neko moskovsko podjetje se J® temu posvetilo že pred časom, vendar je sovjetski tisk vest prinesel šele sedaj. Dnevna proizvodnja u" metnega kaviara se suče okrog 200 kg in pravijo, da ta kaviar prav v ničemer ne zaostaja za tradicionalnim, ki sestoji, kot znano, iz jajčec dveh okusnih rib, belug in jesetra. Umetni kaviar izdeluj®.]^ iz jajčne beljakovine, simine, ribi1 maščob, rastlinskih olj in soh dodatkom vode.
najbolj ugodna
POLICA 4R
Polica «4R» je najbolj poceni
izmed vseh avtomobilskih polic: spodnja razpredelnica to potrjuje. Zelo visoke garancije (100/30/10 milijonov) nudijo maksimalno mirnost in gotovost.
Dalje v garancijah so vključeni tudi sopotniki.
Vse to po zaslugi fransiže (30.000 lir, ki se lahko zniža na 25.000 po dvet letih brez nesreče).
Fransiža je edini način, ki daje možnost
pri avtomobilskem zavarovanju, da je cena primerna
ter odnos z zavarovancem jasen in enostaven.
REGISTRACIJA
TIP
POLICE
FISKALNE KM			
Do 10 V	10 - 12	12 - 14	14 - 18 -J
Lloyd Adriatico
ASSICURAZIONI -
poiščite v «PAGINE GIALLE» pod geslom «ASSICURAZIONI» agencijo Lloyd Adriatico, ki Vam je najbližja.
r "4R"	37.900	55.500	61.100 79.300j
BONUS MALUS	50.820 | 74.445	81.900 |106.365
POGOJENI ^ POPUST	45.465 | 66.465| 73.080 | 95.025 J
Polica «pogojeni popust» predvideva v primeru nesreče 41% poviška premije. Poviški za polico «bonus - malus» pa so od 16/© do 147%, medtem ko so znižanja od 13,50% do 25%.