Št. 57. V Gorici, dne 14. maja 1901. Izhaja trikrat na teden t- Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, getrtek in soboto, zjatranje lz-danje opoldne, veeerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld., 6«60 pol leta........6 , 60 , , 3-30 . eetrt leta ........3 „ 40 „ „ , 1*70 ¦ TosainiSne Številke stanejo* i0-#w. L^^ .^^^ _ ^ Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabriSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure, Ka naročilu brez doposlaue naročnine se ne oziramo. „PBIMORE€" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto, 3 KJM) h ali gld. 1-60. cSo2a> in »Primorec* se prodajata"? Gorici v to-bakarni Schwgrs v Šolski ulici in Joilersitz v Nunski ulici; — v Trstu, v tobakarni Lavrenfiič na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje.) Tečaj XXXI. , IStTO ¦Bt. 7 v Gorioi v I. nadstr. voriti vsaki dan od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah 12. dop. UpravniStvo št 11. [o le uredništvu. in druge reSi,' katere ne :Ava, naj se pošiljajo le Oglasi In poslanica «e raSunijo po petit-vrstah, Se tiskano i-krat 8 kr., 2-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — vsBje črko po prostoru. Naročnino lu oglase Je plačati t«»co Gorica. „«ort5ka Tiskarna" A. «abrS5ek tiska in zalaga razen «8o8e» in .Primorca, še .Slovansko knjižnico*8, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov knjižnici • se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Vatli vpnUije iz »citieia pphrstva v Gorici. Zadnji čas prav močno vzburja duhove po mestu vprašanje električne razsvečave, oziroma nadaljevanja pogodbe s staro plinarno. Ha prvi pogled se zdi, da je to vpralanje vitalnega pomena ne le za gospodarski prospeh mesta, marveč da sega tudi v politično življenje italijanske stranke. Toda to je le navidezno, kajti v istini smo prepričani, da je vse to vihar v kozarcu vode brez posledic in brez globokejsega pomena. Zaradi tega se že za naprej zavarujemo, da morda hočemo segati v to politično gibanje v mestu goriškem, ter kralkomalo izjavljamo, da si hočemo ogledati to vprašanje zgolj z nepristranskega nepolitičnega stališča kot meščani goriški, katerim mora biti tudi na tem ležeče, kako m to ali drugo gospodarsko vpralanje reši. Pa tudi pri tem te nočemo ogrevati in niti najmanje uplivati na vodilne kroge, še rnanje pa morda dajati svojo pripomoč onim krogom, kt le postavljajo v bran sedaj gospodujoči stranki. Prepričani smo namreč trdno, da je vsa ta opozicija, katera se kaže pri tem vprašanju proti mestni upravi in gospodujoči stranki, skrajno umeteljna m nima prave zaslombe v prebivalstvu. Ostajamo pri celi stvari neverni Tomaži, in dokler ta navidezna opozicija ne pokaže resne volje in tudi vtpeht, smatramo celo stvar, kakor že gori rečeno, le za vihar v kozarcu vode. Vprašanje samo na sebi, za katt-ro gre, pa je jako zanimivo in bi utegnilo tudi prav močno uplivati na bodoče gospodarstvo mesta. Pogodba s staro plinarno poteče 23. t. m., in mestna uprava bi se morala za časa baviti z vprašanjem: ali nadaljevati to pogodbo, ali pa skleniti novo s kako drugo družbo, oziroma prevzeli razsvečavo v lastno režijo ali že & plinarno ali elektrarno. Mestna uprava pa, kakor po navadi, ni storila nujne svoje dolžnosti in se ni bavila toliko resno s tem vprašanjem, kolikor bi njega važnost zahtevala; le le v zadnjem hipu, in še tedaj le navidezno, je storila nekaj. Kakor rečeno, pogodba poteče 23. maja t. 1. in za 5. aprila t. 1. si je preskrbela mestna uprava ponudbe različnih tvr.lk za plinarne in elektrarne naprave in 13. aprila je mestni svet s IG glasovi proti onim gg. inženirja Luzzatto, ,nf, ki bodisi kot pokorni sluge, ali iz lahkomiselnosti, ali radi ljubega miru potrjujejo take nizke cene in to tudi v škodo producentov, so deležni I sleparije in imajo precej kosmat greh na I svoji vesti. Se ve, da za to dobe prej od- J vezo, kakor če povedo, da borejo »Sočo« aH »Primorca«. I pa kaj, saj radi tega jim ni treba tudi k spovedi, ker po načelu gg. nuncev in klerikalcev (kakor .Gospodarska zveza« na Kranjskem) vlado slepiti, ni greh. Sedaj molčim, ali v prihodnje, če zvem, da kateri župan potrdi tako sleparijo, vržem ga v »Sočo* in žehtal ga bom toliko časa, dokler se ne poboljša. Vas pa gg. nunce vprašam: Kaj ni to sleparija ?! Vemo, da vaše načelo j je: »Vlado in oblastnije slepar i ti, ni greh". Povejte! Kaj pa je greh? Vi nunci stelako predrzni (vidite, gg. župani, to sle vi vzrok, ker jim potrjujete nizke cene l), da sleparite vlado na dva načina: 1. Pokladate tako majhno fasijo, da vam vlada Se doklada iz verskega zaloga k vadim že tako mastnim plačam. 2. Polnite napovedno polo za osebni davek po fasiji tako, da pri vseh zgoraj navedenih dohodkih, kojih vam ne vzame nobena uima, plačujete manj osebnega davka, kakor kmet, ki proda polovico t. j. okroglo 25 hI. manj vina kot vi in ima še preživeti večkrat obilo družino. Vi pa, ki imate poleg | okroglih 2000 K za vino, stole, maše, žito, I jajca, jezike in radodarne doneske revežev, vrh vsega tega jočele in javkate po taktu akademične izobraženosti, da imate majhne plače, da ne morete izhajati itd. — Sicer se vam pa sred vašega telesa spredaj in zadej pozna, da trpite veliko lakoto, kakor se tudi marsikomu izmed vas na nosu bere, da bo | umrl za žejo. j Bal sem se za Vas, g. urednik I Povsod j je zašumelo, da je vložil znani očka iz Ri- j hemberga tožbo zoper vas. Sicer pa je bil moj strah, kakor drugi strahovi, znotraj votel, okolu kraja prazen, ker vedel sem, da je tako, kakor sem zadnjič pisal, — kosmata vest, katere ne obrije tudi tisti imenitni J 19. tisk. zak., naj se ga pa očka Furlaničer poslužuje, kakor in kadar mu drago. Se eno prošnjo imam do Vas, goap. uredniki Nekdaj smo imeli' na Vipavskem dva »kopitarja, oba Laha; sedaj je ostal jeden Lah Marko in nastopil Slovenec Tone. Kateri je boljši ali Marko z Laškega ali Tone s Sempaskega ? To bi rad vedel Vam udani »Antiklerikalec". la Ajdovščine, 12. maja 1901. — Dopisnik v 55. št. »Soče« hvali tukajšnjega župana gospoda Antona Lokaija, graja občinskega zdravnika gospoda H. Finka. — Naš gospod župan je res mož, na katerega smo lahko ponosni; v tem obziru se popolnoma vjemam z dopisnikom; ne morem pa odobravati, da dopisnik na tak način prijema dr. Finka; Proti takemu napadanju kot uradnik odločno protestujem in ga smatram neprimernim, nepotrebnim in krivičnim ter ne samo napadencu ampak tudi tukajšni občini škodljivim. Jaz s tem dopisom nočem stopiti proti delavcem in trditi, da je gospod dr. Fink proti njim vedno prijazno in po njih željah postopal; prav lahko je mogoče, da se je temu ali onemu delavcu res zgodila krivica, če ni dobil zdravniškega spričevala, ko je bil za delo nezmožen. Lahko je mogoče, da je dr. Fink proti njim pretrdo aH odurno postopal; zato pa ni treba brž na njem javno zlomiti palico, kakor je storil dopisnik v 55. št .Soče" ter mu s tem delati škodo. Ako delavci in dopisnik niso zadovoljni z gospodom zdravnikom, naj bi se bili obrnili s svojo pritožbo na gospoda župana, in če bi to ne pomagalo, na tukajšno občinsko starešinstvo, ne pa z občinskim zdravnikom tako nekako pometati ter mu jemati potrebno avtoriteto ne samo v občini, ampak med vsemi čitatelji »Soče«, — Tako se ne srne postopati, če dopisnik noče, da pride Ajdovščina v slab glas in se je bodo ogibali ne samo zdravniki, kedar bode služba zopet razpisana, ampak tudi uradniki, ki ne mislijo pustiti, da bi jim kdo na hrbtu drva cepft — Ajdovščina že tako sama na sebi pudaja uradnikom malo mičnega. —Kaste; pomanjkanje zanesljivo dobre pitne vode; nagla menjava temperature; revmatizmi; huda burja; prah; truma tuberkuloznih ljudij itd., vse to ne vleče na se. Ako se uradnikom Se na tak način zastruplja tisto male zadovolj-nosti, kar jim je še ostane, čutili bodete nasledke na sebi in svojih otrocih najbolj Usti, ki ste za vedno navezani na Ajdovščino; I uradniki bodo v smislu Kristovih besed po-gostoma otresali z oblek vaS prah in odhajali iz nehvaležnega trga. To bode Ajdovščini več škodovalo nego njim. Nikar torej ubiti z muho na človeku tudi človeka samega! Če so kje pomanjkljivosti ali napake, naj se odpravljajo, pa korektno kakor delajo zreti in izkušeni možje. Ker se je zamera krajevnega pomena med dr. Finkora in nekaterimi delavci po dopisniku v 55. št. .Soče* objavila datee okrog, je dolžnost ajdovskih občinarjev, da povrnejo svojemu zdravniku ugled, ki mu ga je uzel dopisnik v večji ali manjši meri, da ne obtiči, na nas madež nehvaležnosti. Gospod dr. Fink je dobil pri nas pred onimi leti kot najbolje kvalifikovani prosilec službo občinskega zdravnika. Odlikoval se je v teku 8 let posebno še s svojo spretnostjo pri nevarnih in težkih porodih in vravnavanju in zdravljenju zlomljenih ali težko poškodovanih udov in nevarnih telesnih poškodovanjih. Odkar je on tukaj, ni bilo smrtonosnih porodov. Bilo je sicer v Ajdovščini in okolici več težkih in nevarnih porodov, a ž njegovo pomočjo so se vsi srečno izvršili. Brez njega bi bila marsikatera mati, ki je sedaj zdrava j med svojimi otroci, že pod zemljo. Dopisnik v 55. št. »Soče" najbrž ne ve, kaj je težek porod; zato tudi ne more ceniti izdatne zdravniške pomoči ob takih prilikah in prijema zdravnika kakor kakega pastirja, ki ni storil kaj po gospodarjevi želji. Gospod zdravnik dr. Fink je sam trdnega zdravja. On opravlja svojo službo brez odlašanja in vestno ob vsaki uri po dnevi in po noči ter naglo in vspešno pomaga, ne da bi zahteval visoko odškodnino, i On je že od narave nekako usposobljen za specijalista v porodništvu. Naše ženstvo bi j moralo na to obračati svojo pozornost, Ida dobi v najnevarnejših slučajih dobro zdravniško pomoč ter v tem obziru upljivati na svoje može. Pri zdravniku se ne gleda ali s strankami bolj ali manj uljudno postopa, ampak na to, kako pomaga, kadar gre za življenje. Pri tem ne smemo pozabiti, da tudi stranke ne hodijo vedno v rokavicah k zdravniku, držeč se,bon tona".— Pomisliti je dalje, da je gospod dr. Fink kot tvorniski zdravnik večkrat v težavnem položaju. Delavcev interes zahteva, da delavec dobi zdravniško spričevalo, kadar se čuti nesposobnega za delo; v interesu tvorniških delničarjev in okrajne bolniške blagajnice je pa, da nihče ne izostane od dela, če ni res prisiljen. — Marsikedaj je težko določiti, ali je delavec zmožen za delo ali ne, ker Človek ni kakor steklena posoda. V marsikaterem slučaju bi najmodernejši Eskulap ne zadel pravega. Zaradi povedanega sem kot uradnik proti dopisu v 55. št. »Soče", kolikor zadeva tukajšnjega občinskega zdravnika, svetujč ob jednem delavcem, naj sile pomagajo, kadar jim kaj ni prav; naj se pa to godi na primernejši način, kakor si ga je izvolil dopisnik v 55. št. »Soče«. Odpravljajte napake, ki vara škodujejo, a vedno tako, da z muho ne ubijete tudi puščavnika in da po kopanju ne vržete z vodo tudi otroka na gnojišče in da mičkenih rečij, ki se prav lahko ob svojem času na svojem mestu dajo poravnati, : ne spravljate na velik zvon. Glasnik iz uradniškega kroga. Dostavek uredništva. — Dopis priobčujemo kot protiglas prejšnjemu dopisu z dostavkom, da smo prejeli tudi od društva za podporo rokodelcev v Ajdovščini potrdilo, da prejšnji prvi dopis je popolnoma resničen. Izrekamo željo, da se ta spor lepo mirno i poravna ter odpravi povod nevolji, naj že bo tu aH tam! Od nekod. — (V odgovor k dopisu v »Gorici« z dne 27. aprila 1901. št. 33. z napisom »Iz zahodnih Brd«.) Gotovo mora biti ta dopis skrpucan od kakega farškega revšeta, kateri ne dela drugpga nego ljudi hujska, izziva in obrekuje. Najbrže mu je popski klub dan sv. Jurija 23. aprila v Kožbani kaj takega naroči), sam pa ubogi nevednež nespametno v dan trobi o domišljavih rečeh, kar so mu morda drugi več ko gotovo naložili. Klobasami dopisnik, »3tatura piecola, ma che capo/' se je zaletel s svojo neumnostjo, pardon, s svojo inteligenco v g. Kostanjevca, podžupana kožban-skega, ker on noče plesati, kakor mu drugi j godejo, da bi stavil sovraštvo proti velespo-I štovanemu in prijaznemu podžupanu. Oh, I zlobni, ničvredni klerikalci, saj dober je Bog, da Vas kar nemudoma ne kaznuje, ko tako j zlobno lažete! Tako sramotni dopis si upajo j spraviti na dan! Te farške bombe pač ne vstrašijo g. podžupana in ga ne ugonobe, ampak oni farško-klerikalni klub jih dobi po I ušesih, da enkrat zgubi tisto svojo surovost. — Nato se odgovarja in pojasnuje: Mirnik nima nobenih podružnic, ampak je samostojno katastralna občina, mnogo večja kakor Kož-bana, ki plačuje 800 gld. več izravnega davka kakor Kožbana. Dne 29. marca ni imelo občinsko starešinstvo kožbansko nobene seje, lahko pa da kaka črna banda je imela isti dan kako privatno sejo., Podla laž je ta, da bi bil g. podžupan ! Kostanjevec napadal g. župnika kožbanskega. j Reč je bila tako-le: Obč. seja je bila dne j 21. marca, a ne kakor trdi dopisnikjjče pa J tega ne "verjame, naj si ogleda zapisnik one seje, kjer bo videl datum. Ista seja je bila pričela med 9V, in 10 uro, udeležila se je j pa ni cela dvanajstij«, ampak samo li starešin z županom vred. Kmalu po otvoritvi seje dojde tudi oni renf-penf, kateri je hotel morda namestovati neprišlega starešino g. Lesico iz Skrljevega, ker trdi dopisnik, da je bila dosla cela dvanajstija. Na dnevnem redu je bilo več točk. Prva je bila pretresovanje računov za leto 1900.; razpravljanje je trajalo do popoldne; opoldne se seja pretrga in starešine odidejo, da si kaj podlože pod zobe. Okoli ene ure se starešine spet zberejo v občinski pisarnici in seja se nadaljuje. Potrdilo se je občinske račune, ali med tem že dojde »ta črni". Prva točka končana, pride zdaj druga na dnevni red, in sicer tajnik prečita odlok deželnega odbora o zadevi dveh obmejnih cest. Prvo se je prečitalo odlok ceste, ki bi peljala čez Vrhovlje-Kostanje-vico, slednje od druge in sicer prepotrobne črte Golobrdo-Britof. Na to predlaga ;<^d~ župan g. Kostanjevec, naj se sprejme in dovoli prispevek za slednjo prepotrebno cesto ali sploh za vse tri, za ono po vrhu črta Vrhovlje - Kostanjevica, Golobrdo-Britof obmejna črta ter za kožbansko nameravano črto ob potoku Kožbanščcku; za ono prepotrebno cesto Golobrdo-Britof v znesku še premankljivih 10$, kar manjka še županstvu Kožbana donesti. (Pa vendar županstvo Kožbana tej cesti ovira in neče nič o tem slišati, kajti sam župan BJažič se je izrazil: Bog varuj, če bo ta cesta, kaj storimo potem s svojimi drvi.) Podžupan Kostanjevec v daljem prijaznem govoru priporoča to cesto in uljudno prosi gg. svetovalce, naj vsi soglasno pritrdijo njegovemu predlogu, pripo-mnivši: da zdaj je čas, da se stvar reši (sicer za črto Golobrdo-Britof ob Idriji) in bii bi vnebovpijoči greh, ako bi pustili, zgubiti se tako ogromno svoto, namreč: od vlade 80*, od deželnega zbora 10% in 10%, ki je že tudi občina Anhovo določila, ter samih 10% bi imela založiti Kožbana v daljavi 2 in pol km, kjer ni tekla cesta. Zaključivši svoj govor, opomni gg. svetovalce, da ako tega ne bi hoteli sprejeti, bi se napravilo veliko škodo in pogubo celi idrijski dolini in vsem prebivalcem onkraj hriba kožbanskega, pripomnivši: saj vem, da ostanem v majšini, (sicer on je menil, da katastral Mirnik ima majšino v občinskem zastopu, ako ne bi prestopil kaki tudi iz kožbanskega.) Na to skoči župnik kožbanski, ki nosi oni znani »epiteton ornans* — — — po koncu kakor puran ter »gudr-gudr* začne se zaničljivo smejati in napadati g. Kostanjevca, češ: če nimate zdaj večine, zakaj niste zmagali pri občinskih volitvah, ter dražiti g. svetovalce, da te ceste Kožbanci ne potrebujejo, in da ni treba dati nobenih prispevkov zanjo. Kdo torej ovira? In če prav Kožbanci le ceste ne potrebujejo, je ne potrebuje skoro cela občina ? S tem i je župnik napravil veliko zmešnjavo, in tudi Kostanjevec. seveda lahko vsak sodi, da je ¦ bil razžaljen in da je župnika primerno oštel. I Ali zlobna laž je, da bi trdil oni podž., da Župnik nima pravice, udeležiti se občinske | seje. Gosp. Kostanjevec ga je samo na to opomnil, da kadar bo voljen v občinski zastop, bo imel pravico pri seji govoriti, razsajati in | napadati s svojo besnostjo; zdaj pa ne, kajti po § ima pravico samo poslušati. 6. župniku seje morda v glavi vrtelo, misleč, da mu se upa kdo upreti in odgovarjati, menil je morda biti v cerkvi, kjer ga njegovi §§ varujejo, da on lahko napada, ne da bi mu smet kdo odgovoriti. (Še pred nekaj leti je bil napadel g. župana in razzalil, da je imelo s tem tudi okrožno sodišče nekaj opraviti.) Napravil je bil veliko zmoto, da je oviral važnejšim I stvarem. Zato mu svetujemo, ako se hoče udeležiti obč. sej in mirno poslušati, mu uikdo ne more braniti in ga ne bo noben ven gonil, naj to stori, kakor drugi, saj se šteje med inteligenco t (Konec pride.) Ooma&e in razne novice. flg. naročnikom. — Pregledovanje knjig je pokazalo, da so naročniki dolžni veliko svoto, kar dela podjetju le težave. — Ali ker moramo narediti red po vzgledu vseh zdravih podjetij, smo sklenili to-le: Skoncem maja se brezpogojno ustavi list vsem nemarnim plačnikom, pred vsemi pa onim, ki so še kaj na dolgu do konca leta 1900. To na znanje vsem, da ne bo pozneje nepotrebnih in neumestnih pritožb. Naj bo I kdo še tako znan pristaš m Todoljub^ mu list ustavimo; zato naj se na to nikdo ne zanaša, kajti nemarni plačevalci ob takih razmerah, kakoršne so sedaj, niso naši pravi I prijatelji. Troški za »Sočo" in »Prim." presegajo 30.000 kron, ki upravništvu ne rastč v blagajni. — goriška ljudska posojilnica* naznanja svojim p. n. gg. članom ravnateljstva in nadzorstva, da se bo vršila skupna seja dne 23. maja t. 1. in ne —- kakor napove- I dano — dne' 16„ ker je ta dan praznik. Odvetnik dr. Stani*. - Laški listi, in za njimi slovenski klerikalni, so prinesli I vest, da je dr. Stanič suspendovan na 3 J mesece zaradi neke dedne afere. „Corriere" I je naznanil, da dr. Camillo de Egger se je I celo pritožil zastran premile kazni. Ljubljanski »Slovenec* pa je dostavil zlobno tendenco, da slovenski liberalni listi ne bodo poročati takih rečij. I Na te novice smo začeli poizvedovati, I kaj je na stvari, in za danes moremo pove- j dati to-le: I Dr. Stanič ima še vedno svojo pi- I sarno odprto (v Gosposki ulici št. 4) in jo J obdrži, morda dlje nego je to ljubo nekim j lahončičem in slovenskim klerikalcem. t Jako pa obžalujemo, da laški odvetniki J za svoje stanovske zadeve nimajo boljših I organov. Obžalujemo, da se spozabljajo tako I daleč in take zadeve — ki bi morale ostajati I tajne, in celo še predno je stvar konečno J raz30jena I — javno raznašajo ter na tak I način ugled odvetniškega stanu bolj izpodko* pavajo nego dejanje samo. Vsi takozvani j višji stanovi: odvetniki, notarji, sodniki itd. I imajo svoje disciplinarne svete, ki presojajo s stanovskega stališča postopanje svojih udov. I Takih obsodb se proglaša mnogo vsako leto. j Občinstvo o tem ne izve nikdar nič in ne j sme izvedeti. Ni »Piccolo", ni »Corriere", ni »Slovenec*, ni »Prismojencc* ali »Norica" nam doslej niso vedeli še nikdar povedati, da je dobil ta ali oni sodnik ali notar ukor ali kako hujšo disciplinarno kazen. Kako je afera dr. S. postala nakrat politična? On se ni nikdar ukvarjal s politiko in jej je zlasti sedaj popolnoma oddaljen. Le enkrat se je postavil narodu na razpolago, in to najpoprej z namenom, da bi dr. Gregorčiču (s katerim sta prijatelja od mladih nogi) priskočil na pomoč v jako kritičnem položaju. Dr. Gr. ima vse razloge obžalovati, da se ni poprijel prijateljske roke, ki bi ga rešila iz jako hudih škripcev. Da še pa on sedaj — in če on ne, pa njegovi najožji pristaši — škodoželjno vesele neke krivice, katero je staremu prijatelju vsekla zavist in strupenost naših narodnih nasprotnikov, kaže te krščanske politike v pravem svitu. Ali prepričani smo, da tudi to prezgodnje veselje splava po vodi. Dr. Stanič ostane odvetnik, neustrašen in neomahljiv, kakor je bil vedno v svojem poslu. Znano in priznano je, kako velike zasluge si je pridobil za slovensko uradovanje. Ako se danes v Gorici uraduje že veliko več slovenski nego laški, je velik del zasluge dr. Staniča. O tem je »Soča* že česlo govorila. Da ga mnogi ital. odvetniki radi vsega tega pisano gledajo, je znano, saj bi radi pometli iz Gorice vse, kar je naše. Res je, dr. S. odločno zastopa svoje stališče, svoje stranke, ne gleda nikomur v zobe, se nikomur ne uklanja, nima obzirov do nikogar, ni do sodnikov, ni do odvetnikov. In to je vzrok neprestanemu zasledovanju od strani enih in drugih. Le od takih uradnikov in odvetnikov, katerim je tu pa tam pokazal neupogljivo svojo voljo, izvirajo posredno ali neposredno vsa zasledovanja, katerih pa se dr. S. kratko ni malo nima sramovati. Nam se pa zdi, da zasluži le hvaležnost in priznanje odvetnik, ki nima »gotovih" obzirov ni do sodnikov ni do tovarišev, ki gleda na zakonitost in pravilnost postopanja ter krepko zastopa interese svojih klijentov. Očita se mu (— in vedno le to! —), da je prebrezobziren do sodnikov, da se »prekrepko" in »preodločno" poteza za svoje klijente. Tako je bilo že drugod zunaj Gorice, tako v zadevi Jerallovi, ko je edino s svojim odločnim postopanjem rešil obtoženca ječe, a grofu Coroniniju prištedil nekaj tisočakov. — Zadnje čase se je v zadevi nekega klerikalnega laškega požeruha mnogo trudil, da ga je rešil kazenskih posledic. Kako zahvalo je imel od njega in farške resnicoljubnosti, povemo morda o drugi priliki. Kako je bilo pa v tem slučaju, za kaf ga je doletela mogočna roka laških kolegov, povemo prihodnjič. Poučili smo se pri klijentu samem. Citatelji bodo videli — kako se v Gorici preganjajo slovenski veljaki! Likar na agitaciji. — Pišejo nam iz Bovca dne 10 t. m.: aPred štirnajstimi dnevi je hodil po Bovškem znani Likar. Mesto da bi opravljal svoja trgovska opravila, je le bolj zabavljal čez narodno-napredno stranko, posebno Cez "Turno in Gabrščeka, ter vse naprednjake pital z ,zaslep1jenclil posebno na učitelje rievoljen, ker^dpirajo" svoje nekdanje sovražnike (?) Turno in Gabr-šcekaH Neki napredni trgovec, proti kojemu je vse naprednjake imenoval norce, a naposled mu ponujal svoje blago, mu je primerno odgovoril: »Kako se drznete, Vi, meni naprednjaku-norču^nujati^voje blago? Se ne sramujete z norci občevati ? —* Se ve da ni bilo nič z .gšeftom".-------- _____SliCno je_ lazil Gašpar-okoli po deželi pred kakimi 9 leti. Ali takrat je brusil 3voj stekli jezik le proti Gabrščeku, dr. Turne in narodno-napredne stranke Se ni bilo, da bi se bil zaletaval Gašpar vanju, Ranjki župnik Goljevšcek v Batujah je bil tega zdražbarja ven vrgel iz župuišča, kakor so ga tudi marsikje drugodi po vrednosti odslovili. Neki hudomušnež v Gorici meni, da mu na Bovškem ni bilo toliko do prodaje in kupčije, kajti njegov glavni zalagatelj Skert je že tako revež pri kraju, paC pa da je bil Likar za to pot plaCan, da je malce pore-kognosciral teren za prihodnje deželnozborske volitve v gorah. On je poznat kot brezobrazen in nesramen agitator, kateri ti pride skozi okno v hišo, ako ga pri vratih ven pahneš. Likar je vsekakor jedna izmed tistih pomladanskih tic, katere so začele švigali po de-žeti ter Čivkati o bližnjih deželnozborskih volitvah. Takrat bodo spet zlati Časi za dolgi Gašparjev jezik, ki je prava rariteta v naši deželi, vreden, da ga shranijo po Gašparjevi smrti v muzeju z nadpisom t Najslavnejši in najdaljii klerikalni jezik koncem XIX. in začetkom XX. stoletja na Goriškem. Žldje In socIJalnl deniokratje. — Ne verniki, odpadniki, razkolniki, luterani, sedaj pa smo postali še žulje in socijalui demokratje. Sraent, kaj vse smo že preživeli! —• V zadnjem Času smo priobčili Članka ,Na srečni zemlji* in »Nekaj našim soc. demokratom* v prevdarek* iz peresa gospoda, ki se peča temeljito s socijalnim vprašanjem med Slovenci ter vidi in opozori na marsikaj. Cesar klerikalni mogočneži v svoji vsevidnosti ne vidijo. Ta dva Članka pa že nista dala miru gospodi pri .Gorici*. Neki citat Lombrosa, prosimo, samo citat, v katerem govori o tem, da židje so postavili v zgodovini razvoja narodov največje število talentov — ta citat torej že zadostuje, da vpije o nas, da se unemamo za žide, da tiramo židovsko politiko. To bi bilo na primer tako: Recimo, da je prinesla .Gorica* citate o kaki razpravi radi krivega priseganja ter bi citirala to in ono. Mi pa bi pograbili en citat, par vrst, pa bi rekli, da .Gorica* tira krivoprisežno politiko, da je trornbeta krivega priseganja ter da se unema za isto. Po logiki .Gorice* v gorenjem slučaju proti nam bi bilo to prav logično nasproti njej! SliCno govorici tudi o soc. demokratslvu, katero nam očita. — Gospoda paC niso sposobni za nikako stvarno razmotrivanje vrvenja in življenja, ki se vrši med nami. To pokazujejo dan za dnevom. Torej tudi pri Sniarnleah! — Šmar-nice meseca maja so določenu CešCenju Marije. Tako misli verno ljudstvo, drugače pa neki znani nune onstran Soče, ki se je te dni med šmarnicami obregnil tudi ob .SoCo* in .Primorca*. Torej nikjer ni miru, celo pri šmarnicah vpletajo v svoje govore naša lista. NA, pa Ce je njim prav, naj bo še nam! Ko bi vedeli ti možje, kako brezvspešna je njihova gonja na to stran, kako dosegajo prav obratno od tega, kar nameravajo, ne zinili bi nikdar besede proti, »Soči" in »Primorcu". Ker je pa tako, le naprej! Grče t spis o shodu pri Rebku je .Gorica* objavila v soboto. Ves opis sam po-jasnuje klaverni poraz klerikalcev. Da GrCa ni mogel niCesa povedati o pravem delu shoda, ne vr. dolgega govora dr. Turne, je umevno, ker je bil potisnjen daleC v ozadje, kjer je varoval življenja svojega kosti, PaC pa je sam izdal, da glavna hujskača sta bila učitelj Hrustja in obč. tajnik BatiC iz šempasa. O vsem vkup pa ni vredno odgovoriti besede. Nekoliko tolažbe jim privoščimo. Omenimo še, da GrCa je videl na shodu dr. Gruntarja, katerega tam ni bilo l Zadnjic so videli v Komnu poslanca Muho, Čeprav ga lam ni bilo, sedaj so videli dr. Gruntarja pri Rebku, Čeprav ga n i bilo tam. Tu vidite, kako grdo lažejo ti laž-njivci po poklicu, in iz tega morete presoditi, na kaki , is trni" slone tudi druge klobasarije po »Gorici*. Posojilnice v vsaki vast. — V .Edinosti* se je oglasil nekdo (podpisal se je GoriCan, — zakaj ne med ušesci .GoriCan*), ki polemizuje s »SoCo*, ker je pisala proti malim posojilnicam na deželi. Ta .Gorica«* priporoča, naj se snujejo posojilnice v vsaki občini. Mi smo se Čudili, da so zagledali luC sveta v Trstu Članki s tako prozorno tendenco. Obžalujemo, ako je gospodje v Trstu niso videli. ČJankar je nagromadil celo vrsto — fraz, praznih besed, na katere niC ne damo. Na Goriškem zadoščajo posojilnice v središčih sodnih okrajev — drugod pa so ne le nepotrebne, marveC po veČini v škodo. Mesto posojilnic naj se snujejo produktivne zadruge, da se bo denar pridobival, ne p4 ljudstvu dajati vedno lepšo priliko, da se lahko zadolžuje. — Ta .GoriCan* je delal le reklamo za one farovške posojilnice, ki imajo očiten namen, podjarmiti naše ljudstvo v popolno klerikalno odvisnost. Da se v take namere zlorabi I^JIIlošt*, ^fto^obžalujemo. — Zdi se, da so imponovale lepe besede. Gospoda: dejanja, dejanja naj govore- Sodite jih po — dejanjih!! XIII. glavna skupščina .Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev* o blnkostlh na Bledu. —Učiteljsko društvo za radovljiški okraj se je marljivo lotilo priprav za Mošnjo_ skupščino.Zaveze". V vspo-razumljenju z vodstvom .Zaveze* je sestavilo prav lep program. Poseben odbor poskrbi za zabavni večer, za potrebne prostore, prenočišča, banket itd. Načelnik pripravljalnega odbora, gosp. nadučiteij Franc Rus, nas prosi, da objavimo, da naj se ne boje gg. tovariši in dame tovarišice draginje; pre-skrbel je nad 80 brezplačnih stanovanj, druga bodo po jako nizki ceni, od 60 h naprej. Za stanovanja in banket, k; bo veljal kuvert 2 K 40 h, naj se takoj zglasijo udeleženci pri gosp. nadučitelju Rusu na Bledu. Na mnogobrojno in veselo svidenje na divnem Bledu! Vodstvo .Zaveze*. Poštno sadove. — Jutri 15. t. m. se bo vršil v Ljubljani XIX, redni občni zbor društva poštarjev in poštnih odpraviteljev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. Za-jedno bo zborovala tudi bolniška blagajna tega društva. Moško učiteljišče v Gorici. — Čuti je glasove, da moško učiteljišče v Kopru se razdeli na 3 dele, ter pride slovenski oddelek v Gorico. SliCne glasove Cujeiiio že celo vrsto let, ali učiteljišče za Slovence je vedno le še v Kopru, in menda tudi ostane, vsaj gotovo do tedaj, dokler se no izvrši neka važna premeinba v osobju šolske uprave. No, mi bi Želeli, da se le že konečno uresniči glas, da dobimo v Gorici slovensko moško učiteljišče, ker to pritiče Slovencem in Gorici v vsakem pogledu. Vabilo k občnemu zboru .kraškega vinarskega društva v Toma ju*, ki bo dne 27. maja 1901. ob 4. popoldne v prostorih župnišča v Tomaju. Vsporcd: l. Obisk in pregled vinograda; 2. Pozdrav predsednika; 3. Poročilo tajnika in blagajnika; 4. Prometnim §§ L4. in 42, društvenih pravil; 5. Nasveti gledč obdelovanja vinograda; C, Slučajni predlogi. Odbor. Samomor. — V petek v jutro kmalu po 8. uri se je vrgel nekoliko pred nabre-žinsko postajo pod brzovlak Ivan Stolfa iz Volčjegagrada pri Komnu.. Mož je bil udovec, star okoli 45 let ter oCe 7 otrok. Žalostne družinske razmere so spravile moža do tega obupnega koraka. Zgubijeno — najdeno. ~ V nedeljo se je našel na potu na Sv. Goro nov, čeden klobuk. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer se mu pove, kje ga dobi. Listnica. — Ker je v Četrtek praznik, izide prihodnja štev. »Soče** šele v soboto 18. t. m. Razne dopise in poročila priobčimo radi tega deloma v .Primorcu* v petek, deloma v sobotni štev. »Soče*. Toliko na splošno znanje. Razgled po svetu. Državni zbor. — V včerajšnji seji je bil začasni proračun brez razprave izročen prorač. odseku. Na to je bila razprava o predlogih, kako naj se razdele podpore o škodah po uiroi. Govorili so Conci, Biankini, Kaiser, Zičkar. Junak tega dn^ je bil poljski socijalist Das?.ynski, ki je v velikansko nastavljenem govoru opisoval bedo v Galiciji, katera izvira ponajvec iz skrajne demo-ralizacije .šlahte* in vseh visoko stoječih činiteljev. Naštel je celo vrsto grehov in očitnih sleparstev znanih politikov ter oseb, ki sloje v dotiki z velikimi poljskimi veljaki. Končal je z zagotovilom, da cela Galicija, kar je poštenjakov, je razburjena proti takim odnošajem in zahteva nujne odpomoči. Takoj na ta govor je vstal minister Kdrber in zagotavljal, d« je vlada Že storila razne korake v olajšavo bede. Seja zopet jutri. Posvetovanje glede vodnih poti j. >— 11. t. m. se je vršilo posvetovanje načelnikov klubov nemških strank, h kateremu so prišli tudi Čehi Kaizl, Pacak in Kramar. Dogovarjali so se o izpremembah načrta vodnih potij, s katerimi bi bilo možno doseči kompromis. Doseglo se je sporazumljenje v bistvenih točkah, tako da, če ne pride vmes kaj posebnega, se kompromis doseže. — Od Mladočehov in levičarjev ni nasprotstva. Nasprotujejo pa veleposestniki in agrarci. Mladocehi groze veleposestnikom, ker so ti zoper kompromis Čehov z Nemci, pri katerem hočejo Nemci vtihotapiti tudi svoje narodne zahteve. Veleposestniki zahtevajo: 1. Prej se naj regulirajo reke, nego se kopljejo kanali, in to se sprejme tudi v besedilo predloga. 2. Drž. stroški 75 milijonov kron za regulacijo rek se naj podvoje na 150 milijonov. 3. Država naj poviša deželni donesek 25 odstotkov in prepusti deželnim I zborom, da sklepajo, katera dela se naj i izvršč poprej. ... Županom t Ljubljani je bil izvoljen v sobotni seji občinskega sveta z nova g. Ivan Hribar. Od 29 glasov jih je dobil 28. Podžupanom je izvoljen dosedanji podžupan g. Kari vit. Blehveis. ^ Občni zbor .zavoda Sv. Nikolaja* t Trstu.^...Dne..2a...apri!a t. 1. se je vršil v dvorani ^tržaškega podpornega in bralnega društva« tretji redni občni zbor .zavoda Sv. Nikolaja*. Udeležba je bila zlasti od strani slov. služkinj jako obila, kar jasno priča, da vedo dekleta ceniti ustanovo, katere smoter je njih duševna in gmotno blaginja. Zborovanje je otvorila predsednica ga. Karla Ponikvarjeva, ki je navzoče presrčno pozdravila ter dala besedo tajnici gej, Ivanki Klemenčič. Tajnica se je v svojem poročilu omejila le na splošna dejstva, prepustivši podrobno poročilo o delovanju in položaju zavoda voditeljici notranje uprave gej. Mariji Skrinjarjevi. Tajnica je poročala med drugim• V minolem letu je .zavod Sv. Nikolaja* sprejel 607 deklet, in sicer iz Kranjske 223, s Primorskega 201, Štajarskega 116, s Koroškega 46 in iz Hrvatske in Dalmacije 22. Od postanka pa do konca leta 1900. je zavod oskrbel 1084 deklet. S takim številom more le malokateri podoben zavod dokumentirati svoje delovanje in opravičenost svojega obstanka. .Zavod Sv. Nikolaja* stremi z vso vnemo po spopolnjenju in napredku, a ovira ga v tem, kakor že rečeno, nedostajanje gmotnih sredstev. Pred vsem bi mu bilo treba prostornejšega stanovanja in primerne oprave. Prihodnje leto se mu bo seliti iz dosedanjih prostorov. Težko mu bo dobiti primernejših. Kako prijetno bi bilo, če bi naš zavod imel svoj lastni dom I Dal Bog, da postane vsaj nad a, da ga vdobi v iogiednem času, mogoča! Račun za preteklo leto znaša: dohodki K 2126*63 vin., stroški pa 2126*69 vin, — Izkaz društvenega premoženja do 31. decembra 1 900. je ta-le; I. Gotovina v blagajni K 524*43, II. Vloženo v Tržaško hranilnico na knjižico štev. 156 K 200*—. III. Stanovanje plačano do 23. 2, 190). K 110*36 IV, Društveni inventar po odbitku 20% K 480, Skupaj K 1324*79. V odbor so bile izvoljene soglasno gospe in gospice: Strinjar Marija, Ponikvar Karla, Grom Maša, KlemenCič Ivanka, Blatnik Ku-nigunda, Epple Ivanka, Pegan Netka, Urlih Zorica, Krže Ivanka, Godina Vekoslava, Čarga Tončka, Gulič Lizika, Vinšek Marija, Zadnik Karolina, Ivančič Ivanka, Košir Terezina, Poš Mici, Pirjevec Marija, Čarga Marija, Doles Ivanka, Sever Alojzija, Žitnik Marija, Godina Milka, Zorzut Rezika, Guštin Vekoslava, Prelec Marija in Vidmar Marija. — Dobrodelni namen zavoda je znan; zato ga moramo le najtopleje priporočati. V Opatijo je došel včeraj grški kralj na sestanek z rumunskim kraljem, ki biva že v Opatiji. Grškega kralja ie prišel pozdravit grof GoC'33 v imenu cesarja. Opatija je bila v zastavah in ljudstvo na nogah. Srbija. — Naučni minister MarinkoviC in vojni minister Vasic sta podala ostavko. Prvemu bo naslednik vseučiliški profesor in bivši minister KovačevieV drugemu pa polkovnik generalnega štaba in kraljev pribočnik JankoviC. Na Španskem Še vedno vre. Vsaki dan je čuti o pojavih upora. Tako so v Barceloni požgali delavci carinsko hišo. Prihiteli so na pomoč vojaki. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih. V Barceloni sedaj vlada mir. Velik del štraj-kujočih delavcev zopet dela, zaprte štrajkovce so izpustili. Redarstvo je prijelo nekaj anarhistov, Sodnija je obsodila Že 12 oseb na smrt, 15 pa v pregnanstvo na Kanarske otoke. V Jožnl Afriki. — Iz Londona javljajo, da tekom zadnjih dnij se je udalo okoli 1500 Burov Angležem ter da so ti jim onemogočili pri vojnih operacijah v Bušlandu, naslanjati se na Pietersburg. Večina angleških vojakov je že po 18 mesecev v vojni. Le general Elliot ima nove čete, zato pa pričakujejo od njega večjih vspehov. — Slein in Devet se nahajata v zahodnjem delu Trans-vala. Soproga generala Bolha, o kateri smo culi, da je vodila pogajanja med svojim možem in Kilchenerjem, je odpotovala v Evropo. Sodijo, da v važni misiji. SnjiževDOsf. i Buska antologija v slovenskih prevodih. Zbrala Ivan Vesel in Anton Aškerc. — Pod tem naslovom izide do konca maja v »Goriški tiskarni« A-Gabrščekv Gorici okoli 27 tiskanih pol obsežna knjiga na lepem papirju in v elegantnem tisku. To boIII. knjiga »Salonske knjižnice.* Obsegala bo prevode najlepših pesnij vseh starejših do najnovejših ruskih pesnikov, in sicer te-le: l. Gavriel Rom. Deržavtn:Bog (Levstik).*) *) Za pesnijo v oklepu je ime slovenskega prelagalca. 2. Ivan Dmitrijev: Volgi (Vesel) — Trije levi (Neznanec). 3. Ivan A. Krylov: Osel in slavec (Vesel) — Čebela in muhi (Vesel) — Par-nas (Vesel) Kokoš in petelin (Dragotin Kette). 4. Vasilij A. Žukovskij: Pesen 0 taboru ruskih vojakov (Vesel) — Cvet (S. Gregorčič). 5. Ivan Iv. Kozlov: Razbiti čoln (Vesel) - Sen neveste (Gregorčič). 6. Aleksander Serg. Puškin: Resnica (Dr. J. Mencinger)—Stance T...mu (Vesel in Mencinger) — Črni šal (Anton Medved) — Preživel svoje sem zelenje (Vesel) — Ovidiju (Vesel) — Morju (Vesel) Gvadalkvivir (Vesel) — A. P. Kern-ovi (Gregorčič) — Zimski večer (Vesel) — Prerok (Vesel) — Angelj (Vesel) — Ta-lisman (Medved) — Slavec (dr. Mencinger — Poslanica v Sibir (isti) — Trije viri (isti) — Zlato in jeklo (isti) ~ Gruzinska pesem (Vesel) - Cvetke. (Kette) - 26. maja 1828. (Vesel) — Utopljenec (isti) - Dvavranova (Levstik) — Ančar (Mencinger) — Glota (isti) — Kavkaz (Vesel) - Sneženi plaz (S. Gregorčič) - Zimsko jutro (isti) - Elegija Vesel) «~ Besi (isti) Obrekovalcem Rusi e s! '" fek (Mencinger) - Pokopališču (isti) ¦-*¦ Črna megla (Vesel) - Bajka o ribiču in ribici (Aškerc) Spomenik (Vesel). 7. Mihail J. Lermontov: Angelj (Jos. Kržišnik) — Demon, vshodna povest, ki sama obsega 40 stranlj (Vesel) — Na smrt Puškina (Gregorčič) — Pesem o carju Vasiljeviču, mladem opričniku in smelem trgovcu Kalašnikovu (Vesel) — Molitev (Mencinger) — Tri palme (isti) — Duma (isti) — Terekovi darovi (Vesel) — Kozaška zazibalka (Vesel) — Oskutno in tužno — Detetu — Zakaj? — Zahvala. — Oblaki (vse Mencinger) — Mrličeva ljubezen (Vesel) — Očina — Kinžal —Jadro (vse Mencinger) — Zelja Soseda (Vesel) — Se pomniš... -Ne jokaj — Sanje (Mencinger) - Tamara (Vesel) — Hrib — Sam po cesti Šetam — Za tebe ni moj duh v ljubezni vnet (Mencinger) — Spor — Molitev (Vesel) — Ne; nisem Byron (Mercinger) •— Iz lzmael»beja« (Vesel) — Grofici Rostobčinovi (Mencinger) — Molitev — Prvega fanuvarja — Mladi Gruzinki - - Ne, jaz ne ljubim te Tvoj portret, Jaz nočem, da bi svet spoznal (vse Radivoj Peterlin). 8. T. I. Tjačev: Priroda — Pom-ladnje vode — Pomladnja nevihta — Solnčni izhod (vse Aškerc) Pri mizi mrak jo je objel - Ves dan v pozabljenju ležala je —, Ah, ti revna naseljenja (vse Ivan Prijatelj). 9. Aleksej Vas. Koljcov: Ne šumi ti, rž. — Kosec (Vesel) — Pesem (Kette) - Razbojnikova pesem ~ Pobeg — Pesem — Velika skrivnost - Molitev (Vesel) - O veselem času (Kette) - O, pridi k meni... — Mlada žanjica ~ Gozd — Dobri mi ljudje, razkrijte - Bil sem pri njej... (Prijatelj) — Poslednja borba (Peterlin). 10. Jevgenij A. Baratinskij: Madona - (Gregorčič). 11. N. Ogarev: Otožnost (Aškerc). 12. Grof Aleksej R. Tostoj: Srce in življenje (Vesel). 13. Karolina Pavlovna: Va-lensko jezero (Vesel). 14. Nikolaj M. Jazvkov: Brez spanja (Vesel). 15. Knez Peter A. Vjazemskij: Tesnoba (Vesel). 16. Baron Rožen: Prekletje. (Rodoljub Ledinski). 17. Baronesa E. K. Osten-Saksen: Moj sen (Vida). 18. Konstantin Batjuškov: Elegija (Kette). 19.1. P. Po I onski j i Solnce in mesec (Vesel). Moja pesem. — Berač (Prijatelj). 20. A. N. Majkov: Suša — Carjev manifest z dne 19. febr. 1861. — Sanje v poletni noči (Aškerc). 21. L A. Mej: Pesem (isti). 22. Aleksej Step. Chomjakov: Pred spanjem — Isola bella — Orel — Prošnja (Vesel). m t , 23. K. S. Aksakov: Svobodna beseda (Aškerc). 24. Nik. A. Nekrasov: Materne solze. — Zločincev pesem. — Temno življenje (Vesel). 25.'A. M. Žemčužnikov: Vsem kruha! Zakaj? — Sveti čas. — Kaoar razpnč mi duša krila (Aškerc). 26. A. N. Pleščejev: V dnu duše že se meni gabi... — Prijatelju (Aškerc). 27. J. V. Zadovskaja: — Biser — Ni razsipal mi laskavih fraz (Aškerc). 28. N. D. Hvoščinskaja: Kazak (Aškerc). 29.1. S. N i k i t i n: Plug — Jutro (isti). 30. M. L Mihajlov: Večer soparen bo, črni oblaki... - Poslanica študentom iz i ječe — (Aškerc). , 31. V. S. Ku ročki n: Premišljevanje ,' (Aškerc). ¦¦.>•„ , 32. D. D. Mina je v: Večna nevesta j — Smeh (Aškerc). j .33. N. A. Dobroljubov: Glej,pri-, jatelj, jaz umiram — Moč govora (Aškerc). 1 34. Omuljevskij (I. V. Fedorov):* Moja domovina -- Iz »Sibirskih motivov« . (Aškerc). . .. I 35. A. P. B a r y k o v a: Pesem panjev (Aškerc). i 36. A. N. N a p u h t i n: Vojaška pesem o Sebastopolu. — Bratom-vojakom (Aškerc). (Koaec prihodnjič.) ;f, Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka nfiea št 23 (7 lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega ,Luka" po jako nizkih cenah. — V* zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & ValenfiiC v Ilirski Bistrici; cikorija in zveplenke družbe sv. Cirila in Metod? ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdica iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 kilogr. naprej. Božjast- Kdor trpi na bebasti, krfiih in drugih nervoznih boleznih, naj rahleva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in firanko v 8chwftM0H-Apoteke, Frank-tort A. M. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. FriMiei-a m Vrtutki-Iraijjki. it ni «nat«|iaim Josip Glavni zastopnik s* ©orle* In deželo Rovan » Cuiei - Ritatito ti. 21 - v Barici. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12Vt litrov ter v plombovanih steklenicah po ¦/, Htra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.; v Parizu, Lionu, Bruselju, Kimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Kebku in g. Andrej Šinigoj, gostilničar »Tri levuc v Dornbergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Anton Pečenko VrMia ulica 8 — GORICA — Via Giardiuo 8 priporoča pristna bala aJ«*^ briških, dal in črna vtaa *TLwj§ils matlnsklh in iz vipavskih, *L$$& istersfclh furlanskih, vT vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tndi uzorce. Cm« »urii. Pasfraifea poslana. Gumijeva obvezila „Ekscelsior" in navadna priporoča slavnemu občinstvu tvrdka Konjedic & Zajec v Gorici. Prodaja se na drobno in na debelo. Trgov.-obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V GOBICI, semenlSka ul. St. I., I. nadstr. ----------—5K------------- Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4*/t % in vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plaCuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo alt zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema aadražnlke, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15»%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na Čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure; od 9-12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.__________ l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu Št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Fran Melinek zidarski mojster v Vlšnlavlku štev. 67 (v Brdlh) se priporoča za vsakovrstna zidarska dela bodisi nove zgradbe »H poprave po ugodnih cenah. jLcla 1881. v Gorici ustanovljena Ivrdka E. Riessner, y Nniis^i nlict 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, vošCene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje toCno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. po dr. Zolfan-u (Zoltanovo mazilo). Že mnogo let znano, vspešno učinkujoče sredstvo, katero &e najbolje vjorabi pri protinu in rev-matizmu. Olajša in odstrani po kratki vporabi (kar dokazujejo mnoga pri-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez V8peha se zdraveee bolezni. 1 steklenica stane 2 kroni. Pri vpošiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko leftarnar Bela Zoltan, Budimpešta. Zaloga na Dunaja, lekarna pri »Črnem medvedu* I., Lugeek 3. Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno. Patentovani aparati za žvepljanje na roko inzana hrbet' rabljivi na dva načina. fatenlovane škropilnice proti peropspori najnovejši sistemi. Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori) proti fllokseri Aparati za streljanje proti toči. Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvorniških cenah IG. HELLER, DUNAJ (WIEN) II. Prateretraese 49. jski zobni v Gorici, RaSteU št. 21, U. nadstropje. ¦a-Vlagajo se naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. {pay~ Zobovje na zračni tlak (Specijaliteta). PopravUanje in prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročila ugotavlja dobro, hitro in v ceno. Goorne ure: od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike tovarna nr ter Izvoz zlatnine Most (Čeiko). bobra ur« Hem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Rim. B. 5-80; srebrna verižica fi. 1'20; bndUnik iz niklja fl. I m. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. IluHtrovan cenik zastonj! at—saaatf aaat f¦•••••> Važno za vsakega! Izvrstno sredstvo je DURATOR -i Podplati, s tem namazani (vsake 3—4 tedne enkrat) postanejo trpežneji, nepremočljivi in elastični. Čevlji ostanejo tudi po dolgi rabi v najboljšem stanu. Durator se dobro vporablja pri vojaštvu in različni i korpo-acijah, katerim se je oddal v rabo komaj po dobri preskušnji istega. Cena: 1 kovinska steklenica z navodilom 1 in 2 kroni; po poŠti franko proti vpošiljatvi i krone 20 vin. (tudi v znamkah.) Dobiva so v vseh mirodilnicah (drogerijah). Glavna zaloga: Budimpešta, Jullms Dob6, V. Lipot: kOrut T/bV Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetturlni Štev. li. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, matere oziroma mačehe, gospe Paule Kaučič roj. Mozetič izrekamo tem potom vsem blagim srcem gg. udeležencev žalnega sprevoda v Gorici in pogreba v Solkanu svojo iskreno zahvalo. Prav toplo zahvaljujemo posebe preč. duhovščino iz Gorice in Solkana za spremstvo ter sprejem ranjke, darovalce nagrobnih vencev ter vse prijatelje in znance v obče, ki so na katerikoli način skazali dragi ranjki zadnjo čast in nam svoje prijazno sočutje. Bog povrni! V Gorici, dne 13, maja 1901. /iiliijont rortbiim. Išče se spretnega korespondenta za veliko tovarno. Zahteve: Katoličan, star 23—26 let, neoženjen, popolno znanje Slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, lepa pisava, veselje in sposobnost do samostojnega deta; želi se tudi znanje stenografije. Natanjčne ponudbe s sliko in spričevali je pošiljali na Ki. 6275 Haasensteiit & Vogler — Dunaj L Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorizi V lastni hiši. -**»x««~ Lastne žage. kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo. 'Y I* J* s* •3* 8» š* 1*