Stane Gregar: Vstali Kristus
KATOLIŠKI
LETO XLIV. - Štev. 16 (2190) - Četrtek, 16. aprila 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE		GORIZIA	SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70% - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681 /102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA		ITALY	
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA.18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177- Fax 533177- Pošni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
S Petrom na srečanje z Vstalim
Dragi duhovniki in verniki slovenskega občestva!
To letošnjo Veliko noč, ki je čas življenja in tiste večne duhovne pomladi, ki jo je obljubil ter udejanjil Vstali Gospod, Mu gremo naproti z začudenjem, z navdušenjem in ljubeznijo apostola Petra: »Peter je pritekel h grobu, se sklonil in videl povoje. In vrnil se je poln začudenja nad tem, kar se je zgodilo« (Lk 24, 12).
»Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je haljo opasal, bil je namreč brez vrhnje obleke, in se vrgel v morje«. (Jan 21, 7).
»Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim« (Jan 21, 17).
Čeprav večkrat pod vplivom sodobne miselnosti, črnoglede ter uničujoče, ki vidi in povdarja bolj slabo kot dobro,je Velika noč — skrivnost življenja — zmaga nad zlom in nas vabi k upanju, nas vzpodbuja k čustvom novega življenja ob začudenju in navdušenju ap. Petra.
Prihajal je sicer iz žalostne preizkušnje zatajitve, toda zaradi njegove velikodušnosti mu je vse odpuščeno in je celo nagrajen: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu« (Lk 24, 34).
Pripravljamo se na praznovanje Velike noči z našimi župnijskimi skupnostmi s to velikonočno vero prvega apostola, ki jo bo potrdil ob svojem skorajšnjem obisku sv. oče Janez Pavel II., Petrov naslednik in neutruden oznanjevalec evangelija.
Tudi mi bomo z veseljem in navdušenostjo sprejeli Kristusovega vikarja ne samo s prazničnim pritrkovanjem zvonov na Veliko noč, temveč s srcem odprtim nepretrganemu pozivu: »Odprite vrata Vstalemu Kristusu«.
Najlepše voščilo, ki ga v tem času radostnega pričakovanja naslavljam na vas vse, je da bi vsi izkusili Petrovo velikonočno razpoloženje ter ponižno in zaupno ponavljali: »Gospod, ti veš vse, ti veš, da te ljubim« (Jan 21, 17).
Vaš P. Anton Vital nadškof
Duh Vstalega Kristusa
Težka je pot,
ki jo mora prehoditi vsak vernik, da bi se dokopal do vere v Vstalega!
Tako govori izkušnja:
- velikonočno jutro: vse, samo nihče ne pričakuje srečanja z Vstalim,
- Tomaž: Kristus ostaja mrtev,
- Pavel v Atenah: O tem ga bodo poslušali drugič,
- vernik: iz svoje izkušnje ve, da ga vstajenje ne prevzame...
V sebi nosimo neizprosno gotovost: Smrt!
Naše življenje se končuje v grobu. Na veliki petek smo celo pokopali Boga!
Njegov grob je bil deležen še posebne »časti« straža in pečat!
Nekaj pa je presenetilo »naravni« potek dogodkov: ne bo treba spomenika!
Grob je prazen, iz njega pa se sliši sporočilo:
Ni ga tukaj, vstal je!
Zanimivo; vsi so hoteli Jezusa v grobu:
sovražniki in prijatelji.
Toda:
- nesmiselna sta rimska straža in pečat,
- smešne so žene s svojimi dišavami,
- nebogljeni in zmedeni neverni apostoli!
V to zmedo pa se ponavlja refren: »Čemu iščete Živega med mrtvimi? Vstal je, ni ga tukaj!«
Velika noč - praznik
Velika noč je velik praznik našega upanja in zaupanja v božjo moč, ki presega vse človeške možnosti. Že sam bežen pogled v Jezusovo zem-sko življenje nam to oznanja. Jezus v svojem javnem delovanju, kot poročajo evangeliji, ni žel samih uspehov. Niso ga marali sprejeti, odklanjali so ga. Nekje so vljudno prosili, naj gre iz njihovega kraja, drugod so ga sprejeli s kamenjem. Tu pa tam so ga hoteli ujeti v besedi, da bi se ga rešili in ga spravili s sveta.
Njegove besede, kljub vsem čudežem, niso mogle omehčati zakrknjenih src. Množice, ki so včasih gorele zanj, so odpadle in vpile pred Pilatom: »Križaj ga!« Celo učenci, kijih je tri leta z vso ljubeznijo vzgajal, so ga zapustili. Eden ga je zatajil in ni hotel o njem nič vedeti, drugi ga je za majhne denarje živega prodal.
Večji poraz, kot je Kristus doživel na veliki petek, skoraj ni mogoč. Ko je v grobu počival, so bili sovražniki pijani od veselja, da so se znebili njega, ki je bičal in razkrival njihovo hinavščino in podlost pred ljudstvom.
Malo je trajalo njihovo zmagoslavje. Kristus je vstal iz groba in živi. Hotel nam je biti zgled, da bi nikoli ne omahovali in obupavali ob neuspehih.
S tem je tudi vnaprej pokazal, kaj
upanja za kristjana
čaka njegove učence in njegovo Cerkev. Kristus ni nikoli obljubil Cerkvi, da bo vedno živela v miru, da bo njena pot posuta s cvetjem. Obljubljal ji je stiske, nasprotovanja, sovraštvo, a tudi zmago. Od zunaj jo hočejo uničiti preganjalci, od znotraj pa lažnivi učitelji, krivi preroki, krivi vodniki. A zmagal bo Kristus, zmagala bo Cerkev. Dokaz so dogodki zadnjih let, ko so preganjalci odšli, a Cerkev nadaljuje svoje poslanstvo. Kristus kraljuje in bo kraljeval, četudi po trnjevi poti, a zmagoval bo.
Zgodovina nam o tem priča. Koliko jih je bilo, ki so mislili, da so Cerkev za vedno pokopali, nanjo navalili s kamenjem obrekovanja in laži, zavalili nanjo kamen, ki bi ga ne mogel nihče odvaliti. Kje so? Na njihove grobove so navalili kamenje, a Kristus živi. Poln moči, tako poveličan kot tisto prvo veliko noč, ko se je v jutranjih urah prikazal Magdaleni in apostolom.
Ko je odhajal k Očetu, je naročil, naj zanj osvojijo vse narode. In učenci so šli in izpolnili, kar jim je naročil in še naroča Gospod.
Zdaj je kralj človeških src. Zanje ima pripravljen prostor pri nebeškem Očetu. Zato res neomejno zaupajmo vanj. Zato res lahko veseli zavriskamo: Aleluja.	C-K
Od takrat je vse drugače
Kot češnje,
ki naenkrat zablestijo v rjavo jutro zmrznjenih polja, kot gozd,
ki v molka megli melodijo začuje z gnezda pomladanskega,
kot vrisk,
ki zašumi ob čer trpljenja, kot lesk smehljaja s solz v trepalnicah, tako,
natanko tam,
kjer vhod življenja zapira
groba nezlomljiv zapah —
naenkrat!
Od takrat je vse drugače:
Gospod, naš up, prišel je k nam nazaj!
Ubit z ugrizi Praskrivnostne kače je vzel ji
v gobčku skriti ključ za raj.
Še čudiš se?
Naš svet je prizorišče: nastopajoči niso vsi ljudje.
A Jezus se je vrnil:
Živ,
v Žarišče vseh časov, tudi naše zemljice.
Vladimir Kos
velikonočno voščilo slovenskih škofov
Letos bomo še posebno močno doživljali velikonočno skrivnost Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Mlada država Slovenija je, tako se vsaj zdi, v svojih prvih začetkih močno zaznamovana s križem in trpljenjem, medsebojnim nerazumevanjem, obdolžitvami in obtožbami. Veliko bolj bi bili veseli, če bi bilo drugače.
Vsem slovenskim duhovnikom in drugim vernikom doma in po svetu vaši škofje želimo, da bi v močni veri in trdnem zaupanju v božjo ljubezen tudi mi sprejeli celotno velikonočno skrivnost v osebnem, družinskem in javnem življenju.
Blagoslavjene, vesele in srečne velikonočne praznike želimo vsem, ki živijo v državi Sloveniji in našim bratom in sestram drugod po svetu. Praznik Kristusovega vstajenja bodi za vse nov začetek in dan novega upanja.
Vaši škofje
Velikonočno voščilo tržaškega škofa
Oblastem in prebivalcem, krščanskim Cerkvam v Trstu, bratom in sestram katoličanom, vsem prisrčna voščila za Veliko noč. Je Velika noč Vstalega, ki je vir življenja, dan sprave in garancija miru za vsakega človeka.
Letos imam to srečo, da svoja voščila pridružujem voščilom dosti bolj veljavne osebe sv. očeta Janeza Pavla II., ki nas bo prav kmalu obiskal.
Prepričan sem, da izražam tudi misel sv. očeta, ko voščim veselo Veliko noč z istimi izrazi, ki izhajajo iz dejstva, da je zvest služabnik velikonočnega evangelija.
Dvanajsterim so sledili škofje s papežem, svojo glavo. On je središče enotnosti Kristusovih vernikov.
Papež je še in je vedno z nami, ker je njegova služba trajno v Cerkvi in po Cerkvi doseže ves človeški rod. V tej Veliki noči, ko čakamo na srečanje s papežem, naj bi se v obilju razlil dar bratskega sožitja nad vse mesto in bi prinesel mirno in bogato prihodnost v dobrobit vseh.
Lovrenc, škof
-¥•
Izraelska deklica
Imela sem škatlo barvic; nekaj jih je bilo tople barve, nekaj zelo hladne.
Ni bilo rdeče, za barvo ranjencev; ni bilo črne, za solze sirot brez staršev; ni bito bele, za obraz in roke umrlih.
Imela pa sem oranžno, za veselje življenja; in zeleno za brstenje in za gnezdeca; in modro za jasnino blestečega neba; in rožnato za počitek in sanje.
Usedla sem se in narisala - MIR!	Iz	ital. F.V.
Poskus izglasovanja nezaupnice predsedniku vlade Lojzetu Peterletu prejšnjo sredo je propadel, kandidat za novega mandatarja Igor Bavčar pa je dobil še manj glasov (98 od 238) kot pred časom Marko Voljč. Zanimivo je, da kljub nasprotovanju Peterletovi vladi in izrecni napovedi, da bodo glasovali za Bavčarja, večina prenoviteljskih poslancev zanj ni glasovala. Peterle je po glasovanju ponovil, da pričakuje odstop ministrov, ki aktivno nasprotujejo vladi. Na tiskovni konferenci naslednji dan je povedal, da bodo ministri podpisali poseben apel, s katerim naj bi stranke in vodstvo parlamenta pozvali, naj prenehajo z rušenjem vlade, spremenili pa naj bi tudi skupščinsko proceduro, tako da bi o nezaupnici lahko glasovali le v daljših razdobjih.
Dan po glasovanju sta svoj odstop ponudila ministra za zdravstvo in znanost Božidar Voljč in Tancig, zatem pa še podpredsednik vlade, zadolžen za okolje, Šešerko. Vsi trije so iz vrst Zelenih. V ponedeljek je svoj odstop ponudil tudi podpredsednik Ocvirk, ki je zadolžen za gospodarstvo, pripada pa Social-demo-kratski stranki. Svojo ponudbo je utemeljil s tem, da neprestano rušenje vlade onemogoča delo in zato ne želi nositi odgovornosti. Najboj »sporni« ministri Demokratske stranke (Rupel, Bavčar in Kacin) naj bi po Bavčarjevih besedah zagotovo odstopili, ni pa še jasno, kdaj se bo to zgodilo, kakor tudi ne, ali bo izstopilo vseh 11 (od skupnih 27) ministrov iz strank kaolicije »4+1«. Tak odstop bi po Bavčarjevem mnenju logično zahteval tudi odstop samega predsednika vlade. Jože Pučnik, prvak social-demokratov, pa je v ponedeljek izjavil, da o odstopih svojih ministrov Janše in Kranjca (za promet) stranka še nima stališča, čutiti pa je, da tako množičnemu odstopu ni naklonjen. Dejal je še, da
bi v primeru izglasovanja Drnovška za novega mandatarja (o tem bo parlament razpravljal in odločal 22. aprila) ti odstopi postali brezpredmetni.
Sestale pa so se še tudi stranke, ki še podpirajo Peterleta: krščanski demokrati, Pirnatovi demokrati, Grosovi (obrtniški) liberalci in tudi Ljudska stranka, ki sicer ponuja svojega kandidata za mandatarja. Stranke so bile mnenja, da je institut konstruktivne nezaupnice zlo-
rabljen in da bodo nove nezaupnice stanje še poslabšale.
V ponedeljek zvečer je iz kabineta predsednika vlade prišlo sporočilo, da na vladi ministri podpisujejo pismo, naslovljeno javnosti, državnim organom, strankam in Akademiji znanosti in umetnosti, s katerim apelirajo za stabilizacijo političnih razmer v državi. Žal do zaključka redakcije z vsebino pisma še nismo bili seznanjeni.
Leon Marc
Vojna v BiH - Bombardirali Medjugorje
Priznanje Evrope in ZDA Bosni in Hercegovini ni prineslo miru. Kot odgovor na priznanje je samozvana skupščina srbskega naroda v BiH razglasila lastno srbsko državo v BiH, ki pa nima jasno začrtanih meja. Spopadi so se nadaljevali zlasti na območju Višegrada in Kupresa, v boje pa so posegla tudi bojna letala JA ter napadla celo območje znanega romarskega središča Medjugorje. Kot poročajo, naj bi hrvaške obrambne sile sestrelile več letal.
V Sarajevu je bila uvedena policijska ura, saj vojne razmere izkoriščajo tatovi in ropajo trgovine. Ljudje na bankah dvigujejo prihranke, ponekod zmanjkuje gotovine. Med Sarajevom in Beogradom je bil uveden zračni most, vendar pa na letala uspe priti le izbrancem, zlasti Srbom.
Na zaostrovanje v BiH se je odzval tudi svet. Avstrija je v Varnostnem svetu opozorila na vse večjo vpletenost JA v spopade, pri Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju pa sprožila prvo fazo varnostnega mehanizma, po kateri mora JA v desetih dneh poročati o svojih aktivnostih.
Predsednik konference o Bosni in Hercegovini, portugalski diplomat Cutilherio je v Sarajevu na pogovorih vseh treh etničnih skupin dosegel
sporazum o premirju, ki naj bi začelo veljati v nedeljo opolnoči, vendar so se v ponedeljek in torek boji nadaljevali. V bližini Jablanice so srbske enote razstrelile most čez Neretvo, ki povezuje Mostar z zaledjem, v hidroelektrarni blizu Višegrada, znanega po Andričevem Mostu na Drini, pa je muslimanski delavec grozil, da bo zaminiral jez, če Srbi ne bodo prenehali s terorjem nad lokalnim prebivalstvom muslimanske narodnosti. Svoje grožnje, ki bi pomenila katastrofo za kraje pod jezom, sicer ni uresničil, je pa v ponedeljek popoldan odprl zapornice, tako da je voda začela nenadzorovano odtekati iz zbiralnega jezera.
Ameriški New York Times navaja, naj bi v Bosno kmalu prišlo vsaj sto opazovalcev Združenih narodov, ameriška vlada pa je izjavila, da se bo v reševanju bosansko-hercegovske krize vključila z vsemi sredstvi, kar komentatorji ocenjujejo kot možnost posrednega vojaškega pritiska. Veleposlanik Zimmermann je oblastem v Beogradu in Podgorici (nove črnogorske oblasti so Titogradu nedavno vrnile staro ime) izročil pismo, v katerem ju ZDA spoznavajo za nosilca krivde za stanje v BiH.
Leon Marc
— Vsemogočni večni Bog, danes je tvoj Sin premagal smrt in nam odprl vrata večnega življenja. Praznovanje njegovega vstajenja naj nas v Svetem Duhu prenovi, da bomo tudi mi vstali in hodili v luči življenja...
Na velikonočno nedeljo začenjamo 40-dnevno praznovanje Gospodovega vstajenja. Velika noč je namreč najveeji, najvažnejši, najimenitnejši in po vsebini najbogatejši praznik bogoslužnega leta. Praznik življenja, luči in odrešenja: »Smrt je použita v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?« (1 Kor 15, 54-55).
Zakaj dajemo v krščanskem svetu tolikšen pomen prav dogodku Kristusovega vstajenja?
Najprej zato, ker se spominjamo dogodkov iz preteklosti. Dogodkov, ki so vir, temelj in hrana naši veri. Jezus je živel v čisto določenem času in okolju. Njegovo življenje in dogodki v Jeruzalemu (obsodba, smrt na križu, pokop in vstajenje) so resnični, ker so priče verodostojne. Apostoli so to potrdili s svojo mučeniško smrtjo.
Potem zato, ker vedno znova obnavljamo dogodek Kristusove daritve na križu in vstajenja od mrtvih pri maši. Pravzaprav je vsaka nedelja mala velika noč. Maša ima moč (kot zakramentalno dejanje), da naredi na oltarju v resnici prisotno Jezusovo smrt in vstajenje. Na križu je bil Jezus enkrat za vselej darovan nebeškemu Očetu na krvav način. Na oltarju pa se Jezus neprestano daruje na nekrvav način nebeškemu Očetu za naše odrešenje.
Najvažnejši razlog pa je zapisal apostol Pavel v svojem prvem pismu kristjanom v Korintu: »Bratje in sestre, če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi naša vera prazna« (1 Kor 15, 14). Zato nas vabi, da vzamemo božjo besedo zares, se z njeno pomočjo prenovimo, da bomo tudi mi deležni Kristusovega vstajenja in hodili v luči življenja: »Če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli...« (2 Tim 2, 11)
MILAN NEMAC
*****************************
Zadnja večerja. Panjska končnica. Iz knjige Helmut Kropej, Panjske
končnice
Po zadnjih volitvah
Dober teden po italijanskih parlamentarnih volitvah lahko malo bolj mirno in bolj tehtno razmislimo o gotovo nepričakovanih volilnih izidih. Že zadnjič omenjeni novi premiki (padec glasov velikih strank, izjemen uspeh avtonomističnih lig itd.) so tisti mejniki, ob katerih se velja globoko zamisliti. Te vsedržavne spremembe bodo seveda nujno in bistveno vplivale na nove parlamentarne večine in na možnosti za sestavo nove vlade'. Potem pa še specifične stvarnosti, kot je recimo pri nas glas slovenske manjšine in njene politične izbire. O tem pa prihodnjič.
Predsednik republike Cossiga je takoj po povratku iz ZDA (kjer je že namignil na potrebo, da se upošteva spremenjeno politično sliko v Italiji) začel z neuradnimi posvetovanji. Izgleda, da bi državni poglavar rad prišel do kar se da hitre rešitve teh vprašanj, saj verjetno k temu botruje tudi dejstvo, da bo že samo njegovo predsednikovanje kmalu (v začetku julija) pri koncu. Sicer je Cossiga sam dejal, da bi se — če treba — že predčasno odpovedal svoji visoki službi, zlasti če bi to prispevalo k pozitivni rešitvi pri sestavi nove vlade.
POMEN SEDANJIH VOLILNIH IZBIR
Pričakovanja javnega mnenja so sicer dopuščala razne premike, vendar ne tako korenitih in revolucionarnih. Zato so odmevi na splošno
zelo radikalni in tudi šokantni. Kako si sploh lahko razlagamo te nenadne premike? Poskusimo na kratko odgovoriti na ta vprašanja.
Analiza zadnjih političnih volitev vsekakor ni lahka. Politologi, časnikarji in politični opazovalci sicer na veliko komentirajo volilne izide, vsak s svojega zornega kota. Mi ne bomo šli tu iskat vzrokov v začetek italijanskega zedinjenja s sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ampak bomo skušali ugotoviti, zakaj je prišlo do teh bučnih sprememb in novosti. Izgleda, da je prišlo v Italiji do neke prenasičenosti političnega in zlasti strankarskega vpliva posebej velikih strank (partitocrazia). Proti temu seveda na veliko pridigajo stranke same, posebej nekatere (radikalci, misovci, legisti, republikanci), pa spet posamezni vidnejši predstavniki tudi velikih vladnih strank, kot demokristjan Mario Segni, sin nekdanjega predsednika republike, danes glavni pobornik referendumske politike. Ta se je med drugim tudi sam kandidiral za predsedstvo vlade. Ljudje si verjetno želijo kakega novega vetra, stranke pa to marsikdaj uporabljajo tako, da preko raznih svojih » prostih strelcev« vlečejo vodo na svoj mlin. Jasno je se-
veda, da se v parlamentarni demokraciji politična dialektika izvaja in razvija prav mimo strank. Tu seveda ne gre za nekako zamenjavo strank z ne vem čim novim, pač pa za to, da ne pride do zlorabe v strankarskih sistemih, in to predvsem na račun posameznika, pa tudi onih ljudi, ki strankam izkažejo svoje zaupanje. Vse to pa pride v poštev zlasti na volitvah.
Velikonočni motiv
POJAV IN USPEH LIG
Zapisali smo že, da je prva senzacija na zadnjih volitvah izjemen porast lig, posebej Severne (Lega Nord). To je bilo sicer pričakovati, vendar ne v taki meri. Pomislimo, da je parlamentarno zastopstvo Lombardske lige (ki je v bistvu inspira-tor Severne) poskočilo od enega poslanca in enega senatorja na 55 poslancev in 25 senatorjev. Prava velesila v parlamentu, na katero bodo tako ali drugače morale računati vse ostale stranke. Njen voditelj sen. Umberto Bossi je postal v hipu mikavna osebnost vsedržavnega značaja in temu primerno mu posveča pozornost tudi vsedržavni tisk.
Kaj vse to pomeni? Verjetno najprej to, da so ljudje v bistvu nezadovoljni s sedanjim političnim sistemom. Ne seveda z demokracijo kot tako, ampak z njeno zlorabo (ali kot bi rekel Aristotel, z demagogijo).
Vemo sicer, da sama Liga ne predlaga kakih velikih ali revolucionarnih političnih programov. Morda igrajo tu svojo odločilno vlogo »parole«, kot so »proč od juga«, ustanovitev treh republik (severne, srednje in južne Italije), federalizem. Kako pa si Bossijeva zveza to stvarno zamišlja,
je drugo vprašanje. Ali bo vse ostalo le pri protestu — ali pa bo prišlo do propozitivne politike? Bomo videli. Sedaj ima ta močna nova sila možnost, da postavi na tehtnico svoje dejanske predloge in programe.
Že zadnjič smo omenili velik uspeh Severne lige v naši deželi; v okrožju Videm-Gorica-Pordenon-Belluno je za poslansko zbornico izvolila kar tri poslance, v tolmeškem okrožju za senat pa enega senatorja. Naj dodamo, da je prvi izvoljeni poslanec Roberto Visentin do lanskega leta še predstavljal Union Furlane na manjšinski listi Federalizem...
Novosti so vidne in marsikdaj presenetljive. Še posebej neizvolitev predstavnikov DC za senat in poslansko zbornico v goriškem okrožju. Prišlo je do velikih polemik in soočanj. Tako se v italijanskem javnem mnenju poudarja, da bo sedaj Goriško v parlamentu zastopal Slovenec (novi senator Demokratične stranke levice prof. Bratina). Res je verjetno za večinsko stranko to nekak politični šok, saj je med drugim do sedaj imela v vladi državnega podtajnika (posl. Rebulla). S tem bo go-riška stranka relativne večine za pet let popolnoma odsotna v državnem merilu. Vpraša naj se tudi, zakaj!
Politične igre so včasih krute in ne poznajo obzirov. Menimo, da bo vsekakor treba z objektivnostjo in mirnostjo gledati v bodočnost ter iskati primernih poti za bodoča razmerja v pokrajini in deželi.
Spectator
Drama
Baragova misijonska pisma med 19. in 20. stoletjem
velikega petka
Dopolnjeno je
Sveto pismo pripoveduje o Jezusovi žalosti sredi zadnjega dela njegove zemeljske poti. Božjega Sina doživimo v strašni resničnosti križanja kot skrivnost, ki je padla na zemljo kot človek in hoče moliti z obrazom v prahu. Italijanski teolog Ricciotti meni v knjigi »Jezusovo življenje«, ki je leta 1960 izšla tudi v slovenskem prevodu Rafka Vodeba pri Mohorjevi založbi v Celovcu, da »Jezus nikoli prej, v vsem svojem življenju, ni bil v taki meri človek.« Ne samo rimski upravitelj Poncij Pilat, temveč vse človeštvo bi moralo v trenutku Odrešenikove smrti pokazati na velikonočnega Jezusa: »Glejte, človek!«
KAŽEJO SE NEGATIVNE STRANI ČLOVEŠKEGA ZNAČAJA
Dogodki velikega tedna se spletajo v pričevanje o Kristusovem križevem potu, po drugi strani pa so tudi skrajno naturalističen psihogram negativnih strani človeškega značaja, ki hitro zasovraži nenavadno in navidezno drugačno, ki slepo veruje pismoukom in farizejem in nedolžne po kratkem postopku obsodi na brutalno smrt.
V eni od predvelikonočnih scen, kot so izpričane iz svetega pisma, se srečamo z izdajalskim Judežem, vidimo, kako se da Jezus prijeti, spoznamo tisto, kar se dogaja v Odrešenikovi notranjosti:
»Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in čujte z menoj.«
»Moj Oče, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti.«
Na eni od stopnic pasijonskega dogajanja se srečamo z moralnim Porazom Jezusovega zvestega učen-ea Petra sredi nevarne teme vsesplošne izdaje najsvetejšega in najdragocenejšega: »Ne poznam tega človeka!«
Jezusova samota doživi v soočenju s Petrovo človeško šibkostjo nov Vrh iz stiske in bridkosti.
Že pred križanjem pade noč na nesrečno človeštvo. Sredi petelinjega Petja vodijo biriči zvezanega Jezusa y podzemsko ječo, kjer bo ostal do jutra. To vse vidi tudi nemočni Peter. Začuti, daje Jezusa krivično zatajil, da bi se rešil pred rablji. Zato gre ven in se »bridko zjoka«.
Dramatični vrh doživimo ob Jezusovem križanju in smrti na križu. Čutimo, kako se Odrešenik sveta s težavo premika na morišče. Opoteka se pod težkim hlodom, spotika se °b vsakem koraku, prav lahko bi padel na tla in se ne bi več dvignil.
Tu pa so tudi žene, ki ga prosto-
voljno tolažijo, tu je neki Simon iz Ciren, ki pomaga Jezusu križ nositi. In tu je predvsem goli, umirajoči Jezus, ki se mu z njim istočasno na smrt obsojeni razbojnik roga v obraz navzlic smrti: »Ako si ti Kristus, reši sebe in naju!«
Življenje Križanega postopoma pojema, kot ugaša sončna luč nad pokrajino z moriščem na gori Golgoti v središču dogajanja.
Ko se stemni po vsej zemlji, čeprav bi moral biti dan, preseka prostor in čas Jezusov temni stavek: »Moj Bog, zakaj si me zapustil?«
JESUS NAJVELIČASTNEJŠE PROTISLOVJE
Ta zadnja in skrajna Jezusova žalost na križu ponazarja tudi nepopi1 snost stalnega trpljenja človeškega rodu. Jezus umira na križu in istočasno ve, da ni edini, ki bo umrl nasilne smrti. Kot da mu na umirajočih ustnicah kot plamen sveče v silovitem vetru utripajo besede iz psalma, ki je že v starem veku vse napovedal: »Moj Bog, podnevi kličem in me ne uslišiš, ponoči - in ne paziš name. Jaz pa sem črv in ne človek, zasramovanje ljudi in zaničevanje ljudstva. Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo, ustnice raztezajo, z glavo majejo: Zaupal je v Gospoda, naj ga osvobodi, naj ga reši, če ga ima rad. Prebodli so mi roke in noge, vse kosti svoje morem prešteti. Oni me gledajo in na meni oči pasejo, razdeljujejo si moja oblačila in za mojo suknjo žrebajo!«
Že omenjeni verski zgodovinar Ricciotti je nekoč zapisal, da je »Jezus najveličastnejše protislovje, kar jih pozna zgodovina.« Jezus umira izven blišča in sijaja uradne zgodovine kot zločinec na križu, vendar premaguje zemeljsko smrt in, čeprav družbeno poteptan, vstaja iz smrti v večno življenje.
Drama velikega petka dokazuje, da je Jezus bil in ostal kvas novega sveta nove zemlje in novega duha -čeprav je moral umreti na križu. Tudi nekrščanski filozof Renan ve, da je prav zaradi te usodne smrti preplavila svet nova spoznavna vrednost. Zato zapiše: »Tisočkrat bolj živ, ti-
sočkrat bolj boš ljubljen po smrti kakor pa v dneh svojega potovanja po zemlji: postal boš temeljni kamen človeštva v taki meri, da bi stresel zemljo v temeljih, kdor bi hotel odstraniti tvoje ime iz nje. Nič več ne bo razlike med teboj in Bogom.«
VELIKI PETEK DAN TUDI NAŠIH RAN IN SMRTI
Ob Kristusovi smrti na križu je vsakršno konvencionalno razlaganje dogodkov v resnici brez veljave. Kar ostaja v ospredju, je podoba trpečega in odpuščajočega Jezusa, ki s svojim dejanjem premaguje smrt. S pomočjo križanega Jezusa lahko postajamo pravi človek, je eno osnovnih sporočil velikega petka. To je veliki spominski in očiščevalni dan človeškega rodu. Ta dan Kristusovih ran je tudi dan naših ran in naših smrti. Smrti v Auschwitzu, Stalingradu, Vukovarju. To je dan največT je Resnice, v spomin vsem, ki so trpeli in trpijo. V spomin na travme slovenskega naroda, na strašne okupatorjeve zapore in taborišča v drugi svetovni vojni. To je spominski dan pobojev v Rogu in drugod po zemlji slovenski, kjer smo znova križali od današnjega sodobnega potrošniško-uživaškega človeka tako oddaljenega galilejskega pridigarja, ki pa ga danes v potresnih premenah našega stoletja lahko doumemo tudi kot Boga na nov kritičen način. In če so krogle 20. stoletja prerešetale tudi betlehemske jaslice, niso ubile večno živega srca Odrešenika sveta, ki je križan in izdan vstal v večno življenje tudi sredi krvi, smrti in trpljenja današnjega časa.
Tudi zdaj nam govori besede, ki ne bodo nikoli zamrle: »Blagor miroljubnim! Zakaj imenovani bodo otroci božji... Blagor njim, ki so preganjani zaradi pravice. Zakaj njih je nebeško kraljestvo.«
*
»Človek ne more doumeti (božjega) delovanja, ki se vrši pod soncem; kakor koli se človek trudi, da ga preišče, ga vendar ne doume; in četudi modri misli, da ga pozna, ga vendar ne more doumeti.« (Pridigar)
Prevajalec Baragovih misijonskih pisem (pisma je tudi zbral, napisal uvod ter dodal tehtne opombe - v knjigi je zbranih 86 pisem iz obdobja 1830 - 1867), zdaj že pokojni prof. Jože Gregorič, zgledni duhovnik in zlatomašnik, izjemna kulturna osebnost, pisatelj in publicist, posebej poudarja, da pisma v njegovi knjigi slonijo predvsem na dveh virih. Na prvem mestu so Poročila, ki jih je za svoje člane in podpornike izdajala dunajska misijonska Leopoldinina ustanova za Severno Ameriko, na drugem mestu pa pisma, ki jih je Baraga pisal svoji starejši sestri Amaliji in so se v prepisu ohranila v frančiškanskem provincialnem arhivu v Ljubljani.
»Eno samo pismo, ki ga je Baraga 28. junija 1842 pisal detroitskemu škofu P.P Lefevru, je iz Baragovega arhiva ljubljanskega Nadškofij-
skega ordinariata, nekaj pa iz Zgodnje Danice. Baraga je že kot kaplan v Šmartinu pri Kranju imel tesne stike z ljubljanskimi frančiškani, zato je razumljivo, da so se močno zanimali, kako njihov znanec in somišljenik živi in dela med ameriškimi Indijanci« (prof. J. Gregorič).
KOLIKO PISEM SE JE OHRANILO?
Za naše bralce, ljubitelje in spošto-valce življenja in dela prvega slovenskega svetniškega kandidata, bo bržkone najbolj zanimiv podatek, koliko Baragovih misijonskih pisem se je ohranilo do naših dni. Takoj jim lahko postrežemo z odgovorom, da natančnega števila med raziskovalci pravzaprav nihče ne ve, skratka, to področje še ni dovolj raziskano, zato upravičeno čaka novih, svežih moči za Baragovo zadevo. Vendar je znano, da so pri Baragovem škofijskem postopku zbrali 643 pisem, nekdanji postula-tor Wolf navaja 850 ohranjenih pisem, po nekaterih virih pa naj bi Baraga napisal kar 2302 pisem (Po-sitio super scriptis, Roma 1979).
Naš znanec, ugledni kanadski ba-ragoslovec, salezijanski duhovnik in zlatomašnik, dolgoletni župnik slovenske župnije sv. Gregorja Velike-
ga v Hamiltonu, Karel Ceglar, omenja v svojih pismih, da je ohranjenih približno 770 Baragovih misijonskih pisem. Na drugi strani dr.
Zmago Šmitek, priznani slovenski etnolog in izreden poznavalec neevropskih kultur, v svojem zapisu (Slovenska Cerkev in misijoni, Ljubljana 1991), govori o »izredno obsežni Baragovi korespondenci: od več kot 2300 pisem se jih je ohranila dobra četrtina«.
PISMA V ŠTIRIH JEZIKIH
Baragova misijonska pisma so bila objavljena v nemškem, latinskem, italijanskem in češkem prevodu v Poročilih Leopoldinine ustanove, lyonska Družba za širjenje vere jih je tiskala v francoščini, v slovenskem jeziku pa jih je nekaj objavila
Zgodnja Danica. Pisana so bila tudi v angleščini, in kar je povsem razumljivo, v jezikovnem slogu Baragovega 19. stoletja.
Po naročilu ljubljanskega škofa Wolfa je 1833 in 1837 pisatelj prve slovenske povesti Janez Cigler (Sreča v nesreči) izdal dve knjižici Baragovih pisem Leopoldinini družbi z naslovom Bratovšina sv. Leopolda k pomoči misijonarjem.
Pri prevajanju Baragovih misijonskih pisem se je pokojni prof. J.Gregorič (knjigo je 1983 izdala Družina) zlasti prizadeval, da bi do največje mere ostal zvest predlogi. Največ dela je zahteval pravopisni prevod pisem, toda tudi z besedjem in besednimi zvezami, katerih pomen se v 150 letih ni bistveno spremenil, se je moral prevajalec kar precej ukvarjati.
Kdor bo pozorno bral Baragova pisma, bo odkril izredne dokaze, kako je božja previdnost vodila in varovala našega slavnega misijonarja in škofa v vsem njegovem življenju in delu. Sodeč po Gregoričevih zapisih, je Barago pri pisanju misijonskih pisem vodila predvsem misel, ki je bila osrednje gibalo njegovega življenja ter hkrati njegovo škofovsko načelo: »Eno je potrebno!«
Ivan Virnik
Križani Jezus. Ta lesena plastika se hrani v piranski stolnici in je nastala okrog leta 1370
Molitev libanonskega dečka
Gospod, daj, da bi ne bilo več požganih hiš, kakor drevesa brez listja; okrog nas naj bo samo cvetje.
Daj, da bi ljudje ne nosili več pušk, temveč darove; naj ne bo več revščine in žalosti, temveč veselje in zadovoljstvo.
Ko zabrlizgajo alarmne sirene, če za bolnika, ga kmalu ozdravi; če za požar, ga hitro pogasi; in naj ne bo mrtvih in ranjenih.
Usmili se nas, Gospod, za vse, kar si naredil.
Hvata ti, Gospod, reši nas.
Toda ljubezni ni.
Ptički in rože jo imajo, ljudje pa je nimajo.
Skupina deklet, ki so se udeležile Baragovih dnevov v Marquettu leta 1978
Hebrejska Velika noč
Kristus v skupini sv. Trojice. Cerkev Žalostne Matere Božje v Celju (1413)
»Jaz sem vstajenje in življenje«: te Kristusove besede iz znane slovenske pesmi so pravzaprav bistvo osrednjega dogodka krščanstva, bistvo Velike noči. Celotno stvarstvo je namreč podvrženo minljivosti in človek v porodnih bolečinah zdihuje in hrepeni ne samo po odrešitvi od suženjstva razpadljivosti, ampak tudi po dejanski možnosti novega življenja. Novi človek lahko v polnosti zaživi in zori, le če v svojem življenju prerašča v vedno tesnejšo združenost z Bogom. Ker pa smo konec koncev Kajnovi potomci, nam je urojeno težko verjeti, da je Gospod dober in da nas ima resnično rad. Branimo se ga, ker mislimo, da sami vemo, kaj je za nas najbolje. Kako težko je sprejeti odnos z živim Bogom, mu zaupati, da v konkretnem življenju nam stoji ob strani le zato, ker nam hoče dobro! Če smo prepričani, da je dober in usmiljen, zakaj ga s svojim življenjem v strahu zavračamo, češ da bomo v odnosu z njim izgubili svobodo in vsako veselje nad življenjem? Individualistična zaprtost je brez dvoma lažja pot, ki pa nikakor ne more omogočiti človeku, da se razvije v pobožanjenega Človeka, za kar je ustvarjen.
Pravi pomen Kristusove Velike noči se nam bogato razkriva v perspektivi starozavezne hebrejske Velike noči, ki je osrednji dogodek judovske zgodovine in najznamenitejši element njene kulturne dediščine. Hebrejska Velika noč je prehod judovskega ljudstva iz egipčanske sužnosti preko odprtega Rdečega morja v obljubljeno deželo. Vse je že kazalo, da se zgodovina hebrejskega naroda izteka, ko so Egipčani ubijali judovske prvorojence in v
Cerkev božjega groba
suženjstvu tlačili odrasle. V tem ključnem trenutku je nastopil Mojzes; čakala ga je zahtevna naloga: pripraviti obupano ljudstvo na rešitev. Samo božje znamenje mu je tedaj omogočilo biti verodostojen pred narodom: in to znamenje je bilo jagnje, ki ga je morala vsaka družina v napovedani noči odrešenja žrtvovati in z njegovo krvjo pomazati podboje hišnih vrat. V isti noči je Bog poslal angela pokončevalca in, ko se je Egipt zbudil v grozi in krvi, so Hebrejci odprli svoja vrata in pod Mojzesovim vodstvom stopili na pot odrešenja, zvesti Gospodovemu naročilu. Kmalu so se pa znašli med Rdečim morjem in prihajajočo faraonovo vojsko. Strah pred smrtjo je bil močan. Prav na obali Rdečega morja je Mojzes spoznal nekaj velikega: preroško znamenje (žrtvovano jagnje) je bilo resnično in učinkovito, kajti ko ne bi bilo, bi v noči angela pokončevalca ne preživelo niti izvoljeno ljudstvo. Kar pa je znamenje oznanjalo, se mora zgoditi, ker Bog drži obljubo. V uri velike napetosti Izraelove zgodovine je Mojzes v smrtnem strahu stopil korak
naprej in v popolnem zaupanju Jahveju stegnil svojo močno in težko roko. In morje se je odprlo, omogočilo ljudstvu prehod in požrlo egipčanske vojake. Preroško znamenje oznanjenega odrešenja se je torej realiziralo, konkretno udejanilo v odprtem Rdečem morju, v odrešenjskem prehodu iz suženjstva v svobodo, iz smrti v življenje. Hebrejci obhajajo vsako leto deseti dan prvega meseca v spomin na odrešenje obred znamenja (žrtvovanje jagnjeta), ki že samo vsebuje to, kar napoveduje, realizacijo odrešenja.
KRŠČANSKA VELIKA NOČ
Hebrejsko Veliko Noč pa je (judovski) človek razumel le kot delno odrešenje. Pomenila mu je le socialno-politično rešitev, ni mu pa omogočila se otresti greha in njegovih posledic v malikovanju, sovraštvu in razosebljanju...
Umreti grehu pa pomeni umreti strahu pred smrtjo, egoizmu, skrbi zase; pomeni rešiti se podobe hudobnega Boga. Komaj to je popolno in celovito človekovo odrešenje, ki ga je na svet prinesel Jezus Kristus tako, da se je v Očetovi neskončni dobroti izročil človekovi krvoločni volji. Božji Sin se je odpovedal lastni božanskosti in postal predmet v človekovih rokah. Uklonil se je in ni odprl svojih ust kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol. Zaničevan je bil in zadnji med ljudmi; naložil si je naše bolečine in grehe ter skupaj z njimi umrl pribit na križu. Kristus je prišel človeka rešit ločenosti in popredmetenja; rešit za zastonjsko ljubezen in sposobnost darovanja sebe. Ko je Kristus na večer pred svojim trpljenjem z učenci obhajal Veliko noč, je v roke namesto jagnjeta in krvi vzel kruh in kelih z vinom; tako je dal novo preroško znamenje, ki naznanja odrešitev greha in strahu pred smrtjo. Novo jagnje je zdaj sam božji Sin. Kakor je dal Jezus učencem v roke kruh in vino, tako je Bog Oče izročil svojega Sina nasilnemu in pre-šuštnemu človeškemu rodu... V kruhu in vinu je torej napovedano in že prisotno to, kar se je realiziralo na križu in v praznem grobu. Kakor je Mojzes zapustil deželo in šel do Rdečega morja, tako je Kristus zapustil dvorano zadnje večerje in šel na Kalvarijo, na kraj realizacije znamenja kruha in vina. Kakor je Mojzes na obali spoznal, da je Bog do konca zvest, tako se je tudi Jezus v krvavem trpljenju na Getsemaniju med
oljkami do konca zaupal Očetovi volji. In to je Kristusova Velika noč: razodetje Boga, ki ljubi človeka bolj kot lastnega Sina. Temno brezno človeškega sovraštva je požrlo Kristusa. Šel je v grob, zadnje človekovo obzorje; premagal je smrt in človeka potegnil iz groba. Vsak kamen na praznem grobu je odvaljen; vsaka težava v optiki vstajenja je prazna. V tem se je razodela božja slava, božja ljubezen: vsakokrat, ko pri maši obhajamo spomin na zadnjo večerjo in na Jezusovo darovanje, hodimo z njim od zadnje večerje do križa in praznega groba. To, kar vedno znova delamo v njegov spomin, nas odrešuje greha in usposablja za ljubezen. Kakor je res, da so Hebrejci odšli iz Egipta, tako je res, da smo po Kristusovi ljubezni rešeni strahu pred smrtjo in egoizma, na novo ustvarjeni za polnost veselja in večnost.
Biti človek Velike noči končno pomeni biti »človek prehoda«: človek, ki je v svojem življenju prešel iz ene izkušnje v drugo tudi skozi strah in trpljenje; človek, ki v zvestobi Bogu in človeku združuje sovražnike; človek, ki v vsakdanjem življenju išče okus Velike noči, da bi tako lahko pogumno stegnil roko nad svojim Rdečim morjem in da bi z močjo Duha iztrpel krvavi pot lastne Oljske gore... To je človek močan v besedi in dejanju kot Mojzes, sposoben se darovati kot Jezus, trdno zakoreninjen v upanju na vstajenje in večno življenje.
»Kdor veruje v me, vekomaj ne bo umrl...«
Danijel Devetak
SSk ponovno za enoten nastop na volitvah
Izidi zadnjih parlamentarnih volitev bi morali biti resno opozorilo za Slovence v tržaški pokrajini. Razkol na levici je še povečal strankarsko razpršenost slovenskih glasov in med drugim preprečil, da bi bil potrjen parlamentarec slovenske narodnosti, medtem ko so se po drugi strani zaskrbljujoče okrepile italijanske nacionalistične sile. Po desetletjih brezplodnega vključevanja v vsedržavne stranke bi morali zdaj Slovenci v političnem nastopanju združiti svoje sile, vsaj dokler niso rešeni nekateri temeljni problemi našega obstoja in razvoja, med temi tudi zahteva po zajamčenem zastopstvu v izvoljenih telesih, kakršno so že dosegli Italijani v Sloveniji in Hrvaški ter druge manjšine v Evropi. Pričakovati je, da bo to spoznanje med tržaškimi Slovenci prevladalo že v prvi bodoči volilni preizkušnji, t. j. na volitvah za obnovitev tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta, ki bodo 7. in 8. junija letos.
Tako je ugotovil tržaški pokrajinski izvršni odbor SSk, ko je na svoji zadnji redni seji ocenil izide parlamentarnih volitev. Izvršni odbor je razpravljal tudi o drugih vprašanjih iz sedanje politične aktualnosti. Izrazil je zadovoljstvo nad dejstvom, da je Deželno upravno sodišče sprejelo priziv, ki ga je po nalogu Bojana Brezigarja in Martina Breclja vložil odv. Peter Močnik proti tržaški prefekturi, ker ni predvidela znanja slovenščine pri razpisu natečaja za devinsko-nabrežinskega tajnika. Gre za pomemben dokaz, da Slovenci lahko uveljavimo svoje pravice tudi po sodni poti, ko nam jih ozkoglednost političnih oblasti zanika oz. krni.
Tržaški pokrajinski IO SSk pa je z obžalovanjem vzel na znanje, da je v programu skorajšnjega papeževega obiska prišlo do sprememb, ki težijo k manjšanju oziroma prikrivanju že tako skromnih znakov slovenske prisotnosti na Tržaškem, predvidenih v prvotnem programu. Te spremembe ustvarjajo med slovenskimi ljudmi mučen vtis, da so cerkvene oblasti klonile pred nasilnostjo nacionalističnih krogov z MSI in LpT na čelu. SSk bo v mejah svojih pristojnosti napravila vse, kar ji bo mogoče, da ne bi tudi papežev obisk nudil priložnost za nekrščansko ponižanje, še zlasti ko je Janez Pavel II. v svoji novoletni poslanici za leto 1989 pokazal posebno občutljivost in pozornost za probleme narodnostnih manjšin.
Izraelec premišljuje pred zidom joka v Jeruzalemu. Oblečen je v značilno odelo judovskih molilcev. Zid podpira široki trg, na katerem je nekoč stal Salomonov tempelj in je edini spomin na to nakdanje judovsko svetišče. Ob njem se danes zbirajo judje k molitvi
Blejski otok še ni last župnije
Zataknilo se je pri denarju. Krajevna turistična ustanova zahteva povrnitev denarja, ki ga je vložila za otok, in sicer v višini 657.332 nemških mark, kar je 504 milijone lir.
Župnik je o terjatvi obvestil javnost. Zahteva je za župnijo nesprejemljiva. Župnik g. J. Martelanc pravi: »Zahteva za povrnitev vloženih sredstev je nesmisel. Saj je vrednost odvzetega ali odnešenega inventarja neprimerno višja od vsote, ki jo zahteva HTP, naj jo plača otoška cerkev zato, da bo prišla pod upravo župnijske cerkve.
Slomškova rojstna hiša je odkupljena
Mariborska škofija je odkupila Slomškovo rodno domačijo. Hiša je kupljena, vsota zanjo je izplačana. O nadaljnjem namenu hiše bo razpravljal Slomškov odbor, ki bo najprej poskrbel za primerno sanacijo in adaptacijo.
Slovenski škofje obsojajo nasilje
Slovenski škofje so obsodili nasilje v Bosni in osvajanje novih ozemelj ter pozvali domačo in tujo javnost k prizadevanjem za ustavitev spopadov. Iz kabineta nadškofa Šuštarja je tudi prišlo sporočilo, ki obsoja nedeljski nočni bombni napad na muzej srbske pravoslavne cerkve v Zagrebu.
Slovenija krivična do izseljencev
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je v posebni izjavi opozorila na »strankarske razprtije, blokade v parlamentu, ideološki boj in boj za oblast«, ki škodi novi državi, ter obsodila tendenciozno pisanje in govorjenje v javnih medijih. »Širijo se podtikanja, predsodki, nezaupanje in črnogledost,« opozarja komisija. »Pojavljajo se posplošene in nedokazane kritike, ki včasih mejijo na prave gonje.« Izjava omenja tudi žrtve povojnega in medvojnega preganjanja, ki jim še ni bilo vrnjeno človeško dostojanstvo, in pravi, da tudi »izseljenci v domovini še ne doživljajo tistega sprejema, ki so se ga zaradi nastalih političnih razmer nadejali in si ga zaslužili s svojo vsestransko prizadevnostjo za suvereno Slovenijo.
JOSIP VIDMAR JE UMRL
V Ljubljani je v noči s sobote na nedeljo v 97. letu po dolgi bolezni umrl znani slovenski umetnostni kritik, publicist in politik, Josip Vidmar. Kot eden izmed voditeljev slovenskega liberalnega kroga se je pridružil Osvobodilni fronti, po vojni pa zavzel visoke politične funkcije. Znan je bil tudi po svojih ostrih izjavah zoper Cerkev in krščanstvo, po vojni pa je kot kritik nastopal tudi zoper izrazito modernistične tokove v slovenski literaturi.
ARGENTINA IN SLOVENIJA
Argentina in Slovenija bosta navezali diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. Sporazum o tem sta na Dunaju podpisala slovenska veleposlanica Katja Boh in odpravnik poslov argentinskega veleposlaništva.
Leon Marc
Obisk iz afriške države Burkina Faso
Od 16.3 do 5.4. 1992 se je mudil v Gorici na obisku prof. Samuel Sa-nou iz afriške države Burkina Faso. Prišel je na povabilo goriške organizacije C.V.C.S. (Centro Volontari Cooperazione allo sviluppo), da bi imel vrsto predavanj, srečanj, izmenjav po šolah, društvih, župnijah, pri italijanskih skavtih. Cilj njegovega »delovnega« obiska je bil ta, da bi govoril o svoji domovini, njenih ljudeh, njihovih navadah, načinu življenja, problemih.
V našem prostoru smo navajeni, da nam o afriških, azijskih ali južnoameriških državah govorijo naši misijonarji. Tokrat pa je bila prilika, da nam je spregovoril domačin, profesor, pedagog, katoličan in družinski oče. Ni veliko govoril o svoji veri, a pričeval je kot katoličan, ki je aktivno soudeležen v življenju in dogajanju svoje škofije v mestu Bobo-Dioulasso. Tam aktivno sodeluje pri tečajih za pripravo na zakon ter je odgovoren za alfabetizacijo odraslih.
KDO JE SAMUEL SANOU
Samuel Sanou je star petdeset let, je oče šestih otrok, ki so skoraj vsi študentje na univerzi v glavnem metu njegove države. Sam je doma dosegel visok položaj v ministrstvu za šolstvo, saj je bil šolski inšpektor in kasneje odgovoren za poklicno usposabljanje učiteljev.
V Burkini Faso so leta 1984 doživeli revolucijo, ki jo je izpeljal marksistično-leninistično usmerjen oficir Thoma Sankara. Prizadeval si je, da bi se splošno stanje v državi izboljšalo in bi vsi prebivalci dovolj pridelali za svoje preživljanje. Režim Je bil seveda vojaški in Thoma Sankara je vodil državo s skupino oficirjev. Njegov »najzvestejši« kolega in prijatelj Blaise Compaore pa ga je nekaj let od tega z državnim udarom odstavil, ga dal ubiti in se postavil za novega predsednika države. Še vedno je na oblasti, a spoznal je, da mora tudi v Burkini Faso zavladati demokratična ureditev, če hoče država napredovati in se razvijati. Zato so lanskega junija izglasovali novo ustavo, decembra pa so na splošnih volitvah potrdili sedanjega predsednika Compaoreja za prehodnega voditelja države. 24. maja letos bodo v Burkini Faso potekale prve svobodne in demokratične volitve in nanje se pripravlja kar 54 političnih strank in strančic.
V misijonski ambulanti
Vse najboljše	za	Velik
DRAGULJARNA - URARNA - ZLATARNA
VIRGILIO BRATINA s n c
Dolga in kvalitetna prisotnost, označuje jo resnost, strokovnost, kompetentnost na področju trgovine.
MONFALCONE (TRŽIČ) - Corso del Popolo, 28 Tel. (0481) 410674
TRGOVINA JESTVIN DUŠAN
Želi vsem, da bi Veliko noč preživeli v miru in dobroti
SOVODNJE OB SOCI
Tel. 882060
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR
GORICA - ul. Rastello, 22
Tel. 533667
TOMAUTO
di STANILAO TOMAŽIČ & C. s.a.s.
34170 GORIZIA Via Nizza, 15 - Tel. (0481) 533923
ROVER
Zastopstvo za Gorico in Tržič 34074 TRŽIČ - Viale Verdi, 42 - Tel. (0481) 40148
GORICA
ROMAN BAR
(Roman Cotič)
Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI ALEŠ PINTAR
GORICA - ul. Boccaccio
Tel. 531570
TISKARNA BUDIN
GORICA - Riva Piazzutta, 18
Tel. 531676
SUPERMARKET BERTOLINI VVALTER
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(Mara Mužina)
MOSSA - ul. Isonzo, 19
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo.
Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Obiščite nas! Odšli boste zelo zadovoljni!
Tel. 80394
SOVODNJE OB SOCI
Tel. 882017
GOSTILNA FRANC PODVERŠIČ
Slot/i.titSie -Jerane
GORICA - ul. Brigata Pavia, 61 Tel. 530518
rattona ^F^jfosfilha
1070
di Devetak Agostino e C. s.n.c
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV LEOPOLI
GORICA - ul. Brigata Pavia, 46
Tel. 531941
CER -IMPEX
Splošni import - export IGOR ČERNIČ
34070 SOVODNJE (GO)	SS55	Localita	Case	Sparse
Tel. (0481) 522144
KMETIJSKA ŠOLA V BURKINI FASO
Organizacija C.V.C.S. podpira v Burkini Faso, v vasici Dafinso, ki leži 20 km od mesta Bobo Dioulasso, kmečko šolo z dveletnimi tečaji za fante. Gojenci so od 18 do 27 let stari in imeti morajo za sabo vsaj nekaj let osnovne šole. S teoretičnimi lekcijami in tudi praktično, na terenu, se učijo boljšega izkoriščanja zemlje, gojijo domače živali, gnojijo polja in jih obdelujejo z volovsko vprego. Njihovi učitelji in mentorji so nekateri domačini in tem ob strani nekaj prostovoljcev, ki jih je poslal C. V.C.S. Po končanem tečaju se fantje povezujejo v zadruge, ki lahko dobijo kredite od države, in bolje zagospodarijo na domačih kmetijah. Seveda ne morejo samo odločati v družinah, kjer imajo vso besedo in oblast stari očetje.
POVEZALI SO SE Z GORICO
Pobudnik te strokovne šole je bila lokalna škofija iz mesta Bobo-Dioulasso, ki pa sama nima niti finančnih sredstev, niti dolovolj specializiranega osebja za vodenje tečajev. Zato je škofija zaprosila za sodelovanje goriško C. V.C.S. in tako je nastal center v Dafinsoju. Šola je vključena v širšem razvojnem programu, ki si prizadeva za funkcionalno alfabetizacijo odraslih in tudi za preventivno zdravsteno vzgojo. Za odgovornega v tem načrtu je postal pred tremi leti prav profesor Samuel Sanou. Ministrstvo njegove države ga je »posodilo« za dobo petih let, da bi vodil razvojni načrt v Dafinsoju. Tako se ga je ministrstvo za nekaj let »odkrižalo«, saj ni bil naklonjen vojaškim diktaturam in je bil zato oblastem trn v peti. Pri svojih ljudeh in v svoji škofiji nasploh
pa je zelo spoštovan in priljubljen ter cenjen kot neustrašen borec za napredek Burkine Faso. Letos je bil že drugič v Gorici, lani pa je prvič obiskal naše mesto. Potrebne so tudi take vrste izmenjav, ko nas predstavniki držav tretjega sveta obogatijo s svojimi pričevanji in tako aktivno prispevajo za medsebojno spoznavanje in sodelovanje.
OBISK NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Profesor Samuel Sanou se je srečal tudi z dijaki srednje šole Ivan Trinko v Gorici in Doberdobu. Mladi so pozorno sledili predavatelju in mu zastavljali veliko tehtnih vprašanj. Ogledali so si tudi videokaseto o programu v Dafinsoju. Imeli so tako priliko, da so spoznali direktno nekoga, ki živi v težjih pogojih kot sami, a si z vsemi močmi priza-
deva za boljšo prihodnost svoje domovine.
Tudi učiteljski zbor doberdobske-ga ravnateljstva je v sredo, 25. marca, pozorno poslušal izvajanja profesorja Sanouja, ki se je, kot je povedal, med učitelji prijetno počutil, kot med kolegi. Predlagal je tudi, da bi se katera naša šola pobratila s šolami iz njegove države. Ob koncu srečanja se je tudi želel slikati z učitelji in z gospo ravnateljico Natašo Paulin. Rekel je, da bo moral ob povratku domov poročati o tem, kako mu je poteklo bivanje v Gorici.
Na koncu naj še dodam informacijo, da je organizacija C.V.C.S. odprta za sodelovanje s šolami, društvi in ustanovami in si prizadeva za boljše sožitje med narodi. To pa se doseže tudi z večjim spoznavanjem in odkrivanjem »drugačnega«.
T.S.
IZ SLOVENSKE KOROŠKE
»Slovenec sem«
Tako so peli na spominski svečanosti v Domu glasbe v Celovcu v nedeljo, 12. aprila. Mladi, ki grozot niso doživljali in tisti, ki se strašnih dni še spominjajo, so se tega dne spomnili 50-letnice pregnanstva koroških Slovencev (14. in 15. aprila 1942). Ker so Koroško hoteli narediti nemško, je veliko družin bilo izgnanih in umorjenih, izmed 80 slovenskih duhovnikov jih je kar 60 moralo iti v pregnanstvo.
Prireditev, ki so jo organizirali Zveza slov. izseljencev in osrednje organizacije koroških Slovencev, je obiskalo veliko število ljudi, med častnimi gosti in govorniki pa sta bila tudi ministrski predsednik Lojze Peterle in Matjaž Kmecl.
V torek, 14. aprila, zvečer pa je bila v farni cerkvi v Podgorjah spominska maša, ki jo je skupaj z duhovniki - člani izseljenskih družin, daroval krški škof Kapellari.
R.B.
Slovensko-avstrijsko sodelovanje
V začetku aprila je bil na uradnem obisku v Ljubljani avstrijski minister za pouk in umetnost dr. Scholten. Med drugim se je seznanil tudi s položajem italijanske manjšine v Sloveniji. V predstavništvu celovške Mohorjeve na Gruberjevem nabrežju pa so v soboto, 4. aprila, zvečer imeli kulturni program, ki so se ga udeležili tudi slov. ministri Dular, Vencelj in Capuder ter ljubljanski župan Strgar.
Kristus je vstal! V resnici je vstal.
GORICA
VSE ZA ŠPORT
Ul. Raštel, 19 - Tel. 531884
libreria cattolica katoliška knjigarna
Piazza della Vittoria ■ Travnik, 25 GORIZIA • GORICA (ITALY)
Tel. (0481) 531407
knjige (revije in specifične knjige po naročilu) šolske, pisarniške, tehniške in domače potrebščine
vse vrste papirja in lepenke nabožni predmeti in sveče sezonski artikli za okras in darilo plošče in muzikasete igrače
pisarniško pohištvo fotokopije
TRGOVINI OBUTVE
Ul. Raštel, 7 - Tel. 535162 Ul. Oberdan, 7 - Tel. 535520
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKI DRŽAVI,
VSEM SLOVENKAM IN SLOVENCEM TAKO V DOMOVINI KOT V ZAMEJSTVU IN DRUGOD PO SVETU
... in nikoli več trpljenja Velikega petka slovenskemu narodu, temveč samo resničnega »Vstajenja« in zmage dobrega nad zlim.
Rane, ki jih je zlo prizadelo Slovencem so še vedno odprte in kljub »Vstajenju« bolijo.
Daj Bog, da bi se kmalu zacelile...
LEVSTIK VINKO
GORIZIA - GORICA ITALIA - ITALIJA
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
Palače Hotel je v samem središču Gorice, približno 1 km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom in dvema dvoranama za sto in dvajset obiskovalcev ter lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupaj stopetdeset postelj.
V sobah je kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon ter radijski in televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
EAL uutinfhi
Ul. Raštel, 8 - Tel. 33465
PALAČE
Jo(cl
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia, 63 34170 GORIZIA/GORICA, tel.: 0481/82166, faks 0481/31658
Novo odprti HOTEL EMONA, II. kat.
je v zgodovinskem središču Rima.
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 9939-6/7027827 ali 7027911, faks: 9939-6/7027878. Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 26, 00185 ROMA/RIM
V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
■ ■ -
K*
llllipplil
lliliit
i
POSOJILNICA OPČINE• KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI • KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB KMEČKO DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH • KMEČKA BANKA GORICA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
E
s
o
Pomoč Cerkvi za njeno poslanstvo Valterju v spomin
Do svojega 30. leta je Jezus sam skrbel zase in za svojo mater, saj je bil »tesarjev sin«. Ko je začel oznanjati evangelij, pa ni mogel več opravljati svojega dela in tudi apostoli ne, ki so »vse pustili in šli za njim«. Toda morali so jesti in piti. Za Jezusove materialne potrebe so tedaj skrbele dobre žene, kot poroča evangelist Luka. »Hodil je od mesta do mesta ... pridigal in oznanjal evangelij... Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žena ... ki so jim stregle s svojim premoženjem« (Lk 8).
Podoben način je izbrala katoliška Cerkev v Italiji. Odpovedala se je direktni podpori s strani države (duhovniška plača) in se oprla samo na verne laike za svoje materialne potrebe. Ta pomoč ima lahko tri oblike:
Prva je redna miloščina, ki se pobira v cerkvi in ni obdavčena. Drugi način je direktna podpora Cerkvi. Vernik daruje Cerkvi za njene socialne in karitativne namene določeno vsoto in dobi pobotnico, ki jo priloži za financo ob prijavi dohodkov. Darovano odbijejo od dohodkov. Toda v tem primeru je naj višja vsota dva milijona lir.
Tretji način je izjava ob prijavi dohodkov na modelu 740, 201 in 101, naj osem od tisoč davka gre za katoliško Cerkev. Država je namreč
Lovrenc Bellomi, Meje in mostovi
Te dni je izšla knjiga Meje in mostovi. Prinaša razprave in nastope tržaškega škofa Lorenza Bellomija, ki jih je z avtorjevo pomočjo izbral in s spremnimi besedami opremil prof. Tomaž Simčič. Izdajo je Založništvo tržaškega tiska uvrstilo v knjižno zbirko Črno na belem, v njej Pa so razmišljanja o problematiki odnosov do drugačnih, do socialnih manjšin, o etičnih in jezikovnih razlikah, ki bi lahko v obmejnih krajih
določila, da osem od tisoč od davkov gre za socialne namene. Če davko-plačevalecr ne podpiše izjave, naj gre njegovih osem od tisoč za Cerkev, država uporabi to za svoje socialne namene.
Ta drugi način je našel od začetka kar lepo število davkoplačevalcev, npr. leta 1989jih je bilo 99 tisoč, lani pa komaj 38 tisoč.
V maju in juniju bo treba napraviti vsakoletno prijavo dohodkov. Naj državljani že zdaj premislijo, kako hočejo podpreti Cerkev in njeno dobrodelnost.
pospeševale razvoj družbe in bogatile individualnost posameznika. Pri tem si tudi Cerkev, po besedah Bellomija, prevzema svojo vlogo, ko želi soustvarjati pozitivne poti v evropsko prihodnost.
Založba je poskrbela tudi za vzporedno italijansko izdajo pod naslovom Confini e ponti, ki je prav tako že dosegljiva oz. v prodaji.
Zaradi poglobljene obravnave knjiga presega naš trenutek in zgolj tržaško stvarnost, prepričani pa smo, da ima danes še posebno aktualnost.
Kdaj več kdaj pozneje.
Goriške novice
Štandreški dekanat za dobrodelnost sv. očeta
Doberdob
Števerjan
Podgora
Sv. Ivan, GO
Nabrežina
Subida
Štandrež
Mavhinje
Rupa-Peč
200.000
550.000
1.535.000
1.250.000
700.000
150.000 2.000.000
450.000
200.000
Rupa - Peč
Praznik frtalje 1992
Letos se člani prosvetnega društva Rupa - Peč prvič kot društvo pridno Pripravljamo na Praznik frtalje, ki se bo začel v soboto, 25.4., ob 16.30 z nastopom dramske skupine prosvetnega društva Štandrež z igro Dolžnost je dolžnost. Naslednji dan, v nedeljo, 26. aprila, bosta kulturni Program oblikovala mladinska pevska zbora iz Štmavra in Rupe - Peči, nakar se bodo lahko pomirili vsi ljubitelj dobre kuhinje v tekmovanju v cvrtju frtalje. Tekmovanje bosta povezovala Julijan Malič in član ansambla Happy day Igor Malalan.
1 • maja ob 16. uri bosta nastopila mešani zbor Štandrež, mešani zbor Rilje, Orehovlje, Miren, častni govornik pa bo časnikar Ivo Jevnikar, tajnik deželne SSk.
Z razliko od prejšnjih let se bo
praznik frtalje nadaljeval še en dan več, in sicer 3. maja s pričetkom ob 16.30. Nastopila bo skupina mladih fantov iz Rupe in prvič izvajala nekaj skladb.
Vsak večer od 19. ure dalje bo za veselo razpoloženje poskrbel ansambel Happy day. Deloval bo dobro založen bufet z različnimi specialitetami na žaru, s tipično frtal-jo in domačim vinom.
Delijo se vstopnice za slavja ob papeževem obisku
Župnije so dobile ali bodo dobile v kratkem vabila / vstopnice za udeležbo pri slavjih ob obisku sv. očeta. Vsaka župnija je vabljena, da pošlje v stolnico v soboto, 2. maja, po eno družino, ki naj zastopa svojo župnijo pri molitvi rožnega venca s sv. očetom. Prav tako se delijo vstopnice za udeležbo pri papeški maši v Ogleju.
Duhovniki, ki želijo somaševati na Travniku v soboto, 2. maja, naj se prijavijo na škofiji.
Pri papeževi sv. maši na Travniku bodo navzoči tudi verniki in duhovniki iz okoliških župnij onstran državne meje. Tudi oni dobijo vstopnice. Duhovniki bodo lahko soma-ševali. Ob papežu bomo tako znova združeni, kot smo vsako leto združeni ob svetogorski Kraljici.
Ob tvoji tragično prekinjeni veliko obetajoči mladosti se še sprašujemo, zakaj seje moralo to zgoditi. Trem družinam si bil odvzet: najprej tvojim ljubečim staršem in tvojim trem bratom; potem tvoji skavtski družini; in končno naši slovenski skupnosti. Ali slutiš bolečo praznino, ki je ostala za teboj?
Kaj Cerkvi pomeni ugaslo mlado življenje (21 let), je pokazalo devet duhovnikov, ki so somaševali ob tvojem pogrebu; med temi tudi duhovnik italijanske skupnosti. K slovesu pa se je zgrnila tudi vsa mladina, ki te je kdaj koli poznala: skavtska in šolska. Komu se ni zasolzilo oko ob odprtem grobu in skavtski pesmi slovesa?
Ostaja pa nam vendar tolažba tvoje čiste z Bogom živeče duše, ko te je Gospod našel v onem usodnem trenutku! Tako si nekoč zapisal: »Kristus je moj največji prijatelj. Vsak dan se z njim pogovarjam, ko molim. Ko pa grem v nedeljo k svetemu obhajilu, so ti trenutki najlepši v mojem življenju!« Te besede pošiljamo v premislek še drugim mladim in dobrim fantom, kot si bil ti!
Bogu hvala za tvoje mlado, lepo, a kratko življenje. Tvoji mami pa za žrtev, ki jo je kot velikonočno žrtev darovala Bogu v njegove svete namene!
F.V.
Valter Corva je bil doma od Sv. Sergija v Trstu. Ko se je v soboto, 4. aprila, pozno ponoči vračal domov z avtom skupaj s prijatelji je trčil v naproti vozeči kamion ter kmalu nato za ranami umrl. Pogreb je bil v Ricmanjih v sredo 8. aprila.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, TRST Aleksij Pregare
Črni galebi
Režija Jože Babič
v ponedeljek, 20. t.m., ob 16.00 -Abonma RED G. v torek, 21. t.m., ob 16.00 - Abonma RED H.
v petek, 24. t.m., ob 20.30 - Abonma RED F.
Program obiska sv. očeta v Trstu
1. MAJA:
OB 18. URI sv. oče pristane s helikopterjem na vojškem letališču na Proseku. Od tem se z avtomobilom odpelje na Vejno. Tam bo kratko nagovoril ljudstvo in napravil kratek obisk v svetišču. Nato se odpelje z avtom k sv. Justu.
OB 19. URI se sreča s Tržačani. Pred cerkvijo ga pozdravi vladni komisar, ker v Trstu trenutno nimajo občinskega odbora. Sledi nagovor sv. očeta tržaškim meščanom.
OB 19.45 bo srečanje sv. očeta z duhovniki, redovniki in redovnicami v baziliki sv. Justa; pozdravil ga bo g. škof in za njim bo govoril papež.
OB 20.30 bo v baptisteriju ob cerkvi pozdravil zastopnike krščanskih Cerkva v Trstu. Odide v samostan sv. Ciprijana, kjer bo prenočil.
2. MAJ:
OB 8. URI se začne papežev delovni dan s pozdravom redovnic v klavzuri pri sv. Ciprijanu. Od tam odide na univerzo. Tu ga bodo pozdravili rektor univerze ter prof. Salan, predsednik Mednarodnega centra za teoretično fiziko. Na njihove pozdrave bo odgovoril sv. oče.
OB 9.30 se bo srečal s predstavniki dežele v Verdijevem gledališču;
pozdravil ga bo predsednik dežele, nakar bo sledil nagovor sv. očeta.
OB 10.30 bo osrednji del papeževega obiska, in sicer somaševanje na trgu Unita. Med mašo bo papež imel glavni govor.
Kot znano je med to mašo predvideno petje tudi v slovenskem jeziku in pa pozdrav sv. očeta tudi v slovenščini.
Temu divje nasprotujejo misini in relikvije starega šovinizma, ki jih najdemo tudi v raznih drugih strankah. Ti krogi so po mestu in tudi drugod po deželi raztrosili letak, na katerem piše: »Sv. oče, trg Unita je simbol italijanstva v Trstu. ...Liturgija tudi v slovenskem jeziku bo oskrunila spomin naših mučencev in čustva italijanskega Trsta.« Zato utegne med to mašo priti tudi do kakega neljubega incidenta. A upajmo, da se nihče ne bo hotel osramotiti pred sv. očetom in vesoljnim svetom.
Po maši se papež vrne v samostan sv. Ciprijana za kosilo in kratek počitek.
OB. 15. URI se bo v avtu odpeljal na pomol VII, da vidi še morje in ga blagoslovi. Tu ga bo pozdravil zastopnik pristaniških delavcev.
OB 15.45 s pomola odleti s helikopterjem proti Gorici.
Najlepši pirhi ali pisanice so na razstavi v Nabrežini vzbujali veliko zanimanje. Pirhi so stara slovenska navada
Pisatelj Alojz Rebula v Cankarjevem domu
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo v torek, 21. aprila, ob 19. uri predaval prof. Alojz Rebula. Predaval bo o temi: Vrnitev iz katakomb. To bo v slovenščini prevedeno predavanje, ki ga je pisatelj imel v Vatikanu v francoskem jeziku pred škofi na simpoziju za pripravo sinode o novi evangelizaciji oktobra 1991.
Čestitke
Naša zvesta bralka, redovnica sestra notredamka Milena Lah, ki živi v bližini Trenta in je že dve leti na vozičku, praznuje 17. aprila 60-letnico redovnih obljub.
Sestri iskreno čestitamo in jo prosimo, naj tudi za nas daruje nekaj svojega trpljenja.
Nabrežina
Mesečne konference se vršijo redno od oktobra do junija. Zlasti nam bodo ostale v lepem spominu: predavanje g. J. Kralja o svojih knjigah s spomini in opomini; predavanje gospe V. Kržan iz Ljubljane o zorenju mladostnikov in večerna konferenca staršev. Za materinski dan, 28.3, je poleg deklamacij, mladinskega zbora Štivan-Devin in prijetne igre Sestrin varuh požela veliko aplavzov predavateljica Ljuba Smotlak, ki je govorila o »materi včeraj in danes«. Zadnja konferenca je bila 8.4. s predavanjem g. F. Kralja o vlogi Ogleja pri pokristjanjevanju Slovencev v luči svetlih in temnih dogodkov. Vsem predavateljem iskrene čestitke in voščila!
Med velikončnimi prazniki je vredno opombe zlasti »umivanje nog« dvanajstim dečkom med mašo Velikega četrtka. Na Veliki petek in soboto je namesto zvonjenja ropot z ragljami po vasi, pa tudi češčenje pri božjem grobu ob 10. uri. Za italijanske vernike je že v navadi križev pot v Kamnolomih, letos skupno s Sesljanom. Velikonočni obredi (sobota) so vedno dvojezični z mašo v latinščini. Pa še večerna procesija
Vstajenja po trgu z godbo, baklami, petjem in blagoslov velikonočnih jedil (kruha, mesa in jajc). Nadejamo se tudi blagozvočnega jutranjega pritrkavanja in »bogatih« darov revežem v Afriki. Po maši je odprtje trinajste razstave pirhov v župnijski dvorani, ki bo odprta do 30. aprila v popoldanskih in večernih urah.
Nenadno nas je zapustil Stanko Pupis iz Sesljana. Njegova pridnost in podjetnost mu je pridobila ne samo trgovino s pohištvom, ampak tudi spoštovanje in priznanje. Pokopali smo ga z veliko udeležbo na pokopališču v Nabrežini. Naj počiva v miru! Sorodstvu naše sožalje! Pred kratkim smo pokopali tudi blago Ido Pertot, ki je dolgo trpela za neozdravljivo boleznijo. Naj ji bo Bog plačnik!
Ciril Florjančič, znan humorist in smučar, je bil zadet od možganske kapi med smučanjem v Pustrski dolini (Brunico). Sedaj je na rehabilitaciji v nabrežinskem sanatoriju. Razveseli se vsakega obiska, ki mu daje pogum in voščila po zboljšanju.
V sredo prireja društvo I. Gruden večerno predavanje z diapozitivi o velikonočnih navadah in praznikih v Sloveniji. Da bi jih obdržali!
Pastoralni obisk v Jamljah
G. nadškof A. V. Bommarco je bil na pastoralnem obisku v Dolu in Jamljah. V petek, 3.4., je prišel v popoldanskih urah v Dol in je obiskal bolne in ostarele pri Devetakih v gostilni, nato pri Vižintinih. Tu se je ustavil in si ogledal tri verska znamenja: starodavno kapelico Srca Jezusovega z napisom: »Grešnik, poglej Srce Jezusovo«; kapelico v čast M.B. Jožefa Vižintina iz leta 1907 in cerkvico iz 1. svetovne vojne; zgradil jo je češki vojak.
Nato je prišel na Palkišče, kjer je obiskal sedanjo kapelo v bivši osnovni šoli. Od leta 1947 je tam stalno bogoslužje. Kapela ima lep kip fatimske M.B., ki ga je blagoslovil škof Margotti. Ustavil se je še v vasi in si ogledal prostor, kjer bo verjetno nova cerkvica za doljanske vernike. Obiskal je več drugih bolnikov.
Pri Ferletih si je ogledal novo kapelico Srca Jezusovega, ki jo je zgradil sam Ciril Ferletič, in obiskal ostarelo mater. V Jamljah je prav tako obiskal več bolnikov.
V Jamljah je ob 17.30 prišel v župno cerkev, kjer so ga čakali birmanci in drugi otroci. Govoril jim je o važnosti vere in utrditvi v veri v naši dobi, ko se ta krepost omalovažuje in se zakramenti krščanskega uvajanja preveč površno prejemajo. Sledila je sv. maša s somaševanjem, pri kateri je govoril o pastoralnem obisku, obžaloval je, da ne zna obeh jezikov, kot jih Slovenci znajo in se jih otroci z lahkoto naučijo, če jih starši spodbujajo k temu. Po maši se je srečal z župnijskim občestvom.
V nedeljo, 5.4., je g. nadškof nadaljeval obisk in je prišel v Dol ob 9.00, kjer ga je sprejel v imenu občestva Emil Vižintin, ki ga je že prejšnji petek spremljal ob obisku Dola.
Pri maši, ob lepem številu udeležencev, je g. nadškof govoril o potrebi verskega življenja v dobi, ko nekateri mislijo, da je vera že zastarela, a je luč na poti življenja.
Po maši se je g. nadškof razgovar-jal z navzočimi in zagotovil pomoč v rešitvi težav za lastno cerkev, sedaj smo gostje namreč v šolskem poslopju. Pred odhodom iz Dola je še pomolil na pokopališču.
V Jamljah, pred mašo ob 11.00, ga je sprejel v imenu birmancev Soban Bernard, proseč Sv. Duha nad vse, da bi v Sv. Duhu res spoznali, kar je prav za naše življenje.
Pri maši je g. nadškof poudaril potrebo sodelovanja z župnikom s pomočjo župnijskega pastoralnega sveta.
Po maši je g. nadškof podelil zakrament sv. birme materi birmanke Sandre. V težkih časih verskega pritiska ni mogla prejeti tega zakramenta v Ljubljani. Ganljivo je bilo za vse navzoče to domače in slovesno bogoslužje na domu bolnice. Po kosilu v župnišču je bil še obisk treh otrok-trojčkov, rojenih v septembru 1991 v družini Semolič. Po obisku pokopališča in stare vasi Jamelj seje g. nadškof poslovil od župnije Jamlje-Dol.
Zvonjenje za sv. očeta
Ob pristanku sv. očeta Janeza Pavla II. na letališču v Ronkah v četrtek, 30. aprila med 16.30 in 16.45, naj bo slovesno zvonjenje po vseh cerkvah goriške škofije.
V nedeljo, 3. maja, ob 7.45 naj vsi zvonovi v Gorici pozdravijo papeža, ko odhaja v Videm.
V nedeljo, 3. maja, ob 19.15 naj prav tako vsi zvonovi v škofiji pozdravijo sv. očeta v slovo in v zahvalo za njegov obisk.
Ob obisku sv. očeta bo priromala v Gorico tudi milostna podoba sve-togorske M.B. ponedeljek, 27. aprila, jo privatno pripeljejo v goriško stolnico. Tu jo izpostavijo javnemu češčenju na glavnem oltarju. V stolnici bo ostala do ponedeljka 4. maja, ko se privatno zopet vrne na Sv. Goro.
Skupno češčenjc:
SKD HRAST - DOBERDOB V ponedeljek, 20. in nedeljo 26. aprila 1992
PRAZNIK POMLADI
Ponedeljek, 20. aprila:
ob 13. uri: Otvoritev praznika
ob 13.30 uri: Otvoritev razstave »Andos«
ob 15. uri: Ex tempore za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo.
ob 17.30: Folklorna skupina iz Škofje Loke.
Sledi prosta zabava ob zvokih ansambla Robert Zupan
Nedelja, 26. aprila
ob 13. uri: Otvoritev
ob 17.30 uri: Godba na pihala »Kras« iz Doberdoba ob 19. uri: Prosta zabava ob zvokih ansambla Lojze Furlan
Deloval bo dobro založen buffet z pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kapljico. Na ogled bo tudi razstava.
Misijon v Steverjanu
Od 3. do 12. aprila je v števerjan-ski fari potekal sveti misijon. V molitvi smo se župljani nanj že več časa pripravljali. Misijonar p. Lojze Markelj je prišel med nas, da bi nam prinesel nove duhovne svežine, da bi nas dejansko seznanil z najpomembnejšimi krščanskimi vrednotami in da bi nas tudi v mnogočem duhovno izzval. Vsak dan je govoril pri dveh svetih mašah, nekajkrat tudi na Jazbinah.
V desetih dneh so se zvrstila različna srečanja, ki so bila porazdeljena po stanovih: za šolarje, za mladino, za birmance, za zakonce, za bolnike in ostarele, za starejše samske in ovdovele, za člane pevskih zborov ter za žene in dekleta, ki skrbijo za cerkev. V sredo je bilo tudi zelo zanimivo predavanje z diapozitivi o spoštovanju človekovega življenja. Pater Markelj nam je jasno in utemeljeno prikazal skrivnostno lepoto človekovega življenja od spočetja do rojstva.
Srečanj in svete daritve je redno obiskovalo lepo število faranov in tudi drugih vernikov iz štandrežke dekanije. Poleg tega nam je p. Markelj ponudil veliko priložnosti za osebne pogovore in spovedi.
Danes se lahko dobremu Bogu iskreno zahvalimo za ta čas Milosti, ki ga je tako radodarno podelil naši župnijski skupnosti, g. Lazarju, ki nam je pripravil to priložnost in nenazadnje p. Marklju. Po njem se je Gospodova ljubezen te dni prelivala do nas in se dotaknila naših src.
Sv. oče s helikopterjem v Gorico
Zadnja sprememba : iz Trsta se sv. oče v soboto, 2. maja, s helikopterjem pripelje v Gorico; pristane na športnem igrišču Baiamonti, ob 16.15, od koder se z avtom po ulicah Baiamonti, Vitt. Veneto, Filzi, Sauro, De Gasperi in Roma pripelje na Travnik.
Na Travniku bodo razni pozdravi in nagovori. Ob 17.30 začetek somaševanja; ob 19.30 večerja v škofijski palači; ob 20.30 pride papež v stolnico, kjer bo molitev rožnega venca pred podobo svetogorske M. B.; ob
21.30 nočni počitek v nadškofijski palači.
Sv. oče se torej ne pripelje iz Trsta v Gorico z avtom, kot so sprva programirali, temveč s helikopterjem.
VIDEM
Iz Gorice se papež odpelje s helikopterjem ob 7.30 v Humin, kjer se ustavi v stolnici ob 8. uri. Ob 9. uri odhod iz Humina proti Vidmu. Ob
10.30 na trgu 1. maja srečanje z mladino iz vse dežele. Ob 12.30 kosilo v škofijski palači. Ob 15.00 obisk Doma handikapiranih (Casa delFIm-macolata), ob 16. uri somaševanje na športnem stadionu in zaključek škofijskega evharističnega kongresa. Ob 18.45 se sv. oče z avtom odpelje do Sredipolja, tam kratko pomoli in se sreča s tem in onim. Ob 19.20 se poslovi od pokopališča v Sredipolju ter ob 19.30 z letalom odleti v Rim in s tem zaključi svoj obisk v naši deželi.
Tiskarski škrat Potovanje v London
V zadnji številki Katoliškega glasa se je vrnila neljuba tiskarska napaka v naslovu Katja Milič v Gorici potrdila sloves obetajoče pianistke. Oproščamo se. (Ured.)
Prosimo, vse ki želijo potovati s Katoliškim glasom v drugi polovici julija letos, naj se čimprej vpišejo in plačajo akontacijo v znesku 300.000 lir.
Podoba svetogorske Matere božje v goriški stolnici
V ponedeljek, 27. aprila: od 20.30 do 21.30 skupno češčenje za vernike štandreške dekanije.
Torek, 28. aprila: od 20.30 do
21.30 skupno češčenje za vernike goriške (mestne) dekanije.
Sreda, 29. aprila: od 20.30 do
21.30 skupno češčenje za vse vernike goriške nadškofije s prisotnostjo g. nadškofa.
ZAHVALA
V četrtek, 9. aprila, nas je za vedno zapustila naša predraga
Marija Terčon por. Lupine
Pospremili smo jo k večnemu počitku na pokopališče v Šempolaju v soboto 11. aprila.
Iskrena zahvala vsem, ki so nam v teh bridkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala gospodu župniku Švari, zboru Fantje izpod Grmade, nosilcem cvetja in sveč ter številnim spremljevalcem.
Svojci
Praprot, Klanec, Rim, 12. aprila 1992
ZAHVALA
V torek, 7. aprila t.L, smo se v njenem 87. letu ne ravno lahkega življenja in spravljene z Bogom poslovili od naše drage tete
Ivanke Mesar vd. Dolenc vd. Grzančič
Naj v miru počiva.
Srčna hvala zdravnikoma dr. Jožetu Sili in dr. Danijelu Žerjalu za zdravniško pomoč, osebju Doma upokojencev v Sežani za skrbno nego, g. župniku dr. Zvonetu Štrublju in g. Pohajaču za opravljene pogrebne obrede, cerkvenemu pevskemu zboru »Sv. Jernej« in MPZ »Tabor« in vsem tistim dobrim osebam, ki so jo obiskavale in ji pomagale v času njene bolezni.
Svojci
Opčine, 13. aprila 1992
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
Slave Pisk
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, vsem, ki ste z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Žalujoči svakinji in nečaki z družinami
DAROVI
Družina Maver daruie v spomin na Valterja Corvo 100.000. - lir za slovensko Karitas.
Za slov. Karitas: župnija Štandrež
100.000 lir.
Za skavte: Marjan Jevnikar v spomin na msgr. Jožeta Prešerna 50.000 lir.
Za Sv. Goro: S.G. Trst 200.000; druž. Čotar v spomin na pok. Marico Lupine 100.000; Ana Špacapan 30.000 lir.
Za cerkev Sv. Ivana GO: Marija Murovec 25.000 lir.
Za slov. misijonarie: Marija Murovec 25.000; N.N. 100.000 lir.
Ob smrti drage žene in mame Marije Tečon por. Lupine darujejo mož Alojz, hčerki Bogomila in Nadja ter sin Danilo: za šempolajsko cerkev 400.000; za zbor Fantje izpod Grmade 200.000; za PD Vigred 100.000; za Mladiko 100.000 in za Katol glas 200.000 lir.
Za šempolajsko cerkev: druž. Čotar -Koršič iz Gorice namesto cvetja na grob ob smrti Marije Terčon por. Lupine
100.000 lir.
Za cerkev v Grabrjah: Klara in Sonja namesto cvetja na grob teti Žinci 100.000 lir.
Za Pastirčka: K.K. 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Jožefe Lukman: Jolanda in Terezina v dober namen 50.000, Norma za cerkev v Sovodnjah
100.000 lir.
V dober namen: Norma v spomin na pok. Zoro Florenin 50.000 lir
Za cerkev v Sovodnjah: namesto cvetja na grob Slave Pisk, svakinji 100.000; nečakinja Zdravka Pisk 50.000; N.N. 200.000; Valerija in Ivanka Cotič 100.000; Rozalija Pelicon 20.000; druž. Petejan 200.000; N.N. 30.000; D.D.
30.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: v blag spomin pok. Marije Žerjal 200.000 lir.
Za katol. glas: N.N. 30.000; druž. Tommasi namesto cvetja na grob Elizabete Kristančič 50.000 lir.
Za lačne otroke misijonarja Stanta: N.N 50.000 lir.’
Za misijon p. Štanta: N.N. v spomin pok. dr. Prešerna 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Beline Kristančič vd. Obljubek daruje Bruna Pe-truša: za cerkev sv. Ivana GO 50.000 in za Pastirčka 50.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana GO: namesto cvetja na grob Betine Kristančič vd. Obljubek Nelka in Tončka Pavšič 50.000 lir.
Za Pastirčka: Željka Simčič v spomin na Natuško Sirk 50.000 lir.
Za ŠZ Olvmpia: v spomin tete Žince Simon Komjanc 100.000; in Ida Kom-janc 100.000 lir.
Za mis. Ivana Štanto: N.N. 1.000.000; N.N. 100.000; N.N. Videm 400.000; R.M. 1.000.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N.N.
100.000 lir.
Za Kat. glas: N.N. Videm 20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvni goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 533177 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo detle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina I/70°’o Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipograftca Cattolica srl Riva Piazzutta. 18 - Gorizia- P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA