Poštnina v SHS plačana « gotovini. Časopis za naše verno ljudstvo zlasti za ude tretjega reda. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja frančiškanska pvincija sr. Križa. XLI. tečaj. , 3.-4. zvezek. V Ljubljani 1924. A. Slatnarjeva tiskarna v Kamniku. Vsebina 3.-4. zvezka. Stran Cerkev sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja treh redov.................25 Asketična šola ali vadnica popolnosti ...............................26 Redovna obleka tretjerednikov ... 33 Novi misijonski papež — nova svetovna misijonska družba . . . . 35 Zidava cerkve sv. Frančiška v Šiški je misijonsko delo...................37 Stra" Tretji red da dušnemu pastirju malo posla.................................™ Vtisnenje ran sv. Frančiška Serafin- skega..............................3 Bodi svetloba...........................J? Spomini iz misijonskega življenja . ^ Razgled po serafinskem svetu ... 3* Priporočilo v molitev................. Zahvala za uslišano molitev . . . “ „Cvetje" izhaja v začetku vsakega drugega meseca. Naročnina znaša za celo leto 10 Din. — Naslov za naročila: »Cvetje«, frančiškanski samostan v Ljubljani. Naročnikom na znanje I Prvi zvezek nam je do cela pošel' Zato prosimo tiste, ki so prvi zvezek prejeli, pa Cvetja ne mislijo naročit*’ naj nam ga nazaj pošljejo, da bomo mogli drugim postreči; tiste pa, ki s° se bolj pozno oglasili, prosimo, naj potrpijo, če jim prvega zvezka ne bom0 mogli poslati. Dali smo 300 zvezkov več natisniti, ko po navadi, pa nart je zmanjkalo; z naslednjimi zvezki bomo postregli vsem, ki so se dosegi oglasili. Če kedo kakega zvezka ne dobi, naj ,.reklamira", to se pravi: vzame naj kos papirja v velikosti dopisnice in naj napiše na eno stran naslon Cvetje, frančiškanski samostan, Ljubljana, na drugo stran naj pa zapiše Reklamiram Cvetja zvezek št. ... Tak list oddajte na pošto breZ poštne znamke. Kaj druzega pa ne pišite, ker bi morali za nadaljno pisanje pritisniti določeno poštno znamko. Na mestu poštne znamke pa zapišite-Reklamacija. — Naznanila, sporočila itd. pošiljajte vsaj mesec popml’ predno list izide, spise pa še nekaj dni popreje. Kat. tiskovno društvo nam je poslalo s »prošnjo za oceno" knjig0' Vstajenje duše, petindvajset govorov za prerod. V stolni cerkvi sv. Nikolaj3 v Ljubljani govoril Dr. Mihael Opeka, stolni kanonik in učitelj homileti^ na vseučilišču v Ljubljani. V Ljubljani 1924, založila prodajalna K. t. d. H. man. Knjiga obsega 224 strani, je tiskana na krasen papir z lepimi dov°l velikimi in razločnimi črkami. Knjiga je razdeljena v tri dele: v prvem osv°* ljuje greh, zlasti smrtni greh v njegovem bistvu, v nasledkih in kaznih, drugem je nauk o zakramentu sv. pokore, v tretjem pa o sv. obhajilu. Cilj’ ki ga govornik zasleduje, je dobra velikonočna spoved in vredno sv. obb® jilo. Govori so mirni, dokazi prepričevavni in silijo kaker mogočna reka cilju z vedno večjo močjo, dokler se ne združijo v kratkem zaključku odločen sklep: hočem. Pridige bodo koristile vsem, ki jih bodo s preh*1 slekom brali, zlasti dobro bodo došle ljudem za premišljevanje v času misij0*13 ali duhovnih vaj, gospodje jih bodo zelo koristno rabili za pripravo 1,3 Cerkev sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja treh redov. lika, ki jo vidite pred sabo, Vam kaže sedanjo cerkev sv. Frančiška v Sp. Šiški. Pa to ni cerkev, to je v vojski za silo napravljena baraka, kamer hodijo prebivavci Šiške k božji službi, ker nimajo boljšega mesta. Pa še ta baraka se vseda in je podprta znotraj in zunaj, da se ne sesede. In če se zruši, do kar pride v par letih ______ gotovo, kaj potem ? 8000 prebivavcev bi bilo brez cerkve in na- s*edki bi bili žalostni. .. Kraj spada v frančiškansko župnijo v Ljubljani. Zato so frančiškani v ^jubljani že poskušali postaviti novo cerkev, pa se jim dosedaj ni posre-1 °- Zdaj je pa sila do vrha prikipela — nova cerkev je v Šiški neobhodno P°bebna, pomočkov ni, zato se obračamo na dobrotnike s prošnjo, da nam P°tnagate. Mnogi se ne zmenijo, drugi se opravičujejo, tretji zopet čakajo itd. ei110, da morate dajati na vse strani: tu so grozni davki, tam napravljate zvonove, drugod pobirajo za misijone v Afriki in zopet drugod bi radi imeli dom za duhovne vaje, oni društveni dom itd. Pa verjemite, da nikjer ni tolika potreba, resnična potreba, ko v Šiški, kjer bo zdaj zdaj 8000 ljudi, večina delavcev, brez božje službe, brez cerkve, brez sv. maše, brez poduka v verskih resnicah. Kaj potem ? Pomagajte, dokler je čas, pritecite v pomoč, da ne bo prekasno! — Za pošiljatev prispevkov so priložene položnice. Dobrotniki zunaj Jugoslavije pošljite po pošti na uredništvo „Cvetja” frančiškanski samostan v Ljubljani. P. KAJETAN KOGEJ: Asketična šola ali vadnica popolnosti. TRETJI DEL. O sredstvih popolnosti. (Dalje.) III. Odličnost molitve. v. Frančišek Sal. je v svojem času otrokom razlagal, koliko veselja sta imela prva človeka v raju. Mej drugim je rekel: ,Največje veselje za nju je bilo to, da je Bog k njima zahajal in sta s« smela ž njim pogovarjati tako ljubeznjivo, kaker se pogovarja otrok se svojim očetom." Tu vzklikne neki šolarček: „Škoda 1' da zdaj ni več tako! Kako rad bi se z Bogom pogovarjal, ol kako bi bilo to lepo!" Svetnik se nasmehne in odvrne: »Potolaži se, otrd1 moj! Raj smo sicer zgubili, nismo pa zgubili ljubega Boga. Povsod je pr' nas, vsaki čas in na vsakem kraju lehko ž njim govorimo; to delamo vselei kedar molimo." Molitev je za človeka posebno odlikovanje. Na zemlji ima človek edini to prednost, da more govoriti, on edini jf umno bitje in on edini, ki more misliti, more tudi govoriti. Paganski modrijan slavni Aristotel, je zapisal: »Kjer je umstveni duh, tam je tudi beseda." ČIO veške družbe si ne moremo misliti brez govorice. Žival nima govora, a tu^ nima nobenega napredka. — Človek je edini na svetu, ki sme, more in mot moliti. Mi sicer pravimo, da Boga častijo vse stvari; toda one tega ne dc lajo prostovoljno in sč spoznanjem. Človek edini se zaveda prostovoljne^1 češčenja napram svojemu Bogu; — in prav to češčenje se imenuje molite' Zvezde neprestano migljajo in hodijo svoja pota, toda njih migljanje, nj’ hova pot ni molitev. Ptice ves ljubi dan cvrčijo in žvrgolijo k časti božj toda njih ubrani glasovi niso molitev. Neživa in tudi živa nespametna bit} ne molijo. To zmožnost, to odliko je Bog podelil le človeku, ki je vslfi|Sr< svojega uma kralj zemlje. Človek ima duha, s katerim se povzdiguje v kraljestvo večnosti in pada na svoja kolena pred onega, ki deli življenje in blagoslov vsem stvarem. Človek ima srce, ki se more povspeti k viru vsega dobrega, ljubkega in lepega — k Bogu. Če torej človek moli, spoznava, da se zaveda svojega dostojanstva v stvarstvu; če pa ne moli, globoko pade pod svojo čast in postane živali enak. Za človeka je veliko odlikovanje, da more in sme moliti. In vender koliko je ljudi, tudi kristjanov, ki ne molijo, se molitve sramujejo, jo prezirajo ali celo sovražijo. Bog varuj vse bravce Cvetja enake nesreče! Sv. Ludovik, francoski kralj, zaščitnik tretjerednikov, ni poznal odličnejšega opravila od molitve. Vsaki dan je bil pri dveh, treh, štirih sv. mašah. Veliko je molil in pogosto zelo dolgo; in če je bil dan prekratek, je molitev često zategnil v pozno noč. Svojih redovnih molitev pobožni kralj ni nikoli °pustil. Posvetni dvorjani s kraljevo pobožnostjo niso bili zadovoljni, pred-kacivali so vladarju, da se svojimi molitvami zanemarja vladarske posle. T°da kralj jih je se vso odločnostjo zavrnil: „Ko bi čas, ki ga obrnem v molitev, porabil za igre in love, bi nihče ne imel besedice zoper to; ker ga Pa obračam za najodličniše delo, se spodtikate nad tem." Sv. Ludovik je Poznal imenitnost molitve, zato jo je tudi imel za najimenitniše delo, kar je tudi v resnici. a) Molitev nas druži z angelji in svetniki v nebesih. Dobra molitev je odmev glavnega opravila nebeških duhov. Posebno ie naša molitev vzvišena, kedar jo opravljamo z drugimi skupno. Tako mo-i'itev je imel pred očmi prerok Izaija, ko je pisal o rajski molitvi: „Eden je j^cal k drugemu, rekoč: Svet, svet, svet je Gospod vojskinih trum; vsa zemlja ; I? polna njegovega veličanstva" (Iz. 6, 3). Kedar molimo, opravljamo angeljsko s'užbo, razloček mej delom angeljev in našim je ta, da mi tukaj molimo Boga ; v yeri, angelji in svetniki ga pa uživajo od obličja do obličja. Kolika čast, že na zemlji to delamo, kar delajo nebeščani v raju. b) Molitev nas druži z Bogom. ,i Molitev ni nič druzega, kaker prijazen pogovor z Bogom. Molitev je j Jakobova lestvica, ki stoji na zemlji in se z vrhom neba dotika; ta lestvica f(^ruži človeka se Stvarnikom. — Pomisli, o duša, kolika sreča, kolika odlika ele: sklenjen biti se svojim Bogom pri molitvi! Sv. Krizostom piše o tej sreči: „Ne najdem nobenega opravila in nobene \ P°božne vaje, ki bi človeku donašala več časti ko molitev. Molitev daje člo-ji Vel{u priložnost in milost da more z Bogom, najvišjim Veličanstvom govoriti j 'n ž njim zaupno občevati, kolikerkrat in kaker dolgo hoče. To je vender tj nePopisljiva čast, v primeri s tem, da bi imeli za visoko odlikovanje in veliko e SreČo, ko bi imeli pri kakem zemeljskem knezu prost dostop, in bi smeli ž njim čisto po domače kramljati, četudi so le iz priprostega ljudstva" (Tom. 6. serm. 2. de orat.). Nekoliko dalje piše isti svetnik: „Znak velike nespameti je, če kedo noče priznati častitljivosti molitve, je ne ljubi in ni prepričan, da je opuščenje molitve smrt duše. O da bi tudi mi tako čislali molitev, kaker so jo svetniki! Kako srečne se štejemo, če kak mogočni tega sveta nas samo poslušati hoče; — kaj še le, če nam obljubi svojo pomoč! Kako to, da smo napram Bogu, do katerega je vedno odprta pot, tako mrzli in počasni?! c) Molitev nas dela svetnikom podobne. Človek dobi najlepši izraz in najbolj plemenite poteze ravno v molitvi. Pri molitvi se duh nekako loči od telesa, duša deluje zase, telo pa počiva od dela. Duša zatopljena v pobožno molitev, že tukaj na zemlji naprej okuša del nebeškega veselja. Molitev kristjana na poseben način posvečuje in spo-polnuje, da blažilno vpliva na celo okolico; misli, čutila in značaj njegov prehaja nevedoma tudi na tiste, ki živijo v njegovi bližini. Kedor moli v duhu in resnici, postaja od dne do dne bolj podoben nebeščanom in Bogu samemu. Sv. Krizostom piše: »Molitev spremeni mesena srca v duhovna, mlačna v goreča, človeška v božja, daje človeku na nerazumljiv način lastnosti serafov, kateri pred Bogom stoje, njegovo hvalo pojo in svoje peruti razprostirajo/ O Mojzesu je znano, da se mu je svetilo obličje, ko je več časa občeval z Bogom na gori. Tako tudi zares pobožni kristjani polagoma dobijo častitljiviši izraz, a še neizmerno lepše se sveti njihova duša pred Gospodovim obličjem. — Nepobiten dokaz, kaj molitev napravi iz človeka, so nam prvi kristjani. Pri njih je šla gorečnost tako daleč, da so pred prazniki cele noči prečuli skupnih molitvah. Niso se naveličali pozne ure prebiti v podzemeljskih votlinah, kjer ni bilo čistega zraka, ne dnevne svetlobe, ne drugih udobnosti, < kjer so bili taki zaduhli prostori vse prej nego zdravju koristni. — Pa še tu je, po besedah Tertulijana, vsakedo skušal sebi izbrati najslab# kotiček in se je postavil v tako telesno razpoloženje, kaker je mogel najbd mrtvičiti svoje telo. »Prvi kristjani so pri molitvah često držali svoje rok£ J razprostrte, da bi bili Kristusu, ki je visel na križu z razpetimi rokami, bdi i podobni. Nikoli si niso dovoljevali sede moliti" (De orat. 11. 12). O zlati časi prvega krščanstva, v katerih se je goreča molitev tako visoko cenila, da je rodila tisoče svetnikov! Kvišku srca! Zbudimo se iz svoj£ zaspanosti, tudi nam naj ne bo molitev nadležno delo, ampak najodlični^ opravilo! Pokojni škof Slomšek pišejo o molitvi: »Povzdiguj svoje srce od zemlj£ ^ do nebes, povzdiguj tudi roke in moli, da bo molitev res z jezikom in duhoU1' V molitvi se povzdiguje duh k Očetu, v molitvi se pridružuje med angelje n nebeško moč zavživa in milost dobiva, premagati skušnjave, prenesti vse K žave, doseči sv. raj. Molitev je nebeški ključ. E Pokrižati se in moliti naj te ne bo sram, Bogu lepo služiti, čast mora biti nam. Za druge se ne zmeni, ki radi pravijo: Pojdeš topel v nebesa? Bog daj, da bi res bilo tako; odgovori jim: Bolje je topel nebesa, kaker pa ■nrzel v pekel. — Ako ptica ne bo pela, ni vredna, da živi; ako sveča ne bo gorela, tudi denarja vredna ni. In človek, ki moliti neha, Boga in neba ne Pozna" (Življ. sr. pot str. 160—161). Ko slišimo Slomška tako govoriti o odličnosti molitve, se nam zdi, kaker da imamo pred sabo kakega cerkvenega očeta ali učenika. Da, Slomšek s° bili pravi mož; vsi njihovi spisi dehtijo po nebeški vonjavi. Ali se bomo Čudili, če jih verni Slovenci imajo za svetnika! IV. Potreba molitve. Če hočemo po smrti doseči rajsko veselje, moramo že tukaj bogaboječe živeti. Bogoljubno pa ne bomo mogli živeti, če nam Bog k temu ne da Svoje milosti. Milosti pa Bog nikomer ne bo vsiljeval; treba ga je zanjo Prositi. Zato nam je molitev potrebna, in sicer potrebna iz mnogih vzrokov. /.) Motiti moramo, ker to zahteva naša pamet. Ko bi Bog tudi naravnost ne zapovedal, da je treba moliti, nas že lastna Purnet sili k molitvi. Od Boga je vse stvarstvo in tudi človek. Vse kar je pa Ustvarjeno, je ustvarjeno v božjo čast. Slavo mora peti Bogu vsaka stvar. Svetlo posejane zvezde na nebu se sučejo po začrtanem potu in po- 0 VeHčujejo božjo vsemogočnost — molijo po svoje. Cvetlica na polju, ki v 5 ranem jutru odpira svojo glavico blagodejni rosi, slavi božjo lepoto — moli Po svoje. Drobna ptičica, ki skače od vejice do vejice in si išče hrane, pri i1, 'etn pa u5jra svoje popevčice, koliker ji dopušča drobno grlo, slavi božjo v- dobrotljivost in skrbljivost — moli po svoje. 'M A vse te in druge stvari, žive in nežive, ki so okoli človeka in nad t*|človekom, se tega svojega češčenja ne zavedajo, ker nimajo pameti; zato *udi Boga ne molijo v pravem pomenu besede. $ Človeka je pa Bog ustvaril kot pametno bitje. Dal mu je razum, s ka-olf^dm more svojega Stvarnika spoznavati, dal mu je srce, s katerim ga more ,1(i v . niolitvi. Kedor bi cel mesec ali celo dva meseca nič ne molil, naj ve, da 1113 samo zavoljo tega smrtni greh. Zlasti pa povdarjajo bogoslovci tri s*učaje, v katerih kristjan smrtno greši, ako ne moli. Take okoliščine utečejo biti: a) Če se kedo nahaja v stanu smrtnega greha; v tem slučaju mora Goliti, brez molitve ne bo mogel zapustiti smrtnega greha in se zopet po->*i« v slan milosti božje. h) Kolikerkrat smo v nevarnosti zgubiti posvečujočo milost božjo; brez °*‘tve namreč ne bomo mogli zmagati hudih skušnjav. c) Če pridemo v smrtno nevarnost, ker takrat nam je molitev najbolj potrebna. So pa še druge okoliščine, ki nam molitev nujno nalagajo. Če pride, n. pr. družina, občina, domovina, zlasti pa sv. Cerkev v nevarne težave, bi bolj ali manj grešili, lehko tudi smrtno, zoper krščansko ljubezen, ako bi v takih slučajih nič ne molili. 3. K molitvi nas naganja zgled Kristusov, apostolov in svetnikov. S posebnim povdarkom omenja sv. pismo Jezusa v molitev zatopljenega; njegovo življenje je bilo vedna molitev. Že 12 letni deček se napoti z Marijo in Jožefom proti daljnemu Jeruzalemu, da v tempeljnu počasti svojega nebeškega Očeta. Preden nastopi javno službo, gre v puščavo, kjei moli in se posti. Ko učenik v Izraelu porabi vsako priložnost za molite^ Moli, ko pomnoži kruhe, moli ob grobu Lazarjevem, moli v dvorani pri zadnji večerji, moli na Oljiski gori, v molitvi se loči njegova duša od telesa. Od jaslic do groba je bilo Jezusovo življenje nepretrgana molitev. 1> molitvijo je prišel na svet, z molitvijo ga je zapustil. Po besedah sv. Petra nam je Kristus zapustil zgled, da hodimo p°j njegovih stopinjah. Kristus je „pot, resnica in življenje in nihče ne pride Očetu, kaker po njem" (Jan, 14, 6). Njega smo dolžni posnemati v vselj rečeh, tako tudi v molitvi, ker nas ravno molitev najbolj vpodablja našem11! božjemu vzoru. Apostoli so se tesno oprijeli pota, ki ga jim je začrtal Kristus. Molite'; je bila njih najljubše opravilo; to svojo gorečnost so prenesli tudi na učen^j in prve kristjane. — Da bi jim ostalo več časa za molitev, so skrb za ubogj izročili drugim zanesljivim rokam, sami so pa učili in z verniki molili. ^ prvencih krščanstva pravi dejanje apost.: „ Bili so pa stanovitni v apostolske!^ nauku in v združevanju, v lomljenju kruha in molitvah" (2, 42). Kristjani prvih stoletji so veliko in dobro molili. Za molitev jim f1’ nikoli zmanjkovalo časa. V ponočnih urah, ko so neverniki spali, so ČU] po zaprtih hišah ter opravljali skupne molitve. Oni se niso bali ne ječe, H palic, ne pregnanstva, ne smrti — utrjeni so bili zoper vse hudo, ker jih jj molitev krepčala in utrjevala. « Vseh tu imenovanih zgledov so se tesno oprijemali tudi svetniki pe, Gospod, ker sem grešen človek" (Luk. 5, 8). Toda pogled na ljubezen ln dobroto Zveličerjavo, ki na oltarju skriva svoje božanstvo, da bi nas k s^bi privabil, nas osrčuje in napolni z novim zaupanjem. Spoznavajoči svojo ^vrednost prosimo zaupljivo, naj Gospod „le z besedo" svoje vsemogoč-n°sti bolno dušo ozdravi t. j. napravi vredno za svoj vstop v ubogo človeško Srce — za sv. obhajilo. Te misli, to ponižnost, to živo vero zdru-e”o se zaupanjem hoče sv. Cerkev obuditi v svojih vernikih, zato jih naj trikrat ponavljajo z duhovnikom vred besede svetopisemskega stoika: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z esedo in ozdravljena bo moja duša. Ni-li to najlepša priprava za vreden Prefcm sv. obhajila? Zato, dragi moj, ki se bojiš sv. obhajila, pristopaj k mizi . °spodovi s temi mislimi v srcu in tudi boš deležen pohvale Gospodove n Pa njegovega plačila — ozdravljenja svoje duše. P. ADOLF ČADEŽ. Spomini iz misijonskega življenja. -'J sakedo si lehko hiisli, da je misijonsko življenje drugačno med neverniki na deželi in drugačno med neverniki v velikih mestih.; Ker sem bil katoliški misijonar in slučajno le v velikih svetovnih; mestih, v Carigradu, v Kajiri in v Aleksandriji in ker se mi j* tam marsikaj zajemljivega prigodilo in ker sem primoran zbirati; _________doneske za novo cerkev v Šiški, ki je del Ljubljane, ki je postalo veliko mesto, sem se odločil, da o svojem misijonskem življenju kratko; in priprosto poročam in sicer prav ravno tako, kaker so se stvari vršile-Slednjič sem bil zašel še v angleško vojno ujetništvo in sem celo vojsko in še eno leto po vojski preživel na otoku Malti, in tudi o tem bi rad k sklepu kaj povedal. Obžalujem pa to, da je moje zapiske vojska vzela in se moreih opirati samo na svoj spomin. Povedati pa moram že naprej, da za duhovno življenje ne bom mogel veliko spodbudnega povedati, ker življenje po velikih mestih je še manj sveto, kakor pa po deželi, pač pa je zelo zajemljivo posebno še ravno v prej omenjenih mestih, kjer sem misijonarji. Pred vojsko je na jesen, zlasti še na zimo, na tisoče in tisoče bogatinov z Angleškega, iz Nemčije, s Francoskega, iz Avstrije, zlasti pa še iz Amerike drlo v Carigrad, Aleksandrijo in Kajiro iskat vživanja in razvedrila. Prav vsakega pa, ki je bil enkrat v teh krajih,, naj si bo že bogatin ali pa navadna služkinja, nevidna moč celo življenje nazaj vleče; tudi meni se godi enako. Kako sem prišel v Carigrad. Bilo je 1.1904. Stara avstrijska vlada je iskala primernega patra za avstrijsko bolnico v Carigradu in takratni provincijalj, p. Placid, so poslali meno-Zadnje dni novembra istega leta sem jo odrinil proti Trstu, od tam z brzo-parnikom po morju v glavno turško mesto. Naš parnik je odrinil iz Trst* neki torek opoldne, obstali smo za par ur v Brundiziju na Laškem, na KorfO' v Patrasu in v Pireju na Grškem, mimogrede sem šel pogledat Atene in & šest dni v pondeljek zjutraj sem imel pred seboj veličanstveni Carigrad. Carigrad se je nekedaj imenoval Bizancij. Ko ga je Konštantin Veliki iz' volil za glavno mesto vzhodnorimskega ali grškega cesarstva, ga je imenov*1 po sebi Konštantinopelj, kaker ga še zdaj večinoma imenujejo. O njem tr dijo, da je starejše mesto, kaker Rim. Turki ga imenujejo Štambul, kar p0-meni „mesto.“ Carigrad je bil približno 1200 let glavno mesto vzhodnorimskega sarstva in je zdaj skoro že 500 let glavno mesto turške države. Po naraV11 legi je, kaker splošno trdijo, eno najlepših ali pa sploh najlepše mesto h* svetu in zaradi trgovine in vojaškega pomena ključ Male Azije in Črnet?® morja. Na nobenem kraju na svetu še ni bilo toliko bitek in toliko pre*‘ vanja krvi, kaker okrog Carigrada. Tudi v zadnji svetovni vojski so se mesece in mesece v bližini Carigrada bili kruti boji na suhem in na morju. Če pride kedo v Rim, je njegova največja želja, da bi videl Sv. Očeta Papeža; kedor pa pride v Carigrad, želi videti sultana, turškega vladarja; 'e malokateremu se to posreči; meni se je in ker je stvar zajemljiva, vam jo hočem popisati. Kaj pa je turški sultan? Turški sultan je najvišji poglavar turške države in mohamedanske vere. Turško cesarstvo je bilo več stoletji eno najinogočniših cesarstev na svetu 'n je še dandenes veliko in močno. Turški sultani so kot mogočni cesarji zidali prekrasne palače in velikanske vojašnice, ki še vedno pričajo o neke-danji moči in slavi turških vladarjev. Turški sultan pa je tudi vrhovni poglavar vseh mohamedancev, kaker je pri nas papež vrhovni glavar katoličanov. Ko najvišji verski glavar se imenuje kalif in ima pod sabo 223 milijonov vernikov Mohamedove vere. Turški sultani so ko kalifi sezidali v Carigradu velikanske, prekrasne mošeje t. j. mohamedanske cerkve, od katerih imajo nekatere po štiri ali celo šest tankih, visokih stolpov, ki jim pravijo minareti. Sploh je navada ali celo zapoved, da mora vsak sultan sezidati novo mošejo. Ker pa marisi-kateri sultan poprej umrje, predno je mošejo dokončal, zato je na več krajih yideti započete mošeje, ki pa ne bodo nikedar dovršene. Od vseh strani, kjer je razširjena mahomedanska vera, prihajajo romarji v Carigrad in največja želja vsakega pravega mahomedana je, da bi vsaj enkrat v življenju videti mogel kalifa. Leta 1904., ko sem bil prišel v Carigrad, je bil na turškem vladarskem Prestolu sultan Abdul Hamid II., o katerem so splošno govorili, da je bil krvoločnež prve vrste, kakeršnih zgodovina le malo pozna. Dva sta se mo-rala umekniti, njegov stric in njegov starejši brat, da je on prišel na prestol. Kjerkoli imajo kralje ali cesarje, ima pravico do prestola najstarejši sin Pex primogeniturae), na mahomedanskih dvorih pa, tedaj tudi na turškem, 'ttia pravico do prestola najstarejši ud družine, (lex senioratus.) Da je Abdul Hamid prišel na prestol, je bil vzrok ta, tako so svoj čas P'Sali, da je bil njegov stric Abdul Azis 1. 1876. umorjen in da je njegov ^arejši brat Mura znorel. Kako je Abdul Hamid v resnici prišel na prestol, je v našem samostanu v Carigradu pripovedoval naš samostanski zdravnik, po rodu Italijan; je član komisije, ki je imela nalogo dognati, da se je Abdul Azis, po-Prejšnji sultan, sam umoril in da je Murad znorel. — Zdravnik je povedal sledeče: Nekega jutra so poklicali nas več evropskih zdravnikov v cesarsko pa-k ° Dolmšbakče, ki leži tik ob morju in je iz samega belega marmorja. nšli smo v veliko, prekrasno dvorano, ki ima na vseh štirih straneh prostorne galerije (kore), v dvorani sami pa ni bilo ne mize, ne stola, sploh n°henega pohištva. Pred nami, skorej sredi dvorane, je v krvi na tleh ležal poprejšnji sultan Abdul Azis, rokave je imel na obeh rokah visoko zavihane in na obeh rokah kite in žile do kosti prerezane. Vse stene so bile na dva do tri metre visoko s krvjo poškropljene, kar je kazalo na to, da je umorjeni roke stegoval proti galerijam proseč, naj bi mu jih zavezali. Zraven mrliča je ležal velik, krvav, brušen meč. Eden izmej nas zdravnikov je opomnil: Gospodje, če se je ranjki na eni roki tako globoko kite in žile prerezal, je bila ta roka mrtva in ni imela več moči, da bi držala nož in si še drugo roko prerezala. Uradnik pa, ki je zraven nas stal, je zdravnika v besedi vstavil, z roko pokazal na mizo, ki je stala v izbi zraven dvorane in je rekel: Tu je zapisnik (protokol) in tu nagrada (honorar) za vsakega zdravnika. Kedor podpiše, naj vzame svojo nagrado in naj gre; kedor pa ne podpiše, naj tudi gre pa brez nagrade. Vsi smo se priklonili, lepo podpisali, ne da bi bili zapisnik prebrali, vsakateri je vzel svoj zavitek s cekini in odšel. Ker smo bili tako dobro dognali, da si je Abdul Azis sam žile prerezal, so nas čez dva dni zopet poklicali v ravno isto palačo, da bi potrdili ko člani uradne komisije, da je Murad, sultanov starejši brat, znorel. Videli smo Murada, pa le od daleč, na drugem koncu dvorane, šel je parkrat hitro sem in tja, z rokami je mahal po zraku menda vesel, da mu je kri tekla še- po žilah in ne po tleh. Nam od komisije ni prišlo nobenemu na misel, da bi bil kaj vprašal, samo gledali smo, kje je zapisnik, da smo hitro podpisali, nagrado spravili in nemudoma odšli in smo bili veseli, da nismo prišli bližje v dotiko z novim sultanom, ki tako dobro vlada. Murad je bil kasneje celo življenje v palači Dolmdbakče zaprt in j® umrl 1.1906. Kakšne smrti je umrl, ali naravne ali prisiljene, za to javnost ni zvedela. Kakšen je bil Abdul Hamid? O njem pripoveduje neki švedski profesor, ki je učil na dvoru turško princesinje francoskega jezika, sledeče: Ko sem podučeval gosto zagrnjene princezinje — vse mahomedanske žene in dekleta morajo biti namreč zagrnjene s pajčolanom — je navadno prihajal k poduku tudi Abdul Hamid. ki je bil takrat star kakih petnajst let. Bil je bledega obličja, bolj šibkega telesa, imel pa je velike in črne oči. Mirno in tiho je poslušal poduk ure in ure, nikedar pa ni ust odprl in nikedar ni nič vprašal. Koliko je razume' francoščine, nisem mogel zvedeti. Tudi tega nisem zvedel, ali je imel posebej kakega učitelja za francoščino ali ne. Videlo pa se je vsaki dan, da je bil ljubljenec cele družine in že takrat nekak gospodar v hiši. Vsi s o gledali nanj. Avstrijski poslanec baron Kaliče (Calice), ki je bil šestindvajset let zastopnik avstrijskega cesarja na turškem dvoru, mi je pravil, da se sme & sultanom govoriti samo po tolmaču in sicer v francoskem jeziku. Rekel je' da je sultan francosko prav dobro razumel. Pač pa se vidi iz tega velik3 previdnost Abdul Hamida. Ko je tuji poslanec poročal in ko je sultanov tolmač zadevo prevajal, mej tem časom je sultan imel priliko, da je resno premislil, kaj bo odgovoril. Kakšen je bil Abdul Hamld kot cesar? Za evropske vlade je bil zvit lisjak, za turke pa krvoločen tiger in le tako se je mogel držati na prestolu celih 32 let. Za njega življenje drugih 'judij ni imelo nobene vrednosti. Kedor v najmanjših stvareh ni slušal, ali če se mu je samo zdelo, da bi mu bil kedo nevaren, ga je dal brez usmiljenja umoriti. K nam v samostan je prihajal dvorni operni pevec, prvi tenorist, po r°du Španec, dober kristjan, ki je večkrat tudi na našem koru v cerkvi pel; znan je bil po imenu „don Huarte“. Ta je pravil, da včasih v palači vsa dvorna straža zgine in nihče ne ve karn in tudi nihče si ne upa po nji vPrašati, ker se vsak boji za lastno življenje. Menda jo sultan pošlje na drugi svet. Ko sem bil v Carigradu, so skušali dvigniti parnik, ki se je bil prav Mizo obrežja potopil, pa potapljači niso hoteli delati, ker jih je bilo groza tolikih mrličev, ki so pod vodo na glavah stali, ker so imeli na vratu obešene velike kamne. Nihče pa ni hotel poizvedovati, kako so ti ljudje pod vodo prišli, ker je bilo v bližini dvorne palače. S tako krvoločnostjo je Abdul Harnid vladal Turke. Za evropejske velevlasti pa je bil lisjak, da mu nikedar niso mogli do ^'vega. Delal je na vse strani lepe obljube, njih izpolnjenje odlagal in na zadnje storil, kar je njemu prav kazalo. Leta 1908. so se mladoturki vprli, Abdul Hamida s prestola vrgli in §a zaprli in tedaj je prišlo marsikaj nelepega na dan iž njegovega domačega življenja. Da ga njegovi lastni ljudje niso mogli zastrupiti, je imel za kuharice katoliške usmiljene sestre, ki so preoblečene hodile na dvor. Bil je izvrsten strelec z revolverjem. Pogostokrat si je dal na steno pri-Peti celo igro kart in na mizo pripraviti več revolverjev. Na to je povabil Sv°je domače v izbo in je v pričo njih prestrelil vse karte za vrstjo in sicer tako, da niti ene ni zgrešil. — To je pač naredilo vtis na njegove podložne! V mestu je bila vsaka električna naprava strogo prepovedana, njegova Palača pa je bila vso noč prekrasno razsvetljena in v vsaki njegovi spalni s°bi, katerih je imel celo vrsto, je bil njegov kip iz voska v naravni velikosti. ^ eni sobi je pri mizi sedel in pisal, v drugi je pri oknu stal, v tretji je v Postelji spal; v celi palači pa nihče ni vedel, v kateri sobi. sultan dela a'> spi. Tak je bil toraj turški sultan Abdul Harnid II, cesar turški in vrhovni Poglavar vseh mahomedanov. Kedaj je mogoče videti turškega sultana? Dve ste priložnosti, da je mogoče videti sultana. Enkrat na leto gre s'ovesno počastit ostanke, ali relikvije preroka Mahomeda, ki so shranjene v zakladnici Sv. Zofije, sedaj najstarejše in najimenitniše turške molitvenice, Oekedaj pa je bila najimenitniša krščanska cerkev na vzhodu, dokler niso turki zasedli Carigrada. Na določen dan v letu gre sultan v sijajnem spremstvu iz svoje palače v Štambul, t. j. v stari del mesta Carigrada, kjer stoji mošeja Sv. Zofije ali kaker pravijo Turki in Grki Aja Sofija. Abdul Hamid si je sezidal svojo palačo Ildiz Kiosk daleč zunaj mesta, tam kjer se začenja morska ožina med Evropo in Azijo, imenovana Bospor, kakih osem kilometrov od središča mesta. Od palače Ildiz Kiosk je mogoče priti v Sv. Zofijo ali po suhem skozi evropejske dele Carigrada t. j. skozi Pero in Galato, ali pa po morju. Kako leto gre res v sijajnem sprevodu po suhem, navadno pa gre v ladjici obdan od mnogih lepo ozaljšanih čolnov po morju počastit ostanke Mahomedove t. j. njegov meč, njegov plašč in njegovo brado. Pri tej priliki je mogoče videti sultana, toda le od daleč in komaj za par trenutkov. Druga prilika pa je, da se more videti sultana, v petek, ko gre opravit svojo molitev v bližnjo mošejo, ki je prizidana k palači Ildiz Kiosk. Kar je za nas kristjane nedelja, kar je za jude sabota, to je za mahomedane petek, namreč zapovedan praznik in dan molitve. Leta 1905. je bil Abdul Hamid že 29 let sultan, pa avstrijski poslanik baron Kaliče, ki je bil takrat tudi že 25 let avstrijski poslanik na turškem dvoru, je pravil, da Abdul Hamid v vseh 29 letih svojega vladanja niti enkrat ni opustil, da ne bi bil šel v petek v slovesnem sprevodu v mošejo molit; zadrževala ga od te pobožnosti ni ne bolezen, ne slabo vreme, ne vojske, ne domače homatije. V tem bi turški sultan mogel biti zgled marsikateremu kristijanu v gorečnosti za svojo vero. Pri tej priložnosti je tudi mogoče videti turškega sultana in sicer prav od blizu; imeti pa je treba posebno dovoljenje od turškega dvora. Ta slavnost ali ta pohod na molitev imenujejo „selamlik“. Selamlik je pokvarjena arabska beseda „selam alei kum“ kar pomeni „mir z varni." K tej slavnosti so vedno povabljeni vsi zastopniki tujih držav. V času Abdul Hamida je bilo prišlo v navado, da so vsaki petek prišli k tej ceremoniji prav vsi zastopniki brez izjeme in če bi bil kedaj kateri zastopnik manjkal, se je to takoj razlagalo, da odnošaji dotične države do Turčije niso več dobri. Jaz sem prišel v Carigrad kot spovednik za avstrijsko bolnico in kot kaplan avstrijskega poslanika in sem kot tak imel ob nedeljah sv. mašo v zasebni kapeli barona Kaliče. Ker sem imel toraj večkrat priliko govoriti s poslanikom, ki je bil prav prijazen gospod, po rodu Goričan, in ker sem vedel, da včasih koga sč sabo vzame k selamliku, sem ga prosil, naj bi m« o priložnosti sč seboj vzel, ker bi rad videl sultana in to svečanost. Že tel par dni sem dobil obvestilo, da smem priti k selamliku takoj naslednji petek, ker je poslanik že dobil dovoljenje, da me sme se sabo pripeljati. Poslanik mora namreč vsakikrat posebej že nekaj dni poprej prositi pri dvoru za dovoljenje, da sme koga vzeti za spremstvo. Ob enem mi je sporočil, naj bom naslednji petek ob pol enajstih v njegovi palači in da ne smem noben« stvari se sabo imeti, ne dežnika, ne palice, ne daljnogleda, ne kake druge stvari. Napovedani dan sem bil točno ob uri na poslaništvu, kjer je že čakalo kakih pet drugih gospodov iz Avstrije in Ogrske, ki so si bili sprosil' dovoljenje za selamlik, kaker jaz. Ob enajstih se je nas odpeljalo pet vozov. V prvem je bil poslanik baron Kaliče in eden izmed njegovih uradnikov, v drugih smo bili mi povabljeni gosti. Vsak voz je spremljal kavas t. j. oborožen uradni sluga, ki je imel kot znamenje svoje oblasti veliko zakrivljeno sabljo in polno revolverjev in nožev za pasom. Do cesarske palače smo se vozili dobre pol ure. Abdul Hamid je imel svojo palačo na malem hribu °b morju, od koder je prekrasen razgled na Bospor, na Malo Azijo, na Mar-morsko morje in na velik del Carigrada. Palači je dal ime Ildiz Kiosk. Ime bdiz ima po najljubši ženi sultanovi, Kiosk pa pomeni malo vilo ali poletno hišo, ki pa je v našem slučaju celo mesto, ker v Ildiz Kiosku je živelo okrog 4.000 ljudi. Koliker bolj smo se bližali sultanovi palači, toliko več voz nas je bilo, ker so prihajali poslaniki in njih gosti od vseh poslaništev; nazadnje nas je bilo lepa vrsta voz, več kot dvajset. Cesta v hrib, na katerem leži Ildiz Kiosk, Se vije med krasnimi nasadi skozi dolg drevored; vsako drevo je obito z Pobarvanimi deskami. Kolikor višje smo se dvigali v hrib, toliko lepši pogled se nam je odpiral na mesto in na morje. Na vrhu hriba je ravnica. Od cele palače se ne vidi drugega kot vi-s°ko, lepo okrašeno obzidje in vhod v palačo, ki ima tri velika vrata. Nad Srednjimi vrati je grb turške države, pozlačen turški orel. Na desni strani Vfat stoji mošeja iz rezanega belega marmorja, na levi pa so tri prostorne terase t. j. trije vzvišeni z lepimi ograjami obdani prostori. Terasa, ki je naj-v'šja in vratom najbližja je pokrita in ima na obeh straneh steklene stene. Pfed palačo je lep trg, sredi trga so umetni nasadi. Trg visi nekoliko Proti jugu. Ko smo prišli do palače, so vozovi obstali na četrti proti jugu odprti strani, mi pa smo se morali po vrsti predstaviti neki komisiji, ki nas je že čakala. Vsakega posebej je uradnik dotičnega poslaništva po imenu predivih Vsakikrat so pogledali v zapisnik in se prepričali, če se predstavljena °seba vjema sč zapisnikom. Poslaniki so šli na prvo pokrito teraso, nas pa s° peljali na drugo, ki leži nekoliko nižje, tretja je bila to pot prazna. Na tej drugi terasi, 'ki je vzvišena kaka dva metra nad cesto, nas je bilo nekaj nad trideset oseb. Največ je bilo častnikov z dveh vojnih šolskih *adij, ki ste bili na obisku v Carigradu; ena je bila nemška, druga pa švedska. ^ruge osebe so bili civilisti, med njimi štiri gospe ali gospodične, katere je se sabo pripeljal poslanik Zedinjenih držav Sev. Amerike. Na terasi je bilo nekaj ličnih klopi, drugače pa vse prazno. Služabniki 'z palače so nam ponudili cigaret. Nato je imel mlad častnik kratek nagovor v francoskem in nemškem jeziku. Častnik je bil, kakor mi je kasneje sam Povedal, ko sva se v mestu slučajno sešla, inštruktor (učitelj) v turški armadi, P° rodu Nemec. Povedal nam je sledeče: Po dvornih predpisih se mora vsakdo prav mirno zadržati, razgovarjati se sme le pol glasno. Tik ob ograji le prepovedano stati. Sprevodov, ki bodo mimo prišli, ne sme nihče popravljati. Ko se bo cesar mimo peljal, je strogo prepovedano glasno ga Pozdravljati ali roke dvigati ali z robcem mahati. Če bi se kedo teh pred-Pisov ne držal, ga bomo nemudoma proč peljali in bo imel zelo neprijetne nasledke. Vsakedo naj torej stoji popolnoma mirno na svojem mestu. —-Kako resni so bili ti opomini, je razvidno iz tega, da je omenjeni častnik kmalu na to med nas nekaj mož dvorne straže postavil in tik pred prihodom sultanovim te predpise še enkrat ponovil. Med tem, ko so nam sluge ponujali cigarete in je oficir imel omenjeni nagovor, so prišli iz palače služabniki s samokolnicami in so vso cesto od palače do mošeje z belim peskom posuli, če tudi tega prav nič ni bilo treba. Na to je začelo prihajati vojaštvo, regiment za regimentom, vsaketeri sč svojo godbo in zastavo. Zraven mene je stal zgovoren Dunajčan, ki ni mogel molčati. Nekaj nad dvajset tisoč jih bo, je rekel. In res, ves prostoren hrib in cela dolinica mej hribom in mestom je bila polna erdečih fezov t. j. turških pokrival, da se je videlo, kaker da bi bile daleč na okoli same njive cveteče erdeče detelje. Za temi je prišlo več kompanij dvorne straže. Oblečeni so bili v zeleno obleko, kratke hlačice in nogavice do kolen in puške čez rame. Zgovorni Dunajčan je takoj zopet opomnil: O te bi pa tudi na Dunaju gledali. Glejte, kako krasno uniformo imajo in kako lepo stopajo! Dvorna straža je naredila špalir ob cesti, po kateri je imel sultan priti. Na to so prišli stre-žaji in so vojakom ponujali neke pijače; kaj je bilo, ali voda ali limonada, nismo mogli videti; vino ni bilo, ker mahomedanska vera vsako opojno pijačo strogo prepoveduje. Vojaki so se postavili v vrste in nastala je za nekaj časa popolna tihota, tako da nam je bila vsem neprijetna. Videli smo pred seboj na tisoče ljudi, pa bilo je mirno in tiho, kaker da bi bilo vse mrtvo; bila je tišina kaker pred nevihto. Na enkrat se odpro ena izmed dveh stranskih vrat, ki peljejo v palačo. Skozi vrata se prikaže mali sprevod. Naprej stopajo štirje vojaki s puškami in bajoneti čez rame, za njimi štirje pari pažev t. j. mladeničev od dvanajst do petnajst let. Oblečeni so v svetle svilene obleke, imajo bele čevlje in bele nogavice do kolen. Za paži stopajo štirje debeli črni zamorci, oblečeni v črno svileno obleko. Paži so za postrežbo na dvoru, zamorci pa so za službo v ženskem oddelku palače; obojni pa so sužnji, to je na trgu kupljeni ali pa od drugod odpeljani ali pa vropani ljudje, ki nimajo prostosti' Za paži in zamorci se pelje lepa kočija, v katero je vpreženih par čisto belih konj. V odprti kočiji sede štiri mlade Turkinje v popolno belih svilenih oblekah. Zagrnjene so sicer, kaker zapoveduje mohamedova vera, toda pajčolani so tako tanki in beli, da se vsaka poteza na licu razločuje. Izgledajo kaker štiri neveste, ki gredo k poroki. Deklice so nežne in erdečih lic ih na prvi pogled se spozna, da niso doma iz južnih krajev, temuč, da so bile kupljene ali pa odpeljane iz mrzlih, severnih dežel, ker ljudje v južnih krajih so drugačne kože. Prodaja sužnjev je v Carigradu zelo cvetela in gotovo še cvete. Najbolj znan sejm za ženske je bil ob novem galatskem mostu, k' veže dva naj večja dela mesta, Galato in Štambul, toda sejm ni bil očiteh in tudi ne vsakemu dostopen. Te gospodične ali gospe, ki smo jih videli mimo se peljati, so bile iz sultanovega harema, to je iz ženskega oddeli sultanove hiše. Za kočijo je stopalo še nekaj parov služabnikov, ki pa niso bili več belo oblečeni; 2a sklep pa so korakali štirje vojaki dvorne siraže.. Ko se je bil sprevod prikazal pri vratih, je dvorna straža z orožjem pre-zentirala, častniki pa so se bili spoštljivo priklonili. Sprevod se je počasi' toiuio nas pomikal. Turkinje so nas živo in radovedno opazovale, toda iz--kd nas se jih nihče ni upal pozdraviti, ker nam je bilo strogo prepovedano. Tudi opazke ni nihče nobene naredil. Cel sprevod je zginil v bližnjo Mošejo, voz pa je ostal pred vratmi. Čez par minut se odpro druga stranska vrata in zopet se prikaže še en ravno tak sprevod s sultanovimi ženami. Takih sprevodov je bilo ome-njeni dan osem. Ko je bil zadnji sprevod zginil v mošejo, se zgovorni Du-najČan ni mogel več zdržati, da ne bi bil opomnil: Samo osem voz je bilo, bfal sem pa, da jih je včasih po dvajset in še po več. Sultan ima v svojem baremu čez tristo žen, zakaj nam jih je danes pokazal samo dvaintrideset? Izmed nas Dunajčanu nobeden ni odgovoril, pa tudi on je umolknil, ker eden izmed oficirjev dvorne straže ga je tako grdo pogledal, ko je bil ta besedo sultan zinil, da je Dunajčanu kar sapo zaprlo, da je ves erdeč po-s*al, pogled v tla obrnil in kesneje ves čas kaker mutast molčal, ker se je spomnil, da je bil oficir zažugal, da bodo vsakega proč odpeljali in za-Mi, kedor se ne bo držal predpisov. Med tem so se bila zopet odprla stranska Vrata in prišel je zopet nov sprevod prejšnjim podoben, razloček je bil samo *a> da sta v vozu na mesto žensk sedela dva ministra. Teh sprevodov z mi-n>stri je bilo pet. Po presledku nekaj minut se je bil približal poldan. Bil je lep zimski ^an in precej toplo. Točno ob dvanajsti uri se je prikazal na minaretu mu-ez'n, mahomedanski duhovnik, ki petkrat na dan k molitvi kliče. Minaret lrila namreč v višini lin naših zvonikov hodnik zunaj stolpa in od tam kliče duhovnik na mesto zvonov k molitvi, od tod kliče na vse štiri strani gotove jzreke iz korana, to je iz mahomedanskega sv. pisma, vedno pa začenja mo-’ev z besedami „L£ ilahd illd huna“ kar se pravi „Ni ga boga razen etlega\ Komaj se je bil muezin na stolpu prikazal in je z visokim in močnim ^*asom prve besede zaklical, že so se odprla srednja velika pozlačena Vrata v palačo. Prikazal se je velik sprevod podoben poprejšnjim, različen ^a v tem, da je bilo več stražnikov, več pažev, več črnih služabnikov, kaker ^r' Prejšnjih sprevodih. V lep voz je bilo vpreženih dva para črnih konj, v '°2u pa je sedel sultan sam, njemu nasproti pa veliki vezir, to je prvi mi-'ster in eden izmed sultanovih sinov. Sultan je bil oblečen v popolnoma . rn° obleko, na glavi je imel erdeč fez, med koleni zakrivljeno sabljo, roke le ‘ki mirno položene na kolena, na prsih pa veliko zvezdo iz briljantov, ki je rela kaker sonce, ker so se žarki ravno vanjo vpirali. Abdul Hamid je imel ^°čan, zakrivljen nos, kaker orlov kljun, lepo ostriženo špičasto rumeno .^ado, obraz pa bel, kaker da bi bil iz voska. Sedel je mirno kaker vlit in gledal z velikimi črnimi očmi na množico, kaker jastreb na piščeta. Pokljali niso ne vojaki, ne dvorna straža; vsa brezštevilna množica vojakov in drugih ljudi se je le globoko priklonila, z desno roko se čela, prs in zemlje doteknila. Zdelo se je, da se je ves hrib zazibal, kaker se zaziblje pšenica, kedar veter potegne. To pozdravljanje se je jednakomerno pa tiho ponavljalo, da se je razločno slišalo kopitanje konj, ki so počasi in mogočno stopali mimo, nas, kaker da bi bili vedeli, da vozijo mogočnega sultana, pred katerim se trese ves turški svet. Mi evropski gostje nismo vedeli, kako naj bi se zadržali. Ko smo videli, da se vse okrog nas tako globoko in ponižno priklanja, ko se je nam zdelo, da se celo palača, mošeja in gora priklanja, nas je nehote groza obšla in če je bilo tudi prepovedano pozdravljati, smo se vender vsi brez razločka globoko in prav spoštljivo priklonili in glejte čudo — sultan, ki se za tisoče in tisoče svojih ni zmenil, je nas prav živo pogledal in se nam na lahko z glavo priklonil. Videl sem večkrat poprejšnjega avstrijskega cesarja, videl sem še marsikaterega drugega kralja, pa na me ni napravil nobeden takega vtisa, kaker ta sultan. Skorej dvajset let je že tega, kar sem ga videl, pa ga imam še tako živo pred očmi, kaker da bi ga bil včeraj gledal. Zdi se mi, kaker bi me njegove velike, črne, presunljive oči še zdaj skušale predreti. Bil je res tiger v človeški podobi, katerega se je moral vsakedo nehote bati. Tudi ta procesija je zginila v mošejo. Točno čez tri minute so se vrata mošeje zopet odprla in vsi poprejšnji sprevodi so odhajali v istem redut kaker so poprej prihajali le brez presledkov, to je vsi so se strnili v eno veličanstveno procesijo, katero je zaključil sultan sam, ki je z lastno rok o vodil svoje štiri črne konje. Godbe vseh navzočih regimentov so zaigrale turško narodno himno, zastavonosci so dvignili zastave, ki so zaplapolale v zraku in na tisoče grl je skupno, počasi in umirjeno trikrat zapored zaklicalo: „Padišahim čok jašdl“ to se pravi »Cesar moj, dolgo naj živi!" Velika vrata v Ildiz Kiosk so se zaprla, regiment za regimentom je odkorakal, naši vozovi so se napolnili in hitro smo se odpeljali tudi mi. Tri leta kasneje, leta 1908, so mladoturki Abdul Hamida II. vrgli s prestola in ga dali zapreti. Umrl je v pregnanstvu v samotnem gradičku ob Bo-sporu na azijski strani leta 1918, star 76 let. — Tako mine slava tega sveta- Naši pokojni. Poleg onih umrlih, ki so priporočeni v molitev, naj se tu posebej spomnimo nekaterih posebnega spomina vrednih. — V Ljutomeru je dne 25. oktobra 1923 v 57. letu življenja umrl preč. g. Jožef Ozmec, dekan, vzoren duhovnik, zelo delaven znotraj in zunaj cerkve, ustanovitelj mladinskih društev in gospodarskih zadrug, več let deželni poslanec, tretje' rednik in vnet voditelj tretjerednih skupščin v Šent Lovrencu na Dravsker* polju in v Ljutomeru. Bil je 18 let župnik pri Sv. Lovrencu, od 1915. let* dalje pa dekan v Ljutomeru. Za 18. nov. 1923 je naprosil p. vizitatorja z* vizitacijo tretjeredne skupščine, naslednji dan 19. nov. bi bil imel biti se- stanek duhovnikov tretjeg*a reda iz cele dekanije, pa ga je smrt prehitela in 17,11 je prečrtala še mnoge lepe načrte. Skorej štiri leta bolan ni nepripravljen stopil v večnost. — V Hočah je umrl drugi dekan, preč. g. Adam Grušovnik, nadžupnik in duh. svetovavec, zelo delaven in priljubljen dušni Pastir, skrben voditelj tretjeredne skupščine. Tudi ta gospod je bolehal nad ^ve leti na vodenici in trganju v udih. Ustanovil je v Hočah tretjeredno skupščino in Marijine družbe za vse štiri stanove. Umrl je 22. dec. lanskega leta. — v Dolu pri Ljubljani je umrl zelo miren, tih, pobožen tretjerednik S- kapelan Anton Urh. Rad je delal koliker so mu njegove zrahljane moči dopuščale, pa vedno bolehen v grlu ni mogel veliko storiti, nosil je pa svojo bolezen z občudovanja vredno mirnostjo in potrpežljivostjo. — V ljubljanskem frančiškanskem samostanu se je v 47. letu starosti preselil v večnost br. Ra-*ael Novak, večletni zakristan, zavoljo mirnega značaja priljubljen zunaj in 2notraj samostana. Pri vojakih se je v vojski najberže prehladil, da je po-*agoma hiral. Pri vsakem delu vesten je tudi na bojnem polju vršil vojaško dolžnost; dobil je dvojno odlikovanje; mej prvimi je bil, ki so se prepeljali ^ez Pijavo; pozneje ga je vzel sedanji g. vikar Peter Jurak, tedaj vojaški kurat, za svojega strežaja, za kar mu je bil pokojni do smrti hvaležen. — ^aj počivajo v božjem miru! Ljubljana. V naši skupščini se v preteklem letu ni nič izrednega dogodilo. Obljube jih je napravilo 54, na novo je bilo sprejetih 51, umrlo jih le 48, dve ste bili izključeni, v razne samostane jih je odšlo 10. Imeli smo duhovne vaje, tridnevnico na praznik sv. o. Fr. in druge redovne pobožnosti. Zdaj smo začeli nabirati za novo cerkev sv. o. Frančiška. Upamo, da nam b°te sobratje in sosestre po druzih mestih in na deželi tudi radi pomagali. Slovenci moramo imeti vsaj eno cerkev sv. Frančiška. Maribor. Naš prevzvišeni nadpastir, škof dr. Andrej Karlin so se 18. jamarja 1924 prvikrat vdeležili mesečnega shoda duhovniške tretjeredne skupščine. Podelili so nam svoj nadpastirski blagoslov. 22 januarja so se pa Sami tej skupščini pridružili. Ta skupščina šteje sedaj 100 udov. — Odsek Sv> Elizabete tretjeredne skupščine v Mariboru je 1. 1923 obdaroval 112 ub°gih, največ šolskih otrok z obleko in obuvali kakor tudi v denarju v j^esku 799 kron. Vseskupaj v vrednosti 4485 K 60 v. Dobrotnikov je bi'o 71. P. Filip Benicij. V Tržiču na Gorenjskem je štela tretjeredna skupščina koncem 1923. leta članom in 12 novink. Vsako prvo nedeljo v mesecu smo imeli shod, v/hu tega smo se pa še vsaki mesec enkrat zbrali k redovni sv. maši, pri a*er< smo skupno molili serafinski rožni vsnec. Ob dnevih popolnega od-Pustka pa pred prvo sv. mašo skupno opravimo molitev v zadobljenje odpustka. — Vesoljno odvezo je g. voditelj vedno podelil; večkrat je pri tem sPregovoril nekaj besed, par misli kot navodilo za premišljevanje do dru-i"ega shoda. Če ni kake druge pobožnosti, molimo v nedeljah po popol-a°ski službi b'*ji pred Najsvetejšim uro molitve. Enako tudi zadnje tri 7,1 Velikega Fdna. — Aprila smo skupno ponovili redovno obljubo, junija se posvetili presvetemu Srcu Jezusovemu, oktobra smo pred praznikom sv. Frančiška obhajali tridnevnico z govorom, sv. mašo in papeževim blagoslovom. Na praznik sv. očeta smo skupno pristopili k sv. obhajilu in prejeli vesoljno odvezo. Tudi god sv. Elizabete smo slovesno praznovali; predpražnikom Brezmadežne smo obhajali devetdnevnico. — V večnost so se preselile 3 sosestre. Od njih naj omenim posebej Legat Alojzijo (Antonijo)' Komaj osem mesecev je bila v tretjem redu, pa jo je napadla smrtna bolezen. Na večkrat izraženo željo je na smrtni postelji predčasno napravila obljubo. Cvetja smo prejemali 47 izvodov. Ker je navadno po več oseb i* ene rodbine v tretjem redu, smemo trditi, da bere Cvetje pri nas slehrfli član. — Karol Pirc. Tretjeredna skupščina v Šk. Loki v 1.1923. Delo p. voditelja in pred-stojništva je bilo namenjeno v preteklem letu posebno agitaciji in s tem razširjenju tretjega reda. V to so služili razni pripomočki: skioptičn« predavanje o sv. Frančišku, razširjanje letakov o III. redu, katerih so razdelili-5600 z namenom, da se ljudstvo pouči o.namenu in dobrotah tretjega reda; tudi razširjanje *C vetja" naj bi primoglo v to; vseh naročnikov je bilo nekaj nad sto. Enak namen je imelo romanje k Sv. Joštu nad Kranjem. Da bi bilo omogočeno udeleževati se oddaljenim redovnih shodov, je p. voditelj vpeljal mesečni shod tudi dopoldne, kar se je izkazalo kot zelo primerno in koristno. In vspeh? Na novo je bilo sprejetih 54 udov, 51 pa jih je napravilo redovne obljube. Hvala Bogu in sv. Frančišku, trud ni bil zastonj! — Iz redovne kronike povzamem še to-le: deh se na to, da se ustanovi knjižnica; želja mnogih je, da polagoma dobi skupščina svoj tretjeredni dom, za kar se že delj časa zbira. Poskušalo se je od strani vodstva z skupnim petjem pri shodih, a ni kaj vspeha, le pr' litanijah, (ki so pri shodih navadno pete), pojo skorej vsi navzoči. Da se vsaj nekoliko pripomore k ljudskemu petju, je naročilo vodstvo 120 izvodov pe-smarice „Pojte“, ki so vsi razprodani. Javno so nastopili tretjeredniki o veliki noči in na praznik presv. R. T. pri procesiji, obakrat pod redovnim banderom; ob kat. shodu so nastopili kot posebna skupina z redovnim znamenjem v okrilju dekanije Loka. V številkah se kaže stanje 111. reda 31. dec. 1923 tako le: Šk. Loka 353 udov, Stara Loka 178, Žabnica 21, Reteče 40, Sora 33 in Črni vrh 6 in še 12 drugih, ki spadajo naravnost pod to skupščino! skupaj je torej 643 udov, med katerimi je 62 moških; novincev je vseh 62' — Omenim, da se je letos ustanovila pri Sv. Lenartu nad Šk. Loko saffl0' stojna skupščina. Redovnih shodov je bilo 12 (in 12 za oddaljene) ter 6 sd predstojništva. V preteklem letu so volili na novo odbor; naj bi z novim odborom III. red še bolj napredoval. Dobrodelnost se po možnosti goji. ^ razne dobre namene so dali Din. 1760, za sv. maše še posebej Din. 90& opravljenih je bilo 44 sv. maš, razen teh pa še za vsakim umrlim udom posebej. Umrlo jih je 31 in 3 novinci. Bog daj, da bi skupščina na pd' prošnjo sv. Frančiška napredovala tudi v duhovnem življenju vseh udov, d* bi bili vsi, ne samo po imenu, temveč po duhu, pravi sinovi in hčere šega očeta Frančiška. — Andr. Dolinar. Spodnji Rož na Koroškem. Tretjeredna skupščina za Spodnji Rož je zopet oživela. Decembra smo imeli prvi shod. Naš sedajni voditelj so čast. §• Singer, župnik v Kapli na Dravi. Zaradi velike obsežnosti skupščine nekateri tretjeredniki — oni iz Sel — imajo štiri ure daleč na shod. Sklenili so napraviti za nje v letu štiri shode. šmartln pri Kranju. Pri nas je bilo v letu 1923. sprejetih 15 novih ndov, umrlo jih je 7, shodov smo imeli pet. Dne 19. avgusta smo obhajali novo mašo č. g. J. Tiringarja, tretjerednika iz Stražišča, kateri sicer ni vpisan v naši skupščini, ampak v ljubljanski, pač pa je sin ene naših tretjerednic. ^aj nam Bog mnogo mater, ki bi nam vzgojile sine tretjerednike, hčere 'retjerednice, potem smemo upati, da bode naša župnija s pomočjo tretjega reda prenovljena. — F. Sch. Nove jaslice na Vrhniki. Vrhniška tretjeredna skupščina je obhajala letnico prvih Frančiškovih jaslic s tem, da je preskrbela farni cerkvi prav ePe jaslice, kaker jih kaže gornja slika. Izgotovil jih je domačin, vrhniški Podobar Ivan Buh za zmerno ceno. — Vse bolj živo smo se v cerkvi zadali veselih božičnih praznikov, saj so se zbirali ob jaslicah pogosto in v obilnem številu otroci in odrasli in so častili božje Dete. — Betlehemsko naj povrne vsem marljivim tretjerednicam, ki so za jaslice nabirale ar°ve, kaker tudi vsem, ki so kaj darovali. — Tudi drugod naj tretjeredniki Srbijo, da se postavijo za božic jaslice po vseh naših cerkvah in hišah. — I. V. Priporočilo v molitev. UaS===== ......v:.'::--—.-...=^;:r=^=r=-= ■ , rr= O V pobožno molitev se priporočajo: • Tretjerednica A. L. priporoča svojega bolnega brata. — Neki duhovnik tretje-£ n'k se v veliki britkosti obrača do sobratov in sester s presrčno prošnjo za molitev. e ga Bog milostno usliši, bo za dobrotnike opravil eno sv. mašo in se vsaki dan pri sv. maši hvaležno spominjal zadev vseh, ki so zanj molili. — M. Pr. za zdravje na očeh — P. D. svojo na živcih bolno mamo. — Urednik Cv. vse dobrotnike nove cerkve sv. Fran čiška; vse rojake na Goriškem in v Primorju. — M. Kr. iz B. za stanovitnost v dobrem- II. Pokojni udje tretjerednih skupščin: 1. ljubljanske: Mar.Skerbič, Fr. Podboršek Iz D.M. v Polju, Mar. Kok, Ana Skubic- 2. borovniške: Marjt. Pavšin, Mar. Košir. 3. sostrske: Urš. Habič, Cecll. Rajsnar. 4. tržlške: Alojzija Legat. 5. vrhniške: Mar. Tršar, Ana Oblak, Mar. Volk, Urš. Petkovšek, Jernej Petrovčič- 6. vodiške: Mana Merše. 7. brežiške: Brežice: Merčun Franc, Cvetko Jožefa, Novak Elizabeta, Lipovšek Anton (padel v vojni), Predanič Marija, Ivanjšek Marija, Šetinc Jožef (padel v vojnIV Bibič Neža, prečastiti g. Mešiček Jožef, mestni župnik in kanonik, Bratanič Terezija. -Artiče: Rožman Janez, (padel v vojni), Kocen Jožefa. — Sv. Križ: Štefančič Jožef ^ Marija Gorica: Bratanič Katarina. — Dobova: Urek Ana, Kruljc Ana. — Cerklje: Lužar Marija. — Pišece: Vidic Neža, Ogorevc Antonija. — Čatež: Tomše Jakobi Vovk Anton. 8. mariborskega okrožja: Ljutomer: A. Sagaj, Doroteja Gonzi. — Tinj«; Kata Kos, Roza Janžlč, M. Blažič, Jernej Pristovnik f v Ljubljani, Antonija VešniK’ Mar. Klinc, Antonija Gričnik, M.Kočnik, M. Kresnik. — Ruše: El. Predan. — Sv.MartH1 pri Vurbergu: Karl Kirbiš, Jera Simonič. — Hoče: preč.g.Adam Grušovnik, nadžupnik in dekan, (sam priden tretjerednik in goreč voditelj, poprej v Puščavi, sedaj v Hočah)- — Selnica; Ap. Verhovnik, Lucija Baronlk. — Vuzenica: Neža Šol, Marjeta Vinšek« Kata Valenti, Ivana Strasser, El. Peruš. — Zavrč e: Franc Jurgec. — Puščava: An* Urnat. — Sp. Polskava: A. Turnšek. — Maribor: Terezija Gleinzer, A. Zupan, Ignac Ules, Ter. Stermšek, Julijana Weiss, A. Maitinšek. — Hajdin: Marjeta Zupančič. 9. celjskega okrožja: Celje: Ignac Kolar, Apolonija Košec. — Slivnica1 Janez Drobnjak, Marija Drobnjak. — Loka pri Zid. m.: Jožef Esih, Marija Novak, Ma' rija Kovač. — Razbor pri Zid. m.: Valentin Kosmas. — Dobrn^: Apolonija Zidar.-' Laško: Marija Šergan. — Frankolovo: Mica Petelinšek, Mica Skaza. — Zibika; Franc Smole. — Št. Pavel: Janez Breznikar. — V: ta n j e: Franc Kranjc, Terezija Gačnik- — Nova cerkev: Neža Križaj, Jakob Razbor. — Teharje: Marija Horjak. 10. svetotrojiškega okrožja: Sv. Trojica v Slov. gor.: Alojzij Kuri, Miha^ Ploj, Kat. Nedelko, Rozalija Tabernlk t na Dunaju, Ludovlka Slaček + v Marib., An* Kruljc iz Dobove, sestra p. Nikolaja. — Sv. Peter pr.i Ra d g.: Alojzija Hamler om ob Gril, (38.1. v lil. r.) in Ana Hamber, sestri p. Elekta. — Negova: M. Hamler omož. Žigeft (36 let v lil. r.) sestra p. Elekta. — Sv. Rope rt: Ana Zorec (40 1. v III. r.), Ana Sokič. ^ Sv. Lenart: Ter. Kurnik. — Tišina v Prekmurju: Jula Ullen. 11. brezijanske: Ivana Arh, Marjn. Klemenčič iz Kovorja. 12. novomeške: Mar. Kavšek, Urš. Avsenek, Mih. Mihelič iz Šmihela, Mih. Aleš •* Soteske, Fr. Šlvic iz Stopič, Jožefa Škofič iz Mirne peči. Zahvala za uslišano molitev. A. R. izreka javno zahvalo presv. S. Jezusovemu, Mariji na Brezju, svetim Frančišk1)' Antonu, Roku, in Ani, da se je bolezen v želodcu zboljšala. — L. M. sv. Tereziji za ush' Sanje. — 1. P. Mariji Pomočnici, sv. Jožefu, sv. Antonu in mali Tereziji za uslišano m®' litev s prošnjo, da bi še nadalje pomagali. — K. G. presv. S. Jez., Mar. Pomočnici, sv. An*^ sv. Tereziji od Jezusa za uslišano prošnjo. Zahvala je bila obljubljena — Roblek Rozalij' je darovala 6 D za kiuhe sv. Ant. ko obljubljeno zahvalo. — Tretjer. 1. S. se iz obljub' zahvaljuje Materi božji in sv. Ant za srečno operacijo in za zdravje svoje sestre, ''j Fr. Verbajs se vahvaljuje presv S. J., Materi božji, sv. Antonu in mali Tereziji za dobf' skušnjo, — Marija Mottoch Iz Maribora se zahvaljuje sv. Antonu Pad. in bi. mali Terezi)1 za srečno prestano operacijo hčerke na nogi in da je pri vročini 45° prebolela škrlatink®' — F. Š. se zahvaljuje Mariji Pomočnici, sv. Frančišku in Antonu ter bi. Tereziji od Detet' Jezusa za pomoč v težki in nevarni operaciji, kaker tudi za vse druge na njihovo pf|/ prošnjo zadobljene milosti. Natis dovolil: P. Regalat Čebulj, prov. vikarij. — Vredil p. Salvator Zobec. misijon, za postni čas in druzih enakih priložnostih. Seveda kak šibak pridigar ne bo mogel dobesedno vseh mogočnih izrazov porabiti, da se ne osmeši, ker so Opekovi govori v marisičem za njegovo osebo, za njegov Š*as zelo prikladni, po njem so umerjeni. — Nam se zdijo ti govori mnogo boli popolni, kaker prejšnje zbirke, četudi onim ni kaj očitati. Nekatere tuje besede bi se pa tudi tukaj bolje z domačimi izrazi nadomestile n. pr. komod-o°sti(27), brigajo (33), prepotenten (37), obscenosti (39), instinkt (75), parola (75) in nekateri drugi. Na str. 77. bi bilo vsaj pod črto za bravce razložiti besedi: tahemota in leviatana, kaker je lepo pojasnjena beseda kvadragena na str. 161. Tt|ja imena n. pr. P. Carl’ Ambrogio Cattaneo (149), Rauscher, Boissard (178) in Podobne bi bilo prav pisati v slovenskem izgovoru, v oklepaj bi se pa dostavila tuja pisava, ker je naših preprostih ljudi sram, če ne morejo gladko brati, brati pa gladko ne morejo, če se takih tujk niso učili. Beseda „du-hovenu se mora rabiti v določni obliki: duhovni, -ega, -emu, -ega, -emu, 'ni ali pa subst. duhovnik (86 nsl.). „Nam. „ ali boš pa vsega tega dočakal?'1 (79), bi bilo bolj domače: ali boš pa dočakal vse to? Nam. „izvanreden“ zadostuje: izreden. — Kljub tem opazkam pa knjigo prav toplo priporočamo, tar smo prepričani, da jo bodo sebi in drugim v korist prebirali duhovniki v Pastirstvu, bogoslovci ko vzorce lepih temeljitih govorov in vsi drugi svetni 'indje ko navodilo za vredno prejemanje sv. zakramentov. Tretjčredne vaje za marec in april 1924. Ljubljana: M. shod: 16. marca ob polu 5. pop. in 20. aprila takoj po potresni Procesiji; za zadržane naslednji dan ob 5. zjutraj v dvorani. — Poduk za novince: 3°' marca in 27. aprila ob 4. pop. Obljube bote ponovili vsi skupno pri shodu 20. apr. — °dborne seje za moške na dan shoda ob 10. dop. (v aprilu izostane), za ženske 23'marca in 21. aprila po sprejemu in obljubah novincev. — Sprejem novih udov 'n obljube novincev bo 21. aprila ob polu 4. popoldne. — Maribor: M. shod: marca, 21. aprila; duhovne vaje bodo od 30. marca do 3. aprila, začetek 30. marca 3. popoludne. Na Brezju je mesečni shod vsako tretjo nedeljo v mesecu, le v marcu bo 'etos četrto nedeljo t. j. 23. marca. — V Novem mestu bodo nadalje mesečni shodi Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob polu 4. pop.; duhovne vaje bodo od 2. do marca. ' Za novo cerkev sv. Frančiška v Šiški: Uršič Pavla 15 D, g. dr. Dolenec 100 D, - bružina Tomšič 85 D, dve tretjerednici iz Tomišlja 20 D, Jerica Blaznik 100 D, Marinka tretjeredna skupščina 110 D, Milka Dietz 110 D, Neimenovana iz Cerkelj 100 D, ^feditni zavod v Ljubljani 500 D, Marija Stussiner 50 D, Beti Redenšek 100 D, Uršula Bfegar 100 D, Marjeta Sitar 100 D, 1. M. 100 D, Marija Lukane, nabrala 802 D, Gospo-' barsl