V nedeljo 5. novembra VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV v Armenski dvorani, uL Acevedo 1353. Začetek ob 4.30 SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAI*. CESAR DÍAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 3 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1939 Núrn. (Štev) 143 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; -¿a pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. ©1litiw sil m mm Večkrat smo slišali in tudi pisali o lepih govorih, ki so jih razni državniki ob tej ali oni priliki imeli na javnost. Opetovano smo povdar-jali, da besedam odgovornih državnikov nikakor ni bilo opočitati ne-dobrohotnosti, vendar se vkljub vsemu razmere niso v ničemer spremenile, celo poslabšale so se. Ta teden sta spet govorila dva radi odgovornega položaja velika in Pomembna moža: Papež, poglavar katoličanov in Molotov, komisar za sovjetske zunanje zadeve. Oba sta naglašala potrebo miru ter obsojala nasilstvo in vojno. Priznala sta tudi, četudi vsak na svoj način, velike gospodarske nevrejenosti in še mnoge druge neskladnosti, ki spodkopavajo temelj današnji človeški družbi ter jo vodijo v pogubo in propast. Torej vsi vedo, bodisi na levi ali na desni, verski ali neverski, da svet tak kot je ne more več dalje, ker nima pravega kulturnega, narodnega, gospodarskega, socialnega in če se vzame tudi verskega naslona ne. Vse je zmaličeno in podvrženo proti--ljudskim koristim. Resnične kulutu-re ni nikjer najti; mnogokrat jo je Pri kravah na gmajni več dobiti nego pri ljudeh. Narodnost bi bila po pravnih zakonih zapopadena v mejah vsakega naroda, a z njimi razni trgovci narodov razpolagajo kot mesar z ubito živaljo; prim: narodne manjšine. Gospodarskega reda in Pravičnosti ni in zato tudi socialnega reda in pravičnosti ne more biti. Nekaj posameznikov ima vse ljudsko in naravno bogastvo nakopičeno v svojih rokah, velika večina pa nima ničesar. In če je vera v škodo človeštvu, kar se mnogokrat dogaja dandanes, potem to ni vera in ni mogel kaj takega nikoli noben pošten človek, kot smatramo Kristusa, učiti. Kultura, narodnost, gospodarstvo m vera so brez osporavanja glavne Podstavke človeški družbi. A dokler ne bo prišlo človeštvo do jasnega Prepričanja in razumevanja, kaj Pravzaprav to vsako zase in skupno Pomeni, ni upati nikakršnega izboljšanja. Do takega prepričanja in razumevanja pa bi morali ljudstvo Pripraviti izobraženci, kajti oni so v prvi vrsti za to poklicani. Njih dolžnost je, da učijo in vodijo narode in človeštvo k napredku. V resici pa so vsi v službi privatnih interesov, bodisi zavestno ali podza-vestno, ker tako zahteva današnji družabni sistem, ki ga mase, ki najbolj občutijo vso njegovo krivično težo, skušajo vreči raz sebe, a se jim orez izobražencev tega nikoli ne bo Prav posrečilo. Zato je slutno sovraštvo preprostega ljudstva do izobražencev zelo umljivo in čestokrat opravičljivo, dasi nikamor k dobremu ne privede in položaja v ničesar üe izboljša. Zgled imamo ravno v . Usiji, ki so ob prevTatu skoro vso inteligenco deloma pobili in deloma jzgnali, in je morala Rusija za drag' afnar iz inozemstva vpoklicati raz-j^h razumnikov in strokovnjakov, r1 Pa so bili še vse manj zanesljivi K°t domačini, kar so pričale razne sabotaže, ko so za denar vohunili «rzavam, katerim so pripadali. To ^trajalo dokler niso izobrazili lasten ljudi. To pa je trajalo mnogo a izkušenih ljudi še danes nimajo in jih tudi jutri še ne bo, ker to Rebuje leta, desetletja in tudi 'oletja v širšem pomenu smisla. Dokler se ne bodo odgovorni čini-^ji resno poglobili v načelna člove- Rusija je za ohranitev miru ZNAČILEN GOVOR RUSKEGA ZUNANJEGA KOMISARJA MOL OTOVA — RUSIJA JE PROTI ANGLEŽEM — SOVJETI BODO ŠE NADALJE NEVTRALNI, A MORALNO BODO PODPIRALI NEMOE — NOBENIH NOVIH PODVZETIJ MOLOTOV NI NAPOVEDAL, A ZGLEDA DA NISO BREZBRIŽNI GLEDE BESARAEIJE IN BALKANA — REŠITI JE TREBA MANJŠINSKO VPRAŠANJE. Pretekli torek je govoril pred zastopniki ruskih zveznih narodnih republik ljudski komisar in komisar za zunanje zadeve Venceslav Molotov. Ker je njegov govor zelo značilen in pomemben spričo današnjih svetovnih dogodkov, ga v glavnih obrisih priobčujemo. V zadnjem času, je začel Molotov, so se mednarodne razmere zelo spremenile, ne samo v Evropi, marveč tudi drugod. K temu so mnogo pripomogli odnošaji med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ki so se iz sovražnega razpoloženja spremenili v dobre stike. Sporazum dveh največjih evropskih držav je dal občutiti efekte v mednarodnem položaju. Najprej je Rusija, ko se je prej Poljska sama obsodila in je bila že tik pred propastjo, naglo posegla v zadevo ter je rešila svoje krvne brate Beloruse in Ukrajince. Zaman je bilo prizadevanje, da se bosta Nemčija in Rusija spopadli. S zadevo na. Poljskem je bila rešena ena velikih versajlskih pogrešk, kajti v Poljski so bile manjšine, ki ji niso pripadale. Vojna na Poljskem, ki je zaključena, se je prevrgla v vojno med Nemčijo, Anglijo in Francijo, ki zadnji dve, kot je znano, nista v ničemer koristili svoji zaveznici. Vojna med Nemčijo in francosko-angle-škim blokom je še samo na začetku ter se še ni razvila, vendar je predvidevati., da bo ta vojna prinesla radikalne spremembe v Evropi, in ne samo v Evropi. Spričo teh spre- iitlfñg/lffiWH: ■■ i H . U& Kemal Ataturk, ustvaritelj današnje moderne Turške ška vprašanja ter skušali odstraniti glavne vzroke in ovire splošnemu napredku, ni upati na mir. Tak "mir" kakor vlada danes, se ga tudi ne splača ohranjevati, ker ni boljši od vojne. Sestav današnje človeške družbe je neozdravljivo bolan. Roditi se mora nov človek, nov red, ki bo za jamčil pravični in naravni razvoj človeški družbi. Za takega človeka ustvariti smo poklicani vsi, vsi brez izjeme. Ne z besedami nego z dejanji ga je treba ustvariti. Mi zase smo mnenja, da takega človeka ustvarjajo Slovani. Morda počasi in s silnimi težkočami, zaprekami in ovirami, a ga vendarle ustvarjajo, ki bo osrečil sebe in druge. Ustvariti socialno pravico na zemlji je resnična molitev, ki bo prej ali slej tudi resnično uslišana... memb se marsikaj drugače . razume in tako tudi besedi "napad" in "napadalec". ¿Nemčija je v položaju, ki zahteva čimpreje konec vojne, medtem ko Anglija in Francija tega ne želita, dasi .nimata nobenega- upravičenega temelja nadaljevati vojno. Vojna proti hitlerizmu, kot izjavljata za vzrok, ni zadostni, kajti ta rek močno spominja na nekdanje verske boje, ki so narodom prinesli samo nesrečo in so jih kultur ¡to in gospodarsko popolnoma uiičili in izčrpali. Vsakdo more sprejeti ali pa zavreči hitlerizem kakor katerikoli drugi ideologični pojem, a ves svet mora razumeti, da se nobene ideologije ne more z silo zrušiti in ne odpraviti z vojno. Je naravnost krimi-nalstvo v tem smislu voditi vojno, z videzem, da je v nevarnosti demokracija. Francozi lepo dokazujejo svojo demokracijo s zapiranjem komunistov in Angleži g postopanjem v Indiji proti nacionajistom. Resnični vzrok vojne proti Nemčiji, ni hranitev in ohranitev kake ideologije ali demokracije, niti vzpostavitev Poljske, nfarveč povsem nekaj drugega, ki je predvsem materialnega interesa. Anglija, ki šteje 47 milijonov prebivalcev, ima ko-lonijalnih posestev s 480 milijoni prebivalstva. Francoski imperij, ki šteje komaj 42 milijonov lastnega prebivalstva, ima 70 milijonov kolo-nijalnega prebivalstva. Posest teh kolonij, ki omogoča izkoriščanje na stotine milijonov prebivalstva, je resnični vzrok vojne Francije in Anglije proti Nemčiji, ki se bojita, da bo zadnja nekatere bivše svoje posesti zahtevala nazaj. Vsak, kdor ni slep, lahko vidi, kdo so zainteresirani v tej vojni. Delavske mase prav gotovo ne, ki jim ne more prinesti nobenih koristi. Premisli naj vsak sam o tem. Naš položaj se je zelo izboljšal ter smo slej ko prej za ohranitev miru in bomo ostali še nadalje nevtralni. kar smo sporočili vsem državam, s katerimi imamo diplomatične stike. Naše čete so vkorakale na Poljsko, ko je bila že v razsulu in smo prej povedali iz kakšnega vzroka. Četudi je Nemčija šla v boj pred vsem zaradi krivičnih versajlskih pogodb, ki sta jih ustvarili Francija in Anglija, Rusija ni stopila v stik z Nemčijo vsled tega, marveč smo mnenja, da je velika neumnost, misliti, da bi se dalo Uemčijo zbrisati s zemljepisne mape, marveč je ravno močna Nemčija koristna za ohranitev miru. Če bi se Franciji in Angliji posrečili imperjalni načrti, bi ne dosegli nič drugega kot nov krivični Versajles iz leta 1914. Potem se je Molotov doteknil baltiškega vprašanja, ki je dejal, da se je povoljno rešilo za obe strani in da bodo od tega Litvanija, Letoni-ja in Estonija imele same največ koristi, kajti Rusija jim je garantirala vso narodno, kulturno in gospodarsko svobodo ter je v zameno sebi zagotovila edino strategični položaj in je v ta namen v vseh teh državah odredila posebne oddelke rdeče vojske, ki bodo čuvali skupne interese. Nikoli v zgodovini da se ni zgodilo, da bi velika država sama od sebe odstopila manjši njene pravice, kot je to napravila Rusija, ki je odstopila prostovoljno Litvanski Vilno, dasi ni obljudena s pretežno A^ečino Litvancev, marveč Poljakov. Sedaj pa da ima Rusija isti dober namen vzpostaviti dobre odnošaje s Finsko, kar se še ni zgodilo, a upa, da se bo kmalu, vkljub temu, da neka tretja velesila meša štreno. Rusija nima nobenega namena, kot se ponekod namenoma laže, ogrožati neodvisnost Finske, ki jo je leta 1917 sama priznala in tudi spoštovala. A če zaščiti Leningrad, ki šteje skoro toliko prebivalstva, kakor vsa Finska, je to popolnoma na mestu. Glede Turčije je dejal Molotov. da Rusija nima nobenih teritorialnih namenov in niti'drugih ne, ki bi bili za Turčijo nevarni. To, o ruskih imperjalnih namenih, je čisto navadna laž, ki jo namenoma širijo v inozemstvu. Rusija je želela vzpostaviti s Turčijo doc"" ror, v katerem bi se prepovedalo prihod v Črno morje vsem tujim vojnim ladjam, ki nimajo v teh vodah ničesar iskati-Turčija tega ni hotela, marveč je sklenila novo pogodbo z velesilami, ki so v vojnem razpoloženju in je s tem tudi sarna prešla v to sfero. So-vjeti seveda vsled tega ne bodo spremenili svoje zunanje politike. Molotov je dejal, da je Rusija tudi z Japonsko pripravljena živeti v dobrih odnošajih in da se v tem smislu obojestransko tudi dela. Raznim političnim krogom se je čudno zdelo, da Molotov ni nič o-menil Besarabije in Balkana, dasi ima gotovo tudi svoje namene in načrte. Zgleda, da ima Madžarska namen s pomočjo Nemčije vzeti Romuniji Transilvanijo, kjer živi madžarska manjšina; Bolgarska s pomočjo Rusije pa Dobrudžo, kjer živi Bolgarska manjšina. Rusija bi počakala nekako tako kot na Poljskem ter bi v naglici zasedla pa Be-sarabijo. Romunija to predvideva ter se je zatekla po pomoč k Italiji, ki se ta čas silno prizadeva ustvariti nekak balkanski blok, ki bi mu bila ona na čelu. Baje so v ta blok vse druge balkanske države pripravljene vstopiti, to je Jugoslavija, Romunija, Grčija in Turčija, izven Madžarske in Bolgarije, kar se vjema z prej navedenim. Z balkanskim paktom, kot ga Italiji misli, pa najbrže ne bo nič, vsaj stalnega in trajnega so ne more ničesar pričakovati, kajti najprej je treba manjšinska vprašanja na vsak način rešiti. Kako: o tem naj razmišljajo in se sporazumejo. PROTI ANGLEŠKO-FRANCOSKE MANIFESTACIJE V BEOGRADU Z beograjske univerze se je bilo zbralo kakih 300 študentov, ki so skušali manifestirati v prid sovjetski Rusiji in proti Franciji in Angliji, a jih je policija takoj razgnala. Podobno manifestacijo so bili skušali že dva dni prej napraviti. Po policijskih izjavah so študentje baje "žrtev vseslovanske propagande ''. NOVA ITALIJANSKA VLADA Mussolini od časa do časa menja svoje ministre. Tako se je zgodilo tudi ta teden, da je čutil potrebo spremembe v vladi. Izven štirih ministrov je zamenjal vse druge z no- Poziv katoliškega poglavarja Pretekli petek je papež Pij XII. izdal prvo Eneikliko, v kateri je obrazložil misli katoliške cerkve v današnjem razruvanem svetu. Papež je dejal, da je katoliška cerkev naaela vse moči, da bi se ohranil mirna svetu. Ni uspela, kajti današnje oblasti že nočejo biti več odvisne od Boga; pred Bogom smo vsi enaki, ne velja več; vsaka država hoče biti v vsem avtonomna ter zametu je universalne krščanske ideje- Papež je pozval krščanski svet, naj neprenehoma moli za Poljski narod in ga ohrani Kristusu kralju. S posebno simpatijo pa je govoril o Italiji. Nadalje je dejal, da se je cerkev vedno borila za resnico in kdor ne prizna božje besede je proti resnici. Mnogi proglašajo golo življenje in zrak za svoje kraljestvo. Če je res, jedejal papež, da je današnjih človeških težkoč predvsem krivo slabo urejeno gospodarsko stanje, ker niso zemeljske dobrine pravično razdeljene, je vseeno ^ še večje drugo zlo, ki razjeda človeško družbo in to je antikristjanizem ali moderni paganizem. Človek in družina sta pred državo, vendar se sku-ška ustvariti nasprotni red, da je država pred človekom in družino. Z mečem je mogoče napraviti mir, a gojiti ga je nemogoče,, zato ne sme na oboroženem temelju sloneti. V tem smislu je bila sestavljena papeževa Enciklika, o kateri je bilo nekaj komentarjev v italijanskih, nemških, francoskih, angleških in nekaterih drugih listih, vendar zelo malo, kar pomeni, da je njegov glas zelo oslabljen v današnjem svetu. Ni treba, da govorimo mi, govorijo naj dejstva sama. Katoliška cerkev v tej današnji obliki, je zelo daleč od Kristusovih naukov ter drvi v propast. Skušala se je vedno brez boja prilagodoti razmeram, če so bile še tako krivične. Dokler je imela moč in upliv pri lahko globoko verni, a neuki masi, so jo izrabljali razni oblastniki in krvosesi v svoje sebične namene ter so ji za usluge dajali razne olajšave čestokrat v skupnem izkoriščanju ljudskih množic. In ko so se enkrat čutili dovolj močne so jo kot nepotrebno vrgli na smetišče. Čitali smo mnogo razprav odličnih katoliških pisateljev in razumnikov, ki ostro obsojajo ravnanje svoje verske cerkvene organizacije. Cerkev se mora obnoviti v resničnem Kristusovem duhu, ali pa je od lastnih božjih namestnikov obsojena, na propast. Tako razumemo razprave in prerokbe učenih katoliških mož. vimi. Radi tega se pa ne bo niti zunanja niti notranja politika v ničemer spremenila, prvič ker v teh zadevah odločuje Mussolini sam in drugič, ker so zato soodgovorni ministri ostali na svojih mestih. Vkljub temu pa se v Londonu te spremembe veselijo, a to je le takozvana diplo-matična vjudnost in sugestija morebitnega političnega zbližanja. Zatrjujejo namreč, da so bili bivši ministri simpatizanti Nemcev, medtem ko novi niso. Nekaj resnice bo že na tem, a ne da so bili morda ministri kaki simpatizanti Nemčije, marveč je Mussolini menjal svoje zunanje politične nazore, ki jih je seveda treba na tak način zakriti, z odstavitvijo ministrov in postaviti na njih mesto druge, ki bodo mislili kot jim bo v novih okoliščinah ukazal. Str. 2 SLOVENSKI I4ST- N4m. (Štev.), .143 Argentinske vesti OBLETNICA REVOLUCIJE V soboto in nedeljo so se vrfofe v Doloresu velike proslave ob priliki prve stoletnice revolucije na jugu, ki se je začela 29. oktobra 1839 leta. in ki je imela namen vreči tiranijo Manuela Rozasa. ŽALOSTNA SMRT MLADENK Ko sta prejšnjo sredo ob 8 uri zvečer, sestri Hortensia Erna Strobe stara 22 let in njena sestra Delia stara 16 let, bili ravno sredi tračnic buenosaireške železniške družbe na ulici El Cano in avenidi Del Campo na Paternalu, je v tem trenotku pri-vozil vlak, ki je obe podrl. Ema je bila takoj mrtva Delia pa je grozno ra zmesarjena prepeljana v bolnišnico Alvear, kjer pa je tudi kmalu po prevozu izdihnila. Mladenki sta bili iz Hurlingha-ma, stanujoči v hiši štev. 572 ulice Lavalle. Te grozne smrti so si dekleti gotovo sami krivi, ker nista bili dovolj previdni, vendar je dala policija prijeti vlakovodjo, da se dožene, če zadene pri tem njega kaka krivda. V resnici je prehod čez progo vse od El Cano ob 14 de Julio in še da ljé zelo nevaren. Tod preko gre dnevno tudi veliko naših ljudi, katere svarimo, da pogledajo, če ne prihaja od katere strani vlak ali tramvaj, predno gredo čez tračnice. J »X>3e-t >3B< X«< J cenijo na tri milijone dvestotisoč pe-sov. * Kako je prav za prav nastal požar se še ne ve, domneva pa se, da je nastal vsled kratkega spoja pri električni napeljavi. Vodijo se o tem poizvedovanja. Ker je v Nahuei Huapi najlepše argentinsko letovišče in tak hotel nujno potreben, bodo v kratkem začeli graditi novega. V San Corlosu de Bariloche je zaposlenih tudi nekaj naših rojakov. OTVORITEV RAZSTAVE ŠVICARSKIH IZDELKOV V soboto je bila otvorjena v prostorih poljedeljskega muzeja, ulica Santa Fe 4299 razstava švicarskih pridelkov. Razstavo je otvoril predsednik republike dr. Roberto Ortiz. VELIK POŽAR V tiskarni L. Rosso, ki se je nahajala v ulici Doblas 955, je nastal v soboto po 5 uri zjutraj velik požar, ki je poslopje in druge naprave popolnoma uničil. Zastopnik ceni škodo čez 300.000 pesov. Kako je ogenj nastal ni znano. HOTEL LLAO LLAO ŽRTEV POŽARA Nekaj minut pred polnočjo prejšnji četrtek je nastal v najlepšem turističnem hjotelu, kar jih premore Argentina v San Carlosu de Barilo-che| požar, ki je v nekaj urah spremenil ta znameniti hotel v strašno pogoričše in razvaline. JPožar je oskrbnikova žena takoj zapazila, kar je omogočilo, da je osobje hotela zamoglo pravočasno na prosto. Potnikov pa tudi ni bilo v hotelu, radi česar človeških žrtev ni bilo. pač pa trpi ravnateljstvo narodnih parkov ogromno škodo, ki jo STAVKUJOČI UČITELJI POSETI-LI DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA Kakor smo že v našem listu pisali da bo morala federalna oblast poseči vmes, če se hoče rešiti učiteljski problem v provinci Corrientes, tako se bo tudi zgodilo. Učiteljski kongres je odposlal k dr. Ortizu delegacijo. ki mu je razložila težak položaj učiteljstva v tej provinci, obenem ga je zaprosila, da se on zavzame zanj. Učiteljstvo v provinci Corrientes ni prejelo že tri leta plače. Nekateri učitelji že ne celih 28 mesecev. Če se vzame, da so učitelji neimoviti in navezani le na svojo plačo, tedaj si lahko mislimo, kako živijo. Res je, da jim trgovci dajo na kredo z ozi-rom na njih službo, mesec, dva tri, mogoče pol leta, toda na leta, tega tudi trgovci nemorejo. Iz tega sledi, da mora tamkajšnje učiteljstvo dobesedno stradati. : Nič ni tedaj čudnega, če se je učiteljstvo v tem obupnem položaju oprijelo edinega orožja, ki ga ima na razpolago — stavke, in tako prisili oblast, da se to perečo zadevo reši. .sredo je dospel tudi "Highland Patriot", motornik angleške druž-]K potniki in pošto. ¿ Italijanski p&rnik " Principessa Gicvanna" iii mmornik "Ócéánia", kakor smo že pisali, imata dospeti C. t. m. "Oceania" zapusti tukajšnje pristanišče 10. t. m. Kdaj odpluje "Pssa. Giovanna" pa še ni javljeno. Oba italijanska prevoznika vozita s seboj precej potnikov vseh razredov ter mnogo korespondence. krasen dan. ^afcaas » < * - g Poročila, ki prihajajo iz province Tucujfi-an, pravijo, da je tam divjal strašen vihar, ki je razdejal mnogo poslopij ter je bilo tudi več oséb ranjenih. DROBIŽ BO KMALU V PROMETU V kratkem bo prišel v promet kovani denar. Ti kovanci bodo po 1, 2 in 50 centavov. Kovanci po 1 in 2 centava bodo iz bakra, po 50 cent. pa iz niklja. Ta drobiž bo majhen po obsežnosti in lahek. Prejšnji pa je bil velik in težak, radi česar ni bil kaj. preveč pripraven. Marsikateri žep je bil predčasno raztrgan ravno zavoljo tega nerodnega denarja. Sicer je pa ta drobiž le malo krožil zadnje čase in ga nekateri niti poznali niso. Bolje so ga poznali tisti, ki so se vozili s tramvajem Lacroze od Chacarite proti Campo de Mayo in obratno in s tramvajem proti Quilmesu in o-bratno. Tudi trgovci so ta denar neradi sprejeli, nekateri pa ga sploh niso hoteli sprejeti. ŽE ZOPET DEŽ Komaj je bilo prejšnji teden zadnja dneva nekaj časa brez dežja, je v nedeljo okrog 8 ure zvečer po silni vročini že ponovno začelo silno liti. Vmes je padala tudi toča. Ta dež je povzročil poplavo v mestu Azulu, kamor je vdrla voda iz potoka Azula. Prebivalce okraja Fidelidad je moralo vojaštvo in policija reševati in jih spraviti na varno. Poginilo pa je pri tem mnogo živine. Ponodeljek je bil brez dežja, a v torek ob 2 uri je začelo že zopet deževati. Na Vse svete je bil SMRTNA NESREČA DELAVCA V ponedeljek je padel raz stavbe, ki jo gradijo za vojno ministerstvo, med ulico Alsino in Azopardo, z višine 7 nadstropja na tla, 45 letni delavec J. Frithaler ter obležal mrtev. MALVINSKI OTOKI Zadnje čase so nekateri časopisi začeli ponovno pogrevati vprašanje mal Vinskih otokov. Vse bi bilo prav lepo in pošteno, če ne bi se za tem morda skrivalo nemško delo. O malvinskem otočju se mnogo bavi uruguayski list "La Mañana" ter piše, da sedaj ni primeren čas za reševanje tega vprašanja, ko Anglija bojuje težak boj, katerega s simpatijo spremlja vsa Amerika. m CAJA NACIONAL DE AHORRO POSTAL :í. OO f,t bri -jj-j -da >11. -Bill ;(bv ÍTta¡ •v[„l foiqi -OJÍC -bSj -iíd y a o nBp' Sv'i of.rif, íibav -i&taf; nfi fe - VENTAJAS EXTRAORDINARIAS. que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes: 1.° Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000. 2° Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000. 3.° Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país. 4.° Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos. — VENTAJAS ESPECIALES. que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes: 1." Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. 2." Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias. 3." Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales. 4.° Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante. 5." Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "céduli. para reembolsos" que se facilita a los depositantes que la solicitan. 6." Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías. 7.° Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés. 8.' Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (áin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta y^ovexesds de $ 500. >•'•;« \ ' ' 9.» Reintegros a domicilio, en Casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por somas no menores de $ 5. 10.° Horario excepcional, 'por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos liabilitadas. GROF LUXBURG ZOPET V ARGENTINI Nedavno je zopet dospel v Argentino, bivši upolnomočeni minister cesarske Nemčije, ki je bil leta 1917 radi neupravičenih napadov na argentinske državnike izgnan. Že takoj ob njegovem prihodu so se pojavile osebe, ki so opozorile oblast nanj in zahtevale, da se ga iz-žene. Ni pa izvršna oblast mogla najti pravega vzroka, da to izvrši. Te dni so se ponovno zglasili nekateri Argentinci pri sodniku dr. Jantusu ter zahtevali, da se proti Luxburgu uporabi zakon 4.144. Dr. Jantus je zadevo izročil izvršni o-blasti, da jo prouči in stori po svoji uvidevnosti. Prvi slovenski priseljenci, ki so prihajali v velikih trumah posebno iz zasužnjenega primorskega ozemlja pred kakimi desetim leti, so se naselili okrog Paternala in Chacarite. Naselili so se seveda večina samo začasno, dokler niso dobili stalnega zaslužka, nakar so se polagoma pričeli izseljevati v Villa Devoto in Saavedro, kjer so si na stodvajset-mesečno odplačevanje kupili zemljišče, na katero so si postavili za prvo silo skromne hišice ter polagoma, kot so razmere dopuščale, prizidova- GIBANJE PARNIKOV Gibanje parnikov je postalo zadnje čase nekoliko živahneje. V petek je po dolgem mudenju v tu-\ kajšnji luki zopet odplul proti Evropi francoski parnik "Jamaique". Vozi s seboj nekaj potnikov in tovor. Odpluti ima v kratkem še drugi francoski parnik "Belle Isle", ki se tudi že dolgo nahaja v tukajšnjem pristaniščuu, oziroma na Dock Sudu. Tudi ta parnik bo vozil potnike, tovorno blago in korespondenco. Pod varstvom angleških vojnih ladij je zapustila v petek tukajšnji pristan, poljska ladja "Stalowa Wola", ki je bila malo pred izbruhom vojne z Nemčijo, priključena poljski mornarici. V ponedeljek je nastopila pot proti Trstu italijanska ladja "Pssa. Maria". Prispel pa je v torek angleški parnik "Avila Star", ki je pripeljal 40 potnikov. Ta parnik se je pričakovalo šele prve dni novembra. V PODJETIJ. KI POSLUŽUJTE SE OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Slovenske naselbine v Buenos Airesu Razen na Paternalu, Chacariti in Saavedri, so naši ljudje v večjih skupinah naseljeni tudi v Parque de los Patricios in Piñeyru na Avella-nedi. V prvih treh imenovanih okrajih so naseljeni izključno samo Slovenci, medtem ko so na Boki, Dock Sudu, Piñeyru in Villa Dominico v pretežni večini Hrvatje, Dalmatin-ci, Črnogorci in Srbi, Slovencev je seveda tudi precej in so povečini iz Prekmtirja. Slovenci, ki so naseljeni na Paternalu, Chacariti, Saavedri in Par- & >- Obris okrajev Buenos Airesa in drugih bližnjih krajev, kjer so naseljeni naši ljudje li. Značilnost slovenskih domov je spredaj lep vrt, zadaj za hišo pa majhne lehe raznovrstne zelenjave, ki mnogo koristi v domačem gospodinjstvu. Tudi kokoši imajo mnogi. Možev zaslužek, ki je povprečno od pet do osem pesov dnevno, bi nikakor ne zadoščal, če bi ne bilo skrbne gospodinje, ki zna vsako malenkost v prid obrniti. Tako pa se imajo naši ljudje, če ne pride bolezen v hišo ali če mož ne pride ob delo, prilično precej dobro. Seveda so naše ženske ob vsakem slučaju pripravljene prijeti za delo, ki ga kot dobre kuharice, sobarice ter za vsa hišna opravila lahko dobijo s pri-'meroma precej dobro plačo. que de los Patricios, so povečini poklicni ročni delavci, medtem ko so oni na Avellanedi povečini zaposleni po raznir fabrikah kot klavnicah, papirnicah itd. Nekateri Slovenci imajo seveda tudi različne manjše trgovine in gostilne, ki se šele razvijajo. Slovenci imajo sedaj na Paternalu eno društvo in Slovensko šolo, v Villa Devoto dve društvi in šolo ter v Saavedri eno društvo. Društvi v Vi-IIi Devoto sta si na odplačevanje kupili zemljišče ter si gradita svoje domove. Na Dock Sudu pa je več srbohrvatskih društev, ki bodo sedaj nekatera gradila "Jugoslovanski dom ". Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča 'se DANIEL KOSIč Ul. Calderón 3098 Villa Devoto i i BOŽIČ IN NOVO LETO Ne pozabite na vašo obitelj v starem kraju. ZNANA BANKA, VAS STARI PRIJATELJ Vam je na razpolago za dostavljen je Vašim hitro in točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s povratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamorete uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen. Od tega jc odvisno, da bo imela Vaša obitelj srečne praznike. Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido soli (. 'cul raly.: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. PODRUŽNICA BUENOS AIRES 0 ■)( -tOllúá ,U rbi/J a podružnica B$, A i ves: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba, v Po desetih letih dan balincarske Članek jebil napisan; že za prejšnjo, številko, a .vseld, pomanjkanja prostora ni bil priobčen. " . > *5Bv >:♦>" *<♦>• >»x jg fotografija| I "LA MODERNA" jj ¿ VELIK POPUST PRI £ FOTOGF AFIRANJU Í Ne pozabite 'i foto "la moderna" | S. SASLAVSKY ^ * Av. SAN MARTIN 2579 v '4 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires g v >:♦:< x«< »>:' >:♦> 'x5», mc*m: x«< .<♦>; x«< >s». yme ysmxm vms >:♦;< me m*, mu mm .<«oar. naš les Prva ladja .je odplula te dni iz splitskega prista nišča proti Španiji. Pred meseci se je tam mudila posebna komisija, ki je šla študirat, če se bo dalo izvažati v Španijo les. Potreba po lesu je tam velika, saj je treba obno- w Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in CAMPER dobite v zalogi v krojačnici g "PRI ZVEZDI" >N S is 5! 88 ^ M HÍ M W H s" S M O Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom stanislav maurič TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232 I $ i I i I i Poslužujte ?e PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Frane Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 Poparjenost med Korošci radi izkaznic Uvedba izkaznic za življenjske potrebščine je zelo neprijetno odjeknila med ljudstvom na Koroškem. Preveč v živem spominu so še zadnja leta svetovne vojne, ko se je konzum urejeval s podobnimi izkaznicami. Čeprav se propaganda z vsemi silami trudi, da bi prepričala ljudstvo, da uvedba izkaznic ni nikakor znamenje pomanjkanja živ-ljenskih potrebščin, temveč samo sredstvo za pravičnejšo razdelitev dobrin med narodom, se je vendar pojavila med ljudstvom velika bojazen, da bi se mogoče vendarle znale ponoviti bridke preizkušnje pretekle vojne, ko so ljudje imeli sicer itkaznice, a se nanje prečesto ni nič prejelo. Pa že sama odmera življen-skili potrebščin odraslega človeka 280 gramov sladkorja na teden, dalje 63 gr. kavinih izdelkov (kave in primesi); posebno nizka pa se zdi odmera mleka: za otroke pod 6 let je določenih po 7 desetink litra mleka na dan, za otroke nad 6 let po pol litra in za vse ostale od 14. le- . ta dalje po dve desetinki litra mle- J la8t^St,; d°^r0 ka na dan. Izjemo tvorijo samo doječe matere, ki jim je odmerjenih 7 desetink litra mleka na dan. Prav tako so ljudje v skrbeh, kako bo z dodelitvijo tkanin, blaga in obutve, ki zaenkrat še ni določena. Bencin se oddaja samo še na podlagi posebnih izkaznic, ki jih izstavlja policija ali vojaška oblast. Zato pade v oči, da je avtomobilski promet v zadnjem času skoro popolnoma izostal. Redki inozemci se od časa do časa ojavijo na cestah, ker pa ima-velike težkoče pri nabavi bencina. je tudi teh vedno manj. 'jo GRADOVI SO SE ZRUŠILI — A NAROD JE ŠE OSTAL Iz Bilčovsa pišejo: Ker sa se občini Bilčovs iz Zg. Vesca združili v Obletnica smrti Vinka Poljanca Te dni je minilo leto dni. odkar je v Škocijanu umrl koroški borec in Voditelj Vinko Poljanec. Slovenski dijaki so na njegovem grobu počastili njegov spomin s skromno slovesnostjo, kot jo dopuščajo trenutne razmere, ki so v znamenju prevelike napetosti, da bi se mogel takim trenutkom dati primeren poudarek. "Koroški Slovenec" posveča pokojnemu vodji topel spominski članek, iz katerega posnemamo: "Koroški Slovenci smo pred enim letom doživeli težko izgubo. Potrti smo stali ob svežem grobu na ško-cijanskein pokopališču. Pred nami pa je vstajala velika podoba narodnega delavca župnika Vinka Poljanca. Letos, ko že raste na njegovem grobu cvetje, ki ga je tako ljubil, se nanovo vzbuja spomin "veselega slovenskega fanta", kakor se je pogostokrat sam imenoval. Prečesto je nosil nagelj v gumbnici in zapel je, da je bilo veselje. Ljubil je koroško pesem, ki je odsev slovenske duše. Ponovno je dokazal to svojo ljubezen na številnih zborovanjih in prav posebno kot vodja koroških pevcev, ki so nastopali s slovensko koroško pesmijo po vseh večjih mestih Slovenije. Zdi se, da je v Vinku Poljan-cu odsevalo vse življenje koroških Slovencev. Pogledal je našemu človeku globoko v srce in poznal "vse in slabe. Koroška lemlja mu je postala domovina, ki jo je vzljubil iz vse globine svoje duše, čeprav mu je zibelka tekla tam na lepem Štajerskem-Slovenska beseda, ki je naraven iz* raz slovenske narodnosti, je našla v škocijanskem župniku svojega vnetega glasnika. Od Pliberka do Šmo-horja, od Sel pod Košuto do Djekfc pod Sinjo planino je potoval na shode in prireditve, vedno znova je našim ljudem vlival novega poguma nove vere v bodočnost, da pod te* žo razmer ne bi omagali. Razpoloženje, ki ga je ustvayil, ni bilo le pen» na morju, globoke misli, podane v preprosti besedi, mešane s pristno Segavostjó so zapustile trajni učinek: ljubezen do muterne besede 111 povezanost z grudo". immmmmmmm m acosos*:..«*, Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorjn FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U- T. 50 - 0277 graMBG>M®MK >i» ornee •:«< <«< >:«<>:♦:• •:♦> •:♦> •:<>;• <«• >;♦;• >:♦:• * ako hočite biti zdravljeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. \. GODE I, AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn" maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. O O V O RI SE SLOVENSKO calle cangulo 1542 i i * .Núm. (štev.) 143 SLOVENSKI LIST Str. 5 JUGOSLOVANSKI DELAVCI SE VRAČAJO Zadnje dni, ko se je mednarodni položaj na svetu tako zaostril, so se ■začeli iz tujine vračati k nam tudi naši delavci. Ponajveč se vračajo iz Francije. Vtehle razburkanih časih je res najbolj varno v domovini, posebno če je taka, kakršna je naša, mirna, prijetna, urejena, pa kljub temu pripravljena na vse. PODPORE DRUŽINAM VOJNIH VPOKLICANCEV Svojcem v vojaško službo vpoklicanim dovoljuje država posebne družinske podpore. Pravico do podpore ima pred vsem vojakova družina in nato vsi ostali, katere je v vojno odišli oskrboval. Prošnjo je treba vložiti pri občini z vsemi potrebnimi dokazi. Država dovoljuje podporo za nabavo vsakdanjih potrebščin, mesečne prispevke za stanovanje, doklade za bolezni, porode, pomoč za šolanje otrok in za kritje socijalnih obveznosti. Samostojni obrtniki, kmetje in njihovi svojci dobijo gospodarsko pomoč, če bi bil sicer njihov gospodarski obstoj ogrožen. Kdor se smatra za upravičenega za sprejem podpore naj se obrne do župana svoje obči-, ne. OBRAMBA PRED ZRAČNIMI NAPADI NA KOROŠKEM Deželni glavar je izdal poziv, naj stopi civilna obramba pred zračnimi napadi v akcijo. Posebne odredbe nakazujejo, kako se je treba ravnati ob zatemnitvah in letalskih alarmih, kaj vse si mora nabaviti vsak dom in kakšna je naloga poe-dinih Članov obrambne organizacije, f o občinah so se vršila tozadevna informativna zborovanja, podrobnosti so razvidne iz letakov in radio Poročil. Povdarjamo, da je dolžnost vsakogar, da se strogo ravna po izdanih odredbah, ki so stopile v vezavo s 1. septembrom. PROTI ŠPEKULANTOM V JUGOSLAVIJI Posebne ukrepe proti špekulantom in oderuhom najavljajo oblasti v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Posebno bodo strogo kaznovani tisti, ki bi neupravičeno kopičili življenske poterbščine, kakor jedi, obleko, obutev, gorivo in živinsko hrano z namenom, da bi jo pozneje prodajali za višje cene. Glede prehrane prebivalstva nimajo oblasti nobene skrbi, ker je v naši državi dosti hrane. Če bi pa ti ukrepi ne zalegli, pa bo vlada izdala nove strožje ukrepe, ki bodo preprečili sleherno izkoriščanje potrošnikov. V Beogradu in Zagrebu je policija že prijela več takih, ki bi se radi okoristili s teškim stanjem, ki je nastopilo v Evropi, ter iz psihoze, ki se je prijela potrošnikov. JUGOSLOVANSKI IZVOZNIKI TRPE ŠKODO Evropska vojna je povzročila veliko škode jugoslovanskim izvoznikom. Številne ladje, ki so bile nato-vorjene z blagom, so morale ostati v pristaniščih. Zavarovalnice nočejo prevzeti obveznosti, da bodo izplačale odškodnino za primer, da bi bila ladja potopljena. Zlasti se pozna zastoj v trgovini z lesom in cementom. Premog pa odvažajo iz naših pristanišč edino le italijanske ladje. CENE ŽIVLJENJSKIM POTREB ŠČINAM SE DVIGAJO J'ene življenjskih potrebščin so se a«ele p0 mnogih delih države dvi-*atVv ne da bi bil kje razlog, ki bi Povišanje upravičeval. Naša država nna živeža vseh vrst doma zadosti a zalogi, toda evropski vihar je Popravil ljudi do tega, da so začeli t ay?!Va kupovati življenske po-^ebščine. Trgovci pa so konjunktu- ¡ takoj izrabili in začeli navijati j ne. Večina jugoslovanskih časopi- ¡ se je oglasila in zahtevala od' tint' P"merne ukrepe, da Potrošniki ne bodo na milost in ne- do Pr°Pnščeni trgovcem, ki bo-navijali cene in izrabljali stisko g.j^alno najbolj šibkih slojev. V in >Pn'ku J'.' takoj nastopila polocija , zagrozila trgovcem s strogimi ^»nm. Posledica je bila, da so tr-Vii3„!!-inehaIi Podajati blago po po- znani. T"!1'1' Polici«>a Pa j11' >>e 1,a' tudi sodišču. PETDESETLETNICA LJUBLJANSKE MESTNE HRANILNICE Dne 1. oktobra t. 1. je obhajala Mestna hranilnica ljubljanska 50 letnico svojega obstoja. Mestna hranilnica ljubljanska je eden od največjih denarnih zavodov v korist prebivalstva, ne samo v Jugoslaviji, ampak na celem Balkanu. Mestna hranilnica ljubljanska je bila pred 50 leti ustanovljena kot samopomoč-ni denarni zavod za ljubljanske obrtnike, trgovce in meščane, ki so dotedaj bili odvisni od nemških ali nemškutarskih denarnih zavodov. Z ustanovitvijo ljubljanske mestne hranilnice je politično osvobojenje našega naroda dobilo tudi prvo gospodarsko in finančno podlago ter je na ta način omogočilo velik razmah samostojnosti političnega mišljenja. Ljubljanska mestna hranilnica je omogočila tudi našemu kmečkemu življu cenen kredit ter velikokrat reševala zadolžene kmetije pred nakupom Schulvereina in Süd-marke. Čisti dobiček je Mestna hranilnica predvsem poklanjala narodnim namenom ter je v tem oziru storila za osamosvojitev slovenskega, gospodarskega, poetičnega in kulturnega življenja tako velike usluge, da ji mora zgodovina biti hvaležna. Kot končno krono svoje humanistične politike je uprava Mestne hranilnice izrabila v tem da je za mestno ubožnico ljubljansko darovala 5 milijonov dinarjev. kraljice Marije. Jugoslovanska unija je pričela ustanavljati v vseh mestih in okrajih krajevne odbore, ki bodo v primeru vojne nevarnosti izvrševali vsa dela, ki so predvidena za zaščito otrok. Da bi se čim prej mogla graditi otroška zavetišča, je unija pričela popisovati otroke v vseh mestih, predvsem o-troke, katerih starši ali redniki iz kakršnega koli razloga v primeru vojne ne bi mogli vzdrževati otrok ali jih spraviti na varno. Unija smatra, da bo v primeru vojne nevarnosti morala skrbeti v vse državi za okoli 200.000 otrok. DR. MAČEK O JUGOSLAVIJI O mišljenju hrvatskega naroda v vojni vihri, ki je zavladala nad veliko večino Evrope se je voditelj hrvatskega naroda in podpredsednik današnje kraljevske vlade Jugoslavije dr. Maček izjavil za popolno nevtralnost Jugoslavije. Rekel je, da je za male države v Evropi edino modro, da ostanejo nevtralne. Zakaj tudi, če bi stale po naključju na strani zmagovalcev bi jih pred končno zmago uničili. Skupna korist, vseh južnih Slovanov je v tem, da skušajo za vsako ceno ohraniti mir. V to smer gredo vsa naša prizadevanja. O notranjem položaju v Jugoslaviji je dr. Maček dejal, da za zdaj ni na dnevnem redu vprašanje o upravni razdelitvi Jugoslavije na nekake štiri avtonomne enote. Glavno je, da se izvede nova politična zakonodaja, zlasti nov volil- ni zakon. Volitve po tem novem volilnem zakonu bodo razpisane takoj, ko bo mednarodni položaj to dopustil. V tej izjavi dr. Mačeka se vidi kako je modra zunanja in notranja politika Kneza namestnika Pavla in pa voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca. Stroga nevtralnost, katero je vedno zagovarjal knez namestnik je šele sedaj pokazala svoje sadove v prid Jugoslavije in njenemu ljudstvu, ki je pretežno kmečko. Vojne priprave v Italiji . .Rim, septembra. — V vseh .mestih severne Italije, posebno v Piemontu, Lombardiji in Liguriji, so izšli u-krepi za pasivno obrambo pred morebitnimi napadi iz zraka. Začeli so zidati zavetišča in kopati jarke za shranitev materiala in blaga, spravljenega v skladiščih. V nekaterih avtomobilskih tovarnah so začeli izseljevati delavce in jih takoj poslali v podzemeljska zavetišča. Nedavno so delali poskuse v smislu gornjih u-krepov. Poskusi so se popolnoma obnesli, posebno izpraznitev tovarn se je hitro izvršila že v nekaj minutah. Delavci so pokazali občudovanja vredno discipliniranost. Ponoči so tudi za poskušnjo zatemnili mesta. Prebivalstvo je vse te ukrepe sprejelo kar se da mirno in s popolnim razumevanjem. Rim, september. — Senator general Daloglio, predsednik generalnega komisarijata za proizvodnjo vojnega materijala, je zaradi svoje starosti zaprosil, da bi bil razrešen te dolžnosti. Mussolini je na njegovo mesto imenoval divizijskega gener. Pavargosa, šefa intendanture prostovoljskih čet za časa španske državljanske vojne. Rim, septembra. — Objavljenih je več ministrskih odlokov, s katerimi se uvajajo zelo stroge kazni proti osebam, ki uganjajo špekulacijo s trgovskim blagom. Rim, septembra. — Italijanska vojska, ki se je mudila v Rimu, je bila po nalogu Mussolinija razdeljena v dve skupini armadnih zborov. Prvi skupini bo poveljeval prestolonaslednik in bosta v niej armadna zbora, ki jima poveljujeta Adriano Marineti in Camilo Grossi. Drugi skupini bo poveljeval italijanski maršal RiVdolfo Graziani in bo obstojala iz du^h armadnih zborov, katerima poveljujeta generala Vitto-rio Ambrosi in Ettore Bastico. Rim, septembra. — Od 5. septembra dalje je omejen celotni železniški promet v Italiji. Od tega dne dalje je promet za polovico manjši kot ob normalnih razmerah. Pri tem bodo upoštevane tudi potrebe izseljevanja civilnega prebivalstva iz velikih mest. Ista omejitev je določena tudi za obalno in rečno plovbo, kakor tudi za promet s tovornimi avtomobili. v DAR DOBITE ^vsakih 6 slik, ki stanejo od 6 . lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. AteljeMARKO RADAU Facundo Quiroga 13^o U. T. 22 - 8327 dock s u d URAD ZA ZAŠČITO OTROK Na seji glavnega odbora jugoslovanske unije za zaščito otrok, ki se je 2. oktobra vršila v Beogradu, je bilo sporočeno, da je kraljica Marija ustanovila v Beogradu urad za zaščito otrok za primer vojne. Za zaščito otrok je bil ustanovljen od-boT državnih predstavnikov, na čelu pod neposrednim predsedništvom Slov. Babica ljLoiytENA BENEŠ-BILKOVA P'omirana na univerzi v Prahu'" • Air<'su ter večletna ba-dez v bolnišnici Juan Fcrnán-ni ' Zdravi vse ženske bolezni o venske žene posebno Ordi . dobro negovane. IjM a^ U<1 9 ssjutr. do 9 zvečer 1217 -BUENOS AIRES ' 1 - Buen Orden 3389 RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vi nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires KADAR IŠČETE SLUŽBE obrpite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 ŽGANJE ¡ZBORNA KAKOVOST II. iN III. VRSTE MOCNOSTI 39' IN 18 VERMUT OKUSEN, PRVOVRSTNE KAKOVOSTI PRIPRAVLJEN IZ NAJBOLJŠEGA SANJUANSKEGA VINA SLIVOVICA UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE PELINKOVEC PRIPRAVLJEN V BUENOS AIRESU IZ PRVOVRSTNEGA MATERJALA TOVARNA LIKERJEV IN ALKOHOLNIH Si PIJAČ Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 '.bui o- - in:.'M-- ■ ■'.:.'■> <-v tr, • >>i. Sposobnost rdeče vojske Vojaški.,, ¿n fiedmuiodni politični kr&gi ^nes fed£ Klanjška je pot vodila še 1,0 km dalje, ker tam nekje gradi neko stavbo. Kje se najdemo za povratek? Ali poznate Cotičeve? One, ki so zadeli loterijo in ki so zgradili hišo v Villa Devoto. Seveda jih poznam. Torej tamkaj se najdemo ob 6 uri. In koliko je ura sedaj? Kar začudili smo se. Kako je to vendar mogoče, da smo pri tem vremenu, ko je skoraj ves čas padalo, mogli biti tako urni. Saj smo se zamudili nič več kot 1. uro 20 minut. Izstopili smo in sva z Maksom krenila po najinem potu, da urediva vse potrebno. Najprej sva stopila v cerkev. Veličastno svetišče človeka napolni s svetim spoštovanjem. Zares čudno, sem pogledal. Saj je delaven dan in še deževen in vendar koliko ljudstva je tukaj. Tu pa tam vidiš manjše skupine, prav tam-le je velika skupina gojenk nekega zavoda. Stopila sva v božjepotno kapelico. Vsa je bla polna klečečih romarjev, katerih oči so iskale Maje bilo dogovorjeno. Malo strašilo'rijin kip, ki ima svoje lepo mesto Oni dan ob eni smo se sešli kot nas je vreme, toda naš voznik se za take stvari malo meni in kar hitro smo bili na potu. V Liniersu smo malo pozabavlja-ü na tista cestna dela, ki jih menda nikdar ne bo konec, potem smo se pa spustili dalje. V Ciudadeli smo se domislili, da je več naših rojakov. Dolgo že jim dol gujem obisk. Bo že prišlo na vrsto. V Ramos Mejía vodijo hrvaške sestre nek sanatorij, v Moronu, v Haedu je tudi nekaj naših, v Itu-zaingó prav tako, v San Antoniju so naše šolske sestre, v Merlu smo se spomnili sladoledarja Marija in smo drveli naprej v Alvarez in dalje proti Rodriguezu. Tam nekje pravijo, da je neka kinta, na kateri je kar kakih 20 naših ljudi zaposlenih. Pa tudi kuhar v bolnici je Slovenec. Kar hitro je bilo vse tisto mimo nas. Poglejte, tamle čez ono drevje se ze vidi lujanski zvonik, je opozoril Klanjšek. Zares. Drobna igla je bodla visoko na vso okolico. Še malo, pa smo sinili pod mostom, po katerem bo 'tekla nova cesta v Mercedes in že visoko gori nad oltarjem, od koder gleda na dolgo vrsto zastav vseh narodov zemlje, nanizanih v polkrogu. Samo našo zastavo iščeš zastonj... Njej bomo prinesli tudi mi naše skrbi in težave in prošnje, njej bomo ponesli tudi podobo svetogorske Kraljice, da bo naša prošnja tembolj dobro sprejeta v tem izbranem Marijinem svetišču. Nekateri se imajo za modre in se jim "nemodro" zdi, poklekniti k ponižni molitvi pred Bogom ali božjo Materjo. Tamkaj v svetišču Marijinem pa kmalu začuti, kako majhna in šibka je njegova modrost, kako majhen je človek pred Bogom in pred božjimi skrivnostmi. Tamkaj se človeka večnost "dotakne" in le tisti, ki noče misliti, ostane trmasto nedostopen. Kdor pa pusti srce odprto skritim žarkom božje milosti, se zave, da je svet nekaj več kot torišče, kjer se ljudje bijejo za boljši kos kruha... Stopila sva na to z Maksom v žup-no pisarno. Vse sva našla v redu. 19. novem-brabra je zapisana "Peregrinación Eslovena z mašo in petjem ob 10 uri, salón de actos, molitve ob 4 uri s petimi litanijami". Nadaljé je pa še zapisano: parroquia San TeLmo, peregrinación portuguesa .... vse isti dan. ' Dobro nedeljo ste zadeli, mi je pojasnil župnik. Bili ste prvi priglašeni, drugi se morajo zadovoljiti pac s tistim, kar jim ostane za vami. Tisto nedeljo bo razmeroma malo romarjev. Čast Bogu. Torej tudi dvorano borno imeli, da bomo lahko kaj zaigrali, da bomo imeli svoje zbirališče. In zvonove? Tiste zvonove! Kar nič mu ni bilo na volji župniku. I, je malo pomislil. Saj vem da jih radi poslušate. Pa jih poglejte. Samo to pa rečem: ne poderite mi zvonika! In pa škofa morate za dovoljenje prositi. To pa tudi ni tako teška stvar. Škof bo gotovo rad nam dovolil. Saj nas Slovence on dobro pozna, ker nas je že obiskal na Avellanedi. Prav in dobro. Potem pa mene nič ne briga, če mi tudi turen pode-rete. Torej kar pišite škofu, pa bo vse prav. Visoka je pot v zvonik. Saj ima 106 m do vrh križa. Zavijaš in ovijaš in spet moraš čez druga vrata. Nazadnje se je le bolj posvetilo. Smo že na podstolpišču. Globoko doli v nižini leži prostrani trg, na levo in desno se prostirajo hiše 40.000 glavega mesta. Skozi čisto ozračje pod meglami vidiš tja v daljo vas za vasjo. Tja gori v višino pa stremita dva vitka stolpa. V levem zvoniku so nameščeni zvonovi. Takoj spodaj obstaneš pred velikanom, ki tehta gotovo kakih 7 ton, njemu nasproti njegov manjši brat, toda prav tako silen klicar in vse više tja gori v štirih vrstah zvonovi eden za drugim v popolni molovi lestvici. Vsak četrt ure se premaknejo kladiva in zapo-jo malo melodijo, ob uri pa je njihov glas kakor ubrana pesem Mariji na čast. Kar nasmejal se je Maks, jaz sem ga pa začudeno pogledal. Smešno se mi zdi, ko se spomnim onega "o klobasah v dimniku".... Tukaj so pa zvonovi nekaj tako častitljivega in tako lepó, razpostavljeni, da bi lahko igral nanje sedemleten otrok. In pa ti glasovi. Saj se mi srce smeje, če pomislim, kako lepe glasove bodo dali. Tile štirje, le poskusiva.... In sva jim vzela glasove. Škoda, da nimajo batov. Poglej-va še one zgoraj! Spet sva jim vzela glas. Kot da bi angeljcki peli. To je vse drugaqe kot v Lurdesu. Tam so pa res obesili žvpnove kot klobase v dimnik, da še maček ne more do-njih. Sedaj je samo to važno, da poiščemo še kaj pomočnikov. Kake 4 da bi dobili. Kar v časopise denite. Tako se bo zgodilo. Ko sva si vse to ogledala, sva pa stopila še naprej. Ne hodite, je branil Maks, saj vidite, da so vse line slepe. Toda, kranjee je kranjec. Če ne gre do vrh turna, sploh nič ne vidi. In tako sem tudi jaz tiščal vse. do vrha. Ko pa le nikamor nič več nisem mogel, sem se le moral udati in je bilo res po Maksovem. Vse line so bile slepe... Na vrhu sem pa le bil... Ko je bil ta del najine naloge dovršen, sva se dogovorila tudi glede dvorane, kaj in kako. Tudi z dvorano je vse v redü. Poiskala sva na to še gostilno, kamor bi mogli it na kosilo in sva se dogovorila v gostilni Trieste, ki je samo pol kvadre od cerkve v stran, kjer bodo dali dobro in obilno kosilo za 1.30 kateri se bodo preje pri- dobro na zvonove razume in je tudi bil tfkoj'pri volji, da bo pecttžgal oni 'dan,' kos bodo lujanski" z^óñovi po slovensko z *« K^ri H g T TI 1 >1 ez Hladnik Med tem je vreme spet postalo slabe volje. Toda midva sva bila kar dobre in sva šla na delo, da najde-va kake naše ljudi. Zastonj sva trkala pri Slokarje-vih. Nikogar nisva našla. Pri Coti-čevih sva zvedela, da so tisto hišico prodali in si delajo novo. Močno se je razveselila Cotičeva mama. Saj ni še dolgo v Ameriki in je zato še vedno tuja. Kako prijetno de človeku če sreča koga iz domačega kraja. In kdo bi mogel povedati, kako zelo se veseli onega našega romanja 19. novembra. Še sva imela pol ure časa. Stopili j smo torej k Bratinovim. Kako prav da ste prišli. Saj smo vas že dolgo čakali. Maks se je pa pozdravil z gospodarjem, kot starim znancem. Kaj bi ne. Saj sta se že od doma poznala. Maks je iz Rihenberka, Selo pa ni daleč od taiñ. Da iz Sela smo, od tam kot Ciril Jekše. Ali poznate Bavčarjeve iz Tropezona ? Kako jih ne bi. Ona je moja sestra.... Vsepolno smo si imeli še povedati in že sva sedela za gostoljubno mizo. Toda ura ni čakala. Nekaj pa je le morala počakati. Vsaj toliko, da smo stopili do Štefana, ki se tudi CERKVENI VESTNIK 5. nov. maša na Paternalu za Franc: Pečenko. Molitve se ne vrše. 12. nov. Maša na Avellanedi. Popodne ob 4.30 molitve na Paternalu. . - ' Molitve se bodo vršile zanaprej radi spremenjene ure ob 4 in pol.. V Lujan gremo 19. novembra. Ne pozabite! Preskrbite si pravočasno voznelistke, ki jih lahko kupite: Avellaneda: pri Utroševih, Dean Funes 287. Florida: Hlasnek (almacén) Bernardo Irigoyen 860. Paternal: v šoli, pri Cotičevih, pri Faganelu in Laknerju. S aa vedra: v trgovini Fratnik (Miller in Correa). Villa Devoto pri Madonovih, Marcos Sastre -5655. San Martin:^pri Živcu, Roque A-cardini 641 (Villa Progreso). V Bankah: Holandés in Germánico. Prosim vse rojake, da se vdeleži-te skupnega romanja. Imamo naš posebni romarski vlak, s katerim se bomo prav udobno vozili in vsi skupaj bomo. Le pokažite to pot vsi razumevanje za skupnost. Odhod ob 7 uri 40 iz Plaza Once, s postankom v Floresu in Liniersu. Zvečer ob 7 uri pa bomo že nazaj. Zvonovi vabijo Tisti, ki znate lepo klenkati, prosim da bi se že preje priglasili in boste imeli v Lujanu udariti na ubrane zvonove. Javite se Maksu Bizjaku ali Andreju Škrbcu (Banco Holandés), ali pa g. kaplanu. V Novi Pompeji smo imeli prav lepo slovesnost. Zbralo se je kakih 250 Slovencev. Prav od daleč so prišli nekateri in smo preživeli eno popoldne prav vesele pesmi. Krščeni s bili: Ada Francka ču-čič v Lurdu in Norbert Furlan na Paternalu. Janez Hladnik , ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Carkin ljubljenec Nadaljevanje 161 Toda v tem trenutku začuti, da so se ga objele njene tople roke, malo pa — nato začutil na svojih ustnicah vroč poljub. -— Varaj me, varaj me, — toda me! — mu je strastno šepetala Katarina na uho. Glavo je naslonila na njegova pr-S{s gledala ga je s prosečim pogledom. Carica je prosjačila za ljubezen! Potemkin ji še ni mogel odgovoriti. — Bilo mu je dobrodošlo, da je 2ačel v tem trenutku Gianettino prepevati s svojim sladkim glasom neko drobno benečansko pesem. Carica si podpre svojo glavo in ZaPre oči. Katarino je njegova pesem ganila. . Ko je končal, položi Katarina svo- <10 roko Potemkinu na ramo in se '"U zazre v oči. — Ali si slišal Aleksander, — na- ?a'juje Katarina, kako je končal ta ~enečan svojo pesem? "Ljubim te, [ raga moja, ljubil te bom do groba. " , Ljubim te, Aleksander, — na-aliuje Katarina. — Nikoli te ne bi ^ogla pozabiti. Tebi na ljubo sem pripravljena, da se odrečem 0,ie in škrlatu. . Kaj mi je Rusija, — kaj mi naj fl°meni ves moj sijaj in vsa moč ,1'ez tebe! Kaj me briga sodba zgo-|°vine? Potemkin? Potemkin, če me P^reš ljubiti samo zato, ker sem v.lrica, sem rada pripravljena odre-Se Prestola. — žrtvovala bom za- kar sem si pridobila in ošvo-•Mtt, " 1 1 rOB? OTOOSf oaaSv t da se kesnm, bom spokor- ''V iee žejiš, d¡r firem/s tcbojnia ko- Sveta, bom > ít'i brez; obotavlja-' nja. Tvojo hišo bom napolnila s srečo in soncem, — ravno tako, kakor more to storiti sleherna meščanka. Bog mi je priča, pripravljena sem zate tudi delati, skrbno te bom negovala. — Da, Aleksander, reci le besedico in ponosna carica Rusije se bo spremenila v čedno delavko, ki bo zate delala od ranega jutra do poznega večera. Aleksander, ni žrtve, ki je ne bi zate doprinesla. Ni sreče, ki je ne bi zate žrtvovala. Za vse to pa ne zahtevam ničesar drugega, Aleksander, kakor tvojo ljubezen in tvojo zvestobo. Ker, kaj je ljubezen brez zvestobe? To je cvetka brez vonja, nebo brez zvezd in čaša brez vina! Zahtevaj, karkoli želiš! Ni moči, ni dostojanstva, ni časti, ki ti je ne bi mogla pokloniti. Nikoli nisi ničesar zahteval, toda če hočeš, te bom postavila na čelo svoje vojske, če želiš, boš vladal skupno z menoj. — Dovolj! — odvrne Potemkin. — Poslušaj me, Katarina! Jaz ne zahtevam slave, ne potrebujem bogastva in moči, — ni mi mar zemeljskih dobrin. Toda ali smem govoriti s teboj odkritosrčno in iskreno, Katarina? — Govori, karkoli želiš, toda reci mi, da me ljubiš! Potemkin je mislil, da je sedaj napočil pravi trenutek. Videl je, da je bila carica razburjena. Tudi on je bil ginjen, nahajal se je v razpoloženju, ko je človek 'aliko plemenit. Vedel je, da je Katarina dostopna za občutke, če tudi je vladala Tj¡^d Rusijo bólj z razumom kakor pa s Brcem. Kako bi bilo, čfi bi govoril sedaj njo kot s svojo prijateljico? . Ali to ne bi.bilo najboljše, •— rao- f , . . •....■ r . goče mu bo carica sedaj dovolila, da odpotuje z Elizabeto!? Upal je, da jo bo ganila njegova prošnja. Oh, neumni Potemkin, oh, zaslepljeni Potemkin! Ali ne veš. da bi prej lahko stopil brez orožja pred tigra, ki si mu ukradel mladiča, jtakor pa da zaupaš ženi, ki te ljubi, da pripada tvcje srce drugi ženi? Vzpni se na vulkan in ga poprosi, da ne izbruhne in da ne bruha lave, — poskusi ukazati morju, naj se pomiri, — vse to se ti bo morda posrečilo, če ti bo Bog pomagal. Toda pomiriti ženo, katere ljubezen si prezrl, — to se ti ne bo posrečilo. Neumni Potemkin, zaslepljeni Potemkin, — ti si koplješ svoj lastni grob. Carica je najbrž slutila, kaj ji bo Potemkin povedal. Ko je mesec zopet razsvetli njen obraz, opazi Potemkin, da je bleda kakor smrt. <"'arica ga je plaho pogledala. — Kaj mi hočeš povedati? On hoče začeti. Toda v tem trenutku ga ona objame in začne jokati — Aleksander, — vzklikne Katarina. — zaklinjam te, povej mi vse, — vse, samo ene stvari nočem slišati, samo ene besede ne izusti, to je, da pripada tvoje srce drugi ženi! Tega ne bi mogla prenesti. Prej bi ubila tebe in sebe! Aleksander, nebo mi je priča, ono nebo, ki se sedaj razprostira nad nama, Bog íui j'e priča, Bog, ki vse vi-, di in sliši, brez tebe ne morem žive tU Vedno bom pri tebi, pomagal ti bóm, prijatelj ti bom, naj z vestejši do groba. TVój ' svetovalec bom, zaščitnik, branileč, brat,' — StfMo — »-f Samo? —f, «ašfpeta Katarina. "— Samo. tvoj ljubimec ne, morein več biti! ' Carica prebledi... — Te besede so zadele njeno srce. Ona se podpre z rokami za rob gondole. Glavo povesi na prsa, molčala je. Toda trenutek pozneje zopet dvigne svoj pogled in ga kljubovalno pogleda. Njen obraz je bil bled, z očmi pa je lokavo motrila Potemkina. -- Dalje? — vpraša ona. — Toda zakaj nočeš več biti moj ljubimec? — Zato, ker ljubim drugo, — Katarina. — Ah, ti ljubiš drugo? Potemkin se zdrzne. Takega tona v njenih besedah ni pričakoval. Ni mu ušlo, da so njene oči sedaj plamtele, da so divje gorele. — Vedel je, da so taki pogledi že večkrat prinesli smrtno obsodbo. Toda sedaj je že preveč priznal. Sedaj ni več smel nazaj. — Katarina, — reče on tiho in neno, — moja dobra Katarina! Dvignila si me iz prahu, odlikovala si me, kakor še nobenega smrtnika, - karkoli sem, se moram le tebi zahvaliti ! — Tega ti ne bom nikoli pozabil, toda glej, še predno sem tebe poznal, še predno sem doživel to svojo srečo, je že pripadalo moje srce neki siromašni deklici. Ona se ne riiOre kosati s teboj, --niti v lepoti niti v razumu, toda vendar jo ljubim! Zakaj jo ljubim, zakaj moje srce ne utripa zate ravnotnko gorko, Katarina — o tem ne vprašuj. 0 tem vprašaj kako védeleyajko, — ker celo sam ne vem, zakaj jo mOram ljubiti. , , f ? : Še predno sem'tebé spóznalf sém zaíiajal v hišo njenega deda, — tam sva si prisegla večno zv«stóbo in ljubezen. 1 Moja "Elizabeta, — oh, ne ustraši se, Katarina, ko slišiš od mene to ime! Ne morem več tajiti, — da je to ona, ki jo ljubim, — in da sem sklenil, Katarina, da te zapustim! — Da me zapustiš? — zamrmra Katarina zamolklo. Ona povesi svoje otrple roke. — Katarina, — nadaljuje Potemkin, — bodi velikodušna, bodi plemenitejša, kakor so drugače žene. Pokaži, da si tudi v ljubezni ve-:ika, kakor si velika kot vladarica! Ti znaš vladati nad ogromnim narodom, — cela Evropa se ti divi, — toda srca ne moreš prisiliti k ljubezni. srce, ki te je prenehalo ljubiti. Moje telo lahko vržeš v ječo, lahko me pošlješ na morišče, — toda moje srce bo večno pripadalo Elizabeti, — njo bom ljubil, dokler bom živ. Toda tudi takrat, ko bo to srce prenehalo utripati, — tudi takrat bo v nebesih živelo za to milo deklico, — spominjalo se bo Elizabete. Zato nama dovoli Katarina, da odideva, — našel sem Elizabeto, iz njenih ust sem slišal, da me še vedno ljubi. Oh, ona mi je poklonila več, kakor sem pričakoval. Spravil sem jo v siromaštvo — nretrpela je strašne dni. Radi mene je tudi dopotovala sem in igrala vlogo francoskega zdravnika, — radi mene so jo nebesa varovala. Sedaj so končani dnevi moje preizkušnje, vrni mi svobodo, velika Katarina, dovoli, da ji pripadam in da jo ^ubim tako, kakor zasluži ta '/.redna deklica. ^eWč sem poklonil svoji zaročenki prstan, v katerega sem dal vre-zati,fbesede,^ |U|l|¡ander Potem-kift — Elizabeta Voroncov, neločljivo združena. Dovoli, da se te besede uresničijo, • ne .bodi samo moja velika carica, temveč tudi velika žena! SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Jože Grbine: Zlate jagode (Nadaljevanje in konec) "Glejte, to je naša hčerka", je pokazala Primoževka na zalo oblečeno Anico. "Tako je prav in v redu", zabrunda medved, pograbi dekletce za roko in jo povede v svoj voz. "Hijo hot! Vozite naglo", ukaže medved in volkovi, jeleni in srnjaki so potegnili in voz je zdrčal, kakor bi plaval po zraku. "Pa smo ga potegnili, imenitno smo ga potegnili", so se oddahnili trgovčevi, ko je zginil voz za ovinkom in so priklicali Pavlico iz skrivališča v omari. Oba vratarjeva pa sta bridko zajokala, ko sta prišla domov in sta začula, kaj se je zgodilo medtem z njuno hčerko. "Zdaj pa smo rešili našo hčerko pred požrešnim medvedom", je pravil trgovec Primož zvečer, ko je legala družina k počitku. Težak dan je bil za njimi in vse se je dobro izteklo. Mladinski kotiček stopa s šape na šapo. "Takoj deklico sem, če ne poda-vim vse skupaj in pri priči." Pavlica je prav tedaj vezla dragoceno prekrivalo. Medved jo zagrabi s šapo in jo urno povede iz sobe, še preden so se ostali zavedli, kaj se ze zgodilo z njihovo ljubljeno Pavlico. Nato posadi medved Primoževo Pavlico poleg sebe, volkovom, srnjakom in jelenom pa ukaže, na vlečejo tako hitro, kakor še nikoli. Nič prej se ne ustavijo kakor pri Medvedovih skalah v Graščici. Tam izstopita oba z voza. Pavlica je vsa objokana. Medved navali nanjo in zatuli z divjim glasom: "Hej dekle, zdaj te bom pa požrl!" V smrtnem strahu se Pavlica prekriža. Tisti hip pa se zaziblje zemlja. Preko neba švigne strela in močan tresk udari v skalovje. "Zdaj je po meni", reče deklica Ko se je večerilo, je dospel med-lin zamiži. Ko pa odpre oči, ugleda ved z mladenko do svojega brloga. 1 pred seboj lepo ravnino, na njej vi- Vida Kjudrova, članica Slov. doma, praznuje v družbi prijateljic'svoj god. Pavlica najraje trgala sladke jagode kar sama, saj se je spominjala, na kako čuden način jé ótela začaranega viteza in postala njegova žena. Najbolj pa je užival na gradu in v gozdu Primožev Peter, ko je s svojim svatkom vitezom in s puško-dvocevko zalezoval divjačino. Na Medvedjem gradu so živeli od takrat najbolj srečni ljudje. Morda žive še danes. Kdor ima rad jagode, jih naj gre nabirat h Graščici. Graščici in Medvedje skale ugleda-nio že iz Savske doline. Kdor bo našel pot do viteza Medvedoviča in gospe Pavlice, bo dobrodošel gost in bo imel lepe, zlate počitnice v skritem gradu. Ti, trgovčeva Pavlica, zdaj pa te bom požrl", zabrunda zver in skoči proti njej. "Stoj, počakaj", zajoka obupno dekle. "Nisem trgovčeva in ne Pavlica", se brani Anica. "Meni je ime Anica in sem le vratarjeva hčerka." "Takooo?!", zarentači medved in se neverno ozre okrog sebe. "Res je tako", skovikne tedaj v drevesu ptica, ki ji je medved velel pred dnevi naj opreza, kdo bo Primoža najprej srečal na domačem pragu. Ptica pove, da je dekletce Anica. Primoževo Pavlico pa so skrili v omaro. Naslednji dan se medved spet odpravi na pot. Poleg sebe je posadil vrátarjevo Anico, ki jo je pred vrati odslovil. Za slovo ji je stisnil v roko škatlo in v njej polno biserov in draguljev in drugih dragocenih kamnov. Nato pa niedved urno plane v stanovanje trgovca Primoža. "Nalagali ste me", brunda in se jezno pre- soli grad, poleg nje pa stoji zal mladenič. "Glej, Pavlica. Rešila si me pro-kletstva. Otela si mi življenje in grad in vse kar sem imel." Nato jo obstopijo dvorjaniki, ode-nejo jo v zlat plašč in jo povedejo v graščino. V tistém pristopi četa vojakov in se poda na stražo okrog gradu. "Jaz sem vitez Medvedovič," pove njen spremljevalec, ki se je iz grdega medveda spremenil v mladega stasitega viteza. "Ali me hočeš za moža?" jo vpraša zali mladenič in se ji globoko prikloni. "Vedno mislim le na očeta, mater in brata", se brani Primoževa Pavlica. "Pa pošljimo po nje!" ukaže vitez Medvedovič. Urno veli zatrobiti graiski straži. Tedaj se zbere pred gradom četa vojakov. "Naprezite tri vozove in se odpeljite do trgovca Primoža". Vo- Leopold Šetina, Bs. Aires Misli mi na grob hite Misli tja ini vedno le hite, kjer grob je moje mamice. Ponoči več ne morem spati, ko se na tebe spomnim mati. Kako si zame ti skrbela, dokler te bleda smrt ni vzela. Ves zapuščen, prazen dom je zdaj, ko tebe-mati več ni nazaj. Rad položil cvetja bi na grob tvoj mati. Ne morem! Vzdih globok sainó pošiljam ti v drag spomin ko vseh mrtvih kliče zvon iz lin. manjo, prekrižala. V tistem trenutku je bil rešen trde usode in kletve stare mačehe, ki ga je pred davnimi leti začarala v medveda. "Dajte mi Pavlico za ženo", pro-prosi mladi graščak. Oče, mati in brat prikimajo in veselo pritrdijo. Tudi Pavlica privoli in objame dobrega mladeniča. Odslej so vsi srečno in veselo živeli na Medvedjem gradu. Vsako poletje pa so se sladkali z jagodami, ki so rasle v grajskem | vrtu. Odtlej je mlada grajiska gospa aoi aoi MODERNA KROJAČNICA Peter Capuder izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES U. T. 41 -IOD( 9718 aoi ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ • DR. de Falicov in FELIKS FALICOV 1 ukazal njihov gospodar. Poženejo vozove do trgovca Primoža. Gospodar, njegova žena in sin se vsedejo vsak v svoj voz, ko zvedo, kaj se je zgodilo z njihovo hčerko in zakletim medvedom. Ko se vrnejo vozovi z očetom, materjo in bratom zatrobijo grajske straže in grajska godba zaigra veselo dobrodošlico. V eni izmed dvoran že čaka goste slavnostna pojedina. Vitez Medvedovič pove, da je bil dolga leta za- ? i Sprejemata od 10 do 12 in od f 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 \ ...... U. T. 59 - 1723 J čaran in da ga je rešila šele njihova jaki izpolnijo tako, kakor jim je ' Pavlica, ki se je trakrat, ko je planil i KROJAČNICA "GORICA" Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni. Priporoča se: Franc Leban WARNES 2191 BUENOS AIRES Nasproti postaje La Paternal Katarina je doslej mirno sedela. Toda sedaj ona skoči. —Ali se res drzneš meni kaj takega povedati? — zakriči Katarina. — Ali se drzneš priznati, da ljubi¿ drugo? Meni praviš to, meni, ki si me osvojil, — ki sem ležala v tvojem naročju, ki sem bila tvoja žena — --meni se drzneš predlagati, naj pristanem na zakon s to deklico, da vaju morda še blagoslovim? Ha, nesrečnež, sedaj sem slišala tvoje priznanje,, ki bo uničilo tri ljudi — mene, tebe in njo! Potemkin, sam si izrekel svojo smrtno obsodbo! Ne samo svojo, temveč predvsem njeno, ki jo sovražim, ki jo sovražim bolj, kakor pa morem to izraziti z besedami. Ta deklica se je drznila vriniti se med mene in tebe, — ta blodnica, prokleta, nesramnica! — ha, to mi bo poplačala s svojo glavo! — Njeno življenje leži , v božjih rokah, — vzklikne Potemkin odločno. — Ti ji ne moreš ničesar žale-ga storiti, če to ni božja volja. — Božja volja? — zakriči carica z groznim glasom, tako da se je njen krik razlegal daleč v gluho noč. — Ali zahtevaš od mene, da verujem v Boga? — Seveda, ti bi hotel, da bi jaz bila tiha in pobožna in da rečem na vse to Amen! — Katarina! — Ni Boga! — v Rusiji sem jaz Bog! Jaz sem na prestolu, kakor na kaki visoki pečini, nikogar nisem imela, dokler nisi prišel ti, — oh, Potemkin, — mislila sem, da je Bog uslišal moje prošnje. Prepričana sem bila, da si ti tisti, ki mi je namenjen, da ne boni tako osamljena v carskem dvoru. Bila sem hvaležna Bogu, — kako sem večkrat s sklenjenimi rokami davila in častila njegovo ime, — toda sedaj me je prevaril, — sedaj vidim, da me je Bog varal. Nisem našla človeka, — kača je I bila, ki sem jo negovala na svojih i prsih, — — negovala sem tebe, Po-1 t.emkin! Strup te kače pa je bil sladek, opajala sem se s tem strupom, sedaj vidim, da sem uničena. Dovolj sem neumna, da ti priznam, da te še vedno ljubim, če tudi si z nogami teptal po mojem srcu. I)a, ljubim te — jaz neunmica, — toda ne morem se te odreči, ne morem te prepustiti drugi! Ne vem, kaj naj storim, najboljše bo, če se sama ubijem! Naj ležim na dnu tega jezera, — tu spodaj je tiho, tu je pokoj, ki si ga moje srce tako želi. - Pusti me, Potemkin, pusti me, — en skok in vsega se bom rešila! Katarina je resnično hotela skočiti v vodo, toda Potemkin ji je to preprečil; prisilil jo je, da je zopet sedla. — Katarina, ti si neumna! — ji zašepeče on. — Neumna si, — ali hočeš radi enega človeka celo Rusijo onesrečiti? Kaj bo iz te države, če te ne bo več na prestolu? — Razbijte ga! Vse naj propade! — Kaj mi je mar Rusija, če nimam več tebe! — Ali naj piše nekoč o tebi zgodovina, da si bila velika carica, toda da si se ubila radi nekega moškega? — Zgodovina je velika lažnjivka! — vzklikne Katarina. — Naj si izmisli kako bajko, saj večkrat pripoveduje najneverjetnejše stvari o vladarjih. Zgodovina naj me hvali, ako me hoče, naj me obrekuje, naj me imenuje veliko carico, ali pa izgubljeno blodnico — meni je to vseeno! Potemkin je bil ginjen. Ta obup ženskega srca je bil resničen, — tako ga je ganil, da je pozabil na svojo Elizabeto. Kako močna je morala biti ljubezen te žene, če je bila pripravljena radi njega se odreči carski kroni in prestolu! Toda, ali je ta strast res dokazo-vala njeno iskreno ljubezen? Kako drugačna je bila Elizabeti-na ljubezen, — Potemkin se je spominjal njenih milih oči, njenih, nežnih besed, — primerjal jih je s Katarino, ki ga je sedaj motrila z de monskim pogledom lepe zapeljivke. Potemkin je mislil, da je sedaj prišel trenutek, ko mora končati svoj pogovor s Katarino. On poizkusi še enkrat omehčati njeno srce. on prime Katarino za roko in reče: — Ali je to tvoja zadnja beseda Katarina? — Ali hočeš res ugonobiti mene in njo? — Če bi vaju mogla ugonobili, kakor bi si to želela, vrgla bi vaja v pekel, v večni ogenj, — to bi sto-vi!f> bvez obotavljanja. — Tedaj pa plane Potemkin pokonci. Njegove oči so gorele. Katarina je prvič videla njegovo jezo. — Dobro torej, carica Katarina, • — s temi besedami nisi izrekla ob sodbe meni in Elizabeti, temveč sebi. Če je resnica, kar si mi tolikokrat, prisegala, da brez mene ne moreš živeti, — sedaj te naj zadene tvoja usoda. Katarina poslušaj, kaj ti hočem povedati, da me ne boš pozneje obtoževala, da sem zahrbtno postopal. Nocoj bom pobegnil s svojo ljubljenko, odšel bom v deželo kjer naju tvoje maščevanje ne bo moglo za deti. Imenovala si Elizabeto blodnico. Ti si strla tej ubogi deklici srce, ugrabila si ji edinega človeka, ki ua je ljubila. Sedaj je naposled napočil zaželje-ni trenutek, ko ti lahko priznam či-rto resnico. Ljubil sem te nekaj časa, tvoj sem bil, to priznavam! Toda ko sem te spoznal in sem videl, da te Evro pa sicer imenuje "Katarino Veliko", kljub temu da nisi, ko sem vi-iel da je tvoja carska krona sestavljena iz samih solz tvojega naroda, ko sem videl, da te obdajajo same podle kreature, kako postopa s te boj človek, kakor je knez Orlov, — takrat se je moja ljubezen spremenila v zaničevanje. Ležal sem v tvojem naročju, toda sanjal sem o Elizabeti. Vedela si, da je Elizabeta Voroncov moja, da sva zaročena, da -'o bom odpeljal pred oltar, kljub temu pa te ni bilo sram, da si me v silo privedla k sebi, —, proklet naj bo oni trenutek, ko sem te prvič zagledal ! Priznavam, da sem tudi sam kriv, — bil sem slabič, bil sem častihlepen, hotel sem postati caričin ljubljenec. Toda pozneje sem šele spoznal, ka-kako je bilo vso to prazno, kar si mi ti poklonila, najbolj pa tvoje srce! — Nebjaj, — molči, — ubila te bom! — Ulji j me, če imaš orožje, — vzklikne Potemkin se pogumno postavi pred njo ter si razgali prsi. Njej so bilo namenjene vse moje besede, ki sem jih govoril tebi, mislil sem na njo, na ljubljenko svoje mladosti. Ko si me odlikovala, ko si me počastila s kakim novim odlikovanjem in s kako novo častjo, sem se moral premagovati, da nisem zakričal: — Naj bo prokleto vse to, — vse, kar si mi dala in poklonila, — ne potrebujem ničesar, — ono, kar želim, mi ne moreš nuditi, — ne, ti si me ukradla, ugrabila si me--- ne, ne morem ti biti hvaležen, ker sem ti vse to plačal, drago plačal! Katarina je omahnila na klopico v gondoli. Svoj obraz si je pokrila z rokami temna rdečica ji zalije obraz, od časa do časa zamrmra kako nerazumljivo besedo. Večkrat je hotela planiti pokonci, toda nikoli ni imela dovolj moči. — Sedaj pa, — vzklikne Potemkin, — sedaj razprostri svoja krila, angelj, ki varuje^ nedolžne in trpine, pomagaj dvojici ljudi, ki sta se naposled našla in ki se ljubita! Odpelji naju v raj, ti angelj ljubezni, pokloni nama mir in srečo, meni in moji Elizabeti! Od tebe pa, carica Katarina, nočem oditi kakor človek, ki se jezi, nočem oditi kot tvoj sodnik, marveč kakor človeška duša, ki čuti do tebe iskreno sožalje! Katarina, hotela si postati carica, borila si se za carsko krono! Toda kralji in carji ne smejo ljubiti kakor drugi smrtniki! Ne smejo čutiti kakor drugi ljudje! Moč njihove ljubezni smejo občutiti edino le njihovi narodi! Toda ti si bila vedno sebična! Nisi skrbela za svoj narod, — bi-i la si slaba vladarica. Poizkusi pa sedaj Katarina, posta-j ni svojemu narodu dobra vladari-• ca! Odpri svoje oči, poglej okrog j sebe! Ali ne vidiš bede, siromaštva i» pomanjkanja, kamorkoli pogledašr povsod vidiš lakoto in nesrečo. Tvoji dvorjaniki pa so oblečeni v svilo i'1 baržun! Vi jeste iz zlatih posod i» si nabavljate najdražje delikatese iz vseh krajev sveta, tvoj narod P® nima niti ki-ompirja, da si potola^1 svojo veliko lakoto! Iztegni svojo roko in pomagaj obupanim očetom! Katarina, pomagaj jim, da bodo lahko prehranjevali svoje otroke! Pomagaj nesrečn»11 vdovam, katerih možje so padli z® tebe na bojišču! Pomagaj revnii» otrokom in slabotnim starcem! (Dalje prihodnjič)