................•/* dtn razen »oboi nedelj in praznikov. ed daily except Saturdays, "■^Bdays v* Holidays. 11 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE »00000000000000000000000000mmaaa» Uredniški in upravniiki prostori: . 2687 South Lawndale Ave. V OCflea of Publication: 1687 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 480« lista Je $6.00 feriMWd m —mm il nI— Matter January is, Cfcteaao. mtaota. uMar fea Act oí Con ISM. at fea poat otttea at March S. 1ST*. CHICAQO. ILL* PETEK, ti OKTOBRA (OCTOBER 13). 1142 Subscription 16.00 Yearly ŠTEV*—NUMBER 110 Acceptance for mailing at special rate el postage provided for la eaetfcw 110», Act of Oct ». WT, authorised on Juae 4.1016. aponski napadi na otoku mr iT nemškimi generali Ameriški letalci bombardirajo Japonske policije na obrežju.—Brambovci Stalingrada zaceli ofenzivo v industrijskem diatriktu. Trije nemški vojaški transporti potopljeni na Črnem morju in v Finskem zaHVu. Berlin pravi, da slabo vreme ovira vojne operacije na kavkaaki fronti laihington. D. Cm 23. okt.— pirični department v svojem KB, poročilu o bitkah na kop-I na Guadalcanal^ pravi, da ameriške čete odbile japon-, napade na svoje levo krilo, miška letala uprizarjajo nate 1 letališča na tem otoku na ije sovražnika. Šrapneli iz |ih baterij so uničili ja-, (bombnik, ki se je pojavil ktiscem. P tajnik Henry Stimson je »lil kooperacijo med, arma-mornarico v operacijah pri ■ovih otokih. Dejal je, da Douglas MacArthur, vr-ii poveljnik zavezniške obo-■sile, pošilja letala na poimenskim četam na Gua-ilu. Poveljstvo je enotno ne konfuzije ni v opera- g objavljeno poročilo se je o, da se militaristična situ-na Guadalcanalu ni izpre-| Enote japonske bojne ice se zbirajo v vodah na I strani Solomonov in doli se, da bodo ščitile izkrca-adaljnjih čet na Guadalca-T Vse kaže, da se Japonci Hjajo na odločilen sunek ■tega otoki. • ^ lik sbi. 22. okt. — Brambovci ¡rada, katerim jo prisko-na pomoč nove čete, so za-ofenzivo v razdejanem to- •kem . distriktu mesta in li sovražnika v beg, pravi ii komunike. Rusi so tudi avi proti levemu krilu (armade na severozapad-tnm Stalingrada, toda izid ni znan. Idi na ruske pozicije v ih sektorjih Stalingrada so odbiti in sovražnik vržen z velikimi izgubami. Ko-vrhovnega poveljstva «neuja zbiranja ruskih čet lini strani Stalingrada. Prej Ijena neuradna poročila so »»la, da so Rusi vrgli Nem->j več- milj v operacijah i fronti. ozemlju pri Mozdoku na iki fronti so Rusi obdržali pozicijo kljub napadom so-Nb. Trije nemški pehot-toljoni, podprti s tanki, so zdrobljeni v bitki z Rusi v I sektorju l^avkaške fronte. 1«tske čete drže bojno 11-tudl ^ obali Črnega mo'r uznovzhodno od Novoroais-«»ofnariOne bare, katero so okupirali pred nekaj te-f nemška napada na to M« bila odbita^^H M*1' hojne ladje so potopile pfcfia rušilca in trt nem-transporte na Čr-rrJu in v Finskem zalivu. ' - Vrhovno po-"V* ' da slabo vreme ¡r'"Ji "virajo prodiranjeL j* k<,]<,n v kavkaških po- ■ ' rekama Don in ' Lucije prišle v novo I P» "vi [*»veljstvo. "Ruska ',k'"Pnc kolone so ob- |,:-«hk.,kt. na našel ■ btle vrUm siščno baz6 v Libiji ob Sredozemskem morju. Bombe so porušile nekaj militarističnih naprav in zanetile požare. London. 22. okt. — General Jan C. Smuts, predsednik vlade Južnoafriške unije, je dejal v parlamentu, "da je že vse pripravljeno za končno ofenzivno fazo proti sovražniku v tej vojni. Nemška oborožena sila v Rusiji dobivs strahovite udarce in to pomeni, da je čas za ofenzivo prišel." Kje in kdaj se bo ofenziva pričela, Smuths ni povedal. Na-glasil je le, da je defenzivna faza v vojnih operacijah zaključena in da morajo zavezniki kovati železo, dokler je vroče. Rusija nosi v tej vojni večje breme kot njeni zavezniki in ti ji morajo priskočiti na pomoč. Melbourne, Avstralija. 22. okt. — Po kratkem odmoru so avstralski in ameriški letalci spet šli v akcijo, da zmanjšajo ja-ponski pritisk na posadko ameriških pomorščakov na Guadalcanalu, največjem otoku Solo-monove grupe. Napadli so Ra-baul, japonsko, mornarično in letalsko bazo na otöku New Bri-tairtr^fibbise lh Luschan, kjer so zbrane japonske čete. Ra-Baul je bil že trikrat bombardiran iz zraka v zadnjih petih dneh. Vest iz glavnega stana generala Dougiasa Mac Arthur j a, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile, pravi, da so avstralske čete pognale v beg Japonce in zasedle nove strstegič-ne točke v gorovju Owen Stanley, Nova Gvineje. Japonske čete v tem gorovju nimajo opore s strani letslske sile. Strstegične točke, katere so avstralske čete okupirsle, so oddaljene samo osem milj od Ko-kode, glavne jsponske morna-rične baze na obali Nove Gvi neje. V okolici Kokode so velike kavčukarske plantaže.. Haider odstavljen zaradi spora s Hitlerjem IKONSK amer1 lavcev „____22. okt.—Diploma tič- na poročila, ki prihajajo v London iz zanesljivih virov, razkri-| vajo ozadje Hitlerjeve čistke j med generali. Med drugimi vojaškimi častniki je bil žrtev čistke general Franz Halder, šef vrhovnega armadnega štaba. Halder je imel to pozicijo šti- Zadevni nêUrti pred kongreéom REVIZIJA NABOR-NEGA SISTEMA Washington, P. C~ 22. okt. — Zdaj, ko je maši nori j a za preprečen je inflacije in ekonomako ritetato £s"te ču j^Ta gUvnî I «^llizacijo u^mMjena bo mîww TJluSLl J mii t' pobijal Hitlerjeve načrte in fi e F» ***** « miliUrističns tem nakopal njegovo jezo. Ge- ZÄ®ev®, ^ .. .. neral je dejal, da bi bila naj- KomiMjatt mob^zac jo člo-večja blaznost, če bi nemška obo-1ve4ke n4čelujf Paul rožena siU podvzeU nove vojne Vf-j^cNatt, Ja priporočala spre- operacije v tako velikem obse-P^* P°trfbne ki gi ^Ujr^ke an^d. še H ^ oječiU ^riška vojna ogromno udarno silo. Spor se je poostril v septembru, ko je Halder svaril Hitlerja pred meta-njem dKisifne* fronto pred Sta- ingrsdom, ds zsvzsmejo to mesto. General je argumentiral da okupacija razdejanegs Sta-ingrada bi bila le taktične, ne pa strstegične vsžnosti. prizadevanja. I vorih Kljub On-v svojih go-situscijs. Donalds Domače vesti Obiski In posdravl Chicago. — Ivana Sašel iz In-dianapoliaa se je 23. t. m. ustavila v gl. uradu SNPJ in uredništvu Prosvete med po vrat kom is Californije, kjpr je obisluda svojega sina pomorščaka, ki je bil ranjen v prvih bojih na Solomoni Win zdaj se zdravi v bolnišnici. Is Indlifftpolln Indianapolis. Dne 13. t. m. je tukaj umrl Frank Rutar, star 80 let in rojen nekje na Primor» skem. V Ameriki je živel 30 let in zapušča Šeno, dva sinov» in hčer. Naši člani vojaki Dillonvale, O. — Charlie Oblak, član društva 176 SNPJ v Piney Forku, je 21. t. m. odše prostovoljno v službo strica Sa ma sa dobo vojne. Služboval pri obrežni straši. Srečen po* vratekt Lloydeil, Pa. — Louis Swegle, ki prostovoljno sluši v Ft. Brag* gu, N. C. (Glider Inf. Airborne Division), Je dospel na dopmt za nekaj dni. — Prostovoljno je odšel v armado tudi Anton Za lar, 20-letni sin Mary Vidrtch ki sluši pri vojaških inženirjih Claybournu, La. 1 Ii Jwiwo ^^moyilco Buenos Aires, Argentina. — Dne 10. avgusta je tukaj naglo umrl Josip Mervič, star 45 let in rojen v Bosni, toda sin kra ških staršev, ki so gs kot otroka prinesli s seboj v Argentino pred 80 leti. Tukaj je 27 let vodil trgovino ln sapušča ženo, #1 Nemci oklicali preki sod v Srbiji Cile pretrga odno-iaje z osiščem Četni ki ubili 1200 ostU-nih vojakov v Bosni ODPOR PROTI NACI. JEM SE SIRI República se postavi na stran savesnikov Premier Hepburn resigniral Konflikt s voditelji liberalne stranke Kongresni odsek za reorganiziranje vojnih agentur Washington, D. C., 22. okt.— Posebni kongresni odsek zs ob* ram bo je v svojem poročilu kri tiziral izvajanje programa voj ne produkcije ki zahteval reorganiziranje vseh vojnih sgen-tur. Te nsj bi prišle pod kon trolo posebnegs vlsdnegs odbora, preden kongres sprejme zakonski načrt glede mobilizacije vse človeške sile. Nsčelnik odseka, ki je objavil poročilo, je kongresnik Tolan. M hI* t, -i posto-nazaj tankov Je bilo tr j f l'ko število vojs-■ ' nih in ujetih/ 22. okt. — An < /niške podmorni-^^¡Jt osiščnih vo-V operacijah morju v zad-| Armada dala dopust rudarjem Wsshington, D. C., 22. okt. | Pomožni vojni tajnik Robert P. Pstterson Je potrdil poročilo, ds je armada dala dopust 4000 rudarjem, ki so bili pred vpoklicem v vojaško službo uposieni v rudnikih bakra. Ti so ss že vrnili ne delo v rudnike. Pstterson je dojel, ds Je bil ta korsk storjen, ker ss je pokazalo P°manj kanje rudarjev. Toronto, Kanada, 22. okt.— Mitchell Hepburn, predsednik vlade province Ontario, je resig-nirsl in nsHedil gs je Gordon vojno produkcijo, ds bo Amerika imels dovolj živežs, člani a-grarnih odsekov obeh zbornic trdijo, ds dešeli preti ponjanj-kanje, ker farmarji ne morejo dobiti delavcev in poljedelskih strojev. Senator George W. Norris iz Nebreske je df^al, da je položaj resen. Vlada mora posvečati večjo pozornost farmarjem in revidirati naborni sistem, da bodo delavci lahko ostali ns farmah, kjer bodo }x>lj koristili deželi kot kje drugje. McNutt in S*nersl Lewis B. Hershey, direktor federelnegs nabornega urada, se strinjsts glede konskripcije delavcev za dela na farmah ln v vojnih in- Contnt, g«n»«lnl pr.vdnlk. I burn je d.j,l, d. j. vzrok rl«. P» «-«S ^^^.Ji.uTo „£,. .por m* »,1», U, vod,«,. VffS^JSS^S^ liberalne stranke. ložljivo delovno silo in obsegom Spor je nastal, ker se Je Hep-1 oborožene sile. burn zavzel sa Tirna Bučka, nelsgilno. Proti Bucku in dru-l rusmemu IjaastVU gim komunističnim voditeljem je| Moskvs, 22. dkt — Poslenics Nov grob v Calumete Calumet, Mich. — Dne 13. t. m. je 60-letni rojak John Somrak izgubil življenje v rudniku Cei\tralu. Lestva, po kateri je plesal, se je slemils in padal je v globočino. Težko pobitegs so odvedli v bolnišnico, v kateri je v naslednji noči umrl. Za* pušča ženo in dva sinova, enegs v smeriški srmsdi ns Angleškem in drugegs v Detroitu. bilo pred dvema letoma uvedeno I predsednike Roosevelta ruskemu t ______________ postopanja glede internscije. [ljudstvu je bila sinoči prečitans | lMpuičt rnotl| dva tinova ^ hj. __t..L.il.ii ..Jl^nnatail "Vli . . m i, . ______* a_____■ Hepbum je nedavno i pissl I tukajšnji radlopostaji. "Vaš Louisu St Laurcntu, justičnemu iunsški odpornem Je # 84blri|i€ . blT po d.1- mogoent Msbht sile v mir- bo unije vzete to stvor v svoje ze, bivši načelnik bunda Vsak maščevali za zločine ^ ^'bsrdiral* 86-'m8e* ** " • Tobruk, o-lpoinoma ustavljen. Je dobü pet let zapore. Qn je Jim rojakom, oaj revoltirajo in poljski vojaki strmoglavijo Lavalevo Vlado. V ____________ne, kt so Jlk tvojem pozivu je dejal, da je čaa I u v rili i Nemci ne Poljskem. I za revolto prišel. poljske ubežne vlade, dejel, de se bodo .ki«... PROSVETA PROSVETA i . y THE EffUflsiTgifMEirr GLASILO i* LASTS LMÀ 2II7 II So. naprpj bi ne Is mladih let od sredi več "doV bi se m6-nasprotno nà nogah Datum v oklepaju na prinssr že pred 40 leti nastopali MŠki gospodarji v Avstriji. Dobro se spominjam tudi drugega dogodka, v katerem je malo manjkalo, ds nisem izguhils Druga misterioznost so molekuli in elektroni, ki žive večno življenje in so tako majhni, ds se vidijo le s Dotvfcnimi povečeval nimi Mi priprosti ljudje tega ne moremo doumeti, lahko pa se vprašamo, zakaj dfetamit razbije skalo. Tudi smo že večkrat opazili, da so korenine* kakega drevesa dvignile težke ceftientne pločnike. Učenjak sicer ve, da so molekuli tista sila, ki je dvignila pločnik. Majnar tudi ve, koliko življenja. Zgodilo se je takole: dinamlU Je treba nabasati v luk-Mama je posejala pšenico na nji-1 njo ^ skalo raznese, ne ve pe, vi pri kozolcu. Moj brat Anton, | kje je ^ te moči, moči nitrogli-ki je 4 lds starejši od mene, j«|cerina m drugih snovj, iz katerih vpregel dva mlada vola k brani, meni pe je dal palico, da ju bom poganjala. Vola Sta se spUšila in skočila s tako naglico, da sem prišle pod tfcto brano, Id mi Je raztrgala prvo šolsko obleko. Seveda se je mame silno ustrašila. Jaz sem jokala ne samo od bolečin, ki sem jih dobila pod brano, marveč tudi radi tiste moje o-bleke. Mema me je tolatiia, da mi bo kupila ru>vo obleko. Ona je nss otroke vedno učile delati in nJ ji bilo^na tem, de bi nas pošiljala v šolo. Vzrok je bil, ker je ni znala ceniti, kajti tudi ona ni v mladih letih hodila v šolo. Večkrat nsih je rekla, da je bila samo trikrat v loli v vsem svojem življenju; i Ona ni znala ne čltati ne pisati, zato tudi ni znala svojih otrok drugega učiti kot to, ker je v nedeljo sllšela v cerkvi s prlžntee. tn tem je slišala, da j« važno, za matere, da pošiljajo svoje otroke v šolo h krščanskemu nauku. Zato sem se tudi jaz v šoli nsjveč učila le krščanskega neuke. Mama nam Je čestokrat dejale: "Otroci, učite se moliti, da ne boste butasti . . r Drugič še o šoli in kaplanu. Anne Oorenc. 106. in narava Belllnpharo. Waah.-V Mladinskem listu je jako zanimivo čti vo, posebno* ono o astronomi j od učenjaka McMillans. Rado- veden «em, koliko Slovencev se stvo je da so zanima za to vsebino, kjer učenjak McMillan razpravlja na zelo poljuden način o postanku svetov ln nale zemlje. Vem, da bo marsikateri rekel, da so to samo izmišljotine ali domneve in da ne vedo nič, kako so nastali svetovi in naša zemlja. Vendar je dokaz, da "nekkj vedo," ker vnaprej točno i napovedo mrke, bodisi lunine ali solnčne. Tudi Halleyjev komet, ki je prišel bližino zemlje, je bU vnaprej točno napovadsii. Sicer pa pravi McMillan sam, da znanost ve skrivnostih narave še jako malo ill nič. Na primer o zakonu gravitacije. Naša zemljs, kot vemo iz knjig in tudi iz iSStnih izkušenj, Je okrogla ozirossa ovalna. Pa vendar Eskimi na skrajnem severu in Avstralci na skrajnem jugu "tam Spodaj" se oje ne boje, da bi "padli dol." Óebi bilo mogoče poglobiti šsht sil jsmo tako globoko, da bi prišli v sredino z^nlje štiri tisoč milj. Ampak naj takoj povsm, da ao to le iluzije. Saj je le qkmo eno miljo v globino taka vraČifui—08 stopinj Fahrenheita—^s¿Judje brez posebnih naprav ne^morejo delati. Ampak to je samó ena milja, kje e dinamit sestavljen. Mi govorimo o smrti, znanost mi pravi, da v naravi smrti ni. Že Simon Gregorčič, duhovnik in pesnik, je v svojih poezijah dejal, da v Njegovi delavnici ni videl smrti nikjer, pač pa večno prenavljanje in presnavljanje snovi iz ene oblike v drugo. Smrt torej pomeni le razpad telesa na zaj v svoje prvine. "Prah si bil in v prah se bOš povrnil" čita po cerkvah na pepelično sredo.| Tu se znanost in vera srečata Znanost gre globlje Jn govori o tem "prahu" kot o živi tvarini, katero imenuje molekule. Vsak navaden Človek ve, da v prahu kaj kmalu zasedi mrčes. V zaprti sobi, kamor ne more priti prah, ae kljub temu prah v njej nabere in pod posteljami nekak "puh." To so Čisto navadne stvari, toda če malo pomisliš, je k-vanredna, daai priprosta in vsakdanja uganke: odkod prah in puh, če je sobe dobro zaprta ln nihče v njej ne živi? 1 Znanstveniki gredo še dalj in pravijo, da so vse tvarine sestavljene iz molekulov in elektronov in zatorej je življenje v njih— kot na primer v kamnu, steklu itd. "TS pa že ni mogoče," bo kdo ugovarjal. Ves, je mogoče, le čitaj, kaj piše učenjak McMillan! Vem, da mnoge čitatelje ne zanimajo take reči. Ampak dej življenje produkt narave -------- tudi človek je produkt nsravs, katera mu je razvila od vseh drugih bitij najbolj komplicirane možgane, s katerimi ravna svoja dejanja. NSrsvs je vse, narava ¡Je vscnSl Oeorge Gornik. 493. "MoJa baba je pijana .. Cleveland«—Ko sem v soboto popoldne delal "relief trip" na poulični, me pozdravi precej na-trkana mladenka: "Jaz hočem izstopiti na Eddy road."—"Ja, sli imaš rada Edija?"—"Yes, ampak jaz imam može."—"Tukaj je Eddy road in so long!" Ce ima te Evina hčerka res moža, potem ji je mož Zapel ono, ko jo je zagledal: "Moje baba je pijana, jo peljem domov, jo peljem domov prav zares . . Delamo zdanji "trip" na Public Square in ustavimo ne St. Clair eve. in East 91 st. Ravno ko izstopata iz pou|ične mala deklica in še manjši fantek—bumf v poulično! Iz druge strani, je traščU v naš voz avto, vozeč savno v nasprotno smer. Naj prvo je udaril v avto, ki je atal ob pločniku, potem y našo karo, nato ae je zasukal in udaril z zadnjim koncem Naše dolžnost je pač, da popi-take dogodljaje, ker moramo potem poročati o nezgodi. In kaj vidimo? Pijanega mladeni-ča-voznika in pijan je tudi oje-gov sopotnik. Ampak to še ni dovolj. Šel je in udaril še onega voznika brez vzroka, katerega je prej zadel. Seveda bo moral vse povedati sodniku, ampak trije avtomobili bodo šli sedaj na "aerap pile." Mi smo že rekli, da gasolin in žganje Vie gresta skupSj. In res ne gresta Včeraj, v petek popoldne sem srečki mojega potnika Antona ftublja na mojem vozu in mrs. Popovič. Imela sta kratek pogovor o opereti, ki se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju 1. novembra ob treh popoldne. Opereti je ime "Netopir," je komična in delo kralja valčkov Johanna Straussa. Anton Subelj je izstopil in ostala je sama mri. Popovič, ki mi je povedala, da je tudi ona Domžal-ka in se poznata s Tonetom Omoiena pa je z Zagrebčanom mr. Popovičem. | Ko pridem zopet nazaj po St. Clairju, se zopet srečam s Šub-ljem, ki ml je povedal, da bo še listi večer odpotoval v New York, toda se bo vrnil in 1. novembra dirigiral in vodil "Netopirja. Povedal mi je tudi, ko sem mu dejal, da sem t?tt v Zagorju ob Savi, da sta imela tam njegova starša gostilno mda ste bila tem rojena tudi njegove dva starejša brata, ne pe on, kajti njegov oče in mati sta prej odpotovala v Domžale ali Mengeš. V sredini Prosveti od prejšnjega tedna sem tudi čital "Se nekaj o tridnevnem dnevu SNPJ" od Katke Zupančič. Ker sem jI v pondeljek zjutraj potegnil njenega japeta iz postelje v hotelu Cleveland,' ne da bi vedel, da je tudi ona v postelji, jo moram malo potolažiti, da se ne bo preveč bala radi našega župana, ds bi bil potisnjen z "magistrata." Resnica je, da on nima veliko nasprotnikov, ki bi ga že jutri hoteli potegniti iz mestne hiše To je le domišljija onih, ki poznajo našo politiko prav toliko kot "kovača na luni." On je Ml ravno sedaj na potovanju pri vas v Chicagu, oziroma i v Great Lakesu pri North Chicagu, kjer je veliko vežbališče ameriške mornarice. In veste, kdo ga je spremljal? Neki reporter od Cleveland Presaa, ki je priobčil tisti uredniški članek, katerega sem potem jaz preklamfal za Prosveto. In ta reporter je podrobno opisal, kako ae je naš žu pan obnašal, kako je jedel špina-čo z beefsteakom, kako je pedel Iz "hammocka," ko je hotel pokazati mornarjem in pomorščakom, kako se leži v lijem, kako se je neki mornar izrazil, da je župan Clevelanda, drugi pe je rekel, da brivec, častnik pa mu je pozneje tolmsUl, ds SS mislili, ¡■gBtBBIIWMBBMM ■ Vse to je bilo opisano po tistih ljudeh,' o katerih naši metropol je pa še 39t^Ûlda bi prišli do lie drugi avto, ki je ustavil za sredine zemfle. *Do to točke bi'nami, ko so potniki izstppeli Enaka zveza bi lahko spojila Jugoalavijo, Itumunijo, Bolgarijo, Grčijo in Albanijo. Vel narodi v tej zvezi bi bili notranje, to je politično ln kulfurno, popolnoma avtonomni, v gospodarskih ln! ostslih skupnih zadevah bi pa tesno kooperirall. Razume se, ds bi bUe vse te federacije, konfederacije ali unije do neke meje pod kontrolo svetovne organizacije, katere naloga mora biti, de jemčt vsaki državi ln zvezi držav ta mir pred vsakim zunanjim napadalcem. Iz tega razloge mora svetovne organizacije razpolagati z mednarodno oboroAeno silo—in edino ta; vse poea-mezne države alt svese držav bi smele Imeti le policijo sa mir in red doma. Nacionalne armade morajo po tej vojni izginiti s sveta! Vse to pa ne bo nič pomagalo, če ne bodo bodoča države in federacije narodov organizirane ln v ledene demokratično. In ne samo političnoL-Bodočt mir mora biti zgrajen ne pogojih, ki bodo omogočili neoviran razvoj ekonomske demokracije, to Je kooperativnega gospodarstva po enotnih in svobodno ee razvijajočih načrtih. Edino ne ta način bodo narodi prišli do ekonomskega blagostanja in socialne pravičnosti, vsled čeaar izginejo med njimi trenja in razredne eovrežneeti ln ne bo nobenega razloga, da ne bi bili lojalni novemu redu. ki bo res red. Kompletne demokracija-politične, gospodarska in socialna— mora biti temelj bodočega drutabnsfs rede, drugače ne bo nikdsr ¿adovoljnosti ln miru. ,.... _...... Petek, 23, OKTpaul Združene države imeleta^J ostne vojake kot so nekateri J si v naših listih, kakor tudi J zapisniki, bi gotovo vojno ¡2 bili. Ampak je ne bomo JI več veselih vojakov kakor p, I ostnih ln jamrajočih dopiSD1jJ Ye zopetno svidenj o v pjZl Frank Barbtt. vi Presenečenje I wfcsk«r-Moram roj opisati najino srebrno porJ catero smo obhajali 4. 0ktJ dvorani V. F. W., kjer sv» j takb presenečena. Bilo je 2.1 tobra, ko pride k nam naia J jateljica mrs. Blažič in naju 1 vabi, naj prideva v nedeljo! njim, da bomo šli skupaj v dl rano. Pravi, da je naredila J "party" za njenega biatrj Johna Požar ja iz Grand Coulel in mrs. Potočnik iz Cumber! da za njun rojstni dan ter pol bila nekaj prijateljev. Ob« biva ji. 1 V nedeljo greva k Blažičevl kjer se snidemo z Johnom I žarjem in mrs. Potočnik, natol se odpeljemo v dvorano, mJ de je zabava zanje. Ko Vstopi v dvorano, pa vsi naenkrat! kričijo "surprise"—okrog 1501 ših prijateljev, približno vsi J venci. Presenečena sva bila] ko, da zS trenutek nisva vedi kaj naj storiva. Nato se nI približajo najine hčerke s cvl cami v rokah in pravijo, da ji za naju. Nama pripnejo Šol nato pa se izvrši srebrna pori Mr. J. Rihter je naju dobro 1 zal. Nfrto naju odpeljejo v si njo dvorano, kjer so bile 1 lepo urejene z vsakovrstnimi dili, na sredi pa "v tri M cake" s številko 25. Nato sol ma poklonili krasen dar, zal terega se želiva vsem skupaj! hvaliti. Tako je bilo vse lepi veselo kot na pravi ohcetl I bavali smo se pozno v noč. I Prav iskrena hvala vsem I a tel jem za to presenečenje,! sebno pa prijateljicam, ki si za to najbolj trudile in il največ dela. Hvala vsem ol ki so se trudili, da jii bil nI žejen ne lačen, kakor tudi I cem. Vas ne bova nikdsr pl >fla. I Kfr se od. tukaj tako malo j v Prosveti, naj porofcam ie nI liko o delavskih razmerah, fl je sedaj v- teh krajih toliko! jovsod delavcev primanjll najbolj pa v premogorovih. J takega še nisem videl kot« daj.. Povsod so napisi: Wanted." Po ladjedelnicah! talskih tovarnah so zacelil sloveti ženske, ker moških! manjkuje. Ljudje prihajsjol kaj za delom iz vseh kri Amerike. Ljudi je dosti tul ampak stanovanj ne morejol biti. Nekateri živijo v MtrA Jih," ta ali drugi si postavij kočo kje v hbsti, ker stanovi je drago in kot rečenof, gt j ni mogoče dobiti. Sedaj naj ronku Rentona držsva fl okrog dva tlaoč hiš in prav toj bliz* Seattla. In tako bo f ski dopianiki trde, ds bi ga naj- ljudi dobilo streho. Če raje izpodrinili. Naj vam povem še to, da tukaj kritizirajo vse kar se jim ne dopade. Sedaj so imeli na muhi že precej Časa policijske sodnike. Našega gover-nerja Obdelujejo skoro vsak drugi dan. Ampak kdor je politik, "he must'take it," kakor jo moram tudi jaz, ln še kolikokrat! Dasi sem v pravem, toda pozneje zavijejo tako, kot da sem ga polomil. Za izvolitev Franka Lauacheta sta delovala naša meščanska časopisa, ki imata stotlsoče Čitate-ljev. Sedsj ps'vam hočejo njegovi ekstremni prijatelji virati, da je bil Izvoljen po njihovi zeslugt. Don't let them foor you. Za izvolitev on tudi meni dolguje, kajti nimam samo pvo-jega glasu, marveč imajo glasove tudi naši. 4 ne razburjajte Torej ae po Chicagu, lege "prelj VaaJ le eno le več let ne. Izgubili na in lahko tudi - J* že hodil se potpisi. naj bi se županov termin podeljšel s dveh na štiri leta. Pravijo ps, ds sten tov dodatq)yy prodrl v mestni zbornici, anmek o tem le nI smo na jasnem^ KonšUtiram, 4a Je bilo vse .tako kot sem pdročel in mi ni treba ničesar preklicavsti. Bodite veseli. 0a vam ni trefcs čltati ss mo tistn žalostnih priporočil o naših žalostnih soldato^. Ce M rojak delaUČe, ga tukaj dobi. John P* HBHSPlSšiiJi^t'' Lglg^g^. ; -j Slike Is starega kraja v Strsb Strabane. P*-V sredo, 28. tobra, ob sedmih zvečer bo i ni predsednik Vincent Cs« predvajal filmske slike »z st ga kraja ln Iz Afferike v dv ni društva Postojnske jame SNPJ. Članstvo in prij»* J naselbine in okolice ste vsbl) da se udeležite te predstave notinih filmov polno«** Vstopnina je prosta. John Z1gmsn. tajni Pred dvajsetimi M (Iz Prosvete, 23. oktobrs H Pp^l» rasti. Rojaki vi nesotisozelosktivniz»^ kongresni volilni kampanji Dola veke raati. Pr<***H družbe še vedno odlašajo t alevanjem rudarjev I IsosMBSlve. Vss znamesP tejo, da Nemčija nspovajfi vaakfčaa. gcirlcšaha Mi*. bili porabljeni ns konferenco ftofeaaoeUlralše larake •• * 4 •rati." AU lik dt^a« PROSVfcTA Slovenska Narodna Podporna Jednota 1IST-M k Uwidite Aw. 1 Tl\ ; Chicago, DIM » OLAVHI ODBOl •i. ' pnbjp oooiNA. john mol*k. ui JOB.CULKAR, prve okroMe_ MMRS MAQU1CH, druge oltreft* RAYMOND TRAVNIK, tratje M KÄS MWA10 TOMM. lea t o ukroti, Ummwm .......~.....Ron It. Am«. Xi|UM. «-—•i» Tmw gl., Luaarna. h Muakuka Aya , Claveland. Ohle «a*» fÜgM Ava., Johnetowa. l'a m R. IM Ut Ht. eat. Cleveland. Ohio PRANK EATT7. piadardnlk SMI Re. UwndaM Ava, Chtoago. HI. kila* MROVaMtk...............JMS Arcade Ave.. Cleveland! 1*1.. ANDHIW ORUM .......................11IM Knwlea. De I roll, Mlrh JOHN OUR.......---------Ml Re. Preapoot Aoo.. Clarendon Hill«. III. niRD MALMAI—------------------------------------........------------Ji W»MMk Avon Poru, Ill SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA ■ Udala it«)« publikacije la «a poeabae HM Praavata ga kartell lar potrebno agitacijo «vollh druàlev 1b šlaaalva la ga propagando ivejlh Ida). Nikakor R« Re aa propagando druath podpornih organiaaclj. Vaaka oreanitaelja ima običajne «voie «laetle. Torej agltatarUnl de- Re ^ftLijgfb *klu îro!!ealaPdW*rn * 0r,*Bl**C ' "1lh drwll,,r na< M ROJAKI SLOVENCI KSUANCE FEDERAL SAVINGS ft LOAN ASS'N %■ aaaaapla, dt poaojujemo denar at prve hlpe-taka (Flral Mortgages) pod najboljilmt pogoji la prod ma, PO NAJNIŽJIH OBRESTIH M Rtpadol .irani masla Chlcaga. V sIrčsJil da rabila daaar aa yaaofUo, obrnila aa aa aal uradi kalarl alull v polno sadovoljetvo sloveaake* «a naroda Aa nad M lat. Balam podjetju. n§«i«TUfM Sa Vala aakloajeaeet sa Vam prlperočs 4 LEO JUBJOVCC Sr., predsednik Tako govore naciji NJlhot namen • . • 4 Namen boljševlkov Je, razdajati rssnp enoto narodov In ha-domeatltl arljiku dedščlno > 11-dovsko. Devetdeset odatotkev voditeljev boljievllke revolucije je bilo Udov. (Adolf Hitler, strankino zborovanje, 10. 9. 1036.) RELIANCE FEDERAL SAVINGS ft LOAN ASSOCIATION 1M4 WEST CMMAK ROAD, CHICAGO. ILL. • CANil TIN D-O-L-G-O T-R-A-J-A BJO-L-J pr«m«mb« v hrvaški vladi few York, 13. oktobra (AP). Wfaji list New York Poat »ia brzojavko časopisne a-toJre Tass, kateri bl bllo pra-»o tolmačiti spremembe v fvaski vladi s tem, da Nem-Inoče dopustiti, da bi Italija nadalje ohranila na Hrvati odločilni vpliv. Brzojavka *arja na dejstvo, da je bila imtrriba izvfšena po oblaku ¡K», marijonetnega šefa rijonetne Hrvaške,* v Hitler-** glavnem stanu. Odstavit osebnosti so bile eksponentne in so nadomeščene z ki so dokazale, da so ^ttm naklonjene. Vaše električna priprave bodo bolj dolgo vzdršal« ln vam bodo nudili boljšo poatreibo, ako Izpulita zamašek Is iztok« v steni najprej; to prepreél, da se končno ne uničijo konci v prlprsvsh. Torej vedno odstranite samašek v steal naj-pral. ► Ujiva j ugoalovaaake vla-1 proti zveriaakama aa-»top«nju nacifašlatov H. oktobra (ONA).— oprnk važne časnikarske a- ure Overseas News Afency o priliki Interviewe «ovanskega ministra zuna-?Ldev ostre obtožbe dlvja-, *0fnbinirsnlh barbarskih N<*mc ije. Italije, Madžar->n Bolgarske, ki očlvidno / da popolnoma , J,> Jugoslovanske narode. J"*» in njihovi hlapci ao u-da J<* upornost Jugoslo-*' najVKja zapreke njlbo-na Balkanu ln ao ^r^vvK! tako grozno stre-tiu »as njena krutost ^ ' • najtemnejše dobe \ ^ povsod na ozero-' J« "vrainlk dnev-kx' i "bija nedolžno V;f/nikovo ravna-^ < 'j> vsepovaed samo-ubijanje talcev, ot, , ' ' i*>kolje mož, ten u -nternacije in depor-'"^pr.egt prebivalstva ^ Krajin In tudi po- " J« j vi jenih kra-^ "/Ma< uj# kruto go-^^iteijtv, katerih dlj Xaslfura)te ee, da aa mim Mil vodlU» na letna v Mli-Hu , . , Narahlo viakajaal aa-maškl pevcro^e ev»/u v toku. i rimer odaorfvajo vilice NtkartP vWi 11« r- li Mlaka. rgraMle aamašak Wr ga lâpultle hilro, Zdaj. ko «ta gumij In baker tako redka, poetale taš|a la tatla. dobiti nove lieg. Zalo )e domaš» popravilo II« are-dta potrebne Ifi patrlpH^mi I/rabljene Sil ractrgane »Im na I m popravijo nemudo Ovijte itao narahlo na ka valj vašagg vakuum šMtiU a Ako ga Ura upogibe na lg|pfî> rneetu vaekokret, gg bo if) sulaeija ali pa lira kmalu rUenila Drille ataktrV.. »im pni oš vročih radHo. Jav. alkoll Jih na SVlju-okrog gorkega orodja EDISON COMPANY OSVITA _ FgTEK, 23 OKTOBRA Na planoti pred kohbZ rastlo nekaj tobaka w Z Razen psov redijo svinje b zelo podobne divjim, in ¿Z no neko vrsto udomačene dr kokoši. (Dalje prihodnjič.) Najsaneelj ivejie dnern, Uvaka vesti so v dnevniku -J avežL" Ali jih citate vsak 1 koj nato pa sem zapazil, kako je skupina otrok za kolibami pobegnila v gozd. Nai voditelj in tolmač je stopil naprej. Pričel se je razgovor. Moški so bili srednjevisoke, krepke postave, zagorele polti, izrazitih obrazov in so imeli dolge lase. Njih obleka je bila zelo preprosta: razen ogrinjala okrog ledij so bili čisto goli. Postajali so bolj in bolj zaupljivi. Polagoma so prihajali iz pragozda ie drugi možje, ženske in otroci. Ženske niso imele drugega na sebi ko ogrinjalo okrog ledij. Med njimi sem videl devojke z lepo oblikovanimi telesi in čednimi o-brazi Otroci so bili nagi in lepe rasti. Splošni zunanji tip teh ljudi je ariotibetanski; torej nekaka mešanica Arijskega in mongolskega tipa, ki se pa vendar bolj nagiba k prvemu kakor k zadnjemu. Vsa naselbina je štela kakih 40 oseb * Glavno orodje jim je nož, ki je laotskemu podoben. Za lov rabijo puške s kamenitim kresilom, smodnik si narejajo sami. Spretno uporabljajo tudi lok, pasti in zanke. PEMV/o "Poglejte!" je rekel Conners, ki me je sme-joč se opazovsl. "In tu je še tretje, lastnoročno pismo njene eksceleneo na generalnega poštnega ravnatelja; pazit«, prosim, natančno na ton, v katerem je pisano." Radoveden sem vzal pismo ter čital glasno: "Gospodi V svojo največjo žalost sem prisiljena, sporočiti Vam, da nameravajo povodom plesa v našem poslaništvu dne 28. t m. gotove sovražne mi osebe napraviti z menoj slabo šalo. Ker nočem svojega soproga s to neljubo stvarjo nadlegovati, tedaj Vas vljudno prosim, da pridržite nekatera na Vas naslovljena pisma, ki nimajo drugega namena, nego da me žalijo in vznemirjajo. Čeprav jo vsa stvar smešna, je vendar ta intriga tako zelo na me učinkovala, da me vsaka tozadevno opazka kar najbolj razburi. Vsled tega Vgg tudi prosim, da opustite potrditev o prejemu toga pisma. . Pozneje, ko se bodo moji živci zopet pomirili, se Vam bom osebno zahvalila, da sto prijazno vpoštevali mojo željo. Do tedaj ostanem Vaša udana itd." "Tako, to je torej vgg," je rekel Conners; "dobro pripravljeno, kaj ne? Storilci so prgv dobro vedeli, da jo natančnost kvintesenca njihovega podjetja; na dpnar, ki ni prišel z obratno pošto, sploh niso smoli računati. Da so vse na varno znesli, so rabili torej kvečjemu osem do deset dni in se morajo zdaj, ker so med tem časom vsako minuto povprečno- prejeli po en dolar, prav pošteno v past smejati." "Ali poglanlk ne ve o slepariji?" sem vprašal svojega prijatelja. "Kaj pa, sevgda," sg jo smejal Conners. "Dva dni in dve noči je brez miru hodil po svoji sobi semmtja, d očim je morala njena ekselenca vsled prevelike razburjenosti ostati celo v postelji. Ne mislite pa, moj ljubi, da je prišla zadeva že na veliki zvonac. Nasprotno, le najzanesljivejši višji kriminalni uradniki so poučeni o stvari. In merodajne oblasti delajo g vso silo na to, da so, če le mogoče, prepreči škandal, s čemur pa je zvita zločinska tolpa' tudi računala. Danes nihče več ne vpraša pri oddelku A newyorškega gfevnega poštnega urada za došla pisma. Onih par pošiljatev, ki še zdaj prihajajo, konfisclrajo, da jih bodo pozneje na pripraven način vporablll." "No, potem so pa lepo potegnili čti^aje javnega reda," sem se nasmejal. • , "Seveda, toda stvar ima le drugo plat," je nadaljeval Conhers resno. "Mislite na vsa one razočarane žene po vsej deželi, ki so žrtvovale svoji družabni bahavosti in političnemu stališču svojega moža ovoj gotov denar. Ce ne bodo molčale in čo 00 bo časopisje začelo zanimati za to zadevo, tedaj postanejo iz tega lahko taki diplomatlčnl zapletljaji, dg bo naš ubogi poslanik zadovoljen, če se bo mogel umakniti na kako obskurno mesto v Južni Ameriki, dokler vsa zadeva ne bo pozabljena." "Kako pa sta vendar izvedeli za vso zadevo?" ' "Poslanik sam ml je vse razodel. 2 njim pa sem se seznanil prod par leti v igralnicah v Monte Carlu. < Takrat sem bil še mlajši in sem se rad pobahal g svojimi detektivskimi zmožnostmi. Tudi njemu sem jih omenjal. Ker se ml je takoj na to posrečilo, pojasniti vzrok nekega tajlnstvengga samomora pri Igralni mizi ter mu na ta način doprinesti dokaz mojih zatrdil, si je kot »vneten mož mislil, da je dobro ohraniti si tako znanatvo. Zasledoval je torej z največjim zanimanjem več slučajev, ki sem jih srečno rešil, ter me prosil, ko je zasledil to lumparijo, za pomoč, kajti naj bo še tako dober diplomat — na tem polju preneha njegova umetnost.** (So nadaljnjo.) (Se nadaljuje.) Prispevek — najpripravnejši bi bil pač nov guiloširan petdolanski bankovec, oziroma poljubna višja vsota — naj so pošlje na naslov poslanika, poštni oddelek A New York City, kjer se bodo reševale vse nadaljne posameznosti sub-skripcije. Seznam vseh darovalcev in njih prispevkov se bo pozneje, v modro marokinasto usnje vezan, deponiral v Smithsonian Institutu. Priporočam se, kakor tudi moj soprog, ter belježim z najodllčnejšlm spoštovanjem .. .** Nato je sledil podpis poslanikove soproge z vsemi njenimi naslovi in atributi. Zdaj sem še enkrst natančno ogledal vabilo. Njegova krasna izvedba in velikost, ki je morala pač vsakogar navdajati z rešpektom, sta mogli pač v vsakem prejemniku vzbujati zapeljive predstave o oni sijsjni in imenitni družbi, ki se bo omenjenega dno zbrala pod kristalnimi lestenci poslanikove palače. "Vsako vabilo bo torej poprečno prineslo pet dolarjev," sem rekel nato Connersu. "Ce pa so razposlsll samo tristo ,. .** "Pa ... tristo!" se je smejal. "To vabilo Je eno izmed trideset tisoč vabil, ki so se od Mains do Texass poslali soprogram vseh Imenitnejših politikov" Zdsj sem še le počasi začel razumevati, kako pogumen je bil načrt. • "Vraga!" sem zaklical, pošteno lznenaden. "Od vseh premetenostih, ki si jih je kdaj izmislil kak lzumljiv zločinec v svojih možganih, je ta vendar najhujša.' Ce mislim, da bi Ml kdo tako nesramen ter poslal moji soprogi kaj ta-kegs, jsz bi tegs človeka ..** "Počasi, prijatelj, počasi," me je prekinil Conners, smejoč se; "naši gospodje pretkancl hočejo vendsr tudi živeti. In čeprav je ostudno vse to sleparstvo, kot tudi brutalno — kakor je bil marsikateri, ki sva ga oba spoznala — ga vsaj ne moreva označiti." "O, mnogo hujši je nego brutalen," sem vzkliknil. "Neizogiben škandal more kar najbolj Škodovati poslsnikovemu ugledu in zdravju njegove soproge. Razentcga pa se bo razburila vsa dežela, ki je bila na tako nezaslišan način potegnjena, In vi veste, kaj to pomeni. Protestni shodi na vseh koncih in krajih, požel J e-nje po vojni, polno maščevalnosti v vsakem zakotnem listu in druge podobne podrobnosti. Zadeva se je vendar takoj naznanila poštnemu oddelku?** „ "Seveda; toda ali si v resnici domišljujete, da tak pretkan navihanec ne bo upošteval te evdntualitete? Tukaj! Cttajte to-le pismo." S temi besedami mi je izročil drugo pismo, ki sem je hlastno prijeL Bilo je tudi spisano s pisalnim strojem na uradnem papirju poslaništva. Naslovljeno je bilo na polldjskega ravnatelje ln se je sledeče glasilo: "Spoštovani gospod! Moja vlada ml je naroČila, naj zberem .statistične podatke o nasadih gotovih sadnih vrst ln o klimatičnih pogojih, da ae dosežejo kolikor mogoče bogati pridelki. Vsled tega so se v različne države in ozemlja razposlale vprašalne pole, ki naj se vračajo posebni pisarni v New Yorku, kateri je poverjene ureditev materijala. Da ae poštni oddelek kolikor mogoče malo s to zadevo obremenjuje, smo najeli poštni predal, Iz katerega bodo jemali dotični uradniki došle pošiljatve. Vljudno Vas prosim, da ml dovolite vse ugodnosti. ki so v tsklh slučajih običajne. Prosim Vss, ds pošljete potrdilo o sprejemu tegs pisma tajništvu statističnega urada, 15 A Wall st., ter biljetim z odličnim apoštovanjem itd." Pismo je bilo podpisano s poslsnikovim imenom. THE NEW ENCYCLOPEDIA ( MACHINE SHOP PRACTICE OEORGE W. BARNWELL Institute of Technology v sagki ■pisal anaal prof ssor ns Six* Podlago za mehanično znanji morete dobiti s knjigo NEW CYCLOPEDIA OP MACHINE Si PRACTICE (v angleščini). Ta v« knjiga popisuje in v slikah pol temeljna dela mehanike. Razloži natanko, kar mora znati najb sdehanik; pojasnjuje vporsbo v« ga stroja, orodja in meril Pouči kako je treba vporabiti načrte (I prints) ter vam tudi daje mnofo čunskih tabel, da morete poq> svpje delo. Ne glede na to, ali šele početnlk, vam bo ta knjiga koristna in mnogo potrebna.—! slik in risb. 576 strani, trdo ve knjiga stane SAMO fl.lt.-M no plačamo mi Naročite pri D GARNI SLOVENIC PUBLISH COMPANY. 216 West 18th NEW YORK.—Zaloga ni vel Naročite to važno knjigo ie da "You'U U»4 M—It imeli» like gatoline. Trinerjcvo grenko vino m zopet prodaja v 18 unčnih steklenicah Prihajamo pred vas z veselo novico: Trinerjcvo grenko vino, zanesljiva zmes za želodec in milo odvajalno sredstvo, se je povrnilo v svoji originalni 18 unčni steklenici, kar veliko pomeni v teh časih ko so cene vsem stvarem zvišane. Trinerjevo grenko vino vživa svojo popolno zaupanje med tisoče družinami in sedaj, ko mu je pridjana ie nova primes Vitamin B-l, je veliko bolj efektivno in izboljšano za vaš apetit in za (prebavo. Vsak boljši lekarnar ima na prodaj Trinerjevo grenko vino z Vitaminom B-l. Ako ga ne morete dobiti v vaši soseščini, tedaj pošljite $1.25 ali $6.50 na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chica-go, IU., in dobili bodete eno ali pa šest steklenic Trinerjevega grenkega vina z Vitaminom B-l poštnine prosto. * —(Adv.) Preden smo prišli do vznožja gore, smo morali napraviti le trnjevo pot skozi džunglo. Drevje je bilo tako gooto, da smo bili primorani nekoliko časa bresti po strugi potoka, v katerem je bila voda nenavadno hladna. Ve-jeVje drevja je segalo Čez potok in nam zakrivalo nebo. Nikamor nismo videli v tej mračni gozdni svetlobi. Končno $mo bili pod goro. Tam so rastle po nekaterih krajih velike skupine drevesom podobne praproti in divjih banan, kakor bi jih kdo nalašč nasadil v toliki množini. Tukaj smo naleteli na prve človeške sledove, ki pa so se v gozdu zopet izgubili. Muh Sd so bržkone hodili semkgj po sadje in po banana ko listje. Korak za korakom smo plezali po strmem pobočju« Le tu in tam smo se ustavili in pokrepČa-li z divjim sadjem, kolikor smo ga pač dobili. Po daljšem plezanju smo priiU n g jwmgj vidno pot, po kateri smo zavili, t Malo pod vrhom se je razprostirala večja planota, obrobljena zadaj z visokimi pečinami Tukaj nas je najprej pozdravila jata črnih srednjevelikih psov. Videlo se je, da so bili pazljivi čuvarji Ob skalnatem ozadju je stala skupina kolib, pred njimi pa se je pomenkovalo nekaj možakov, ki so nas precej nezaupljivo gledali Med njimi je bil sivolas starec, njih starešina. Žensk in otrok ni bilo videti. Ta- rnalo laotgko naselbino Ban Cum, smo izvedeli, da živi, v teh gorah divje človeško pleme Muh Sd, o katerem sem že prej nekaj slišal. Moja želja, da bi videl te redke člane človeškega rodu, je bila tako velika, da sem v naslednji naselbini Ban Ton Ke najel moža, ki se jg imenoval Si in ki je po&nal pot do bivališč teh ljudi ter se znal z njijni tudi »govoriti. On in -štirje iz moje caravane so bili mbje spremstvo. Drugi dan na vse zgodaj smo odrinili Karavana je zato ta dan počivala. Hodili smo nekaj časa po slabo izhpjeni poti, potem pa srise prišli v velik bambusov gozd. 'Prepodili smo več gozdnih petelinov, ki se kaj radi zadržujejo v bambusu. Ta jim nudi obilo prehrane posebno tedaj, kadar se osiplje bambusovo zrnje, ki jo podobno pšenici, le da je za polovico manjše. Zmleto zrnje daje okusno moko in ga domačini n4i nabirajo. Ko smo prišli iz gozda, se nam ; e odprla planjava, obrasla s pol-irugi meter visoko travo in redkim drevjem. Potovali smo mimo velikega jezera, ki je bilo skoraj popolnoma preraslo z rastlinami. Večkrst smo križali izhojena pota jelenov, divjih svinj, divje feovedi, bivolov in druge veliko» in majhne divjačine. Si nam je pripovedoval, da živi ob pobočju gore Doj Cang rinoceros, Id pride včasl tudi do tega jezera. TISKARNA S.N.P.L v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnict, časnike, knjige, koledarje, letake itd. i slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češka* angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPX DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI s \ ... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskin* .... Cene smerne, unij »ko delo prvo m* Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chlcago, Illinois TEL. H0CKWELL 4004 ros. Prihitela je s visokega pe-fevja in-letela nizko, da jo je ahko doaegel moj strel. Bils je težka do 7 kg, njen z rogom okro-ženi kljun pa je meril celih 28 cm. V vlažni zemlji ob potoku ao ae poznali sledovi jelenov, divje govedi, opic, pa tudi tlgro-ve in medvedje šape so ae dobro razločile. Nad kraji, kjer je soln-ce obeevalo vlažno zemljo, se je lzpreletavalo stotero večjih in manjših lepo pisanih metuljev. Ob robu gollčave sem videl drevesa vsa obrasla s dišečo orhidejo fa mul (modro nebo). Ta orhideja ima lep višnjev cvet, velik kakor razprostrla roka. ki ae ti zdi podobna metulju s razprostrtimi krili. Ta vrsta orhidej je poeebnoat laotaklh gozdov. Po akalovju je truma opic pred našimi očmi uganjala svoje burke in orgije V bližino jim ni bilo mogoče priti, s sa prlro-doalovca j« bil to zanimiv prizor tudi is daljave Noč je bila lepa, moštvo je zakurilo kar trt ognje okrt»g lato-rtšča Idilična )e bila »lika. ko ao na videz divji moije sedeli okrog ognja m Je ognjena svetloba obarvala njih obreae. Pripovedovali ao al najrazličnejše pripovedke o gozdnih demonih, o gorskih zakladih, o razbojnikih ln o različnih doživljajih. Zapeli ao svoje laotske ln druge popevke, potem pa je Laot Is mojega ožjega apremstva vzel svojo bambusovo piščalko ln za-piakal nsnjo najrazličnejše melodije. Zato je moštvo bdelo pozno v noč; nazadnje je le spanec premagal veselo družbo; polegli so kraj ognja ln zaapali Ponoči je bedela samo straža, ki je kurila ogenj. Začel ae je oglašati tiger; njegovo rjovenje se je slišalo s raznih stran. Prav gotovo je zver od daleč prežela na našo karavano, a v bližino se zaradi ognja ni upala t* ob jutranjem svitu smo slišali pope vanje lanijev, dani ao neine opice (hylobatee), velike kakor trileten otrok, s črno reaasto dlako in s belim starlka-vim licem, pa brez repe. V nekaterih krajih Imajo te prav gibčne živali belo dlako ln črno lice. V svojem vedenju spominjajo na kosmatega dlvjegs moža, o katerem ao razširjene med Laoti razne pravljice. Ob zahodni štreni ae je vzpenjalo kakih 1200 metrov vleoko gorsko pobočje, izmed katerega )»• molel najvišji vrh tega pogorja Doj Cang. Ko smo prišli v belega slona Došlvllall ln vtisi a pohodov po notranloatl Zspadne ladlle Ing. Ferdo Lupše (Nadaljevanje.) Po skalnatem gorskem hrbtu smo doapell do lepe gollčave, kjer smo prenočevali. Pod velikanskim, morda 30 metrov vlao-kim dengovim drevesom amo si naredili šatortšča. Drevje te vrste imenuje laotaka pravljica fai p« (gozdni plamen), ker Ima veliko živo rdeče cvetje, ki je tako gosto, da drevesno selen je skoraj čisto zakrije. Ni čuda, če človeška fantazija to cvetje primerja s plapolajočim ognjem. N» vzhodni strani ob robu gollčave se je dvigala razdrapena ln strma pečina morda dve ato metrov visoko. Na naaprotn strani is torišča je izviral gorski potok s čisto, hladno ln okusno vodo Paia po gollčavi je bila imenitna Lepšega prostora za ia torišče bi si ne mogel misliti Niemo se še prav utaborili, ko je nad nami prijadrale s glasnim šumom velika ptica rtooce- it Do se Vam bo mogoče čim bolje prilagoditi aporednosti vojnega iivljenja. bi VI in vsak član Vale družine moral imeti hrano, ki daje pravo količino potrebnih vitaminov, protonov in minerellj Vašemu zdravju. Za deaego tega. in to po najbolj cenenem načinu, se nudi ne poslugo Peoples Gas Nutri-tlon Center. Jedilni načrti ao alakka napravljeni Dijetttni izvedenci Peoples Gas Nutrition Cegitra Vam radevolje pomagajo vrediti Vale načrte aa pripravljanje okuJhe. be-lanctrenc hrdne , . . jedila, ki ao v primeri atandarda prtpoaotanega sa vojni čas Ameriki od U. a vlade. Kakortookoll Je Vale vprašanje v aadevi prave hrene, smo mi tu, da Vam preskrbimo pravi odgovor! Zapomnite si, u poslugs Je brecplačna Ugodni prostori psoples Gaa Nutrition središča se nahajajo na 122 South Michigan Avenue . . . 4S5« West Irving Park Road ... 840 West 63rd Street. Chicago, Ul. lOglasite se lahko vssk dan v tednu od pondeljka do petka, od 10 ure ftutraOdo « popoldne Obtičite naa kmalu