Listek.                                                            55
LISTEK.
Gg. naročnikom in sotrudnikom »Ljubljanskega Zvona.*:. Obili uradni posli, katere mi nalaga dvojna moja služba, profesorska in nadzorniška, pomnožili so se zadnje čase tako, da sem le stežka poleg njih oskrboval upravništvo in uredništvo »Ljubljanskega Zvona.« Pretekla štiri leta sem list uredoval samo v poznih ponočnih urah in večkrat niti na najnujnejša pisma gg. sotrudnikov nisem odgovarjal, ker odgovarjati res nisem utegnil. To pa je moralo sčasoma škodovati listu ter ga zavirati v njegovem razvoji. Da bi se zatorej nekoliko razbremenil, oddal sem upravo »Ljubljanskega Zvona« »Narodni Tiskarni«, tiskovne korekture in nekoliko uredniškega posla sta prevzela gospod Jožef Cimperman in g. Anton Funtek; izdavatelj lista bode odslej g. Janko Kersnik, odgovorni urednik pa g. dr. Ivan Tavčar. Mislim, da bodo te potrebne izpremembe koristile »Ljubljanskemu Zvonu«, in da bode tudi meni samemu moči odslej več pisati za list, nego mi je bilo doslej. Vse gg. sotrudnike, kateri so zvečine osebni moji znanci in prijatelji, pa prijazno prosim, da tudi v prihodnje ohranijo »Ljubljanskemu Zvonu«   dozdanjo  svojo blagonaklonjenost
V Ljubljani,   dne* 29. grudna   1890.
Fr. Leveč.
»Matica Slovenska« je za leto 1890. razposlala nastopne društvene knjige: 1. „Letopis", uredil prof. Ant. Bartei; 2. ,,Valentina Vodnika izbrane spise", uredil ravnatelj Fr, Wiesthaler in 3. ,,Dušesl o vje" drugi del, spisal dr. Fr. Lampe. Novi društveniki so dobili namesto ,,Dušeslovja" Križmanovo slovnico jezika italijanskega. — V ,,Letopisu" čitamo najprej korenito zgodovinsko razpravo o Andreji Turjaškem, katero je spisal prof. /. Steklasa; v drugem zanimivem članku nam J. Navratil pripoveduje o slovenskih ndrodnih vražah in praznih verah, primerjuje' jih vražam in praznim veram slovanskim in neslovanskim; tretji sestavek iz veščega peresa prof. S. Rutarja poroča o prazgodovinskih in rimskih razkopavanjih leta 1887.; potem priobčuje prof. yos. Apih lep prinesek k zgodovini kranjski o deželnih stanovih od leta 1818. do leta 1847.; za njim razpravlja znani jezikoslovec V. Oblak v strogo znanstvenem (letos še ne dovršenem) članku ,,Doneski k historični slovenski dialektologiji" Skalarjev rokopis z leta 1693.; I. Tomšič objavlja bibliografijo slovensko od dne" 1. prosinca leta 1889. do dn^ 1. prosinca leta 1890., in končno beremo ,,Matičinega" tajnika E. Laha skrbno in vestno sestavljeni letopis, obsezajoč poročilo o odborovem delovanji od dne" I. vinotoka leta 1889. do dne- 30. kimovca leta 1890., računsko poročilo, poročilo o društveni knjižnici, upravništvo ,,Matice Slovenske" za leto 1890., imenik udov ,,Matice Slovenske" leta 1890., umrše ustanovnike zadnje dobe, društva, ki z ,,Matico" zamenjujejo knjige, in končno društveno književno zalogo.  —
Drugo knjigo, obsezajočo Valentina Vodnika izbrane spise, lehko po vsi pravici imenujemo živo in pristno sliko Vodnika prozaika. Vsekakor pripada ta knjiga najlepšim in najzanimivejšim delom, kar jih je sploh doslej izdala „Matica Slovenska". Narod naš dobro poznd Vodnika pesnika, ali prozaiške spise njegove je poznal dosihdob le malokdo. Tem topleje torej zahvaljamo g. ravnatelja Wiesthalerja, da je na poziv odborov iz Vod-/          nikovih knjig  posnel in vestno uredil vse „dne spise v celotnem ali okrajšanem obsegu,
kateri zbog svoje vsebine ali oblike še dandanes niso{ izgubili svoje zanimljivosti" in poleg tega priobčil vso rokopisno ostalino Vodnikovo, razven treh ,,mrtvaških pogovorov" Lukijauovih. Veliko zgodovinsko-književno ceno ima ta knjiga zlasti zatd, ker nam kaže Vodnikovo pisavo popolnoma neizpremenjeno, ker torej posnemljemo iz nje', kakšen