Mlada ljubezen.
Zložil E. Gangl.
Kot pater v celico zaprt
Premišljal sem življenje, smrt,
Da bi posvetno zabil žitje,
V molitve sem zatapljal bitje .
A Bog sam ve, kdaj in kako
Dospela v dom je moj lahno,
Ljubezen dušo je objela
In glavo in srce mi vzela.     4
'Jl^ožna lica, bele prsi !
In ponosni, vitki stas — \
Takšno sem si želel ljubo,i
Takšno ljubo imam jaz.
Nje srce razplamenela
Večne je ljubezni moč,
Kakor vroč je solnčni žarek.
Njen pogled tako je vroč.
Kakor v snu v objemu sladkem
Jaz s poljubi pijem strup.
Pekel, vica in nebesa
Njenih usten je poljub !
Mlada ljubezen.
Zložil E. Gangl.
Sladka ti igračica,
Ti si kakor inačica.
Ki ji krempeljci so skriti,
V mehko šapico zaviti.
Ljuba moja mačica,
Tvoja mehka tačica
Meni temno lice boža,
Da na njem vzcvete mi roža.
Kruta moja mačica.
Jezno včasih tačica
Kazen mi zažuga strogo —
O, gorje, srce ubogo !
Rokč dam v boke
In krivec za trak . . .
Dej, dekle : kje je
Se tak junak?«
»Naj pride deset jih.
In vse na mah
Premagam srčno,
Pomečem jih v prah!«
»»Kaj vendar se bahaš,
Ti ljubeč moj.
Kaj kličeš jih toliko
K sebi na boj ?
»»Glej, moj te pogled
Sam ukroti.
In moj ti poljubec
Vso moč zdrobi!««
348 E. Gangl : Mlađa ljubezen.
Mlada ljubezen.
Zložil E. Gangl.
JPrekrasna si, ljubica ti.
In čarobne tvoje oči!
Iz njih kot iz jasnega strela
V srce me je smrtno zadela.
»Zadela srce je tako.
Da mi je sladko in hudo :
Oči teh ne zabim nikoli —
Umrl bi od sreče in boli. . .«
»»Ah, takrat brezkončno gorje
Rodile bi meni solze,
Od njih bi oči zatemnele.
Ugasnile žarne jim strele.
»»In kdo bi me ljubil potem?
Brez tebe si zmotra ne vem :
Upala bi rožna mi lica,
Ostala bi — stara devica.««
E. Gangl: Mlada ljubezen.
373 i
Mlada ljubezen.
Zložil E. Gangl.
Kaj mi praviš, ljubka moja !
Mamka tvoja se jeze,
Ker je vase zaklenilo
Drobno tvoje me srce.
In poslali bodo po-me
In prosili me lepo :
»Hčerko mi, gospod, rešite,
Svetlih kron Vam plačam sto!<
Misel se mi je zbudila.
Zbudil up se mi je ta :
Preslepila bova mamko.
Saj so dobrega srca.
In z obrazom bodem resnim
Sklonil k posteljci se jaz
In objel bom tebe gorko
In poljubil ti obraz.
Lezi v posteljco in toži:
> Ljuba mati, bleda smrt
Stopa k meni, da ponese
Hčerko si na božji vrt.
Ti pa bodeš zdrava vstala,
Jaz bom mamki del tako :
>Dajte krono mi življenja.
Dajte mi v plačilo — njo!»
>]Sri zdravila tej bolezni . . .
Rešil bi me morda — on !
Pride naj, prej ko zapoje
Žalostno mrtvaški zvon . . .«
In odprli bodo mati
Prošnji moji vid in sluh :
»Blagoslovi vajin zakon
Oče, Sin in sveti Duh !<
Mlada ljubezen.
Zložil E. Gangl.
8.
Sanjalo se mi je' nocoj,
Da si kraljična bila —
Prekrasna in premila.
Jaz bil sem suženj tvoj.
A oče tvoj, kralj strog in trd,
Zaznal je to ljubezen.
Dejal je nama jezen:
»Ljubav to moj končal bo srd!«
Ob tebi sem na gradu žil.. .
Ljubila si me verno,
Ljubezen neizmerno
Zate sem jaz gojil.
Od tebe so ločili me.
In v samostan so te zaprli.
Vse upe nama so podrli —
Na smrt so obsodili me.
In ko položil sem glavo.
Slast čutil sreče sem bogate.
Občutil sem, kako je zate
L^mreti, ljubica, sladko . . .
A skrivaj...
vest!... Morda... lim, hm,« so rekli,
Jaz pa se zavzela sem:
— Da me vara ? — on : — Nikoli ! —
A skrivaj verjela sem ...
A skrivaj bolest neskončna
Srce mi zalila je,
A skrivaj za solzo solza
Lice mi močila je . . .
In otroško sklepam roki
V noči pred Porodico :
Čuvaj ljubca, čuvaj mene,
Vteši me sirotico !
Vida.
4201
E. Gangl : Mlada ljubezen.
Mlada ljubezen.
Zložil E. Gangl.
In drugič sem sanjal tako :
Kaj vem, kdo je naju zaklel —
Ti bila si morska roža,
Jaz bil sem golobec bel.
Šumelo je pesem grozno
Ob nama zeleno morje,
A v sreči nisva umela
Prestrašne pesmi te.
Ob tebi sem letal jaz i
In vonje pil sem tvoje,
V bran solnčnim pekočim pramenom j
Razvil sem peruti svoje. ;
Ob morju je hodil lovec.
Pomeril je s puško name,
Končati je hotA življenje
Iz strasti, iz zlobe mi same.
Iz vročega srčka mi
Kipela je pesemca mehko.
Ob njenih si glaskih se
Zibala kot v plesu lehko .. .
In ko se izprožil je strel.
Zadel me je smrtno v srce,
Prestrelil je mojo rožo —
Oba je zakrilo morje . . .
E. Gangl: Mlada ljubezen. — Milan Sanjar: Hudi grad.
421'
i. i si dekle moje,
Zvezdica prelepa.
Žarek teh očesec
Dušo mi oklepa.
Dušo mi oklepa
Plamen njih prevroči,
V srce sem zatvoril
Tvoj obraz cvetoči.
Tvoj obraz cvetoči,
Drago dekle, to je
Moj edini zaklad.
Vse bogastvo moje.
Vse bogastvo moje
Ti si mi mladenka,
Sladka moja kupa.
Kupa moja grenka.
Kupa moja grenka
Takrat bo izpita.
Kadar tvoja luč bo
V črno noč zakrita.
V črno noč zakrita
Ti ne smeš umreti.
Ti na dušo meni.
Zvezda moja, sveti !