^i>|- - ■y- loosjm Ri$k/i Domov NO. 57 AM€RICAN IN SPIRIT PORQCft IN LANGUAGC OHM National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 22, 1967 SLOVCNIAN MORNING N€WSPaP6& STEV. LXV — VOL. LXV (aslro križal račune latinskim diplomatom Rdeči kubanski diktator je zadnje dni ponovno udaril po Moskvi, ki da ne nod-pira revolucionarnega boja v Latinski Ameriki. HAVANA, Kuba. — Zadnje tedne je Castro parkrat kar moč-no udrihnil po Moskvi. Očital je Ruskim tovarišem, da jim je več 2a dobre kupčije s kapitalisti Latinske Amerike kot pa za gverilce in revolucije. Moskva se pa za Castrove pritožbe ni dosti zmenila, skuša še naprej trgovati z Latinsko Ameriko, r,aj bo Castru prav ali ne. V Kremlju so namreč dobri raču-ftarji. Na skušnjo v kubanski krizi še niso pozabili, dominikanska kriza jim je pa jasno povedala, da Amerika ne bo nikoli dopustila, da bi se v Latinski Ameriki vgnezdil komunistični režim te ali one vrste. Nočem u torej noreti s Castrom podpirati gverilska gibanja, ki so že naprej obsojena na po-raz? To dobro vedo tudi komunistične stranke v Latinski A-nieriki. Se otepajo stikov z gve-Hlci, ker vedo, da jim gverilski •Podvigi samo škodujejo pri njihovem podtalnem delu.' Naša zunanja politika je zato lahko zadovoljna s sedanjim stanjem komunistične agitacije na jugu od nas. Lastro je pa nehote napravil našim diplomatom še drugo vedro uslugo. Pred vrati je sestanek na vrhovih v Punta del sle, kamor bo šel tudi predsednik Johnson. Kot je že navada, °do takrat navalili latinski dr-^fivniki nanj s prošnjami za podpore. Med razlogi za prošnje se stalno nahaja tudi “strah pred omunizmom”. “če ne bo ameriške podpore, bo pa latinski svet v nevarnosti, da ga spodkoplje rdeča podtalna napadalnost.” Letos pa tega razloga ne bo. o nson bo namreč lahko poka-a s prstom na Castra in nje-0Vg iožbe, kako malo Moskva Podpira komunistična gibanja v Oti n s ki Ameriki. Čisto nekaj a ega manj bo pa Johnsonu donoagal tudi kitajski tovariš ^’di ia je poskrbel, da ^eea Kitajska ne predstavlja ^ onutno za nikogar nobene ne-arnosti, torej tudi ne za Latin- "k° Ameriko. p ------------ rancoske čete streljale na demonstrante v Džibutiju biki BUTI' Fr‘ Som- ~ Pripad-V r'^odvignosti so organizirali ^ijek v protest proti So 'Vobodnemu” ljudskemu gla-sta d JU V Somalijskem delu mete „ ^^oootracije. Francoske če- ^grerm-i^1'*316 S strojnicami na klopntlke in jih končno z o-Hdo 1 V°20Vi ra2gnale. Vsaj omonstrantov je bilo mrtvih. be JJC0Ska uPrava Je zelo sla-Lanor, ’i6 gevori o možnosti kljuk !kega odhoda iz Somalije, Vaja emu’ da je to s 3:2 glaso-Francbo okrariitev povezave s ^ ranensk Novi grobovi Anton Vehovec V ponedeljek je umrl v Euclid Glenville bolnici 73 let stari bivši mestni odbornik 32. varde Clevelanda Anton Vehovec. Do upokojitve 1. 1955 je bil zaposlen kot strojnik v delavnicah N.Y.C. v Collimvoodu. Živel je na 19101 Kewanee Ave. Žena Antoinette, roj. Stuber, mu je umrla 1. 1948. Zapustil je sinova Raymonda in Richarda, hčer Lucillo J., 8 vnukov in vnukinj, 2 pravnuka, 2 sestri in brata. Pogreb bo iz Brickmanovega pogreb, zavoda na 21900 Euclid Ave. v cerkev Marije Pomočnice jutri, v'četrtek ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Rose Sedmak Včeraj je umrla v Euclid Glenville bolnici 71 let stara Rose Sedmak s 14548 G.A.R. Highway in Hambden pri Char-donu, Ohio, roj. Marolt v Delnicah-v Jugoslaviji, od koder je prišla 1. 1912, vdova po 1. 1959 umrlem možu Vinku, mati pok. Adeline Kordick, Venus Sedmak (Hambden) in Vinca Sedmak, lastnika Taylor Pontiac and GMC Truck Co., v Genevi, 6-krat stara mati, 2-krat pramati, sestra pok. Charlesa Marolta, pok. Steva Marolta, pok. Anne Radasovich, pok. Sylvie Marolt in Krunislave Thomas. Pogreb bo v petek ob 10.30 dopoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Knolhvood pokopališče. Julius Simčič Danes je umrl v Woman’s Ijol-nici 75 let stari Julius Simčič s 16206 Grove wood Ave. Pogreb oo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri. bitet^° oblačn0' postopna ?jas-leni *n. Urnejše. Najvišja n'Peratura 40, Nemci se odmikalo od Združenih držav k SZ število zagovornikov tesnih vezi z ZDA se je od 1. 1965 znižalo od 58 no 47%. število podpornikov sodelovanja s Sovjetsko zvezo pa pora«tlo v zadnjih 4 letih od 27 na 41%. BONN, Z. Nem. — Povpraševale! javnega mnenja v Zahodni Nemčiji so pri zadnjem povpraševanju zahodnonemške javnosti dognali, da se zavzema za tesnejše zveze z ZDA le še 47% Nemcev, med tem ko se jih je še v letu 1965 58G. Za sodelovanje s Sovjetsko zvezo se je izjavilo 41% povprašanih v primeri z le 27% pred 4 leti. Sprememba razpoloženja Zahodnih Nemcev je brez dvoma v zvezi z novo vlado Kiesinger-Brandt, ki se je odmaknila od Združenih držav v korist Francije in ki skuša odpreti vrata v vzhodno, komunistično Evropo, kar je prejšnja vlada odklanjala. Tako Adenauer kot Erhard sta bila prepričana, da je treba biti vztrajen in trd v zahtevi po zedinjenju Nemčije. Zedinjenje naj bi bilo pot v ureditev odnosov v Evropi. Nova zahodno-nemška vlada je prišla do prepričanja, da bo zedinjenje verjetno šele sad izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom ter pomiritve Evrope. Vlada krščanskih demokratov in socialistov v Bonnu se čuti veliko trdnejšo napram Ameriki in Veliki Britaniji, ker čuti o-poro v Franciji in se zaveda, da so oči Sovjetske zveze zaradi kitajske nevarnosti obrnjene proti vzhodu in ne proti Evropi. Ta se zato na splošno čuti varnejšo in brezskrbno. j Zločinstvo najhitrejše narašča v malih mestih in predmestjih WASHINGTON, D.C. — FBI e objavila poročilo o porastu dočinstva v Združenih državah '.ekom preteklega leta. Iz tega ooročila sledi, da je število zločinov sorazmerno najbolj po-'astlo v malih mestih izpod '00.000 prebivalcev (14%) in v predmestjih (13/7) metropol z ni! i j oni prebivalcev. V mestih z pad 100,000 prebivalci je število : 1 o č i n o v poraslo sorazmerno nanj (10%). Glavni zločini: umor, težke te-'esne poškodbe, posilstva so po--astli za okroglo 10% povprečno Posebno je viden porast števila po vsej deželi, ropi pa za 14%. mladostnih zločincev vseh vrst. Ho Či Minh bi rad vzdržal do volitev 1968 WASHINGTON, D.C. — Ameriški strokovnjaki za Vietnam trdijo, da je Ho Či Minh, vodnik Severnega Vietnama, prepričan, da bo lahko dosegel za komuniste ugodno premirje, če le vzdrži v boju do časa ameriških predsedniških volitev jeseni leta 1968. taolski gssieral na četu gverilskega boja SAIGON, J. Viet. — Tekom obsežnega vojaškega nastopa Junction City v znani coni C se- i verozahodno od Saigona so ame-riške vojaške sile zasegle vrsto iilmov in fotografij, ki jasno kažejo, da je vrhovni poveljnik “narodno-osvobodilnega boja” v Južnem Vietnamu hanojski general Nguyen Chi Thanh, poleg gen. Giapa najpomembnejši vojaški vodnik Severnega Vietnama in član politbiroja Komunistične partije Severnega Vietnama. Ameriški opazovalci razmer so bili že dolgo prepričani, da vodi celotno vojaško akcijo v Južnem Vietnamu Hanoi, niso pa imeli za to mnenje doslej trdnih dokazov. Pri omenjeni vojaški akciji, ko so čistili področje cone C, kjer naj bi bil glavni stan rdečih za ves Južni Vietnam, so take dokaze sedaj dobili. Dobili so kup raznega gradiva, ki ga je pa treba še proučiti. —o- Tudi gumarski delavci zahtevajo mesečno plačo WASHINGTON, D.C. — Naše štiri največje tovarne, ki predelujejo gumi j, zaposlujejo 73,000 delavcev, ki so vsi včlanjeni v Uniji združenih gumarskih delavcev. Te dni je unija začela mezdna pogajanja. Poleg običajnih, zahtev po višjih plačah in obrobnih koristih hoče letos unija uveljaviti še načelo mesečnih plač. To zahtevo ponavlja že nekaj let. toda letos pa upa na zmago. Upanje ji daje unija avtomobilskih delavcev, ki je postavila isto zahtevo. Iz previdnosti pa zahteva unija tudi dodatne brezposelne podpore, ki naj znašajo do 95% rednih prejemkov. Tako visoke brezposelne podpore pa naj trajajo samo prvo leto brezposelnosti. Tovarne še niso odgovorile rta unijske zahteve. Vesoljski napori vredni svojega denarja WASHINGTON, D.C. — Ve- FINANČNI ODBOR SENATA JE ODOBRIL 7% ODPISA Senatni finančni odbor je oo dveh dneh razprave odklonil dopolnilo Predstavniškega doma k vladnemu predlogu p obnovi pravice do 7-odstotnega davčnega odpisa za nove investicije in ga poslal plenumu v odobritev v prvotni obliki. WASHINGTON, D.C. —Pred- j lišča rešiti konferenca zastopni-stavniški dom je vladni predlog kov obeh domov, predno bo za-o ponovni uvedbi pravice do 7-! konski predlog dobil končno o-odstotnega odpisa novih vlog v dobritev. podjetja spremenil in odobril v obliki, ki sega delno nazaj preko 10. marca letos. Naročila novih investicij, ki so bila naročena sicer pred 10. marcem letos, pa do tega datuma še niso bila izpolnjena, naj bi bila po sklepu Doma vključena v pravico odpisa. Senatorji, ko so začeli obravnavati predlog, odobren v Domu, so trdili, da je ta v tej obliki nepravičen, zato bi radi enostavno preklic pravice od lanskega oktobra razveljavili in dali podjetjem pravico, da pri davkih odpišejo lahko vse nove vloge tudi v času, ko je bil preklic v veljavi. Taka rešitev ne gre v račun vladi, zato je zakladni tajnik, ki je vladni predlog zagovarjal, dejal senatorjem, naj se drže vladnega predloga, ki določa jasno in nepristransko, naj velja pravica do odpisa le za stroje in naprave, ki niso bili naročeni pred 10. marcem letos. Razprava o tem je bila zadnja dva dni v senatnem finančnem odboru. Finančni odbor Senata je z 11:3 glasovom sinoči odobril vladni predlog. Podjetja bodo dobila pravico do 7-odstotnega davčnega odpisa le za stroje, naprave in zgradbe odrejene ali naročene po 10. marcu 1967. Letos bo ta odpis omejen na 25% celotne davčne vsote podjetja, kasneje pa bo ta vsota zvišana na 50% . V kolikor bo predlog v sedanji obliki sprejet v Senatu in končno odobren, bo stal zvezno blagajno predvidoma $1.085 bilijona, med tem ko bi jo stal v Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Včeraj zjutraj je od 3,000 do 5,000 rdečih napadlo ameriško topniško enoto in njo varujoči pehotni četi kakih 70 milj severoza-hrtlno od Saigona. Rdeči so divje napadali, ker so se hoteli za vsako ceno polastiti 18 ameriških topov. Svoj napad so ustaviti šele po 6 urah, ko je prišel napadenim na pomoč Iz Clevelanda in okolice Brivnica zaprta— John Petrič, lastnik Petrie’s Barber Shop. 783 E. 185 St. spo-oča svojim odjemalcem, da bo njegova brivnica na Veliki pe-vCk ves dan zaprta, pač pa bo odprta danes, jutri in v soboto ves dan. Za praznike v Cleveland— Capt. John A. Petrič je prišel z družino iz Fort Rucker, Alabama, v Cleveland k svojim staršem Mr. in Mrs. John Petrič, 451 E. 156 St. praznovat velikonočne praznike. Kdor bi ga želel obiskati, ali z njim govoriti, naj pokliče telefonsko številko IV 1-3762. V Clevelandu ostane do torka po Veliki noči. Žalostna vest— G. Frank Shiffrer. 23846 Greenwood Rd., je dobil sporočilo, da mu je 17. marca na domu v Polhovem gradcu, št. 35, umrla sestra Marija Šifrer, stara 83 let. Za pokojno žalujeta v Dopisujte! Sporočajte novice fo svojega kraja! soljski strokovnjaki trdijo, da obliki, kot jo je odobril Pred-napori za prodiranje v vesolje stavniški dom, $1.86 bilijona, ne prinašajo samo veliko novih Razprava o v finančnem odbo- znanstvenih dognanj in tehnoloških rešitev, ampak so izredno važni tudi za nadziranje vojaških naporov morebitnih nasprotnikov Združenih držav. ru odobrenem predlogu se bo začela v senatnem plenumu 3. aprila. Ce bo Senat sprejel vladin predlog, bo morala različna sta- Po Guamu so ostale stare želje in stare skrbi WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je porabil 36 ur za vožnjo in le 32 ur za bivanje na otoku Guamu, da bi dosegel postavljeni cilj: osebne razgovore s svojimi sodelavci, kar jih je v Vietnamu, z vietnamskimi politiki in uvajanje v posle novih naših vodilnih ljudi v Saigpnu. Tako je sestavil program, zvedel pa obenem, da niso vsi zadovoljni z njim. Nekaterim se je zdel sestanek na otoku Guam preveč podoben sestanku v Honolulu. Ali naj javnost pričakuje od sestanka ravno tako malo rezultatov kot od tistega v Honolulu? V Saigonu so bili Amerikanci proti temu, da bi bil na Guam povabljen predsednik saigonske vlade Ky. Tisti, ki poznajo Kyja, vedo, da bi mu taka čast utegnila stopiti v glavo, kar bj naravno rodilo zavist pri ostalih vietnamskih generalih. Ker bi Ky rad kandidiral za pred- sednika republike, bi seveda zgubil “civilni značaj” prihodnjega vietnamskega režima veliko na svoji vrednosti. Civilne vlade pod vodstvom generalov praviloma nikoli ne dosežejo svojih ciljev. Sestanek na otoku Guamu tudi ni mogel spremeniti nalog in ciljev naše politike v Južnem Vietnamu, še zmeraj vidi Amerika pred seboj potrebo po pacifikaciji Južnega Vietnama, po stabilni vladi v Saigonu in po uničenju partizanskega terorja. Dokler ti cilji niso doseženi, je težko govoriti o tem, da naj si južno-vietnamski narod sam na svobodnih volitvah kroji svojo u-sodo. V Saigonu bo našo politiko prevzelo novo moštvo, ki mu bo stal na čelu poslanik Bunker, ob strani bo imel za sodelavca Lockeja in Komerja. V diplomatskih krogih so to zpana imena, ki jih spremlja ugled. Da so osebno dorasli nalogam, ki jih čakajo, o tem nihče ne dvomi. Odprto je pa vprašanje, koliko pomoči in sodelovanja bodo dobili na domači saigonski strani. Brez tega in takega sodelovanja si bodo pa ravno tako polomili zobe kot njihovi predniki. Takrat bo prišlo na površje vprašanje, ali je Ueba menjati ljudi ali ne morda tudi sistema samega? Skoda, da ni bilo vprašanje postavljeno že lansko jesen. Ostane torej le še vprašanje vojskovanja. Tudi tu so že davno napovedane nekatere s p r 6 m e mt>6 ^ vrstah. Ali bo pa s temi spremembami zvezana tudi nova taktika? Nekateri predsednikovi kritiki, kot sta na primer senatorja Fulbright in Mans- kar naprej njihovemu stališču bi pa bilo nevarno. Ni namreč izključeno, da bodo vojaške akcije vietnamskih komunistov naravnost prisilile naše vojaško vodstvo na intenziviranje vojskovanja. Tako je sestanek na otoku Guam dal le redke odgovore na vprašanja, ki nas zanimajo vsa, da pa je na drugi strani postavil nove probleme. Kot je že navada, bodo prva uradna poročila povedala malo, zato bodo tudi prvi komentarji zelo ohlapni. Počasi bo že prišlo na dan, kaj je bilo tam sklenjeno, Upajmo, da ne tako malo kot lani v Honolulu. Takrat se je zgodilo, da je bil sestanek že pozabljen še predno se je Johnson vrnil domov. Ker sedaj nismo v volivni dobi, Johnson lahko brez skriva- ameriški motorizirani bata-, Clevelandu tudi sestra g. Tere-Ijon. Na bojišču so našteli 35iti zija Zdešar, 1020 E. 66 PJ., in mrtvih rdečih borcev, kakih svak g. Matevž Založnik, v Slo-100 pa naj bi jih njihovi lova- veni ji pa tudi več sorodnikov, riši odnesli s seboj. To je bil Zadušnica— deslej najuspešnejši spopad Jutri ob 8.30 bo v cerkvi Maža ameriško 4. pehotno divi- rije Vnebovzete sv. maša za zijo z rdečimi v Južnem Viet- pok. Johna Crčka ob 7. obletnici uamu. , smrti. \VASiliNGTON, D.C. — V Beli Okrajno sodišče na Veliki petek hiši izjavljajo, da ponudba za popoldne zaprto— razgovore Severnemu Vietiia- ] Uradi uprave okrajnega sodi-■ mu, ki jo je stavil v osebpem! šča bodo v petek od poldne pismu Ho-Či-Minhu predsed-1 dalje zaprti, v soboic vi opoldne nik L. B. Johnson, še vedno pa bodo redne uradne ure. velja. Pismo in njegov odgo- ‘Kralj kraljev”— vor so včeraj objavili v Tla-noht, tu pa so njegovo točnost potrdili. CHICAGO, 111. — Bojkot Narodne farmarske organizacijo za zvišanje cene mleka, kljub temu da so na milijone galonov mleka uničili in ga odtegnili trgu, ni uspešen. Uničevanje mleka je naletelo na splošno obsodbo javnosti kot neprimerno sredstvo v boju za zvišanje cene mleka. HONG KONG. — Tukajšnje glasilo rdeče Kitajske je ostro ^ obsodilo Johnsonovo pismo j Ho-Či-Minhu, češ da kaže ko- | lonialno miselnost ameriškega predsednika. Ta naj bi pretakal le “krokodilje solze” zaradi vojne v Vietnamu. REETOWN, S. Leone. — Ko so splošne volitve povzročite negotovost in nemir, je vojaštvo prevzelo oblast v republiki preteklo soboto, kot je včeraj objavil brig. David Lansana, poveljnik vojaških sil republike Sierra Leone. VIOSKVA, ZSSR. — Kitajska diplomata, ki ju je Sovjetska zveza izgnala v odgovor na izgon dveh ruskih diplomatov iz 1‘eipinga, sla danes zjutraj odletela v sovjetskem letalu proti Peipingu: Na TV WJW, kanal 8. bo na Veliki petek zvečer ob 8.30 film “Kralj kraljev”, ki predstavlja življenje Jezusa Kristusa. Film je v barvi. Marijina legija vabi— Vsi aktivni in pomožni člani Marijine legije pri Sv. Vidu so udeležijo nočnega češčenja na Veliki četrtek od 10.30 do 11.30 v cerkvi sv. Vida. Vabljene so tudi druge slovenske organiza-Uje. Begati črnci organizirajo svojo podporno akcijo NEW YORK, N.Y. — Blizu 50 raj boga tej šib in najvplivnejših črnih podjetnikov in zastopni-kov svobodnih poklicev je na sestanku v New Yorku sklenilo, da osnujejo poseben odbor, ki naj nabere 1000 članov, ki naj bi letno prispevali po $1.000 za poseben fond. Denar iz fonda naj bi se rabil samo za kritje pravdnih stroškov tistih Amerikan-cev, ki se morajo pravdati za svoje civilne pravice, pa ne premorejo pravdnih stroškov. Podpiranje pa ne bo omejeno samo na prosilce iz črnskih vrst. Naše črnske organizacije so pobudo toplo pozdravile, toda no vse. Kar je organizacij v rokah zagrizenih črnih politikov in voditeljev, protestirajo proti stali- field, že napovedujejo, da tu-, nja pove, kaj je na Guamu di guamski sestanek pomeni dosegel in česa ni. To bo nje-več vojskovanja- Moramo pa govemu ugledu le koristilo, šele počakati, da bomo videli, ge bolj seveda njegovi vero- tudi dober sloves in še večji ali ima ta prav. Oporekati že dostojnosti. Moskva bi rada nagleje naselila Sibirijo MOSKVA, Rus. — Rusi so si- šču novega odbora, ki ne bo po-cer ponosni, da imajo Vladivo- znalo polti pri delitvi podpor, stok na Tihem oceanu, toda Zagrizenci pravijo, da bi smeli zmeraj mislijo s skrbjo na pra- biti deležni podpor samo črni zen prostor med Uralom in Ti- prosilci in nihče drugi._________ him oceanom. Saj je ravno ta 1 * praznota največja skušnjava za načrti, kako zvabiti ljudi preko Kitajsko, ki ne ve, kam z mili- Urala. Tam se lahko več zaslu-joni svojih ljudi. Zato so že car- ži in hitreje napreduje, tam je ji poskušali Sibirijo naseliti, pa manj davkov, je zmeraj več prise jim to ni posrečilo. j like za kulturno življenje, tam Prav to željo so od njih pode- tovarnam in kolhozom ne sme dovali tudi komunisti, sedaj pa manjkati to, česar nimajo v E' -se je želja že začela spreminja- ropi. Seveda pa nihče ne obeša ti v resen načrt, kako obljuditi Tega dela na veliki zvon, da ne neizmerno sibirsko zemljo. V, ki po nepotrebnem dražil ki-Kremlju se rodijo vsak dan novi! , tajskih sosedov. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published, daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Manager and Editor: Mary Debevec ~ NAROCNINA: Združene države: $lb.G0 na leto: 18.00 za pol leta, $3.00 za % tc*iww*» Zj- Karymo in dežel«, irveo Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ‘ ~ ŠUBSCEIPTION RATES: Dni ted State*: $15.00 per year; S8.00 for 6 montns; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $10.00 per year; $9.00 lor 8 months; $5.50 for 3 month* Briday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 85» No. 57 Weds., March 22, 1967 Na pragu nove draginje? Predsednik Johnson je pred nekaj časa čisto nepričakovano objavil, da želi, da Kongres zbriše tisti zakon, ki je lani 8. septembra ukinil celo vrsto davčnih olajšav za podjetja. Podjetja so takrat zgubila pravico do večjih odpisov na svojih investicijah. Odpisi so zmanjšali čisti dobiček, to je pa zmanjšalo davčno podlago in seveda tudi davčne obveze. Sedaj bodo predpisi o večjih odpisih stopili zopet v veljavo in podjetja bodo plačevala manj davka. Millsov odbor predstavniškega doma je zadevo obravnaval po hitrem postopku in celotni Dom je predlog odobril. Verjetno tudi senat ne bo manj vnet za ta zakonski predlog. Dodati pa moramo, da predsednikov sklep ni prišel tako nepričakovano za vse. Gospodarski krogi so s to možnostjo računali. Vedeli so, kako zelo se Johnson boji gospodarskega zastoja in kako je ravno radi tega pritiskal na ameriške narodne banke, (federalni rezervni sistem), naj dovoljujejo več možnosti za dajanje posojil. Narodne banke so predsednikovi želji ugodile, čeprav predsednik sistema Martin Jr. ni bil ravno vnet za predsednikovo idejo. Gornji sklep predsednika Johnsona načenja celo vrsto vprašanj, med njimi tudi vprašanje o stanju našega gospodarstva. Ne da se tajiti, da zadnje mesece nimamo več konjunkture na grebenu in da so nihanja v gospodarskem razmahu postala vedno večja. Tako je na primer proizvodnja in prodaja avtomobilov začela popuščati. Ali je to posledica manjše konjunkture ali pa prenasičenosti trga, to je drugo vprašanje. V pravo luč pa postavimo predsednikov sklep šele takrat, ako ga smatramo kot napoved, da ne bo letos zahteval nobenih novih davkov. O tej možnosti je govoril še pred par meseci, ko je predložil nov federalni proračun Kongresu. Vse kaže, da je to idejo opustil, čeprav se mora zavedati, da pomeni to nevarnost nove inflacije in z njo vred tudi nov val draginje. Naš federalni proračun je bil in bo ostal v primanjkljaju. Že to bi narekovalo potrebo po novih davkih. Na drugi strani je pa razmerje med dohodki in izdatki prenapeto. Dohodki so cenjeni previsoko, izdatki pa prenizko. Iz tega se mora roditi le večji proračunski primanjkljaj. Druge poti ni, kajti pomisliti moramo, da mora proračun kriti poleg vseh tradicijonalnih izdatkov še stroške za vietnamsko vojno in za boj proti revščini v vseh njegovih oblikah. Zato so potrebni bilijoni dolarjev, ki zanje ni v proračunu nobenega dodatnega kritja. Ostane torej odprta le pot do novih dolgov. Kongres je sedaj odobril novo gornjo mejo za federalno zadolžitev v znesku $335 bilijonov. Vprašanje pa je, kako dolgo bo tal gornja meja zadostovala. Morda jo bo treba že začetkom prihodnjega leta zopet zvišati. To bo pa znak za novo inflacijo. Razumemo predsednika, je v veliki politični zadregi. Boriti se mora za svoje stališče v vietnamski vojni, kar ni ravno lahka stvar. Ali naj si pri tem nakoplje na vrat še boj za nove davke? Pri njegovi naravi so morali prevladati politični oziri. S tem pa ni rečeno, da njegovo finančno politiko odobravamo. Ako je dežela res tako bogata, kot vsi trdijo, bi par bilijonov novih davkov že lahko prenesla. Od take njegove politike imajo največ koristi podjetniki, torej socijalno najkrepkejša plast našega naroda. Za revne sloje bo le malo koristi. Morda bo njegova politika preprečila nekaj brezposelnosti, pa še to ni čisto gotovo. Zato bodo pa revni sloji nosili vso težo take finančne politike; za svoje dnevno življenje bodo namreč morali plačevati zmeraj več ali pa bodo prisiljeni, da znižujejo svoj življenjski standard. Vsak federalni proračunski primanjkljaj se namreč končno mora nekje izraziti. Pri nas se izraža v stalnem naraščanju cen. Kdor lahko zviša tudi svoje dohodke, ga vse to ne boli. Revež je pa tisti, ki mora živeti ob stalnih dohodkih, na primer od pokojnin ali ob javnih podporah. Njemu ne kaže drugega, kot da zniža že itak skromen življenski standard. O vsem tem smo že neštetokat pisali. Če sedaj to ponavljamo, storimo zato, da opozorimo bralce na to, kaj jih čaka. Administracija se bo izgovarjala s tem. da bodo uno-kojenci dobili sedaj dodatek k pokojninam. To je lepo. Toda, kaj pomaga dodatek, ako ga bodo kaj hitro pojedle višje cene za vsakdanje življenske potrebščine? Kar bodo upokojenci letos dobili, bodo prihodnje leto višje cene absorbirale in upokojenci bodo tam, kjer so danes. Ali je vkljub temu upanje, da bi se cene utegnile ustaliti? Prav malo ga je! Pričakovati smemo le sezonska znižanja cen, predvsem za deželne pridelke. Za industrijsko blago pa takega upanja ni. Seveda se lahko zgodi, da bo pri višjih cenah prodanega manj industrijskega blaga, toda to-| varne si bodo pomagale s tem, da ga bodo manj proizvajale. To bo zanje pomenilo nekaj manj prometa in nekaj manj dobička, kar jih pa ne bo zapeljalo, da bi začele zniževati cene. Vsaj do sedaj jih niso v podobnih slučajih. Nevarnost nove draginje bo torej postala koncem leta ali prihodnje leto prav resno vprašanje. Na to možnost moramo biti pripravljeni. BESEDA IZ NARODA Telovadna akademija STZ CLEVELAND, O. — Preteklo nedeljo, 19. marca 1967, nam je ameriška Slovenska telovadna zvezo pripravila lepo telovadno akademijo, kakršnih se naš starejši rod s tolikšnim veseljem spominja iz stare domovine. A-kademija je bila v šolski dvorani župnije sv. Vida. Bila je samo zadovoljivo obiskana. Gotovo ji je cerkveni koncert pri Mariji Vnebovzeti v Collimvoodu odtegnil nekaj njenih zvestih obiskovalcev; koncert je bil namreč v istem času kot akademija. Vse pohvale vredno pa je, da je pripeljal nanjo šentlovrenški kaplan g. Danilo Zanutič skupino dečkov iz Newburgha, ki doslej še niso imeli priložnosti videti žive takšne prireditve. — Resnično tisti, ki iz neutemeljenih razlogov v nedeljo niso prišli na telovadno akademijo, gotovo niso prav ravnali. Slovenska skupnost kot taka, kakor tudi vsak njen posameznik, bi se morali močneje zavedati pomena te vrste kulturnih prireditev v naši sredi. Program za akademijo je sestavil ter tudi naštudiral zvezni starosta brat Janez Varšek. Neizmerno dela je položil vanj. Samo velika požrtovalnost in ljubezen premore kaj takega. Pri tem je imel letos to težavo, ki jo je prinesel pač s seboj današnji čas. Trije bratje, vsi dobri telovadci, katerih se vsi tako lepo spominjamo s prejšnjih zvezi-nih nastopov, to je bratov Viktorja Blatnika,' Jožeta Rihtarja in Franca Tominca, namreč tokrat ni bilo med nastopajočimi. Domovina jih rabi; pri vojakih so, pa bi vendar bili tako radi z nami. Tako pridno so se vadili za, ta nastop in se ga veselili! V nedeljo smo jih pogrešili; zlasti pri orodni telovadbi. Nedeljski program je vseboval 9 točk. Začeli smo ga s himnama: ameriško in slovensko. Po himnah je pozdravil zbrane br. starosta Janez Varšek, za njim pa je podal kratko vzpodbudno misel zvezni duhovni voditelj br. Jošt Martelanc. Takoj 1. točka telovadnega sporeda je vso dvorano prijetno oresenetila. šest postavnih mladenk nam je namreč ljubko podalo simbolično vajo ob napevu znane naše domače pesmi “Po iezeru ..Njihovi točki je sledil pogumen nastop obojnega naraščaja, dečkov in deklic, od najmlajših še iz otroškega vrtca pa gori do mladcev in mladenk. Nastopili so s pisano vrsto skokov čez konja našir in počez. Za to vajo je njihov vaditelj odbral 6 dečkov in 6 deklic in 2 člana. Zaradi tesnega prostora jih več ni mogel postaviti na oder. Pri moškem kot pri ženskem naraščaju so skoki izredno priljubljena telovadna zvrst; obenem na so to sila koristna vaja za nadaljnji telovadni razvoj vsakega telovadca, saj je v njih dober del priprave za telovabo na vseh vrstah telovadnega orodja. Naraščajski točki programa je nato sledil nastop trojice članov z vajami na konju z ročajema. Bili so to br. Stane in br. Milan Rihtar in br. Lojze Petelin. Če bi smel v zvezi s to točko reči nekaj splošnega, bi bilo to, da je bil zvezda, junak nedeljske akademije br. Milan Rihtar, in sicer tako pri tej točki kot pri talni telovadbi in pri vajah na bradlji. Br. Milan je pri nedeljskem svojem nastopu pokazal več kot kdajkoli doslej. Mislim, da ne trdim preveč, če zapišem, da se počasi približuje ravni olimpijskih telovadcev. Od akademije odn. od nastopa do akademije in nastopa so njegove vaje bolj iz-glajene; izvaja jih lepo in vezano in že tudi z dokajšnjo eleganco. Toliko na splošno o br. Milanu Rihtarju. O njegovem rodnem bratu br. Stanetu, ki se je dolgo upiral javno nastopiti, pa velja povedati, da je s svojimi vajami v nedeljo pokazal, da se je tudi on resno zavzel; pokazal je, da bo nekoč dober orodni telovadec. Izreden napredek je pokazal tudi tretji nedeljski telovadec pri tej točki, namreč br. Lojze Petelin. Sposoben je; veliko obljublja, samo če bo vztrajno vadil. O njem naj povem še to, da se je tudi kot gospodar v društvu zelo izkazal. Zelo vesten je. To odborniško funkcijo je prevzel po br. Francu Tomincu, potem ko je ta odšel k vojakom. Pred glavnim odmorom so nato nastopile še sestre članice z vajami na dvovišinski bradlji, in sicer so bile to: s. Dana Lobe, s. Jožica Kamin, s. Marta Potočnik, s. Zalka Zupan in s. Anica Žnidaršič. Vaje, ki so jih pokazale, so bile znatno bolj opiljene, kot pa so bile one ob njihovem lanskem nastopu. Podane so bile tudi z več elegance. Po odmoru sta najprej nastopila rodni brat in rodna sestra br. Milan Rihtar in s. Metka Rihtar, in sicer z vajami v talni telovadbi. O br. Milanu odn. njegovi telovadni spretnosti in izurjenosti sem že povedal svojo sodbo. Kar se pa s. Metke tiče, moram reči, da je zelo veliko napredovala od zadnjič. Škoda le, da je bil za oba nastopajoča, posebno še za br. Milana, telovadni prostor vidno pretesen; kot znano, mora biti ta najmanj 10x10. Pri naslednji točki programa je bil oder spet poln; kar 20 ženskih naraščajnic je nastopilo s simbolično vajo ob spremljavi pesmi “Sijaj, sijaj, sončece!” Hvaležna vaja je bila to. Videlo se je, da morajo biti to zelo redne in disciplinirane deklice, ki imajo veselje do telovadbe, ki se žele nekaj naučiti in to tudi pokazati. Tudi to vajo je sestavil br. starosta. Deklicam kličem: Pridno vztrajajte! Pri predzadnji točki, t. j. pri vajah na bradlji, ki je spet prijetno iznenadila navzoče ljubitelje lepe telovadbe, so nastopili člani, in sicer br. Matjaž Novak, br. Lojze Petelin, br. Milan Rihtar in br. Stane Rihtar. Za gledalce so bili kar trije od nastopajočih čisto novi na tem o-rodju; od nastopajočih je ta poznala samo br. Milana Rihtarja. Trojica teh naših novih orodnih , telovadcev je pokazala že s tem, ! da je nastopila, predvsem pa s podanimi vajami, da so že vsi trije premagali začetne težave. Vsak izmed njih nam je pokazal po eno vzgibalno in po eno poljubno vajo. Vsak od njih se nam je predstavil med drugim, če že ne s tezno, pa vsaj z ramensko stojo na bradji. Pri br. M. Novaku je bilo pa opaziti, da sega že tudi po težjih telovadnih prvinah. Glede br. Milana Rihtarja bi tu dodal le to, da je tudi na bradlji veliko napredoval od lani. Zaključna točka akademije je pripadla članicam. Po melodiji iz “Dr. Živaga” so nam zelo dobro podale ritmično rajanje, in sicer tudi to v sestavi br. starosta. Od lani so vidno napredovale. Tako zelo so se zavzele, da so bile po vaji same presenečene I nad svojim uspehom. Sicer se (jim pa moramo čuditi, da poleg šole ali službe še vse to zmore- jo. Čast njihovi prizadevnosti in požrtvovalnosti! Trdno vztrajajte! Preden smo se drugournem za nas napetem telovadnem, za nastopajoče pa zelo izdatnem nastopu, je vsa telovadna družina c 1 e v e 1 a ndske STZ poklonila na krasno prirejenem odru z ameriško in slovensko narodno zastavo ob kraju svojemu ljubljenemu voditelju, vzgojitelju in učitelju br. Janezu Varšku v hvaležno priznanje lep šopek slovenskih nageljnov in rožmarina povezan s slovensko trobojnico. Vsa dvorana se ji je pridružila z velikim ploskanjem in vzklikanjem. Br. J. Varšku je bil to gotovo lep trenutek, saj si ne išče za to svoje delo drugega plačila, kakor to, da bi ta mladina ostala zvesta najvišjim idealom: Bogu in svojemu narodu. Samo mladina z zdravim duhom v zdravem telesu ima lepo in veliko bodočnost. Vsem bratom in sestram, od najmlajšega med njimi pa do nastarejšega, posebno pa br. Janezu Varšku, prisrčni, hvaležni Bog živi! Stari Orel In spet j@ bilo iako Btmf¥0 Presv. Srca msovega ŠL 172 KSfU CLEVELAND, O. — Članstvu našega društva naznanjam, da v nedeljo, 26. marca, ki je četrta nedelja v mesecu, ne bom pobiral asesmenta kot običajno v Baragovem domu, in to radi Velikonočnega praznika, ki pade na to nedeljo. Pač pa bova z blagajnikom pobirala asesment v nedeljo, 2. aprila, v Baragovem domu. To pobiranje asesmenta bo veljalo za marec in april. Zato naj člani ta dan plačajo asesment za marec in april. Dalje, društvena seja, ki se vrši navadno tretjo sredo zvečer v Jugoslov. narodnem domu na W. 130 St., bo to pot v sredo, 5. aprila. Tedaj bodo podani tudi računi. Zato je članstvo vabljeno, da pride na sejo. Da je ta sprememba delno radi praznika Velike noči in radi mojega odhoda v Jugoslavijo, kamor odidem v petek, 14. aprila, in se vrnem v juliju. Pripomnim, da zadnji obisk v Jugoslaviji je veljal Sloveniji, zdaj bo pa raztegnjen tudi na gotove dele Jugoslavije in morda še kam drugam. Zato prosim, da upoštevate: Pobiranje asesmenta v Baragovem domu je v nedeljo, 2. aprila, ob 10. dopoldne. To za oba meseca: marec in april. Seja društva pa je v sredo, 5. aprila, ob 7. uri zvečer v Jugoslov. narodnem domu. Prosim, da to u-poštevate! Želeč vsemu članstvu društva vesele velikonočne praznike in srečno Alelujo. Jože Grdina, tajnik NEW YORK, N.Y. — V nju-raZS_F° "ijorški slovenski srenji, kot se je prejšnjo nedeljo pokazalo: da nas je še veliko in da lahko našo cerkev napolnimo vsako nedeljo. Tiha nedelja je bila življenja polna nedelja na naši “Osmi”. Danes, na cvetno nedeljo, ko je Društvo sv. Jožefa imelo pri prvi, osmi, maši skupno velikonočno obhajilo, je bila naša cer-vica pravo vzdušje radosti. Po blagoslovu palm je naša cerkev ozelenela, toliko je bilo rok, ki so palmove vejice sprejele, da je ozelenelo upanje življenja ... To se je dogodilo ob spominu na trenutek, ko so v daljni deželi pred tolikimi stoletji klicali: Košana, hosana Njemu, ki je vir Lipan j a in življenja ... Njujorški Slovenci so za ta spominski trenutek pohiteli v domačo cerkev, verjetno s spominom na lepo domačo davnost, ko so nosili oljke in butarice v farno cerkev, ki je bila prečesto na kakšnem gričku, ozirajoča se po lepoti slovenske zemlje. Poleg takih pa je bilo veliko takih, ki so o slovenski cvetni nedelji slišali le iz pripovedovanja svojih staršev. Da, zares — veliko je bilo takšnih. In vprav taki so danes stopili tudi na kor in zapeli, zapeli..., da smo v cerkvi sedeči spraševali sami sebe: Zakaj ne bi bilo zmeraj tako? Rupnikovi so bili tako častno zastopani pri tem skupnem obhajilu in blagoslovitvi palm, da so se z Loisijem na čelu odločili stopiti na kor in zapeti Bogu v čast, v jeziku, katerega jih je mama in stara mama naučila. Lujev bariton je spet zadonel. Pridružil se mu je bratov, Stanleyjev glas, sopran sestre Tince in drugih ter spet smo slišali Guardija, Slavca Pavlico poleg Okornove in Kle-zina. Vsi člani društva, vsi naši farani, vsi njujorški Slovenci in brez hrupa so stopili skupaj in zapeli, kot da so hoteli znova potrditi resnico: Slovenci smo pevci, poslušajte, kakšne glasove še zmeraj ima njujorška slovenska srenja... . O, da bi bila skupina zmeraj — kot današnja — potem bi naša skupnost klicala: hosana, hosana . .. Mrzlo je bilo jutro, vsled tega nisem mogel pozdraviti Babni-kove Ane-Marije, ki bi butarico držala ... “Dobro jutro” pa sem poželel trem mladim slovenskim junačkom, ki so butarice držali, ko sem stopil v cerkveno vežo. To so bili Pucevi: Gabrček, Mikec in Brnadek. Nobeden od njih še ni med šolske klopi zašel. Vsi rojeni daleč od slovenske zemlje, so danes bili predstavniki naše tradicije in nadaljevalci naših običajev in navad. Zahvala EUCLID, O. — Po sestanku bloških rojakov v nedeljo, 12. marca, popoldne v avditoriju pri Sv. Vidu naj sprejme našo toplo zahvalo msgr. L. Baznik, ki nam je dal za sestanek na razpolago nrostor. Prav tako iskrena za- jih v skupnost položimo, potem j bomo še živeli, živeli in žive-li... I Zapisano pa naj bo tudi za j zgodovinarja — posebno, če bomo popustili: V velikonočnem času Gospodovega leta 1967 so imeli njujorški Slovenci še pol-jno sile, pa so navzlic temu kmalu potem umrli... Tak zaključek zgodovinarja pa mi lahko še zmeraj ovržemo z našim delom, voljo in vztrajnostjo in z nekaj žrtvovanja, ki bi se od nas zahtevalo. Čut za žrtvovanje pa bomo zopet dobili s pogostimi srečanji in pomenki, kot smo jih imeli danes! Tone Osovnik Zares, samo — če starejši mlajše navajamo v našo davnost in jih zasajamo v narodno njivo, nam bodo ti pozneje dokazovali, koliko smo mi zdravega semena sejali in . koliko krepkih sadik smo posadili... Po maši je bil skupen zajtrk, mladi so stregli in dvorana je bila polna življenja. Vzdušje je bilo bogato. Louis Rupnik in Guardia ter Vsi iz njunega kro- hvala vsem, ki so pripomogli, da je bil popoldne v čast bloškemu ga so dvignili — ne samo moralo današnje cvetne nedelje, am- župniku rev. Andreju Makovcu prijeten. Vsem in vsakemu posebej, ki ste preskrbeli za “party” bodisi z darovi v denarju ali pak tudi vse naše srenje. Zato jih jaz — v imenu vseh prosim: Potrudite in včasih se Sestanek sfsvssiskih ka~ foliških m®! v Oslova z okrepčili, tudi Bog plačaj! Vse-, žrtvujte, da bo še velikokrat pri ga je bilo dovolj na razpolago, nas na “Osmi”, kot je bilo danes Hvala tudi pridnim delavcem Tudi pri deseti maši, ko je in delavkam, ki ste se trudili, da imelo društvo Marija Pomagaj so bili vsi udeleženci postreženi. | svoje letno skupno sv. obhajilo, Podpisanemu sta Mr. in Mrs. Jo- je bila udeležba častna in potem seph Okorn poslala seznam vseh j zakuska v dvorani, darovalcev in račun stroškov, j G. France Gorše je pri obeh Preostalo je še $17.20, kar bo mašah lepo bral Pasijon, kar je poslano župniku rev. A. Makov- dalo obredom močnejše obeležen na Bloke. Želim in upam, da je! se bomo še kdaj sestali. | Nisem si mogel kaj, da ne bi V svojem imenu in v imenu to lepo cvetno nedeljo njujor-^seh, ki so se za to srečanje tru- ških Slovencev zabeležil: Nam dili. iskrena hvala in Bog po- v premislek, da imamo še dovolj vrn*' M. Tekavec zdravih življenskih sil, samo če CELOVEC, Avstr. — V nedeljo, 5. t. m., so se zbrali katoliški možje iz devetih dekanij celovške škofije v Mohorjevem domu v Celovcu. Bilo jih je nad 120. Zastopali so 43 župnij s slovenskega dela Koroške. Zbrali so se na povabilo škofijskega katoliškega delovnega odbora, ki ga je bil pred časom škof Koestner formiral za slovenski del krške (celovške) škofije. Uradno so dali sestanku naslov “Duhovno srečanje katoliških mož”, v poročilu o njem pa sem bral tudi “Vigredno zborovanje katoliških mož” v Celovcu. Pred zborovanjem so se vsi udeležili sv. mašne daritve, ki jo je opravil odborov duhovni voditelj, na Koroškem mu pravijo “duhovni a-sistent”, župnik Avguštin Čebul. Po njej so se možje zbrali v dvorani Mohorjevega doma. Tu so poslušali dva referata: “1200-letnica pokristjanjenja” in “Katoliški mož po koncilu”. O pokristjanjenju jim je govoril prof. dr. Janko Zerzer. Nazorno jim je naslikal razmere pred 1200 leti, ko so bili v deželi samo še Slovenci. Smotrna, in premišljena germanizacija tega dela slovenske zemlje se žačenja namreč šele z nemško ookristjanjevalno akcijo. Ta pa je v prvi vrsti ravno iz tega razloga ostala več kot sto let med našimi predniki malone popolnoma brezuspešna. Opravljali so jo misijonarji iz bavarskih in solnograških samostanov. — Razumljivo in prav je storil predavatelj, da se je v predavanju nekoliko več ustavil ob brižinskih spomenikih, t. j. ob najstarejših ohranjenih slovenskih zapiskih, ki so nastali proti koncu 10. stoletja na slovenskem koroškem ozemlju in so po svoji vsebini popolnoma verskega značaja--Stavijo jih v razdobje med leti 975 in 1025. Vsebujejo 2 obrazca splošne spovedi in kratko pridigo o grehu in pokori. Napisani so še v enotnem slovenskem je' ziku, ki tedaj še ni bil razvejan na narečja. — Predavatelj jik1 je končno podrobneje orisal še delo prvega misijonskega škofa v deželi sv. Modesta, o katerem mislijo, da počivajo njegovi telesni ostanki v cerkvi pri Gosp6 Sveti. O “Pokoncilskih nalogah kato' liških mož” je možem nato gG' voril prof. dr. Vinko Zwitter-Predstavil jim je podobo pokom čilske Cerkve, ki se predstavi]3 svetu kot oznanjevalka božje ljubezni in ki hoče po lajikih v ljubezni prenoviti civilna p°^' ročja družine, poklica in vseg3 javnega življenja. Obema predavanjima je sle' dila zelo živa debata. Po skup' nem obedu je popoldne možen| prof. dr. A. Kinzel predvaj3 film “Pesem ceste” (La strada)« ga razlagal in vodil ob njem raZ' govor. Ta film je mojstrovi^3 italijanskega režiserja Felhm)3 in dokazuje, da ima tudi najbo revno in najbolj neznatno žN Ijenje svoj globoki smisel ^ svojo milost. Katol. film. ^0lfl!g sija je ocenila ta film za ze • priporočljiv za odrasle. • NTS V > ’ ' V' bs Deklica L z odprtimi očmi ff! PIERRE L’ERMTE ^ 'j r^, 'j, »j, 't* 'X' 'l' 'j1 'l1 rj’ 'X1 'T' 'X1 'lWi “Poglejte, radi take malekosti se revež morda niti oženiti ne bo mogel... je pripomnila teta Cecilija, ki je iskala povoda, da bi pogovor usmerila, kamor si je želela. “Pa zakaj ne?” je vprašala Rolanda in privzdignila glavo. “Ker ne bo nikoli več tako Rp dečko, kakor poprej.” “Kakor, da je potreba, da bi kneški po vsej sili moral biti lep dečko!” “No, pa reci, da mu to ne bo v napoto.” “Bo ali pa tudi ne. Kar si jaz želim pri moškem, je vse kaj drugega!” Teta Cecilija je pograbila priložnost, ker take izlepa ni bilo pričakovati. Zato jo je morala tem bolj držati. “Razloži nam torej kaj, Rolanda. Zelo nas zanima izvedeti, kako si v sanjah predstavljaš svoje zakonsko življenje.” “O, moja sanja je kaj preprosta. Kar si želim od moža, je najprej notranja globina.” “Kaj bi to bilo? je silila teta vanjo. “Gotovost, da je moj mož značaj než in se morem vsikdar naslanjati nanj. Če je povrh še lep... tem bolje! Če pa ni? Še Veliko bolje. Manj bo izposta^ vljen skušnjavam in varnejši mi bo.” “Pa vendar je telesna lepota, Se je oglasil Roger. “Malo prida, gospod Roger, ^sak brivec je lahko lep. Sicer Pa je opisana ničevost lepote na debelo v moji mašni knjigi; pre-eRala sem dotično poglavje že Večkrat, kadar so se vršile po-r°ke. šest mesecev v letu je vin-sba trta tistemu, ki je ne pozna, le brezpomemben kos mrtvega lesa ... Kdor jo pa pozna, vidi v bodoče izvrstno vino ... De-lala sem, da sem prečitala poglavje ... Nisem ga prav za prav edala, ampak razmotrivala sem ga.” Pa vendar bi ne vzela gori-e’” je drezala teta. Zdi se mi, da nisem še nikoli Vzela v pretres te možnosti!” Tedaj se je oglasil gospod vo-delj, ki je pazno poslušal: Oprostite mi, gospodična, a ^bka me, da bi Vas vprašal, kako 1 Predstavljate takega značaj-^ža na tem otoku?” Rolanda se je zamislila; nato '6 °dgovorila počasi pozorno e tajoč izraz slehernega drob-Ca svoje misli: _ . edstavlj am si moža, čigar vvls jenje se z domačega stali- kliknila teta Cecilija; njene oči so nemirno hodile od enega do drugega. Vse je kazalo, da bo kar naravnost načela poglavitno vprašanje, ne da bi se ustavljala pri malenkostih; k sreči je baš tisti hip vstopila Filomela ter prinesla spet novo “rihto” sladkosti. Za nocojšnji večer je bila teta Cecilija dovolila Filomeli neomejen kredit; zato sta bila gosta “Zavetja” izvrstno postrežena. Jedi so bile izbrane in pripravljene posebno skrbno; narastku so sledili mali raki, ki jih je bilo treba pojesti sveže, s surovim maslom, kar je bilo naravnost kraljevsko razkošno jedilo. Nato so prišle na vrsto izredno slastne školjke. Krono pojedine sta pa tvorila dva mlada raka iz Herbaudiere, v omaki, katere skrivnostni recept je teta Cecilija skrbno čuvala. K temu se je dobro prilegal častitljiv konjak, ki je čudovito izpopolnjeval morsko aromo, s katero se je rak pre-pajal ves čas svojega življenja v oceanu. Kdor je kdaj pokusil takega raka na otoku, temu ni mogoče nuditi boljšega; nikjer v Parizu pa ne dobi enakega. No, če po tako izbrani večerji vendar-le ne bi bilo nič iz poroke ... Ah, teta Cecilija! Roger Maude, ki je bil vajen najboljših pariških restavran-tov, se je ob tem obedu iz domače kuhinje kar raznežil. “Kako bodo dobro zame skrbeli!...” mu je rojilo po glavi, ne da bi mu bilo jasno v zavesti, in oči so se mu pri tem orosile. Za zaključek je prinesla Filomela na mizo potico, lahno ru menkasto, iz najboljše moke domačega mlina. “Rolanda!” je nenadoma zaklicala teta Cecilija. “Razdeli nam potico, da vidimo, če si že godna za možitev!” Rolanda ni odgovorila ničesar, a razdelila je potico z veščo roko, celo za Pentapona je postavila nekaj mehkih skorjic na stran. “Nimam besed, da bi vse to prehvalil!...” je vzdihnil Roger. “Obiskal :sem naj znamenitejše lokale na Montmartreu. Pil sem že šampanjca, ki je veljal sto frankov za buteljko... Jedel sem že naj dražje špecijalitete. A tako kakor nocoj še nisem večerjal!” “Torej še pridite! je odgovorila teta. Na mizi je bil muškatelc, ki ga je teta Cecilija kupila ob nižji Loiri. Vino je' bilo bledozlate barve,: nič kaj posebno ni izglodalo na oko, vendar ga je hranila teta le za največje praznike. Tak praznik je bil seveda tudi danes. '.h Teta je opazovala svojo neča- _ ___________, kinjo, ki se je držala mirno ka- sligaj to Povedano • • • Si kor daljna kraljičina. Roger je ^gled!’’ °Ser? To si vzemi za bil vrlo pozoren kavalir; skrbel je, da bi njegova soseda česa ne iišč ~ 6 V kiši, z; verskega sta-a, to je v župniji, ter z dru- sča, to Žat3’ ^ JC v z' _____ ^e§a stališča, to je na otoku skl deZ Potekanja in nejasnosti a a z mojim mišljenjem o Pravilnih stvareh.” Pri .0S^°^ "voditelj se je zresnil Ria ^ *2razu ootranjega življenj . olandine preproste duše, čep 6 ^ bkrati tenak in gore- s^abo!” je dejal ter poki-iz Zelavo- “Celo prav dobro, Vem ? Vendar Vam po- VeSR rT Se vmo:ie mišlienje o ne-hiem ° ujema z mišlje- hmm»§°Spodične Rolande o že- ^a2l°ži nam ga še ti!” si žell.2e Jse Povedano. Tudi jaz žene v tukega bisera v hiši • • • kakor kraljeVala ter bila d°Mu VCP! zarek v mojem "Vi. a . bl bila biser v cerk- na zu- ^hiu c'R, naj bi čast svo- Pač , Zu Povsodi, kamor bi jo PaiVaP°Sled tudi biser dekla na. b. ia aČ žh i-ZU Povsodi, kamc življenje popeljalo.” je vz- pogrešala in se je sklanjal često k nji, šepetaje sam pri sebi nežne besede, ki si jih ni upal izgovoriti. Rolanda se mu je ljubeznivo zahvaljevala... in nič več. Vkljub toploti, ki se je bila razširila med njimi, vkljub tetinim povdarkom, vkljub lepemu sosedu, vkljub vsemu se dekli-cg ni razživela. Nobena stvar ni hotela nanjo vplivati. Po obedu je postavila skrbna Filomela velik krožnik zelenih in rdečih smokev na mizo. (Dalje prihodnjič) CIA bo zgubila del svojega delokroga WASHINGTON, D.C. — Predsednikova tričlanska komisija, d ji načeluje državni podtajnik Katzenbach in ki je dobila nalogo, da predlaga, kako reorganizirati delo, ki ga opravlja CIA, je končala svoje delo. V par dneh bo podala svoje poročilo. Njena osnovna ideja obstoji v tem, da naj se sedanji delokrog CIA razbije na več ustanov. CIA naj se peča le z nabiranjem novic in informacij zaupnega značaja. Naj jih tudi ana-: izira in interpretira, toda sklepati o njih pa more le predsednik sam ali njegovi zaupniki. Ustanovi naj se pa poseben zavod, ki bo podpiral v tujini vse kulturne akcije, ki lahko —• četudi le morda samo posredno __ koristijo ameriški politiki. Zavod naj ima obliko samostojne korporacije, kjer pa administracija ne sme imeti odločilnega vpliva. Korporacija naj nabira svoje dohodke pri zasebnih podjetjih in federalni administraciji. Njeno udejstvovanje naj bo pa javno. Tako se glasi načrt v načelu. Debata ga bo pa verjetno močno predelala, ker bo gotovo izražen strah, da bi korporacija utegnila podpirati tudi razne prikrite sopotniške akcije. Poročilo Katzenbachove komisije bo objavljeno, ko se Johnson vrne domov in predmet pregleda. ----—o------ Seoul hoče organizirati “vojno krajino’’ ob črti za premirje SEOUL, J. Kor. — Demarkacijska črta, ki loči južno Korejo od severne, je dolga 151 milj in temu primerno tudi široka. Ta zemlja ni obdelana, korejskim kmetom pa primanjkuje plodne zemlje. Zato je vlada sklenila, da bo ob črti zopet naselila kmete. V ta namen bo nanovo izvedla parcelacijo in določila kraje za vaške naselbine. Kmetom bo dala poleg zemlje tudi poljedelski živi in mrtvi inventar. To pa ne bo brezplačno! Kmetje se bodo morali obvezati, da se včlanijo v posebno obmejno vojaško organizacijo, ki bo skrbela za red in mir ob meji in posebno vzela na piko rdeče agitatorje, ki bi skušali iz Severne Koreje prehajati v Južno ali pa se pečati s tihotapskimi posli. Do 1. 1971 bo naseljenih kakih 13,000 družin. Organizacija bo posneta po tisti, ki jo je izraelska republika sama u-stvarila ob svoji meji z arabskimi državami. Tudi izraelski obmejni kmetje morajo biti poljedelci in vojaki obenem. Seveda bo pa korejska vlada dala novim naseljencem na razpolago tudi redne čete, ako bi bilo to potrebno. ------o------ Kosygin v stiski WASHINGTON, DC. — V diplomatskih krogih še širijo govorice, da si je predsednik vlade Sovjetske zveze A. Kosygin nakopal precej težav pri svojih "mauoglasž ~ Hiše naprodaj Krasni bungalov s 3 spalnicami, $17.900. Hiša z 2 snalnicama v Euclidu, nova klet, $12.500. 2-družinska pri bulevarju, $18.500. WILLIAM T. BYRNE REAL ESTATE 261-1182 Družina išče pomočnico Slovenska družina z dvema otrokoma, starost 6 in 4, išče gospodinjsko pomočnico za tri mesece. Pogoji po dogovoru. Kličite 361-1970 ali 361-6134. ______________ (59) V najem Oddamo 5 lepih sob in kopalnico, zgoraj, na 1069 E. 61 St. Kličite 432-1736. (58) Stanovanje oddajamo 3 sobe in kopalnica, Hecker Avenue spodaj. Kličite 881-9894 _____________________________ (58) V najem Tri sobe se oddajo, zgoraj, z gorkoto na 1115 Norwood Rd. _________________________(58) Hiša naprodaj Zidana veneer ranch hiša, 3 spalnice, IV2 kopalnica, velika kuhinja in obednica, lot 50 x 155, Richmond Heights. Kličite 486-4082. (59) Ženske dobijo delo Clerk - Typist 5 days a week, English speaking, willing to train, apply in person. DIVERSA MFG. CO. 4518 Lakeside Dr. (58) tovariših v Kremlju, ker je bil baje preveč popustljiv v vprašanju vojne v Vietnamu tekom svojega obiska v Veliki Brita- ^________irAmmmm Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PHEUNATIQ Tool Co. 8784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Ccrp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components Mim - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINC MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (58) PROMETNA LUČ NAD VODO — V & enetkah je večina mestnega prometa na vodi, tako so namestili na križiščih zelo prometnih kanalov prometne luči, kot smo jih pri nas vajeni nad cestnimi križišči. 93 9! 93 93 93 93 93 9 9 9 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JAY a VEE DELICATESSEN Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto hranili tudi v bodoče! JOHN in VERA, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi! *1 9 9 9 9— 9 9 9 9 9 9 9 9 9- 9 9 9 9 9 9 9 9 9‘ 9 9 9 9 9 9 9 9 9" 9 9 9 9 r B r B & B r B r B r B r B r 16024 Grovewood Ave. IV 1-3924 P« B VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B r B B r B šf B tf B tf B tf B r -B r B tf B r B r B r B tf B r B tf B r *B r B tf B r ŽELI VSEM ROJAKOM ZDRAVNIK DR. LEOPOLD UKMAR ZDRAVNIK Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5.30 do 8 zvečer na 6208 St. Clair Ave. - Tel.: UT 1-9677 Telefon doma je: IV 1-6422 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM KNIFIC INSURANCE SERVICE RUDI KNIFIC, lastnik 820 E. 185 St. IV 1-7540 9 VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM DRAGIM ROJAKOM SLOVENSKO PLESKARSKO IN SLIKARSKO PODJETJE TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING 1171 East 61 St. Tel.: HE 1-0965 Hvala za dosedanje zaupanje. Za nadaljnjo naklonjenost se priporočamo. BOŽEGLAV TAVERN 6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Phone EN 1-8606 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost BR0DNICK BROS. APPLIANCE & FURNITURE B r B r b ir B P- B tf ‘B r B r B if lastnika H 16013 Waterloo Rd. IV 1-6072 gj FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR. 9. Ji 9 Jg 9 9 JI* 9 VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOSCI GOSTOM IN PRIJATELJEM LASTNICA SATELLITE BAR 7117 St. Clair Avenue MAMIE MARIN £ tf B tf B tf I B r B r B r B tf B tf B tf B. r B r B tf B ■r tf B r B tf B r B Peter Selak; Velikonočni spomini Zvečer 28. februarja 1944 je prišla v šolo na Ledinah propagandna četa tržaškega domobranstva. Odvzela nam je začasne dokumente, naredila spisek imen in že naslednje jutro, 1. marca ob sedmih zjutraj odpeljala iz Ljubljane v Trst v vojašnico pri Sv. Ivanu. Tam so nas zelo lepo sprejeli naši bivši jugoslovanski častniki. Naslednji dan smo že nosili vojaško suknjo in zopet se je začelo običajno vojaško življenje. Hrana je bila dobra, disciplina ne prehuda, in v Trstu se je še vedno dobilo kaj dobrega za pod zob. Ob nedeljah smo imeli ob desetih dopoldne pri Sv. Ivanu sv. mašo, kjer smo prepevali naše slovenske pesmi, v cerkvi nabožne, pred cerkvijo narodne. Bližala se je Velika noč. Na Veliki petek so imeli vsi prosto, jaz pa sem delal v pisarni ves dan. Dospela je nova vojna o-prema, sledila pregrupacija edi-nic in tako sva s pokojnim poročnikom g. Tonetom Potočarjem delala ves dan in še zvečer. Ko sva bila gotova, sva se glo- spretnimi prsti Toneta Aselja in ljudstva. Cerkovnik Feliks, danes že pokojni, je skrbel za čistočo in lepoto hiše božje bolj kot za svoj lastni dom. Domobranci smo zopet pod vodstvom g. poročnika Toneta Aselja osnovali pevski zbor ter peli v cerkvi pri maši in tudi zunaj pri raznih nastopih. Tone nas je dobro pripravil za Veliko noč. Na Veliko soboto popoldne sem bil prost, zato sem se udeležil veličastne procesije v Štur-jah. Ogromno naroda je bilo pri procesiji, zvonovi iz Šturj in Ajdovščine so veselo pozvanjali v čast vstalemu Zveličarju. Čaven se je kopal v žarkih zahajajočega sonca in takrat šele sem razumel dva vipavska rojaka, čč. gg. Filipa Terčelja in Stanka Premrla. Prvi je ob lepoti Velike noči na Vipavskem sestavil besedilo velikonočnici; Kristus je vstal, drugi pa je ustvaril melodijo. Na velikonočno jutro smo odšli k veličastni procesiji v Ajdovščino, ob devetih pa smo imeli domobranci tam slovesno sv. mašo z blagoslovom. Krasno so bučale ajdovske orgle pod boko oddahnila in šla spat. Takrat je bil dobri Tone še narednik in vdano mi je rekel: “Veš kaj, Veliki petek je. Darujva to utrujenost v čast Kristusovemu trpljenju.” Na Veliko soboto dopoldne smo imeli na strelišču na Opčinah strelske vaje. Lepo pomladno sonce je sijalo, ko smo z Opčin korakali nazaj v mesto med petjem veselih koračnic. Ja-, dransko morje se je kopalo v pomladnem soncu, tržaški vrtovi so bili odeti v pomladno cvetje. Res prava velikonočna panorama. Ob šestih zvečer je bila pri Sv. Ivanu slovenska vstaj en-ska procesija, katere smo se udeležili domobranci. Veselo so peli svetoivanski zvonovi, domač cerkveni zbor je krasno prepeval velikonočne pesmi. Na Veliko noč ob desetih dopoldne je opravil sveto mašo domobranski kurat, č. g. Tone Duhovnik, kateri je eno leto nato umrl v krematoriju zloglasnega koncentracijskega taborišča Mat-hausen. Cerkev je bila polna in naš domobranski zbor je krasno pel. Verniki niso mogli prehvaliti petja. Popoldne ob treh sem šel k Sv. Ivanu k slovenskim večernicam, ob petih pa še k Sv. Justu. Od tam smo se v družbi podali k Sv. Jakobu, v središče slovenskega petja. Zaradi dolge poti in toplega sonca smo postali žejni in zavili smo v hotel Jadran. Tam so pri neki mizi sedeli g. dr. Komar, pok. poročnik Jakoš Jože, naredniki Jože Omahen, Gabrijel Čamernik, Grum Tone in drugi. Poklicali so me k mizi. Kakor Krjavelj h grajski gospodi sem prisedel, popil par kozarčkov terana, nakar mi pravi Jakoš Jože: “Veste kaj fantje, zapojmo ono ‘Buči morje adrijansko’.” Hitro je Jože našel pravi ton in začeli smo jo kot slavčki. Deležni smo bili navdušenega ploskanja, pesem smo morali ponoviti in dodati še par narodnih. Kmalu smo se lepo v miru razšli. Čeprav sem v kasarni zamudil večerjo, sem šel prav dobre volje k počitku na Veliko nedeljo leta 1944. ❖ Velika noč leta 1945. To pa sem doživel v Ajdovščini v lepi sončni Vipavski dolini, pri domobrancih seveda. Ves postni čas je bilo kar mirno, brez posebnih borb, čeprav smo bili stalno v patroli. Uživali smo dobroto dobrega vipavskega prebivalstva. Vse je bilo razburjeno in ogorčeno zaradi nepotrebnega in nepomembnega bombardiranje Idrije in Cola. Kadar sem imel priložnost, sem šel rad v lepo cerkev sv. Janeza v Ajdovščini, v kateri je bil v post drugo leto spal pod njimi. Na bo, katero smo začeli vaditi že tudi mi smo odlično prepevali naše velikonočne pesmi. G. major Janko Debelak ni rad izrekel pohvale, toda takrat je s’solzami v očeh dejal: “Presneti pobje, če že drugega ne znate dobro, pri maši ste pa le odlično zapeli. Le tako naprej!” Popoldne ob štirih smo imeli v Budanjah pri Ajdovščini slovesen pogreb domobranca Stankota iz tiste vasi. Rodbinskega imena se več ne spomnim. Fant je bil žrtev lastne drznošti in neprevidnosti. Eksplozivna moč italijanske ročne bombe mu je razparala drobovje in v silnih bolečinah je umrl. Lep je bil njegov pogreb, še lepši tolažilni govor dobrega kurata č. g. Petra Robleka. Ob grobu smo zapeli dve nagrobnici in žalostni odšli nazaj k edini-cam. Vsa Vipavska je bila takrat odeta v bujno cvetje, vsa dežela se je kopala v pomladnem soncu in je bila res podoba raja, katerega nikoli ne pozabim. Na Velikonočni ponedeljek ob desetih dopoldne smo zopet peli pri sveti maši v župni cerkvi pri Sv. Križu, na prijaznem gričku, odkoder je krasen razgled po Primorski. Po maši smo pred cerkvijo zopet zapeli nekaj naših narodnih pesmi in dobri vaščani so nam postregli z odličnim Vipavcem in dobrimi jedmi. Zadovoljni smo se vrnili v Ajdovščino. Kdo bi si bil takrat mislil, da bomo morali že čez mesec dni zapustiti te dobre ljudi? Pa se je tako zgodilo. V ranih jutranjih urah dne 30. aprila 1945 smo v hudem nalivu zapustili Vipavsko, nato Gorico čez Sočo in dne 1. maja ob osmih zvečer smo pri Fari v Furlanski nižini prišli skupaj z Angleži in Amerikanci, nato pa zopet v Italijo, v taborišča Palma Nuova, Forli in Eboli v Južni Italiji. Veliko noč leta 1946 sem preživel v Eboliju v Italiji, pod oljkami, kakih 40 km od Salerna. Lep, prijazen oljčni grič, — živa podoba Oljske gore. Razmere tam so bile še kar zadovoljive, mučilo nas je le brezdelje in nejasna bodočnost ter skrb za dom. Vse dni v postu je bil vsak večer v kapeli sv. križev pot z blagoslovom, katerega je imel č. g. Peter Roblek. Kapela je bila vedno premajhna za vse. Gospod Peter je temeljito pripravil naša srca na Veliko noc in ni bilo mnogo takih, ki niso izpolnili velikonočne dolžnosti. Kakšni bolj boječi so opravili sveto spoved pri kapucinih v Eboliju. Naglo se je bližal Veliki teden. Nadporočnik Emil Sa-velli in Tone Ušaj sta dobro pripravila naš pevski koncert. Na Cvetno nedeljo je bil slovesen nem času vsako sredo in petek., blagoslov butar in oljk. Kako zvečer sv. križev pot. Cerkev je smo včasih doma občudovali bila vsakokrat polna vernega'oljčne vejice, sedaj sem pa že veliki četrtek zvečer sem naredil s prijateljem kratek sprehod po oljčnem gaju ne daleč od taborišča. Luna je sijala, vse je bilo zavito v mir in tišino, mesto Eboli in taborišče sta počivala in ob vznožju mesta je žuborel potoček. Obstali smo in občudovali vso to lepoto in podzavestno tiho zapeli: “Oljsko goro tiha noč pokriva, potok Cedron žalostno Šumija . . .” Na Veliki petek je imel č. g. Peter Roblek pri obredih v kapeli zelo lep govor. Zvečer sem odšel v mesto, ker so imeli pri kapucinih procesijo, ki je predstavljala Jezusov pogreb. Veliko ljudstva se je zbralo, vse je bilo lepo, a reda in discipline, kakršne smo bili vajeni pri nas, tu ni bilo. Južnjaki so pač drugačni. Velika sobota je bila oblačna in zjutraj je rahlo deževalo. Č. g. Roblek je v zgodnjih jutranjih Urah nesel sveto obhajilo nekaterim bolnikom v bolnico na oddelek tuberkuloze. Isto je storil na velikonočno jutro. Pred kosilom na Veliko soboto smo imeli zbor celega slovenskega rajona. G. general Andrej nam je voščil veselo Veliko noč, nato je bil prebran spored velikonočne procesije za ob petih popoldne. Vse moštvo je bilo pozvano, naj se procesije udeleži, naj taborišče počisti in uredi, da bo dostojno za tako veliki praznik. 2e v četrtek se je začelo čiščenje taborišča, šotorov, stezic, glavnih poti, oblek, čevljev, striženje las, itd. Za razsvetljavo ob potu, koder je šla slovesna procesija, smo nalili v male pločevinaste posodice nafte. Eden od taboriščnikov je posodice prižgal, ko se je začela procesija razvijati iz kapele in vse taborišče je žarelo v nebroj lučih. Taboriščna kapela se je blestela od čistote in je bila vsa ovita v pomladno cvetje in zelenje. Mojstrsko jo je okrasil štajerski Čeh g. Franček Tivadar. Procesija se je začela ob petih popoldne. Vse katoliško živ-Ije v taborišču, moški, ženske, otroci, so se je udeležili. Pravoslavni so tvorili ogromen špalir in ko je šlo Naj svetejše mimo njih, so naredili globok poklon in križ. Procesije so se udeležili gg. generali Miodrag Damjanovič, Matija Parac in naš Andrej Prezelj. Prva dva sta že med pokojnimi. Procesijo je ponosno in spoštljivo vodil Cafutov oče iz Ljubljane, č. g. Peter Roblek je nesel Naj svetejše, pevski zbor pod vodstvom Emila Savelija pa je prepeval naše lepe velikonočne pesmi. Naslednji dan sta bili dve slovesni sv. maši, popoldne ob petih pa pete litanije. Prva Velika nedelja v emigraciji leta 1946 je minila. Naj dodam še to, da mi je dobra gospa Terezija Repar, bivajoča nad 40 let v Clevelandu, poslala za Veliko noč 1946 v pismu 2 dolarja. Ravno na Veliko soboto sem jih dobil. Na glavni komandi so mi jih pošteno zamenjali v lire, da sem lahko na Veliko nedeljo zvečer z ožjimi prijatelji popil par kozarčkov dobrega vinčka in plačal g. Robleku za eno mašo. Kupil sem še nekaj znamk — in denar je šel. Gospa Repar že počiva na pokopališču Kalvarija v Clevelandu in Bog naj ji bo obilen plačnik za dobroto, ki mi jo je v potrebi izkazala. * Velika noč 1947. To sem preživel v okolici Napolija v Cas-soriji, kjer smo bili na delu v velikih skladiščih hrane za vso anglo-ameriško vojsko v Italiji. Slovencev nas je bilo tam okrog 60. Delo ni bilo težko in sleherna malenkost se je lahko pretopila v novec, hrana, stanovanje in oskrba je bila zadovoljiva. Gg. Tone Ušaj in Pavle Borštnik sta kmalu organizirala pevski zbor. Tone Ušaj je bil znan po vseh cerkvah Napolija in povsod je preskušal orgle in instrumente. Naš zbor je prepeval po mnogih napolitanskih cerkvah. Za Veliko noč. je g. Ušaj nekje staknil melodično,, a precej težko sklad- 5 tednov preje. Vsako popoldne od 3-5 smo imeli v cerkveni dvorani pevsko vajo. Repič Lojze je pa v župni cerkvi pridno vadil na krasnih orgijah težko spremljavo. Z nami je bil tudi g. Peter Roblek, ki je marljivo obiskoval in spovedoval naše rojake, raztresene na delu po raznih edini-cah v okolici Napolija. V Cas-soriji smo eno od številnih barak spremenili v lično kapelo Marije Pomagaj, v kateri je bila prav vsak dan sveta maša. Na Veliki petek ob sedmih zjutraj smo imeli sveti Križev pot, nato pa je imel č. g. Roblek krasen govor. Po pridigi je bila sv. spoved. Vsi smo jo opravili. Naslednji dan, na Veliko soboto ob sedmih zjutraj smo imeli slovesno sv. mašo in z vsemi obredi tega dne. Na Veliko nedeljo ob petih zjutraj sva šla s prijateljem Ivanom v bližnjo samostansko cerkev k obredom Velike nedelje in. k sv. maši. Pristopila sva tudi k sv. obhajilu. Tistega velikonočnega jutra ne bom nikoli pozabil. Vsa okolica Napolija je bila odeta v bujno pomladno cvetje in zelenje in komaj se je začela prebujati iz nočnega spanja. Nad njo se je razpenjalo tisto čisto, modro nebo, katerega tu na Angleškem nikjer ne najdeš. Vsa narava je vzklikala: Aleluja, aleluja in v duši mi je bilo neskončno lepo. Cerkev je bila polna, toda tiste prisrčne cerkvene domačnosti, kot smo jo bili vajeni v Sloveniji, italijanski jug ne pozna. Po končani maši sva stopila v bližnjo gostilno na malo okrepčilo, nato pa odšla nazaj v taborišče. Tam je bila ob osmih v kapeli slovesna peta maša, katero je opravil č. g. Roblek. Lepo so spet zadonele naše velikonočne. Mi pevci smo po maši hitro zajtrkovali, nato pa odšli v župno cerkev Capo del Cinno, kjer smo zopet peli pri slovesni maši. Ko smo se opoldne vrnili, nas je čakalo okusno in obilno kosilo, ki nam je šlo res v slast. Pomladno sonce je že pošteno grelo vso okolico, zato nam je senca pomladnega zelenja že prijala. Na Velikonočni ponedeljek je imel č. g. Roblek ob osmih zjutraj slovesnb sv. mašo za italijanske vernike v župni cerkvi sv. Mavricija v Cassoriji in naš zbor je tudi tam lepo prepeval. Popoldne smo šli malo v okolico, v Emavs, na kozarček močnega vinčka. Z Dolfetom sva že sredi februarja iztaknila kar čist lokal, kjer so prodajali dobro pijačo po zmerni ceni. Posebnost tega lokala je bila ta, da se je na njegovem balkonu vedno šopiril živ puran. Zato sva krčmo enostavno prekrstila: “Pri puranu.” V Eboliju so tisto leto posebno lepo praznovali Veliko noč. Tam je bil zopet č. g. Kunstelj, ki je v prenovljeni kapeli postavil krasen božji grob. Na Veliko soboto zvečer so imeli vstaj ensko procesijo, katera je vzbudila pozornost in občudovanje vse okolice. Nadporočnik g. Emil Savelli je organiziral dober pevski zbor, ki je lepo prepeval pri vseh slovesnostih Velikega tedna. Angleži so se izkazali posebno dobrodušni ter nakazali kuhinji precej dobrot, tako ni nihče trpel lakote in pomanjkanja. (Konec prihodnjič) čeden I 91 ...... P. F.: Velikonočna Čujte, zvonovi slovesno donijo, množice verne v svetišča hite. Božjega Sina vstajenje slavijo, hvalnice zmage Bogu se glase. Ljudstvo radostno vstajenje opeva, glas aleluje mogočno odmeva! Glejte, v procesijah lučic vstajenja radostni stopajo verni ljudje. Vsak je pozabil grenkosti trpljenja, Bog ljubeznivo odrešil je vse. Pesmi vstajenja povsod se glasijo, zbori proslavljajo tudi Marijo! M $ M e 0 M 91 M 91 M 91 M 9 M 9 9 M 9 M 9 9 9 9 & 9 M 9 M 9 M 9 M 9 JI 9 9 M 9 9- M UT 1-5158 Res.: EX 1-9473 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in VESELO ALELUJO želi ANTHONY F. STATE SENATOR Ali že veste? ... da surova hrana pospešuje dolgost človeškega življenja ter, da trdi neki učenjak, da bi ljudje živeli do 140 let, ako bi uživali nekuhano hrano; ... da ima londonska poslanska zbornica 1000 sob in dvoran; ... da je letos poteklo sto trideset let, odkar so pričeli izdelovati cigarete. r>r n r> Med lažnivci “Nekoč sem poslušal tako odličnega posnemavca živalskih glasov, da smo vsi v dvorani dobili kurjo polt, kc je oponašal rjovenje tigra!” “To ni nič, prijatelj! Jaz sem nekoč slišal nekoga, ki je tako sijajno oponašal petelinje petje, da je sonce vzšlo .. r B r B r B r B r B r B gr B if B if B if B Sf B r B gr B if B 6218 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 jg* B If B gr B if B r B r B if B if B if B -if B CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business’ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM J.& A. VARIETY CENTER 842 East 185th Street KE 1-6255 VESELE VELIKONOČNE Step to tke St ars M JUNIORS B r B r B if B if B B r B if B __r B r B VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM DRAGIM ff PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN A. EAKULT COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Commissioner EASTER GREETINGS PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM ŽELI GRDIHA SHOPPE 6111 St. Clair Ave. For outstanding achievement in the manufacture of children’s shoes Our fashionable ladder-bow pump will make your child feel like climbing to the stars. It’s a pump that fits because of a hidden gore. What’s more it’s priced just foryaur budget. Od $3.99 do $6.99 vse mere in širine MANDEL SHOE STORE 6125 St. Clair Ave. zraven Lauschetovega poslopja Prinesite s seboj ta oglas, nakar boste dobili $1.00 popusta pri Vašem nakupu. SEASON’S GREETINGS! ALELUJA! VESELA VELIKA NOČ! MEISTER ELECTRONICS INC. SERVICE SPECIALISTS 1151 Addison Ed., Cleveland, Ohio 44103 391-8787 Popravljamo televizorje, stereo aparate, tape recorder j e, gramofone, radijske aparate in sploh vse, kar spada v elektroniko. 17 let delamo v tej stroki. Pridite pogledat našo novo delavnico. M 9 M 9 M 9 Ji 9 Ji 9 9- Ji 9 Ji 9 Jf 9 J3 9 Jf 9 JI 9- 9 Ji 9 9. Ji 9 JI 9 Ji 9 9 Ji 9 9 9 ji 9 Ji 9’ 4 9 9 HE. 1-6800 VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! HAPPY EASTER! HAPPY MOTORING! RICH 4 SONS 1078 East 64 Street Tel.: HE 1-9231 COMPLETE AUTO REPAIR AND SERVICE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 S r I B r! I B K I 1 g r I r r —i ammiska udmovum Vera Maria Volk: & r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ŽELITA ®i ii^Sias! TeSiefa S ^ ZASTOPNIKA 4 | Sli K LIFE OF GAliAOA 2829 Euclid Avenue ■r 2 2 2 1 l i VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita LOUIS FiRFOUA DONALD FERFOLIA POGREBNI ZAVOD ^ 3116 Union Ave. # I •M 0! •0 9i— MI 1-7420 Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v tolažbo preostalim ... v spomin pokojnim B r f B gr B f B P* B r B B p* B B ■gf B r B f B r B r B gr B P* a - ’ ^ 9) 1 S •S 2 2 1 01- •0 0! 2 § 2 sii s i i 1 2 ^ 18H5 Neff Road •iV I AUTO SERVICE SIMM r Zodnjci večerja Lepega poletnega jutra je sonce razlivalo svoje zlate žarke čez strehe rimskih palač. Na mestu, kjer peljejo za šumečim vodnjakom krasne stopnice do vrha pred velika sprednja vrata cerkve sv. Trojice, so se zbirali poklicni modeli. Tu so čakali ugodno priliko, da pade na njih oko slikarja. Živahno so se razgovarjali ter glasno ugibali, kaj bodo današnji dan doživeli. Kljub rani uri se je napotil znameniti slikar Michelangelo k španskim stopnicam. Že dalj časa je mrzlično iskal model Kristusa za svojo sliko “Zadnja večerja.” Ta naloga ga je tako izpolnila, da noč in dan ni miroval. Ognjevito mu je kipela kri po žilah, v srcu se je dnevno rodilo novo navdušenje, svet okoli njega se je pogreznil v nevidni prepad, imel je vedno le sliko pred očmi, na kateri sta manjkali še dve osebi. Tik pred namenjenim ciljem se je ustavil. Neka notranja sila mu je napovedovala dvigniti pogled. Presenečen se je zdrznil. Zapazil je mladeniča, tako blagega in nedolžnega izgleda, da mu je zastala sapa. Lasje šo v kodrih obdali veličastno obličje, katerega je prešinila nenavadna luč ter prepričalo strmečega u-metnika, da na vsem svetu nima lepše Kristusove glave. Približal se je mladeniču ter ga ponižno prosil, če bi hotel biti model za sliko, ki bo služila pobožnim namenom. Mladenič je od veselega ponosa zardel ter ganjeno dejal, da zelo rad sprejme častno ponudbo. Slikar ga je nenadoma povedel na svoj dom, kjer je z gorečo vnemo nadaljeval umetniško delo. Minili so dnevi in tedni. Michelangelo je neutrudljivo vih-el čopič ter ga namakal v razne oarve. Končno je napočil dan, ko je postava Kristusova dovršena gledala s platna in kronala /es trud. Toda še je manjkal — Judež! tra. Zraven vhoda je sedel berač in prosil vernike za milodar. Tudi slikar je segel po denarnici in spustil miloščino v raztrgani klobuk. Pri tem je nehote pogledal berača in kakor prikovan obstal. “Judež!” ga je prešinila misel in kri mu je planila v glavo. To ni bil več človek, ne, prava pošast, ki je sedaj brez sramu dvignila obraz, razjeden od grešnih strasti. V tem trenutku so se v Michelangelu prebudile stare sile in speče umetniške pobude. Stisnil je pesti, ker moral se je premagati, da ne bi glasno zavriskal. Tresoč od razburjenja se je sklonil k beraču in mu ponudil visoko vsoto denarja, če bi mu hotel biti model. Berač je takoj pristal in sledil mojstru v umetniško delavnico. Zopet so minili tedni, preden je slikar napravil zadnjo potezo na platnu. Premagan od sreče, da je delo izvrstno uspelo, je stopil nekoliko korakov nazaj, razprostrl roke, kot da bi hotel -------------------------------o objeti ves svet in dejal beraču:' “Santa Maria! Le poglej, kaj sem ^ s Tvojo pomočjo končal!” Na- > 05 daljnje besede so mu zamrle v grlu, ker se je berač krčevito jokajoč zgrudil na tla. Med ihtenjem je jecljal: “Mojster, ne poznate me več? Vaši lepi Kristusovi glavi sem pred leti posodil svoj obraz. Od tega časa sem nizko padel. Denar me je pokvaril in mi odprl vrata do grešnega življenja. Šele ob pogledu na Vašo sliko se zavedam, kaj sem izgubil. Sram me je in globoko se kesam, toda prepozno! Slikar se je milega obraza nagnil k beraču: “Tvoji grehi so ti odpuščeni, ker te je s pomočjo Kristusove slike, za katero si dvakrat v življenju bil model, božja milost spreobrnila. Pojdi v miru in izkoristi ostali čas!” Berač se je potolaženo dvignil od tal, hvaležno poljubil slikarjevo roko, denarja ni hotel vzeti. Nemo se je poslovil od slike, nato pa tiho za seboj zaprl vrata. Slikar je stal ob oknu in gledal, kako se je berač pomešal med ljudi. Še nekaj časa je videl raztrgani klobuk, potem pa je tudi on izginil v mestnem vrvežu. Sisfa dežela kmalu brez kristjanov Sveta dežela je razdeljena na dve državi, ki sta si med seboj sovražni: na arabsko Jordanijo in judovski Izrael. Tudi Jeruzalem je razdeljen na obe državi. V državi Izrael so ostali: gora Sion, dvorana zadnje večerje in cerkev Marijine smrti. Vsi drugi sveti kraji so v državi Jordaniji. Število kristjanov se v obeh državah stalno manjša. Vsak mesec se iz Izraela izseli do 40 krščanskih družin. V mestu Betlehemu, ki je v Jordaniji, je bilo še pred kratkim 75% kristjanov med tamkajšnjimi prebivalci, danes pa jih je le še 25 odstotkov. V Ain Karimu, rojstnem mestu sv. Janeza Krstnika, so štiri cerkve. Odpro jih samo, kadar pridejo romarji, sicer pa so zaprte, ker tam ni več krist- EASTER GREETINGS from . C©1§SBSMII FRANCES P. BOLTON Vesele velikonočne praznike želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem Z11LI £ H INSURANCE AGENCY VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZURICH, Agent IVanhce 1-4221 B f B B r B r B r B f B r B f B r B r B r B r B & B r 16 t? B gp B f B r B r B Slikar je ponovno začel iskati! janov. 03 •0 03 0 i 0 0! ■e? 05 St. Clair Ave. EN 1-5577 Lastnik JOSIP BOH N AR želi vsem svojim odjemalcem# in slovenskim prijateljem vesele velikonočne praznike. B r B r B r B primerni model. Toda tokrat m imel sreče, vsi napori so ostali brez uspeha. Nikjer ni našel obraza z žigom hudobije, kakor ga je za Judeža potreboval. Obupan je pokopal nado, da bi kdaj dokončal sliko. Še za španske stopnice se ni več zanimal in ves potrt sedel doma. Nekega dne se je brez prave volje podal v mesto. Mračnega lica se je približal cerkvi sv. Pe- V Jordaniji in v Izraelu je verska svoboda ustavno priznana. Vzrok odseljevanja je slab gospodarski položaj. Krščanskim Arabcem so v Izraelu najprej, prej ko drugim, nacionalizirali zemljo. Tam vlada tudi brezposelnost. V Izraelu najprej zgubi službo kristjan in Arabec. Škofje, katoliški in pravoslavni, so se obrnili s posebno prošnjo na predsednika vlade Eškola, naj ustavi razlaščanje zemlje Arabcem. Sestre božje ljubezni in bratje sv. Janeza Salskega so zaradi ekonomskih težav morali zapreti nekaj katoliških šol. Melkitški k a t o 1 iški nadškof Hakim iz Nazareta obtožuje kristjane vsega sveta, da se premalo zanimajo in brigajo za položaj kristjanov v Sveti deželi. Judje vsega sveta podpirajo z velikimi vsotami svoje rojake v Izraelu, kristjani se pa za svojo manjšino malo brigamo. Toži tudi, da se romarji zanimajo samo za svete kraje, nič pa za tamkajšnje kristjane in njihov način življenja. Malo romarjev obišče njega v Nazaretu, kjer ima sedež in svoje ustanove. Nadškof pravi: “Vedno sem srečen, če morem sprejeti romarje. Žal, jih pa malo mene obišče. Malo jih pride v Nazaret, naše mesto in mesto našega Gospoda, čeprav je izraelska vlada rada pomagal tam sezidati za romarje dva nova hotela.” Previdnost Vedno na mestu CHICAGO, 111. _ Okoli 55% pešcev je ubitih v prometnih nesrečah na naših cestah na zaznamovanih prehodih preko njih. 91 ANTON ZAK ZENO A. ZAK $ 95 05 95 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 M 9 J! 9 Najtopleje se zahvaljujemo za naklonjenost našemu podjetju VSEM ROJAKOM ŽELIMO SREČNO, VESELO ALELUJO! &■§ B ® ZM-PCGRIM ZAVOD- ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI B r B r B r B r B B f B B r B r B r B ir B r B ir B ir B If B r B J? 05 M 9 9 9 9 M 9 M 9 M 9 slU 05 9 9 M 9 01 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM VSEM ŽELIJO mu mm EDWMD KOLEGAH Ai mm edward mm Prisrčna hvala vsem mnogim rojakom, ki so nam zaupali svoje zavarovalne zadeve. Obljubljamo skrbno, zanesljivo postrežbo v bodoče. SIAM F. mi\( INSURANCE AGENCIJA 6629 St. Clair Ave. EX 1-4855 m 9 % g of 05 01 9 •0 9 :9 0 9~ 0 9 0 9 1 ! 9 0 2 0 0.. M 9 0 9 M 2 0 0 M 9 0 0 M 9 PRAV SREČNO IN VESELO VELIKO NOČ ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM mm SRŠEK SHOE REPAIR 7208y2 ST. CLAIR AVENUE Popravljalnka čevljev MIRKO ANTLOGA, lastnik TRAVEL SERVICE 6516 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio 44193 — Telefon HE 1-3500 ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM DRAGIM ROJAKOM EDDIE IN J O S I E BRADACH lastnika slovenske grocerije BRADACH’S MARKET 5919 PROSSER AVE. HE 1-0982 Šunke, klobase, sveže in prekajeno meso. Samo pokličite, dostavimo na dom. M___________________________________________________ ^ HAPPY EASTER! ALLELUIA! VESELA VELIKA NOČ! JAHAŠ HAIR STYLIST 6628 St. Clair Ave. • HE 1-6224 0 M 0 M 9 £ AMERICAN INTERNATIONAL BEAUTY SALON: Thadeus Janas, Vicki Kmet, Mia Orazem, Georgeann Hrdjok, Anna Rispoli NORWOOD MEN'S & BOY'S SHOP 6217 St. Clair Ave. UT 1-1393 «51 0 S 9 0 2' m 2 0 r 0 6018 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 B 0 r B 0 r ^ B 0 r ^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Oglejte si našo velikonočno zalogo oblek za meške. Imamo veliko izbira oblek za dečke. Najlepše darilo za moža Arrow White Shirt. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM (0LLINW00D DRY CLEANING MRS. ANNA KOVACH, lastnica Pri nas napravimo prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac Rd. GL 1-4746 AMERIŠKA DOMOVINA \000(>^^ j 0fid1-9 Onega drugega MLADA BREDA IVAN PREGELJ '0()0()0()