Izhaja vsak četrtek. Cena mu |e
3	K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje države
4	K 60 v.) — Spili In doplel se po-illjajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice »tev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl
pat Opravnlltvu ..Domoljuba",
Ljubljana, Kopitarjeve ulice I«. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. I
Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna retltvrsta (Šestina ..Domoljubove" širine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne Številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poitno-hranllnlčnega urada Stev. 824.797.-----------
Stev. 5.
V LJubljani, dni 1. februarja 1906.
Leto xix.
Postrki.
Težko je verjeti, da se slovenščina tudi na Kranjskem mora še vedno boriti za najpriprostejše pravice proti birokraciji. Toda naše uradništvo že poskrbi dan za dnem, da nam ne izgine iz uma zavest, da smo brezpravni pastrki v očeh vladajoče gosp6de.
En tak slučaj iz najnovejšega časa se čutimo dolžne razkriti naši javnosti: Na Notranjskem v košan-skih hribih je občina Suhorija. Pošteno, pa revno ljudstvo prebiva v nji. Ce obrodi sadje, se že še izhaja; če pa sadja ni, zacvili pomanjkanje. Šolsko poslopje res ni v Suhoriji kdovč kako grajščinsko; je, kakršno more biti. Okrajni šolski svet v Postojni zahteva, naj se prenovi. V tisti nepregledni verigi brezozirnih šolskih bremen, ki jih nakladajo kakor za stavo okrajni šolski sveti občinam, eno kolesce! Pa za to se ne gre. V tem oziru ne kaže zdaj gubljati besedi.
Pač pa moramo pribiti, kar se je zgodilo v zvezi s suhorijsko šolsko zadevo. Iz Postojne je prišla komisija, napravil se je načrt in proračun. Krajni šolski svet mora to zvršiti,
a kaj. ko je bil proračun nemški. Z nemškimi kavkami se Suhorijani niso ukvarjali dozdaj in se tudi ne marajo poslej; zato je pa umljivo, da z nemškim proračunom niso vedeli, kako in kaj. Načelnik krajnega šolskega sveta je sam osebno šel v Postojno in je tam gospodom povedal, da velja v Suhoriji „niks tajč" in naj jim zato pošljejo slovensko pisan proračun. Nemški proračun pošiljati je najmanj breztaktno in bedasto. Da se pa stvar še bolj zamaže, je pa dobil krajni šolski svet s slovenskim prevodom, ki so mu ga konečno vendarle poslali, v dopisu okr. šol. sveta ta-le ocvirek:
»Slovenski prevod se je moral napraviti v Ljubljani, ker se tu ne nahaja nlkaka dovolj izvežbana oseba v tehničnih izrazih in znašajo stroški prevoda 40 K, katero svoto naj krajni šolski svet tekom 14 dnij sem vpošlje." Ta preza-nimivi dopis je podpisan dnč 15. januarja 1906.
Človek ne v6, ali bi se jezil ali smejal ko bere ta odstavek. Najprej naivna izpoved, da v Postojni pri glavarstvu ni nič! Ne rečemo, ko bi se šlo za prevod v kitajščino ali madjarščino, a sredi praslovenske Notranjske je urad, kjer ne znajo
slovenski in to tudi brez ovinkov pripoznajo. Tehnični izrazi! Ali je že slišal kak gospod pri okrajnem glavarstvu, da se dobč tudi nemško-slovenski slovarji, da imamo n. pr. tudi za tehniške stvari Cigaletov slovar? Menda ne znajo rabiti slovarjev. In mimogrede naj rečemo, ali je treba kaj posebnih možganov za to, da se pričakuje od tehnika, ki je prideljen izključno slovenskemu okrajnemu glavarstvu, znanje slovenščine? Pa menda vsaj ni znanje slovenščine kaka ovira v službi, ali ka li? Kaj bi rekli čevljarju, ki bi nam vrnil škrpet, češ, da ga ne zna dejati na kopito? Kdor prevzame tako službo, jo mora po svoji vesti tudi zvrševati in zato mora znati, kar je treba zanjo. Ce se noče sam učiti, ga pa morajo prijeti tisti, kateri so nad njim. Jezikovno vprašanje se bo reševalo, kakor je videti, silno lahko po vsi širni Avstriji. Zahteve, ki jih imajo stranke v jezikovnem oziru do gosposke, se bodo odpravile z duhovitim razlogom, ker se tu ne nahaja ni-kaka dovolj izvežbana oseba. S tem je vse v redu. Seveda ne sme biti dotična stranka tako zvedena, da bi spraševala: Zakaj pa ne? Ali sem jaz kriv, da nimate za službo sposobnih ljudi? Ali za to plačujem
kaj manj davka, če ne dobim pri vas, kar mi gre?---Da se preprečijo taka in enaka vprašanja, še t pa prilagajo prijazni pozivi, naj se plača 40 kron . . .
Preneumno! Naši poslanci bodo plačali ta dolg, pa ne v kronah, marveč s čisto drugo tvarino — in sicer vsega do zadnjega ficka.
Političen pregled.
Položaj v Avstro-Ogerski.
Le malo dni še — in velevažno držav-nozborsko zasedanje se prične. Ministri in voditelji različnih strank se še vedno posvetujejo o volivni preosncvi in o razdelitvi volivnih »krajev. Ministerski predsednik Gavč, ki je mislil sedanje ministerstvo nekoliko preesnovati, najbrže ne bo dosegel svojega namena. Njegove račune s« prekrižali Čehi, ki ne dovolijo svojemu poslancu Pacsku, da bi smel stopiti v ministerstvo kot češki minister, dokler vlada ne ugodi še ostalim češkim zahtevam. Na Ogerskem vlada na noben način ne more izvleči svojega veza iz zavožene poti in mirno čaka, da se b< do mažaronski uporneži naveličali nagajati njenim nakanam MoJ tem je pa načela Avstro - Ogtiska vtlevažno trgovsko vojsko z Srb.io, o kateri bomo poročali nekoliko natančnejše.
Stalni obrtni odsek.
Stalni ebrtni odsek državnega zbora je dovršil svoje delo. Poročevalci morajo d« 1. svečana izdelati svoja poročila v zmislu odsekovih sklepov, da more vlada že drugi mesec predložiti zbornici več načrtov preo-snovanega obrtnega reda. Načrt, kakor ga je izdelal odsek, gotovo povsem ne ugaja obrtniškim krogom. Toda ovire industrijskih kregov so bile tolike, da je bila v nevarnosti vsa izprememba obrtnega zakona. Bolje nekaj, neg« nič.
Poljaki in volivtta preosnova.
Poljski velikaši so poleg Nemcev največji nasprotniki splošne in zlasti enake vo-livne pravice. Seveda jih pri tem vedi jo sebični nameni, ker bo preesnovani volivni red marsikateremu izmed njih izpodnesel poslanski stolec in bo revež moral ostati doma. Sedaj pa nam prihaja iz Galicije vest, da so ustanovili Poljaki v Krakovem novo ljudsko stranko, poljski centrum, ki bo stala na krščansko socijalnem programu. Strankarski shodi se bodo vršili po vsi deželi in se bodo začeli že začetkem svečana. Skupni strankarski shod bo 4. marca v Krakovem.
: Poslanci te stranke se bodo potegovali za splošno in enako velivn« pravico.
Preosnova Gaučevega mini« sterstva izjalovljena.
Gavčev načrt, da vstopita v ministerstvo Nenec dr. Deršata in Čeh dr. Pacak, se je popolnoma izjalovil. Pred kratkim so zborovali češki državnozborski poslanci, da se izjavijo, ali naj postane dr. Pacak minister ali ne. Sklenili so, da sme dr. Pacak kot zaupnik stranke postati češki minister, ako izpolni vlada češke želje, namreč ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem in pa češki notranji uradni jezik. Ker pa Gavč ni mogel dati tega zagotovila češkim zaupnikom, ki jih je skupno zaslišal, s« izjavili, da dr. Pacak ne more postati minister. Češki poslanci pa so zajedno izjavili, da bodo ugovarjali, ako vstopi v ministerstvo dr. Deršata, ne da bi vstopil tudi dr. Pacak, ker bi Deršatov vstop pomenjal.. da se je dala prednest Nemcem. Splošno se misli, da tudi dr. Deršata ne vstopi v ministerstvo. Kljub temu pa, da se je za zdaj ponesrečil Gavčev poizkus, da izpremeni svoje ministerstvo, pa le sodijo, da prične vlada v tem oziru nova pogajanja s strankami.
Predrznost kranjskih Nemcev.
Kranjski Nemci so poslali odposlance k Gavču, ki s« ga prosili najpreje, da napravi pri preosnovi vplivnega reda za 17 tisoč Kočevarjev poseben voliven okraj. Toda Gavč jim tega ne more ustreči, ker je vendarle premalo njih število. Prosili so še dalje, da naj napravi za vse Kranjske Nemce en voliven imenik in naj jim preskrbi s tem enrga poslanca. Nemška gospoda naj se le potolaži in naj ne zahteva zase nemogočih stvari. Saj jim nihče krivice ne dela.
Srbsko-avstrijska trgovinska vojska.
Ze zadnjič smo omenili na kratko o srbsko-avstrijskem sporu glede carinske pogodbe, katero je sklenila Srbija z Bolgarijo. Zadnje dni se je spor še poostril ko je Avstrija vrnila 4 transporte srbskih svinj, namenjene za Pešto. To je vzbudilo v Srbiji splošno ogorčenje in srbski trgovci 30 sklenili, da odpovedo vsa naročila pri avstrijskih firmah. S tem bodo hudo zadete mnoge avstrijske firme, ki so delovale s Srbijo. Srbi so trdno prepričani, da meja ostane zaprta le nekaj mesecev. Ogerska vsled te carinske vojske ne bo trpela, veliko škodo bo pač imela avstrijska obrt. Namesto živine bodo Srbi izvažali v Nemčijo preka-jeno meso. Kakšnega pomena je ta carinska vojska nam povedo že številke, ki nam kažejo izvoz srbske živine v Avstrijo. V našo državo so izvozili Srbi 1.1905 194 tisoč 705 živine, med tem 112 tisoč 511 prešičev, 52
tisoč 646 volov in druge živine. Prepoved uvoza srbske živine v Avstrijo bode pa mnogo koristila našemu kmetu, ki je to po svojih zastopnikih že davno zahteval v državnem zboru,
Ogerske zmede.
Ogerski ministerski predsednik Fejer-vari že dalje časa tiči samo na Dunaju, kjer ima pogoste pogovorč z vladarjem. Tudi Andraši se zadnji čas pogaja z vladarjem. Če se sporazumeta, bo Fejervsri takoj odstopil, če pa ne, se pa povrne Fejervari nazaj na Ogersko, ter bo stavil na združene stranke sledeče pogoje: 1.) Vojaške zahteve treba popolnoma izločiti in sprejeti stališče liberalnega odbora devetorice. 2.) Za leti 1905 in 1906 se morajo odobriti vojaški novinci. 3.) Treba je dati jamstvo, da bodo vladarjeve pravice ostale nedotaknjene;. 4.) Vse trgovske nagodbe, ki se uveljavijo 1. marca, treba brezpogojno odobriti. Nekatere vesti trdijo, da bo ogerski državni zbor naj poznejše raz-puščen 15. februarja, nakar bi za nekaj mesecev sledil absolutizem (vlada brezdržav-nega zbora). V kratkem se mora kaj zgoditi, tako ne gre več naprej. Država preveč trpi na ugledu.
Ali se res pripravlja na Balkanu
vihar proti nafti državi ?
Srbija in Črnogora sta sklenili zvezo, naravnost naperjeno proti Avstriji. Črnogorci so najeli v Italiji tajno posojilo za oboro--ževanje in posrečilo se jim je tudi dobiti na Italijanskem topov in šest baterij in dvanajst velikih topov. Jeseni je izvedel črnogorski knez Nikolaj poizkusno oboroženje svoje 24 bataljonov močne armade. Topovi sicer niso došli pravočasno, a topničarjev je v Črnigori dovolj, ker so jih izurili na Itali-janskem. Črnogorska armada šteje 20 tisoč mož, ki imajo nalog«, da v slučaju v«jske preprečijo avstrijskim četam umikanje. Pri poizkusnem oboroženju so bili navzoči v Črnogorcc preoblečeni srbski in italijanski častniki, ki so jih porazdelili med posamezne bataljone. Z ozirom na to izzivanje namerava naša država pomnožiti svojo armado ob bosansko-hercegovski meji.
Avstrija in laftki sosed.
Vedno glasnejši postajaj« glasovi o nevarnosti, ki preti Avstriji od laške strani. Lah je Avstriji še posebno zato nevaren, ker je tako skrit in dela vse zahrbtno., Avstriji prihajajo od vseh strani svarila, naj nikar ne zaupa Lahom in najbolj pazi zlasti na tržaške Lahe. Pravijo, da hodijo po Kranjskem, Koroškem in Istri laški vohuni in ogleduhi, ki neovirano merijo, rišejo, fotografirajo avstrijske utrdbe in njihove okolice ter poizvedujejo za razna pota. Med drugimi se zanimajo tudi za okolico Vrbskega jezera,
ta Naborjet, za prelaz na Predilu in za gor-ike steze, ki vodijo k utrdbam. Tako Lahi; laša policija pa mira* gleda ali pa pride |ele na lice mesta, ko je tiček že davno ifrčal. Pred leti so oddali v Pulju nekaj
!ivnih del italijanskemu podjetniku, ki je bil rat takratnega italijanskega ministra, Ravno iko je bilo sedaj avstrijsko železniško linisterstvo. Popolnoma odkrito se govori a je pri zgradbi turške železnice nastavlje-ih mnogo delavcev in tudi inženirjev, itali mskih podanikov, ki niso drugega, kot laški ohuni. Ker bi bili v slučaju vojske med Lvstrijo in Italijo glavni boji po goratih rajih ob italijansko-avstrijski meji, so se ahi preskrbeli tudi z gorskim vojaštvom
Volitve na Angleškem.
Na Angleškem je v državni zbor iz-oljena večina liberalcev; tudi delavstvo ima inogo zastopnikov. „S1. Narod" se veseli, akor da bi bili angleški liberalci „Nare-ove" barve. Toda med njimi so tudi kato-čani in Irci. Vsi ti takozvani angleški liberalci" se bore tudi za svoboščine kato-ške cerkve, so vneti za blagor ljudstva, so sgovorniki nravnega slovstva, bore se tudi oper razstavljanje nenravnih podob, proti odaji deklet in alkoholizmu. Torej so prav sto nasprotni našim liberalcem.
rancoska duhovščina in ločitev cerkve od države.
Iz Pariza poročajo, da francoska duhov-ina ne kaže nikake slabosti in gleda po-tmno v bodočnost. Tudi število oseb, ki se vljajo za katoličane, je večje, kakor so islili prvotno. Sovražniki katoličanov bodo leli mnogo več opravka s preosnovano itoliško svobodno cerkvijo, kakor so imeli staro v težke državne verige vkovano, irkvije.
Število Slovanov na celem svetu
aša 137 miljonov oseb. Rusov je okrog miljonov, Poljakov okoli 19 miljonov, :hoslovanov 8 in pol miljona (okrog šest ljonov Cehov in nad 2 in pol miljona ovakov), lužiških Srbov okoli 117 tisoč, vatov in Srbov 8 miljonov 107 tisoč, >lgarov 4 miljone 850 tisoč in Slovencev miljonov 352 tisoč 780
isijoni na Ruskem Poljskem dovoljeni.
Ruska vlada je dovolila, da smejo re-vniki na Poljskem obhajati misijone med leti in delavci. Misijoni so bili na Ruskem ljskem doslej prepovedani, in sicer vsled aza leta 1864. Vlada ima sicer dovolj roka, da dovoli misijone med delavci, ki vsi razburjeni in potrebujejo pomirjevalnih »cd in tolažil.
Nemiri in upori na Ruskem.
Kdaj zasijejo Rusiji boljši časi? Ali ni padlo že dovolj žrtev in ali še sedaj niso siti brezvestni hujskači, ki netijo in vzdržujejo usodepolno revolucijo na Ruskem? — Zadnja poročila trde, da revolucijonarji že na tajnih shodih priznavajo, da sedaj nimajo dovolj moči dalje voditi revolucijo. Zato so pa sklenili izvršiti napade na življenje višjih upravnih uradnikov. Iz raznih mest dohajajo še vedno vesti o manjših spopadih med vo jaki in upornim ljudstvom. Splošno pa vendar lahko rečemo, da se vračata v Rusijo red in mir izvzemši nekatarih obmejnih krajev. Tudi nemiri na Poljskem, v Sibiriji in baltiških pokrajinah pojenjujejo. Vlada pričakuje, da se v kratkem Rusija pomiri.
Grozni načrt revoluoijonarcev v Moskvi — preprečen.
Najlepši del ruske Moskve se imenuje Kremelj, kjer je tudi carjeva palača. Zadnji čas se je posrečilo na čuden način odkriti grozno namer* revelucijonarcev, ki so hoteli velečastni Kremelj pognati v zrak. — Pod Kremljem je izkopan rov, ki drži prav do reke Neglinke, ki teče po posebnem predoru v Moskvo. Zadnje dni se je podalo v Ne-glinkin predor več inženirjev, da bi pregledali brzojav, ki je pritrjen p* stropu predora. Tu pa so zadeli na kopo opeke, ob kateri je bila izkopana v steno velika odprtina. To je bil tajni rov. Takoj so naznanili to oblastem, ki so šle z veliko pozornostjo pregledat predor. Preiskali so rov in so našli nedaleč od carske palače veliko množin* dinamita in vse, kar bi bilo potrebno za veliko opustošenje Kremlja. Gotovo je, da so delali revolucijonarci celo vrst* noči v tem rovu, prcdn* so dovršili t* del*. — V zahval* za odkritje tega groznega načrta, se je brala v cerkvi Odrešenika slavnostna zahvalna maša.
Obletnica ruske revoluoije.
Dne 22. prosinca letošnjega leta je obhajalo, kakor smo na kratko omenili že zadnjič, rusko delavstvo obletnico, ko je 50 tisoč delavcev korakal* pred carjevo palačo, da predlože svoje zahteve. Tisoče in tisoče oseb je izgubilo *b tej priliki svoje življenje. Ob obletnici smo pričakovali novih nemirov. Toda ni se zgodilo nič posebnega. Po nekaterih mestih delavci niso delali, in so prisilili trgovce, da so zaprli trgovine. Pri tem je prišlo v Varšavi d* neznatnih nemirov v katerih sta bili ubiti dve osebi. V Peter-burgu so zahtevali delavci, naj zvečer ne gore svetilke, da je bilo mesto v znamenje žalosti v temi.
LISTEK.
Kovačev študent.
Burka. — Sp. Soški.
Osebe:
Miha Vlecimeh, kovač in posestnik.
Meta, njegova žena,
Janez, njun sin, študent.
Žan, poštni sčl.
Krok, |
Žejko, l študenti, sošolci Janezovi, Mucek, J
Zbor, ki poje za kulisami.
I. dejanje.
Prizorišče: navadna kmečka izba.
1.	prizor.
Vlecimeh (sam in zbor, pojoč za kulisami). Vlecimeh: (dela vse, kakor poje \bor). Zbor: Kovač si je prižgal tobak
In modro sedel v zapečjak : Čidi-čidaj-čido, čidi-čidaj-čido . . .
2.	prizor.
Prejšnji in Meta. Meta: (prinese na mi\o \gance ler odide;
\bor poje). Zbor: In žena mu je skuhala
Koruznih zgancev lonca dva: Čidi . . .
Zapel na strehi je kokot, Pa vstopi v hišo poštni pot: Čidi . . .
3.	prizor.
Vlecimeh in Žan. Žan:	Kovačev oče, dober dan!
Kako se kaj imate ? Vlecimeh: (oholo). To nič ti mar ni, ljubi Žan;
Le svoje glej podplate, — Žan:	(ironično). Zahvalim vas za opomin!
A pismo vam prinašam . . .
Meta:
Žan: Meta:
4. prizor. Vlecimeh, Žan in Meta. (prihiti radovedno kuhinje). Ka-kaj, li piše ljubi sin ? Povej mi, pot, — te vprašam . . . Kaj dela ? — Se li kaj uči ? (kratko). Pohaja in tobak kadi. (pogleda boječe mo\a in izgine v kuhinjo )
5. prizor.
Vlecimeh in Žan. Vlecimeh: (udari srdito po klopi ob peči in vstane). Ti dečko potepinski ti! Obere še me do kosti . , . Žan: (potrka lahko Vlecimehu na rame). Samo jeziti se nikar, Oj očka, to je zdravju v kvar. — Vlecimeh: (še vedno je\en).
Naj pes povoha te, birič! Kaj — zdravju v kvar!? — Moj sin je ptič!--
Žan:	Prečitajte vsaj pismo prej,
Jezite lahko se potlej . . . Vlecimeh : (nevoljen, sede $opet).
Kako bi pismo jaz prebral, Ko nisem nikdar brati znal? Ponesem je kar fajmoštru, Ki dobro pozna „i" in „u". Povem mu tudi čisto vse, Kako za nos sin vodi me.
6.	prizor.
Prejšnja in Meta. Meta: (privihra kuhinje s kuhalnico v roki).
Ka-kaj, ka-kaj, kaj si dejal? Povsodi rad bi vže razstlal — — Vlecimeh: (skoči kvišku).
Klopotec babji, ne drdraj,
Da ne sfrči ti v glavo kaj! (Pograbi
star črevelj v kotu.) Kier mož možato govori, Naj žena kakor grob molči! Meta: (se počasi umakne v kuhinjo).
7.	prizor.
Vlecimeh in Žan (sama). Žan:	Ne rečem, očka, modri ste;
A kakor vaša žena ne. — Vlecimeh: (ubere Žana obleko v nedrij i). Kosmata kapa! Kurja smrt! Boš molčal, ti biriški krt!? Žari: (pomirjevalno).
No, no, saj ni tako hudo; Hotel sem reči vam le to, Da mnogo bolje bi bilo, Če župnik tega ne zvedo. — Jaz tudi poznam in nu", Prečitam pismo vam kar tu . . . Vlecimeh: (sede pomirjen).
Če piše — „dragi" (pokaže s palcem, kako se šteje denar), mi študent, Le semkaj Žane, sedi. Kaj kvasi v pismu spet ta šment, Preberi in povedi. Ti Meta pa, — pol litra sem, Da Žan si kljun namoči; Ker žejen je — to dobro vem — Po dnevi in po noči, — — Zan: (i patosom).
Kovačev očka, vi ste mož, Vi dika, vi naš steber. Ste vredni tri sto mišjih kož In pet sto pajčjih reber!
8.	prizor. Prejšnja in Meta.
Meta (prinese vina in odide). Žan: (i\pra\ni prvi kozarec do dna, odpre pismo in poje). Ljubi očka, draga mati, Meni strašno slabo gre; Ni mi v šolah več prestati, Kruh študentov grenek je.
Prazna mošnja, prazna skleda, Prazno moje je srce; Palec mi iz črevlja gleda, Podplat vodo sreba že.
Skozi hlače burja, piha, Jopič s trnom je zapet. Zdravega ni najti Bštiha" Od temena pa do pet.
In ta lakota, ta žeja, — Ki me muči noč in dan! Ko se drugim vince smeja, (Žan pije) Jaz požiram krop neslan.
Z Bogom očka, z Bogom mati, Zdrava bodita 'oba! Meni tu ne bo prestati, Če pomoč ne bo prišla . . . Vlecimeh: (precej ra\je\en).
O ti capinski potepin, Ti žejna šolska goba! — Ti molze! bodeš me, grdin, Menda še onstran groba. Žan: (i^pra\ni \adnji kozarec in d£ nagajivo). Vi očka niti vesre ne, Napredek kaj zahteva; Vaš sinko pa to prav dobro ve, On ni navadna šleva. — Vlecimeh: (popade lopar v kotu in ^apodi Žana sko^i vrata). Dam ti napredek, čaj me, čaj, Ti črno-žolti ptiček! — Če prideš še mi s tem na2aj, Ti zravnal bom hrbtiček. — (Se obrne k ženi v kuhinjo). Le hitro, Meta, se mudi, Jaz moram v mesto danes. Pošteno ni, — se meni zdi — Kar uganja tam naš Janez. — (Zastor pade.)
II. Dejanje.
Prizorišče: ulica v mestu pc. noii.
j. prizor.
Vlecimeh, zbor kot zgoraj. Vlecimeh: (gre če^ odiir sd starim rudečim dežnikom pod pazduho in s ,,pol{em" v ustih). Zbor : Kovač po mestu krog svedri, Mej potjo kolne, godrnja : Čidi . . .
Na stanovanju je že bil, A sina tamkaj ni dobil: Čidi . ..
Si Janez pa je prav vesel Mej tem v gostilni pil in pel: Čidi . . .
2. prizor.
Janez (sam).
Janez: {pride precej dobre volje krčmi na ulico). Zamazan ves in razcapan, Iz črevljev palec gleda;
Skroz suknjo sije beli dan, In gumbov nič, seveda, Denarcev žep moj ne pozna, A žeja huda in strašni! Tako jaz životarim, Ha-ha, pijan študent!
3. prizor.
Prejšnji, Krok, Žejko, Mucek, Vlecimeh za kulturni
Krok,Žejko,Mucek: (pridejo koraj{ni krčme se vstopijo k Janezu in vs prično peti). Bratci veseli vsi Pesem zapojmo mi Od vinca sladkega, Ko solnce čistega. Glažke nalijmo si, Ven ga popijmo vsi! En glažek al' pa dva, To nam korajžo da. Vlecimeh: (\apojc kulisami s hreščečin basom prvo kitico Jane^o vega pisma) Ljubi očka, draga mati, Meni strašno slabo gre; Ni mi v šolah več prestati, Kruh študentov grenek je. Janez: (osupnen),
Kdo si, kdo si, bratec mili. Ki deliš z menoj gorje? Pridi, — Še ga bomo pili, Dobri očka plača vse. — Janez, Krok, Žejko in Mucek: (pojo skupaj) Mi Sloven:i vinca ne prodamo, Ker ga sami dobro piti znamo. Vkup se snidemo, Vince pijemo In veselo zapojemo. Vlecimeh: (še vedno \a kulisami).
Šmentrana ta tvoja žeja! Ki gasiš jo noč in dan! — Ko se tebi vince smeja, Meh jaz gonim ves znojim. Janez: (užaljen, — drugi trije molče).
Kdaj sva pasla skupaj krave. Da mi drzno praviš: „ti" ? Vlecimeh: (\a kulisami, a bli{e, nego prej). Tiho! Lahko ti prek glave Kaka gorka prileti! Janez: (tovarišem).
Ha. sedaj bo še zabavljal Ta ponoifni čudni svat! — Krok, Žejko in Mucek: (nevoljni vsi h krat* Če še kaj se bo postavljal, Ga poženemo kar spat . . . Janez, Krok, Žejko in Mucek: (\apojo). Pa pri nas je korajža, Pri vas je pa ni — — — Pa . . .
4. prizor.
Prejšnji in Vlaclmoh.
Vlecimeh: (plane srdito na oder, ubere si {a jopič in ra^podi ostali dežnikom, da	n* >
kraje).
Stoj, — n« vtečel reč mi, — ptičtk! Jaz sem pesmij tvojih »it. — Zdaj, študirani fantiček Pojdeš z mano se učit. — S kladivom boš pisnja pisal, Z mehom si srce hladil; A z rokavom čelo brisal, Ko se v vignu boš potil. — (Kovač odvede sina. Zavesa pade).
III. Dejanje.
Pozorižže: kovaška delavnica.
i. prizor.
Janez sam, opravljen kot kovač. (naslonjen na kladivo, poje). Študent sem bil, zdaj sem kovač, Adijo bukve, šola!
V klopeh ne bom več trgal hlač, Adijo Šolska smola !
(Pili po taktu železo). Gospod ne bom in ne baron, To me je že minilo. — Ne smem v teater, ne v salon, Kovaško motovilo.
Minister biti ne želim, Še maoj pa ban hrvaški. Po trooih nič ne hrepenim, Je lepši meh kovaški. (Kuje železo pojoč).
Tu piham, kurim, kujem žgem. Pa srečen in vesel sem. Samo to znam, samo to veni, Kar že poprej zapel sem :
(Stopi v opsredjc).
Študent sem bil, zdaj sem kovač. Adijo bukve, šola! V klopeh ne bom več trgal hlač, Adijo šolska smola ! (Zaveza pade. Konec),
čebelarske vesti.
Podružnice v Žirih občni zbor se bode vi šil v nedeljo, dne 4. februarja ob 11. uri dopoldne v gostivni Valentine Oblaka v Žireh. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. Odobritev računa za 1. 1905, 3. Volitev odbora. 4. Razni nasveti
Razgled po domovini.
Monsignor dr. Sedej — goriški nadškof.
Monsignor Frančišek dr. Sedej se je rodil dne 10. okt. 1854 v Cerknem na Goriškem. Gimnazijo je izdelal v Gorici 1. 1874. Bil je vedno odličnjak. Maturo je prestal tudi z odliko in sicer kot privatist, ker je h k r a t i isto leto dovršil tudi prvi tečaj bogoslovja. V mašnika posvečen je bil dne 26. avg. leta 1877. Bil le potem najprej kaplan v rojstni vasi v Cerknem. To pa le malo časa. Ze 1. 1878 so ga poslali na Dunaj v zavod sv. AguStina, da do polni svoje učenje in postane doktor bogo slovja. Vrnivši se po štirih letih v domovino, je služboval kot kaplan in katehet pri sestrah uršulinkah v Gorici. Po smrti Šte fana Kocjančiča 1 1883 je postal nje gov naslednik kot profesor starega zakona v osrednjem semenišču, kjer je poučeval 6 let, dokler ga niso pozvali zopet na Dunaj L 1889 kot c. in kr. dvornega kaplana in ravnatelja višjega izobraževališča za duhovnike pri sv. Avguštinu. Od tod je prišel leta 1898 z nova v Gorico kot kanonik, župnik stolne cerkve in dekan goriškega.dekanata. To službo opravlja z izredno vestnostjo, pridnostjo in požrtvovalnostjo še danes. Leta 1902 je prevzel iz prijaznosti do bolnega prijatelja dr. Josipa Pavlice nadomesto-vanjo novega zakona ▼ goriški bogoslov-nici. Ta predmet je po prezgodnji smrti dr. )os. Pavlice nadalje poučeval do sedanjega časa. Poleg tega je bil tudi član dež. šol. sveta, nadškofijski nadzornik slovenskih in nemških goriških šol. Sodeloval je tudi pri različnih upravah in društvih.
Od nekdaj je bil velik prijatelj cerkvenega petja ter si je pridobil kot predsednik „Cecilijanskega društva" na tem polju mnogo zaslug
O njegovem nenavadnem bogoslovnem znanju pričajo nam razne učene razprave. Tako so prinesli izpod njegovega peresa na pr. „Folium periodicum", „Rimski Katolik* in „Dom in Svet" razne znanstven« spise. V zadnjem času je spisal: »Pojasnilui uvod"
v knjigo „Jobu, ki jo je poslovenil pesnik S. Gregorčič.
Monsgra. dr. S e d e j a prištevati je med najbolj nadarjene duhovnike v goriški nadškcfiji. Njegov značaj je čist, njegovo življenje v vsakem oziru vzgledno, njegova pobožnost odkritosrčna. O tem pričajo zlasti verniki stolne župnije, ki ga radi njegove požrtvovalnosti, gorečnosti in pobožnosti vi soko čislajo in prisrčno ljubijo. Stolno cerkev je popolnomn prenovil in olepšal. V malih letih njegovega pastirovanja obhajala sta se za stolno župnijo že dva sv. misijona, prvi za Slovence, drugi za Italijane.
Goriška dežela je lahko ponosna, da jej je milostljivi Bog izbral tako odličnega, zna-čajnega in v vsakem oziru sposobnega moža za v šiega pastirja. Slovenci pa smemo biti še b«lj veseli, ker monsignor dr. Sedej ni samo vzor duhovnik, ampak tudi naš rojak.
Odlikovan škof. Cesar je im°no-val tržaško koperskega škofa premi, gospoda dr. N a g 1 a za svojega tajnega svetovalca.
— Znamenito starino so odkrili te dni v kamnolomih Vareton in Vallelonga v okolici P u 1 j e. Delavci so našli razvaline male cerkvice; okraski in oblike so iz dobe Justinijanove in spominjajo na basilike v Raveni, pol romanske, pol bizantske.
—	Mornariška vest. Vojno ministrstvo namerava prodati vse torpedovke II. razreda (igrajene povečini I. 1880. do 1886.) in več starejših torpedovk I. razreda in jih se*č nadomestiti z novimi.
—	Vračunanje aktivnih do-klad državnim uradnikom v pokojnino. Vlada bo predložila držav, zboru predlogo, da se vračuna drž. uradnikom 1. razreda akt doklad (Dunaj) 40% v pokojnino. Najniži 4. razred dobi 40% 1. razreda v pokojnino.. Pri 5. čin. razredu znaša to 800 K, pri 6. 640 K, pri 7. 560
K, pri 8. 480 K, pri 9. 400 K, pri 10. 320 K in pri 11. 240 K. Te vsote se vračunajo uradnikom dotičnih razredov v pokojnino. Višji činovni razredi niso v tej predlogi.
Gimnazija v zavodih sv. Sta-nislaja v Št. Vidu pri Ljubljani. Naučm minister je dal šKofjvim zavodom pravico za pouk v gimnazijskih predmetih in jim dovolil naslov zasebne gimnazije. Za leto 1905/6 ima prvi gimnazijski razred pravico javnosti. Zopet so jo s tem ministerskim dovoljenjem dobili liberalci po zobeh. V svojih listih (postbao v „Goreijcuu) so hujskaii ljudi zoper zavode da ne dobe nikdar pravico javnosti. A sedaj zamore vsak poštenjak uvideti, da liberalce noben pameten človek več za svet ne vpraša in da nimajo na Dunaju prav ni kake veljave. Klofuta za klofuto jim pada na hrbet.
Umrl je pretečeni teden nsgle smrti preč. g. J o s t p J a k 1 i č, kanonik kolegi-atnega kapitelna v Novem mestu. Rojen je bil v Laščah 1. 1841. Bil je kaplan v Pre-čini in Trebnjem, župnik v Starem logu na Kočevskem in v Dolenji vasi, od 1. 1899. pa kanonik v Novem mestu. Naj počiva v miru!
G. deželnega predsednika Schwarza je začel dr. Tavčar v svojem umaz«rum „Narodu" prav grdo napadati. Do sedaj še ni našel nobenega povoda za te napade. Dr. Tavčarju menda ni všeč izjava deželnega predsednika, da se ne sme delati proti ljudstvu. Hiina, ki je bil najhujši naprotnik slovenskega ljudstva je »Narod" silno povzligoval in hvalil. Verujemo, da si dr. Tavčar in njegova klika želi še H;inove vlade.
Župnija Sv. Petra v Ljubljani je bila podeljena župnem upravitelju č. g-
Francu Pavliču. V nedelj* po Sveč-nici se bo izvršila inštalacija.
»Dve igri za žensko mladino« jc naslov lični knjižici, ki je izšla te dni v »Narcdni Tiskarni" v Gorici. Ob-seza dve igri s samo ženskimi vlogami namreč: »Po bolj š a n a t r m o g 1 a v k a", in »Luknja v namiznem prtu." Obe igri je iz nemščine prestavil Vinko Vo-dopivec. Priporočamo knjižico zlasti Marijinim družbam. Za neznatno ceno si lahko nabavijo dvoje dobrih iger. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici. Čisti dobiček je za Šolski dem!
Carinska borba s srbijo. To
je znano, da so velicega pomena trgovske pogodbe, ki jih sklepa naša država z drugimi državami. Po teh se določa cena raznim pridelkom in izdelkem, posebno pa živini. Naši ministri so se zadnji čas pogajali zastran take pogedbe s Srbi. A Srbija je za hrbtam sklenila carinsko zvezo z Bolga rijo, vsled česar bi bila naša država na škedi. Zato so ministri nejevoljni pretrgali nadaljnja pogajanja s Srbijo in takoj prepovedali uvez srbske živine. Dne 23. januvarja je prišla v Zemun na avstrijsko mejo 7 vagonov prešičev, pa financarji jih niso pustili naprej — prešiči so marali nazaj na Srbska Razume se, da sa srbski živinski trgovci v velikih škripcih, pasebno taki, ki so imeli nakupljenega dosti blaga. — Ako bo stvar pri tem ostala, se bode gotavo prašiči podražili. — Tcda, kei gre tudi ad nas dokaj fabriškega blaga na Srbsko, se bo tudi ta razdar gotavo kmalu poravnal.
Liberalci med seboj. Pretečeni teden sta si skočila v lase dva liberalna advokata d r. T a v č a r in d r. F u r 1 a n. Znano je, da je vodja liberalne stranke dr. Tavčar jeka neustrašen in pogumen, kadar je treba napasti v nečednem »Narodu" kaka njemu neljubo osebo. Tako je napadel med drugimi tudi svojega stanovskega tovariša dr. Furlana radi neke pravde. Dr. Furlan se je čutil žaljenega po teh napadih in je po dveh brambovskih častnikih pozval dr. Tavčarja na dvoboj. Sicer tako pogumni dr. Tavčar je postal "nenadema tako bojazljiv, da je iz strahu pred .bridko sabljo" odklonil dvoboj. Nata ga je dr. Furlan razglasil za nečastnega in izjavil, da ga dr. Tavčar sploh ne more več žaliti. Va ta zadeva je zbudila splošna zanimanje, graški in nemški listi so pisali o njej, na Tavčarjeve živce je pa kaj neprijetno vplivala Na razne načine se skuša oprati v „Na-radu", če se mu ba to pasrečilo je drugo vprašanje. Stvar še ni končana, najbrže se bo še obravnavala pred odvetniško zbornico in tudi pred sodiščem, kamor bi dr. Tavčar tako rad speljal svojega tekmeca dr. Fur-
lana. Zakaj, to dr. Tavčar sam najbolje ve, a mi tudi.
Mestna policija ljubljanska
je aretovala lansko leto 1546 aseb. Tatvin se je izvršilo 296. Škada vseh ukradenih reči je znašala 13.641 K. Samoumorov in smrtnih nesreč je bilo v pretečenem letu 31.
Delavski štrajki. Teden za tednom se čita v časopisih o štrajkih, ki jih uprizarjajo delavci po raznih krajih Tudi na Slovenskem se ponavljajo zadnji čas taki štrajki. Nedavno so odpustili v Na-b r e ž i n i nekaj delavcsv pri železnici, ker so izvrševali službo po predpisih (pasivni odpor). Ž njimi so potegnili tudi drugi delavci in tako je nastal v Nabrežini in v Trstu pri železnici splošni odpor, ki je pa sedaj že končan. — Tudi v Trbovljah in Hrastniku so štrajkali pred tednom rudniški delavci. V štrajk so jih zapeljali v tem neugodnem času brezvestni socialni demokrati. Štrajkujočega delavstva je bilo nad 3000. Vsled tega je jelo primanjkovati premega. Štrajk je ponehal, toda tega, kar so delavci zahtevali niso dosegli, pač pa se jim je dovolilo neko malenkostno povišanje plače. — Delavstvo v Trbovljah več tako slepo ne zaupa socialističnim voditeljem, temuč se oklepa delavskega podpornega društva, ki ima več smisla za delavske težnje nego mladi zaljubljeni Linhart in vsi drugi socialno-demokratični voditelji.
Kranjski Nemci so šli na Dunaj prosit ministre, da jim dad6 vsaj enega poslanca za državni zbor, če se vpelje splošna in enaka volivna pravica. Minister Gavč jim seveda ni mogel ničesar obljubiti. Na Kranjskem je vseh Nemcev okoli 25 000. Ker pa bo komaj na 40.000 prišel en poslanec, tedaj je jasno, da menda ni 25.000 Nemcev tolike vrednih nego 40000 Slovencev. Če bi se taka izjema napravila za kranjske Nemce, tedaj bi se morala vlada ozirati tudi na druge kraje n. pr. na Dunaj, kjer biva raztresenih na tisoče Cehov, ki nimajo nikakega poslanca. Nemška gospoda naj bo le zadovoljna s pravicami, ki jih vživa na Kranjskem, saj ji nikdo ne dela krivice.
Zaupni shod liber. stranke
je menda splaval po Ljubljanici. Na vsa usta ga je oznanjal »Slov. Narod". A pri liberalcih poka na vseh straneh, zato se ga ne upajo sklicati. Na zaupnem shodu ne bi prišlo samo do prepira temuč gotovo do pretepa. Tega pa Malovrh in dr. Tavčar nočeta na svoja stara leta doživeti. Radi tega cincanja se norčujejo mladi liberalci iz starih v »Rdečem praporju", ki jim daje zadnji čas rade volje prostora na razpolago. Slabo se godi liberalcem. Kdo bo hotel biti še za privesek taki hirajoči stranki?
Slovenski pesnik in pisatel, Josip Stritar, ki biva sedaj na Dunaji in katerega poznajo tudi naši čitatelji i; knjig družbe sv. Mohorja, bo slavil v marci svojo sedemdesetletnico. Društvi slovenskih književnikov mu bo v Ljubljan priredilo slavij e, h kateremu pride Stritai osebno.
V Riomanjih se je zaključile b, tretje leta, odkar žive ljudje brez cerkve nega življenja. Imeli so v tem času že 6' pogrebov, katere je vodil mestu duhovnik, riemanjski župan. Ta žalostni pojav je plod grdega hujskanja brezvestnih liberalnih agitatorjev okrog tržaške »Elinosti".
Velik prijatelj »Domoljubov je glasilo nezadovoljnih liberalnih učiteljev, ki sliši na ime »Učiteljski Tovariš". Iz tega lista se vidi, s kako natančnostjo in pazlji vostjo njega urednik idrijski Gangl pre bira »Domoljuba". Gangl vedno toži v svojem listu, da ga tare lakota. Mi mu radi verujemo, saj si je izbral, da potolaži glad zi pičo našega »Domoljuba", katerega prav pridno prežvekuje. A te našemu listu prav nič ne škoduje. Nasprotno: čem bolj ga mrcvari tem več ga je. Svetujemo liberalnemu učiteljstvu, naj le pridno prebira »Domoljuba". Marsikateri učitelj, ki je prisegel in še prisega na liberalnega »Učiteljskega Tovariša" bo po vestnem prebiranju »Domo-ljubovem" postal njegov naročnik, da celil njegov razširjevalec.
Razširjajte »Domoljuba". Se vedno je čas za naročanje »Domoljuba". N o-benaslevenska kmečkahiša naj ne bobrez njega. Vsak bo našel v njen primerne berilo za se. Posvetili bomo vei pozornosti tudi izvenkranjskim Slovencem zlasti Primorskim, zato smemo izraziti nado, da se bode tudi odtam oglašali novi naročniki. Cena »Domoljuba je tako nizka, kot pri nobenem drugem tedniku. Pe vsebini se pa tudi mere kosati z vsemi drugimi listi. Torej na delo!
Čebelarske vestti. Podružnica v Škofjiloki ima 2. februarja ob 10 uri dopoldne v prostorih izobraževalnega društva v Škofjiloki snidenje za pogovor o čebelarstvu. Hkrati se bo pobirala udnina za lete 1906.
Gorenjske novice.
g Št. Vid nad Ljubljano. S ko
fovim zavodom je učni minister dal pravico za pouk v gimnazijskih predmetih in jim dovolil naslov zasebne gimnazije. Za 1. 1905/06. ima prvi gimnazijski razred pravice javnosti. — Občenzborbo imel« tukajšnje kmetijsko društvo v Cebavovi dvorani na Svečnico ob 3 popoldne. N«
vsporedu je običajno poročilo e društvenem delovanjn in podučne predavanje: »Kako naj si kmet pomaga." Vabijo se vsi člani in prijatelji kmetijskega društva. — Č i t a 1 niča priredi podučno predavanje za tovarniške delavke v nedeljo, dne 4. febr. popol dne eb 3. uri v Cebavovi dvorani. Predaval bode neki gospod iz Ljubljane. Delavke in somišljenice, pridite v polnem številu na to predavanje. — Žalostna smrt. V petek dopoldne se je pod streho v hiši svojega mojstra obesil mizarski učenec Ivan Grmek. Star je bil še-le 16 let. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne more zvedeti. Kam plo-vemo! — Zakaj tako? Tukajšnji občani imamo gojzd »Ravnik", ki ima v obsegu okrog 184 oralov, pa je že nad 20 let zaprt, da ne sme nihče sekati niti spravljati iz njega. Županstvi St. Vid in Zg. Šiška sta že pred letom vložila prošnjo na c. kr. gozdno oblast, naj bi se ta gojzd tako razdelil, da bi vsak posestnik dobil svojo parcelo in smel iz nje posekati vsaj star in polomljen les. Ali c kr. gojzdna oblast se dosedaj še ni zmenila za to projšnjo. Jesenski sneg 1905 je polomil mnogo drevja v tem gojzdu, zato se je bati da se zaredi v lesu škodljivi mrčes. Zakaj se torej posestnikom ne dovoli, da smejo vsaj uničen les vzeti iz gojzda in tako zabranijo nadaljno opustošenje ? Tukajšnje županstvo je, kakor smo zvedeli, takoj zopet vložilo prošnjo, pa glavarstvo še ničesar ni ukrenilo. Mi kmetje bi pa ravno v zimskem času najložje spravljali les iz gojzda. — Novo pokopališče nameravajo napraviti v Dravljah. — Umrl je pretekli teden 77 let stari Janez Jereb, brat preč. g. p. Romualda gvardijana na Tr-satu in vlani na blejskem otoku umrlega župnika Jereba. — Nov tovorni m a -g a c i n na tukajšnji železniški postaji Viž-marje bodo sezidali — znamenje, da blagovni promet raste.
Novice iz blejskega kota.
g Jezero je zamrznjeno. Gospoda se pridno drsa. Kakor kaže, bomo šli na sv. Blaža dan po ledu na Otok. Gostilničarji so se letos lahko preskrbeli z ledom. — Novih vil in hiš se bo na spomlad zidalo veliko. Bankir Mayer iz Ljubljane zida kar tri vile naenkrat.
g Pred 14 dnevi je pogorel na Blejski Dobravi nek skedenj, ki je bil poln sena. Dobro, da so ogenj omejili, drugače bi bila velika nevarnost za cerkev in vso vas.
g Vas Selo v župniji Ribno in Kupljenik v župniji Boh. Bela so si kupili novi brizgalnici, da bi si pomagali v prvi nevarnosti zoper ogenj.
g V Ribnem iščejo premog. Zil premogovih je več, a premoga lc ni. —
Pet kmetov ga že koplje dolgo časa. Pa menda ne bo nič. Manjka denarjev.
g Prepotrebno cesto od Rado
Ijiškega mostu skozi Ribno na Bob. Belo obljubujejo že dolgo časa. Sedaj smo ji menda že blizu. V merodajnih krogih se sliši, da bo izpeljana gotovo v dveh letih. Naj se le ž njo pohiti, čakamo jo težko!
Iz kranjskega okraja.
g Iz aenčurja pri Kranju. Tukaj se je obesil posestnik Janez Ajdovec. To je storil zato, ker so mu vzeli gospodarstvo; bil je namreč velik pijanec. Cerkvena oblast mu je odrekla cerkveni pogreb. — Ta smrt in ta pogreb je bil glasna pridiga tistim, ki jim tako smrdi vsaka druga pridiga o pijančevanju, ki jim tudi nista bili všeč pridigi, kateri smo slišali o sv. Treh kraljih zoper pijančevanje. Pijanci nenasit-ljivi, ki nočete sebi dobro, ki vam je ljubša grda pijača kakor pa dobra beseda, tedaj pa pijte; pijte, dokler ne poginete in vas za-grebejo kot žival!
g V Šenčurju pri Kranju se je dne 28. jan. vršil občni zbor izobraževalnega društva ob obilni udeležbi. Pred občnim zborom je imel stolni vikar Luka Smolnikar iz Ljubljane zanimivo predavanje o protialko-holnem gibanju med Slovenci; zlasti je pozival mladino, naj si osnuje v društvu ab-stinenčni krožek. Poročilo tajnikovo, bla-gajnikovo in knjižničarjevo je podalo zanimivo sliko čilega razvoja mladega društva in je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Izvoljen je bil zopet isti odbor, samo knjiž ničarju se je izvolil nov namestnik, ker je stari odšel. Navzoč je bil tudi predsednik društvu veleč. g. svetnik J Kukelj, akoravno se mu zdravje še ni popolnoma povrnilo. Bog daj, da se to kmalu zgodi!
g Utopljenega so našli v Mavčičah nekega človeka; dognalo se je, da je to bil neki »Tonček" iz Prebačevega pri Kranju. Pravijo, '.'a je šel prej ta dan zjutraj ob 4. uri z doma. Kaj ga je gnalo v mrzlo Savo, se za gotovo ne ve; najbrž se mu je zmešalo.
g Iz Predoselj. Novo brizga 1 n o si je nabavilo naše gasilno društvo. Prva poskušnja je pokazala, da bo brizgalna prav dobro služila. Hvala vsem, ki so s svojimi' prostovoljnimi doneski pripomogli k tej koristni napravi. Fantje in možje pa pokažimo, da v potrebi znamo bližnjemu hitro pomagati. — Občinska pot iz Predoselj na Suho in na Visoko bo sprejeta med okrajne ceste. Ali bo za to novo cesto naš okrajni cestni načelnik kaj bolj skrbel, kakor je dDsedaj za druge — je vprašanje! S išani so ravno v zadnjem času prav pridno skrbeli za njo, za kar jim gre vsa čas! — Ponesrečil seje tesarski mojster
Jože Florjančič. Pri popravljanju ga je mlinsko kolo prijelo in mu desno roko tako močno poškodovalo, da je moral v bolnišnico. Previdnosti nikoli ni dovolj. — D o lepega petja bomo kakor upamo, prišli pri nas. Znani glasbenik, naš kaplan Kimo-vec se je za to zavzel, za kar smo mu prav hvaležni. Bog mu daj trdnega zdravja in obilo vspeha pri jjegevem trudu. — (Prav veseli nas, da ste tudi Vi stopili v krog naših dopisnikov. Le še večkrat nam kaj poročajte iz lepe Vaše župnije. Uredništvo).
Jeseniške novice.
Tolovajska sredstva rabijo ti poštenjakov iči v dosego svojih namenov: li-beralstvu na Jesenicah pomagati na noge. Dobili so večino mož v občinskem odboru na svojo stran in z njih pomočjo poizkušali domače volivce, ki volijo v I. razredu, pritisniti k steni, da bi jim volivna pravica prav nič ne pomagala in bi vsled imenovanja liberalnih častnih občanov tujci 1 i • beralci odločevali privolitvah I. razreda. Ker je častni občan Budinek umri in jim še primanjkuje liberalnih volivcev, poizkušali so še novih imenovati, čeravno so jim volivci to prepovedali in jim dali nezaupnico. Ker so sedaj gospodarji v občinskem odboru, sestavili so vo-livni imenik v II. razredu tako, d a b i 1 i-beralci dobili večino. Za postave in zakone se ne menijo. Najgr-š e pa j e, da so iz prvega razreda vrgli oba gospoda kaplana iz volivnga imenika in v e d o m a kršili zakon. Liberalni učitelji, liberalni advokat je, tujci, ki jih Jeseničani še ne pozna-j o, naj bi smeli voliti, gospoda kaplana pa, ki delujeta v občini, katerima zakon daje pravico, voliti v prvem razredu, — pa ne bi smela voliti. Jeseničani, če še niste dosedaj zadosti poznali liberalnih kolovodij, sedaj jih poznate lahko!
Brez dela je nad 600 delavcev vsled požara v tovarni. Le 30 delavcev od teh se sprejeli do sedaj v tovarno na Ja-vorniku, drugim se ni še odkazalo nobeno delo. Pričakujejo komisije, ki bo določila, kaj naj se zgodi s tovarno in delavci. Kakor se čuje, bo v treh mesecih za silo vse vsaj toliko urejeno, da se bode moglo na vseh po požaru uničenih oddelkih zopet začeti z delom.
Nova železnioa skozi karavanški predor in dalje skozi Bohinj na Goriško bo otvorjena šele 1. oktobra. Tako je sedaj definitivne določeno. Ako pa se vse občine od Jesenic do Bohinja oglasijo pri svojem poslancu f prošnjo na ministrstvo, da se ta železnica vsaj od Jesenic proti Bohinju prej otvori, je upati, da pri ministrstvu doseže to in bi se bohinjska železnica od Jesenic otvorila že 1. maja ali 1. junija. Občine radovljiškega okraja, na noge, poizkusite s tako prošnjo!
Boj na nož napovedujejo naši libe ralci vsem, ki niso z njimi. »Kdor ni z nami g je proti nam, in vsi kaker en mož moramo iti proti njemu v boj, da ga uničimo", kličejo v Jeseniški straži*. Župnik Zabukovec ne drži z liberalci, marveč razkriva njih naklepe in vse njih delovanje postavlja v pravo luč, zato pa gredo vsi liberalci kakor en mož zoper njega, da ga uničijo. Obrekujejo in zasramujeje ga že leto in dan najpodlejše po liberalnem časopisju in'privatno v pogovorih povsod. Ker ga vkljub temu Še niso uničili, ovadili so ga državnemu pravdni-štvu, češ, da je ljudstvo zapeljeval k uporu in nasilstvu zoper svetno oblast občinskega odbora, naj ga zapre torej zaradi hujskanja k javnemu nasilstvu. Ker je te zlagano in ne bode dosegli, počemer jim srce tako hrepeni, bede pač poizkušali z drugimi tolovajskimi sredstvi uničiti ga.
Boj zoper duhovnike, te je edino .narodno dele" jeseniških liberalcev.
Molčati ne smemo, naj slovenska javnost izve, kakšni ljudje so naši liberalci, kako strastno in brezobzirno pobijajo vsakega, ki ne trebi z njimi v rog, pa naj pri tem na s t anej o tudi strašne katastrofe. Jeseniška straža" 20. t. mes. piše: »Načelnik jeseniške požarne brambe je znani kričač Franc Krivec. Na Jesenicah ga vse sovraži. Vprašamo t o r e j j a v n o s t, kakšne posledice ima to lahko v resnem trenotku požara, ko znajo biti ljudje r a v n o r a d i t e g a m a -lomarni in brezbrižni." Dk, vprašamo javnost, kaj pravi k takemu liberalnemu početju ? F r. K r i v e c je na občnem zboru 16. decembra I. 1. bil izvoljen za načelnika gasilnega društva, ker je že večkrat pokazal dejansko, da zasluži tako zaupanje. Ni hotel sprejeti nač 1-ništva, ker je vedel, kako liberalni mogotci delajo zoper njega, a gasilci so zahtevali, da mora biti on načelnik, in potem je še le sprejel. In sedaj to sumničenje liberalno, da bo Krivec v resnem trenotku požara malomaren in brezbrižen, če bo gorelo — seveda pri kakem liberalcu, to je pa vendar že najpodlejše, kar se more mislitil Liberalec sedi vedno le sam po sebi!
Solidarni s K r i v c e m so gasilci. Ce on odloži načelni-štvo, potem odstopijo vsi izvršujoči člani od gasilnega društva. V gasilnem društvu so izvršujoči člani večinoma delavci, liberalni magnatje pa soleped-porni člani. In sedaj naj se res zgodi, kar zahtevajo liberalci, Krivec naj odstopi, z njim odstopijo gasilci izvršujoči člani, kaj bo v slučaju požara? Ali moremo pričakovati, da bo Schrey plezal po lestvicah in Trevn gonil brizgalno in Fabinc In Hu-mer in G o š t i n pomagal gasiti? Jeseničani, ali boste res te 1 j u d i p o d p i r a 1 i privolitvah, ki jim niničzavse drugo,da le še oni ostanejo gospodarji v občini?
Konec liberalnega veselja.
Strašno so bili veseli liberalci, ko je g. Kli-
| nar odložil županstvo. — Sedaj ni nobenega več, da bi nam gledal na prste, so si mislili. Prizivna komisijaje naša, mi delamo lahko, kar hočemo, v volivni imenik spravimo lahko, kar za nas dobro kaže, vun pa pomečemo vse, ki ne bodo z nami. Volili bomo tudi župana, ki bo naš, kdo nam more potem še kaj ? In res delali so, kar so hoteli, iz volivnega imenika so pometali gg. kaplane, notri spravili take, ki nimajo pravice voliti v dotičnih razredih. Volili so tudi župana, T r e v n a , — in bili že zmage pijani, čtš, volivno komisijo bo naš Trevn že tako imenoval, da zmagamo gotovo. Kar naenkrat, kakor strela z neba, pride od vlade glas: Volitev župana je neveljavna, volivne posle za občinske volitve prevzame gospod okrajni komisar Schitnik. Reklamacije, ki so se rešile po odstopu župana, rešil bo g. komisar z nova, zakaj razsodbe reklamacij-ske komisije so bile neveljavne, ker jim je predsedoval župan. Ah kako je zapeklo to naše liberalce! Pred časom bodo prišle naše goljufiie na dan, zdihovali so, ves naš trud je bil zastonj. Volivno komisijo bo imenoval vladni komisar, ki mora biti nepristranski, kaj bo, kaj bo ?
Iz kamniškega okraja.
g Umrla je v Kamniku soproga obče-speštovanega g. meščana in mestnega občinskega odbornika Andreja Albrecht. Pokoj niča je bila velika dobrotnici revežev, skrbna gospodinja in vzgledna krščanska mati. Lep pogreb, ki je bil v soboto je pokazal kako priljubljena je bila blaga pokojnica. Pogreba se je udeležilo tudi društvo Kamnik z zastavo. N. v m. p.!
g V Kamniku se. je ustanovilo ▼ nedeljo društvo za olepšavo mesta in pospešitev prometa tujcev. Društvo samo ima res lep namen, a o strankarskem nastopu liberalcev, njim načelu dr. Kraut, o tem bomo še govorili.
g V korist družbe sv. Cirila in Metoda je izdal g. Ivan Baloh, kapelan ▼ Mengšu »Črtice", katere bodo skoro razprodane. Družba bo dobila lepo svoto čistega dobička, vsled česar .Črtice" toplo priporočamo, dokler jih je še dobiti. .Črtice" ljudstvu ugajajo, naj bi,se napravila, če poidejo, še druga izdaja.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Razpisana je poštna služba na Suhoru.
d V Ameriko je šel J. Kočevar iz Bojanje vasi, znani kričač in velik prijatelj liberalcev in okr. glavarstva, za to je bil tudi prej imenovan za nadzornika šole. Naj bi šli še drugi prijatelji!
d Belokranjska železnioa. V pripravljalni konzorcij za belokranjsko že-
leznico je sprejet tu Ji župan ljubljanski Iv. Hribar in predsednik obr ne zbornice Josip Lenarčič. Kje pa je Plantan ? Kaj je njegova rudeča brada tako malo vredna kakor njegova beseda? Ker Plantana ni — zato pa »osel" riga nad Šukljetom in Šušteršičem. Naj le!
d Zaprli so v Črnomlju neko sle parico iz Podzemeljske fare, ki je naenkrat imela polno denarja. Preje se je delala, da je že na pol [svetnica, sedaj pa se je pokazalo, da je vzdignila na posestnikov račun čez 3000 gld. in se .nobel" vozila okrog.
d V kavarni v Metliki imajo vedno rabuko. Če ne rogovili ondi kak učitelj — pa kaže svoje zobe kak mlečnozobi faliran študent — da se tujci zgražajo., Prav bi bilo, da bi včasih takim in enakim županstvo pokazalo svojo oblast.
d V Suhoru je na krvotoku nevarno zbolela c. kr. pošta rica Amalija Mam. Žena je vsega usmiljenja vredna in posebno še radi tega, ker jo je v največji bedi zapustil njen mož Jožef, katerega je, kakor že mnogo drugih, premotila tukajšnja bivša zloglasna babica Ana K r a -š o v e c na svojo stran. Sedaj skupaj živita. Pohujšanje je veliko. Res lepa dvojica je to I
d Ali ni zanikern tudi lepi Peter? Pri zadnjih obč. volitvah je pokazal vso svojo lenobo; toda ne v tem, da je agitiral za se. Niti občinski volivni red se ni potrudil pogledati, on, ki se šteje za pravdaša daleč naokoli, četudi ni študiral na visoki šolil In če se mu ni zljubilo sklicati zaupnih mož v svrho razsodbe pritožeb, kako neki opravlja druge važnejše občinske posle? Deželna vlada je ukazala in glavarstvo naročilo že z dne 21. decembra, da se morajo izvršiti nove volitve natančno t smislu § 17. obč. volilnega reda ter se mori vse potrebno ukreniti, a kaj je storil že lepi Peter v svoji zložnosti tekem enegi celega meseca? Nilito skrajna zanikernost, nečuveno izzivanje in norčevanje iz obči' narjev?! Seveda, čez naše duhovnike zna on izvrstno prati svoj jezik, kakor bi dobivali naša občina od tega ogromne dobičke, i tam, kjer je njegov delokrog pa vse dela, kakor hoče po svoji trmi. Izborne kakor kak komedijant zaa kazati ljudem „Osla", a druzega pa nič. Možje 1 kaj ne, naj le prodaja še dalje Peter kravje kosti, a nikoli več v občini svoje modrosti!
d Nesrečne smrti sta umrla belokranjska mladeniča Jožef Lahner iz Gorenje Podgore, poljanske župnije in Niko Prijanovič iz Tribuč, adlešičke fare. Oba je zasula zemlja v jami poleg še šesterih drugih v Irenwoodu 'Mich'gan.
d Starotr&kim občinarjem » zadevi občinskih volitev sledečo dogodbico!
K staremu hesenskemu vojvodu so prišli Štirje občinski svetovalci se pritoževat zoper zanikarnega svojega župana, ki je bil pa že v drugič izvoljen. Ko so povedali dolgo vrste svojih pritožb, je ukazal vojvoda poklicati vojaškega jetničtrja in mu naročil, naj jih vsakemu svetovalcu naloži deset prav krepkih s palico. Vsi prestrašeni in osupnjeni poprašujejo ti štirje po vzroku nenadne kazni. »Zakaj ste pa že v drugič volili takega župana ?" pravi osorao vojvoda.
Z ribniftke zemlje.
d Dva zaporedna večera vzela dva rojaka. V pondeljek 22. jan. zvečer je umrl nenadoma preč. g. kanonik Jožef Jaklič v Novem mestu. Pokojnik je bil rojen na Kropi v laški fari. Kot duhovnik je služboval v Prečnici, Trebnjem, v Starem Logu in Dolenji vasi, odkoder se je 1. 1899 preselil v Novo mesto kot kanonik ondotnega kapitula. Kakor sliš mo je polovico svojega premoženja zapustil župni cerkvi v Dolenjivasi, ker je bil župnik 17 let. Blaga duša ni pozabila zadnjih svojih faranov, ako-ravno so se ob zadnji volitvi močno nagnili na cerkvi nasprotno stran. Vidi se pa tudi iz tega blagega čina, da duhovniku gotko bije srce za izročeno mu ljudstvo. — V torek zvečer je izdihnil svojo dušo tudi [župan Jožef Gruden na Volakipri Laščah.Mež je bil kremenit značaj; povedal je resnico vsakemu bodisi nizkemu ali visokemu, odkrito v obraz. Bil je že tretjo dobo župan in kot tak se je boril tako za blagor občine, da se je izjavil nekoč neki okrajni glavar, da ima z Grudnom več opraviti kot štirimi drugmi župani. Kot mož globokega verskega prepričanja je vedno hrabro stal na braniku za naše svetinje vkljub temu, da je imel v lastni krvi nasprotnike. Ni, čuda, da je mož s takimi lastnostmi bil od vseh spoštovan in voljen v vse zastope. Bil je načelnik cestnega odbora, odbornik okrajne bolniške blagajne, načelnik hranilnice v Laščah, odbornik kmetijskega društva. — Svetila obema vrlima rojakoma večna luč!
d Koliko sitnosti nam dela iola, ki je ni. 10 januarija so zopet volili krajni šolski svet za bodočo šolo na Karlovici. Tudi okrajni glavar je prišel iz Kočevja v Lašče, pa ni nič pomagalo. Malo so se skregali in razšli, pa je bUo zopet opravljeno za enkrat.
d Nova učiteljica v Laftčah se piše Leopoldina Bukov ic. I I d Nedolžna, prijetna in koristna zabava. Izobraževalno društvo v Laščah se krepko (giblje. V mesecu janu-ariju so priredili dve veselici, pri katerih se je pelo, deklamovalo ia Marijina družba je
predstavljala prav dobro igro: Sv. Teresija. Toraj v mrzli zimi mnogo življenja.
d Nikari so ne bojte I Po treh farah imajo grozne slutnje, da mora letošnje poletje vse toča streti, ker so Modičevo gospo pripeljali pokopat k sv. Gregoriju. Toda le brez skrbi bedite, smrten človek ne bo naredil toče, ker je živ na more. Če bi bilo to res, mora Ljubljano toča popolno streti, ker ni leta, da bi več mrličev ne pripeljali vanjo.
d Žorž Drobnič. Kočevske novice pišejo, da je Drobnič po Kočevskem oblju-boval nemški zapisnik dež. zbora. Toraj ne več Jur, ampak Zorš.
d Dobrepolje. Živinski semenj na dan sv. Antona je bil največji od vseh kar so semnji. Prignalo se je nad 1000 glav goveje živine; zlasti mnogo pitanih volov. Ker je bilo mnogo vnanjih kupcev, je bila kupčija zelo živahna in dobra. Par bolje pitanih volov je veljal povprek 1000 — 1200 ki on. Ker imajo tudi debeli prešiči primerno cene — kg žive teže 1 krono — so kmetje zadovoljni.
Iz litijskega okraja.
d Litija. V nedeljo popoldne (21.) po nauku so na prostem poskušali vspehe ,,mi nimaksa", ki je važno in vspešno sredstvo pri požarih, kar je posebno važno za požarne brambe ali pa posameznike pri večjih stavbah. Naredili so hišo in sobo iz lesa, polili jo s petrolejem in potem zažgali. A kakor bi trenil, se ogenj z »minimaksom" pogasi. Vsekako je bil to zanimiv prizor. — Letos bo obhajal gosp. notar Luka Svetec 801etnico svojega rojstva. Zaslužnemu rodoljubu želimo še mnogo let zdravja in življenja! — Za porotnika je izžreban g. Franc Slane, veleposeitnik. — V topilnici je v sredo padel velik kos svinca na noge nekemu 'delavcu iz Grbina in ju zdrobil. Peljali so ga z brzovlakom v ljubljansko bolnišnico.
d smartno. Poročila sta se pretekle dni dva vrla mladeniča iz Marijine družbe, namreč Friderik Mrak iz Skupč in Jožef Božič iz Lupinice. — Podružnico brivnico je odprl g. brivec Bočkaj iz Litije. Brivnico ima poleg farne cerkve v Potiskovi kiši 46. Odprta bo ob sredah, sobotah in nedeljah. Kdor ima brado, brke ali dolge lase, naj jo obišče!
d Radeče. Za notarja je imenovan dr. Konrad Sificklinger. — Zidala se bo nova farna cerkev. G. župnik prosi, če bi mogel kdo utrpeti kako kronco, naj se mu pošlje za cerkev!
d »t. Lambort. V začetku posta bo imelo ljubljansko protipivsko društvo „Absti-nent" tukaj javno predavanje. Skoda, da je
Ocepek prehitro umrl, morda bi postal še abstinent, pa ga je prej šnops umoril.
d Zagorje. V Trbovljah ia v Hrastniku delavci štrajkajo, v Zagorju pa ne, ker so tako rekli naš oče Čobal. V nedeljo so imeli v ta namen shod. Čobal je govoril proti štrajku. On dobro ve, da bi bilo težko* dobiti v tem času kaj prida delavcev za štrajk. Da bi pa vedno njegova obveljala, je govoril proti. Pravijo, da je tudi Linhartu
—	kolovodju v Trbovljah — precej gorak.
d Dobovec. Na sv. Neže dan je bil shod na Kumu. Dasi je bilo nad 1 meter snega, vendar se je zbralo okoli 200 romarjev. Pot navzdol je bila posebno prijetna.
d Sava. Nate, spaka, pa nam je sneg „pomlad" pokvaril. Pred snegom je b.lo na prisolnčnih krajih polno pomladanskih cvetlic zvončkov in diugih. Zdaj jih imamo pa še na šipah, katere ustvarja mraz.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Zatičine se nam piše: Zadnji čas je odšlo iz naše okolice zopet več mladih ljudi v A m e r i k o. Ta nesrečna Amerika je izpraznila že marsikatero hišo. Ni je skoro hiše v vasi, kjer bi t»e imeli kakega svojih onstran merja. Mnogi se spominjajo domovine in tudi pošiljajo denarnih prispevkov domačim, so pa tudi taki, ki so na svoj dom popolnoma pezabili. In to je ravno najža-lostneje pri tem izseljevanju. Ko bi doma tako pridno delali kakor morajo v Ameriki, bi se jim tudi v rodni vasi ne godilo slabo.
—	Ivančna gorica, to je vas v bližini postaje, se fco kmalu povečala. Prodani sta dve njivi, kjer nameravata sezidati hiši gostilničar g. Ignacij Hrast in trgovec g. A. Rojic iz Št. Vida. — Promet na postaji je že sedaj jako živahen. A šs mnogo bolj se bo vse poživilo, kadar se bo dogradila belokranjska železnica.— Vzajemno zavarovalnico zastopa v naši župniji farni cerkvenik Jožef Perme. Iler je zavarovalnica domača, zato se hočemo edino le pri tej zavarovati. Nekaj posestnikov je že to storilo, dtugi naj jim pa kmalu sled«.
Notranjske novice.
n V HruSevju pri Hrenovicah
nameravajo spomladi zidati novo šolo. Isto-tako že<e Šmhelci imeti svojo šolo.
n Čedalje
večje je pomanjkanje delavskih moči. Kdor ima večjo kmetijo in nima domačih ljudi, se mu kmetovanje ne izplača. Kajti delavci so tako dragi, da ni mogoče več izhajati. Po Notranjskem, zlasti pri Postojni, so imeli lansko leto dninarji poleg brane še 2 K do 2 K 40 vin. plače na dan Po nekod pa tudi za drag denar ni mogoče dobiti delavcev.
n Odkod to pomanjkanje delavskih moči? Odtod, ker se ljudje ' še vedno izseljujejo v Ameriko. Mnogi gredo v Severno Ameriko, mnogo jih pa tudi gre v Južno Ameriko. Kar cele družine se izseljujejo v Brazilijo. Skoro va ti ljudje so za domovino izgubljeni, ker povrne se malokdo nazaj.
n Ali se jim res dobro godi v Braziliji? Kakor slepa kokoš najde včasih zrno, tako se tudi posameznikom posreči, da dobč v kakem mestu v Braziliji boljšo službo. A to se le malokomu posreči, večina naših ljudi, ki se izselijo v Brazilijo, ima pravo suženjsko življenje na velikih kavinih nasadih. Zaslužijo večinoma komaj toliko, da se prežive, verske vzgoje nimajo tam nikake, tako da se v verskem oziru popolnoma zanemarijo. Nekateri so se po več letih nazaj vrnili. Splošno pripovedujejo o žalostnih razmerah naših ljudi v Braziliji. Neki fant je pripovedoval: »Štiri leta sem bil v Braziliji, življenje je bilo slabo, porabil sem vso doto in nazaj sem prišel raztrgan, lačen in bolan." Takih slučajev je mnogo, seveda se dobč ljudje, ki so si tudi v Južni Ameriki prislužili nekaj krajcarjev, a teh je malo.
n Zato je napačno, da ljudje na. Notranjsktm se še vedno izseljujejo v Brazilijo. Seveda vleče jih to, da se zastonj prepeljejo čez »lužo", a ne pomislijo, da bodo morali v Južni Ameriki tistim delati, ki so jim plačali vožnjo.
n Kdo ima pri tem največji dobiček? Brezvestni agentje. Od ljudi zahtevajo obilo „are." Nekateri so jim poslali po 20 K. drugi zopet do 40 K od osebe.
n Sicer je želeti, da ostanejo ljudje doma. Ako bi doma tako pridno delali, ko v Ameriki, bi tudi lahko živeli in še denar bi imeli. Če pa kdo res na vsak način hoče od doma, naj gre rajši v Severno Ameriko, kjer je boljši zaslužek, za naše ljudi prikladnejše podnebje, pa tudi v dušnem oziru je boljše preskrbljeno.
n Kdo je kriv razpora v Senožečah ? Odgovor: duhovnika gotovo ne, ker nista nikdar nikomur nič žalega storila, pač pa so se liberalci vtikali v strogo cerkvene razmere. Kako nesramno so pisali ob času ustanovitve Marijine družbe v »Narod"! Kako grde in podle dopise so sploh poSiljali v to liberalno cunjo.
n Napačno bi bilo, ako bi kdo iz podlega pisanja v „Narodu" trdil, da je v Senožečah ljudstvo res tako surovo in pokvarjeno. Mi rečemo, po večini je seno-žeško ljudstvo dobro in pošteno, nečuveno je le, da so je liberalci prtd svetom s svojim nesramnim pisarenjem devali ob dobro ime.
d Boj hočejo imeti senože&ki liberalci, tako pišejo. Ljudje, ki so tako
podlo pisarili v „Narod", se pač ns bojujejo z „uma svitlim mečem", ampak kvečjemu z „uma zarjavelim pipcem". Njih pamet je vsa zarjavela, vesti pa sploh nimajo nikake. Da je to res, bomo še lahko povedali.
n V Senožečah bodo okrog 17. marca občinske volitve. Garzarolli se mora nekam bati za svoj županski stolček. Svetovalo se je kapelanu, naj se popolnoma nič ne vtika v občinske zadeve, češ da je premlad. Seveda tajnica je že bolj stara, sposobna edino za med staro šaro.
n Do grla siti so v Senožečah mnogi ljudje despotiške liberalne vlade in bi se radi iznebili Garzarollijevega paševanja. Vo litve bodo kmalu. Tu lahko pokažejo ljudje, da ne marajo liberalizma.
n Kakor znano, gradu in posestva Porcijevega ni kupil senožeški župan Garzarolli. Z»to so se baje nekateri kislo držali. Nič ne de. Ljudje govore, da bo to velikansko posestvo na drobno razprodano in da si bodo nakupili gozdov, od katerih bodo imeli dobiček.
n Sindolci in Potočani bodo morali pošiljati svoje otroke v Dolenjo vas v šolo. Tako so jim višji odgovorili na njih pritožbi.
n Šola enorazrednica v Dolenji vasi se je šele letos otvorila, a jo bodo baje drugo leto že razširili v dvoraz-rednico. Vseh otrok je všolanih nad 150.
n Z Vrhnike. Gotovo bode bravcem »Domoljuba" še dobro v spominu, ko smo pred netakodavnim časom poročali, da hoče Franc Terček iz Bevk s pomočjo našega očeta župana odvzeti kmečkim podobčinam 3 odbornike in ravno toliko oskrbnikov. Danes pa zamoremo zopet poročati, da se to veselje tema dvema kmečkima prijateljema ni posrečilo, kajti pred kratkim je bil pri ministrstvu o tej zadevi rekurz Franceta Terčcka odbit in zaukazalo se je tukajšnjemu županstvu, da takoj napravi in razpoloži poleg glavnega volilnega imenika tudi volilni imenik za 8 podobčin. Tedaj bodo odslej naprej imele naše kmečke podobčine vendarle 8 občinskih odbornikov in ravno toliko oskrbnikov in ne samo 5 odbornikov in 3 oskrbnike kakor sta Terček in g. „Dorče" mislila. — Našemu gospodu županu se po Heinu menda hudo kovca. Dokler je bil še Hein v naši deželi se mu je še marsikaj posrečilo. Divji petelini, ribe, sadje in druga taka sredstva so imela velik vpliv, celo takega, da so se gospod župan večkrat ponosno upali izraziti: „Bolje se je zameriti vragu, kakor meni." In v resnici so ta gospod svoj tedanji mogočni vpliv tudi dali občuditi marsikateremu gospodu uradniku ali gospodu uči telju. Od kar je pa omenjeni visoki gospod odšel tja v zaprašene kote na Dunaj, se je pa veliko spremenilo. Gospodje uradniki in go-
spodje učitelji se nočejo več uklanjati pred Heinovimi prijatelji, ker dobro vedo, da Hein, kot šef oddelka »kužnih bolezni" je sedaj brezvpliven in da je minul tudi povsodi vpliv njegovih zvestih prijateljev. Čudimo se le, kako je mogel Hein kot baron in deželni predsednik z navadnimi trgovci in navadnimi kmečkimi župani sklepati tako prijateljsko zvezo. Slišali smo od neke strani zvoniti, da so k temu poleg petelinov in raznega finega sadja pripomogla še neka druga posebna sredstva, pa ker nismo o tem prav natanko prepričani, radi tega raje kar smo slišali, za sč obdržimo. Upamo, da bodo tudi »gaspud" Županove kmalo jenjali po Bevkah govoriti, »da so g. Špehar" tak fajn župan, da so mu povsod vsaka »vrata odprta in da ne bomo nikdar več takega župana imeli." No, radi verjamemo, da so divji petelini marsikaj pripomogli, govori se, da celo zlate križce. — Menimo, da občinske volitve se bodo vršile meseca maja ali pa junija. Sicer bi se imele že preje vršiti, pa bode gotovo g. »Dorče" z ozirom na to, da bi vendar še en par mesecev dalje ostal na neveč častnem županovem stolcu — zopet naprosil urarja Košmerlja in Trčeka, da mu bodeta priskočila na pomoč s kakim brezvpešnim iskurzom zastran gosp. učiteljev in č. gosp. kapela nov. Pred volitvami se bodemo že še večkrat oglasili v »Domoljubu" in vas podučili, kako in kaj imate voliti, gotovo, da takih ljudi, kakor je naš župan, kateri se maščuje nad vsakim, kdor tako ne pleše kakor on gode — ne bodemo volili. Časi, v katerih se je ljudstvo treslo in uklanjalo pred mogočnimi grofi so minuli in minuti mora tudi terorizem našega gospoda župuna.
n V Studenem, oziroma v Belskem, razsaja vročinska bolezen. V nekaterih hišah so do malega vsi zboleli. Dva sta tudi umrla: en otrok in mladenič pri 21. letih. Hvala Bogu, da se bolezen umika. Sv. Rok naj jo odvrne od nas!
S Pivke.
n Ponižno vprašanje mlekarni v Zagorju : Kdaj boste izplačali svojim zadružnikom v Št. Petru, Pete-linjah, Radohovivasi in drugod, kar imajo od vas dobiti ? Kaj mislite, da naš kmet na denarjih sedi ? Uboga vdova, ki komaj čaka, da pride od kje kak krajcar, mora na vašo milost čakati še od julija meseca lanskega leta. Marsikateri se je zadolžil, da je kupil kravico, ker jc upal, da jo bo z dohodki od mleka polagoma poplačal — sedaj nima ne denarja ne mleka. — Poštenjakoviči v Zagorju, ki imate besedo kmet vedno na jeziku, pokaž te tukaj svojo ljubezen do kmeta, a če te nimate, pa vsaj poštenje!
n Gospodarski list „Notra> njec"! evo ti lepe prilike, pokazati se v
pravi luči. Praviš, da zastopaš kmetske koristi, podrezaj malo Zagorce. Nič ne de, ako malo ostro poprimeš — saj so tvoji prijatelji ; prijatelj pa prijatelju tudi kako britko pa resnično sme povedati. Ako obrneš ves svoj upliv (in na tega se posebno v Zagorju lahko zaneseš) in dosežeš, da dobimo vsaj svoje nazaj, potem ti ne bo treba na-ročevati dopisnikov iz Dolenjske, se bo mogoče še kateri na Pivki znašel, da te bo pohvalil.
n Neverjetno, ker je predrzno, resnično je pa vseeno, da so
Zagorci zopet hodili okrog Sv. Petra in iskali ljudi, da bi jim oddajali mleko, to pot za tržaški Trifolium — to bo povzdignilo in rešilo mlekarno, to bo uničilo Bo-leta in blagor ti Pivka — rešena si. Žalostna vam majka, ako je treba celo v Trstu iskati pomoči, da si bo kmet opomogel !
n Ni obupati vseeno. Kako je treba delati pri mlekarni z združenimi močmi, je lep vzgled mlekarna v Kočah. Kako lepo napreduje — kljub preganjanju od strani gosposke in kljub konkurenci od strani liberalcev na Prestranku. Kmetje, ostanite ji zvesti. Bodite sami med seboj. Ponosni ste lahko na to mlekarno, ker pokazali ste, kaj kmet lahko stori sam sebi v korist, ako je jedin.
n Še eno „Notranjcu". Zadnji uvodni članek »Notranjca* je zanimiv in podučen ne samo za liberalce, tudi za bralce »Domoljuba". 1. Zvedeli smo zakaj da »No-tranjec izhaja — samo radi volitev in tako ponosen je sam nase, da je popolnom skoro prepričan, da bodo pri prihodnjih volitvah zmagali liberalci in da je k temu največ in edino pomogel le »Notranje. — Listna hvala se .... Če bo le res! ? 2. Nastopali ste pri dolenjskih volitvah — kot gospodarska kmetska stranka. — Zakaj neki? Ali res s poštenim namenom kmetu poma-raagati? Saj ni res, ta program je samo slepilo. Kaj ste že vse obljubili! Koliko obljub ste pa spolnih? Sedaj pravite, da se je s 1 i š a 1 o o zadružništvu, o občinskem gospodarstvu, kmetijski politiki. Reveži, če ste še le sedaj slišali, ko bi morali že videti, spoznati, čutiti kaj je vse prava ljudska stranka — prej katol. narodna stranka storila za kmeta. Kdo pa je bil pri njenem delovanju v zadružništvu, vravnavanju občinskega gospodarstva, kmetijske politike, njen nasprotnik ? Ravno vi reveži, ki ste preslišali vsak glas, zamudili in izognili se vsaki priliki storiti kaj za kmeta. Če se sedaj kmet od vas odvrača in tudi s sladkimi besedami ne morete pridobiti, ste sami krivi. Slovenski in posebno notranjski kmet ni zadovoljen samo s pokloni in sladkimi besedami ob času volitev, on zahteva, da
se zanj tudi dela. Kdor pa zanj kaj stori, temu je pa tudi hvaležen — v tem gospodje pri .Notranjcu" obstoji vsa agitacija ljudske stranke in odkrito povemo — ne bojimo se nobenega nasprotnika, najmanj po tacib, ki so za notranjskega kmeta le toliko storili, da so mu v hišo usilili berilo kakor je »Notranjec* in potem mislijo, da je kmet že njegov.
Iz vipavske doline.
n Burja. Ko to pišjm, imamo že šesti dan najkrutejšo burjo, ki hoče vse odnesti in raznesti. Tudi snežilo je že med tem časom, toda sneg se nas Vipavcev ni prijel. Pa saj se nas še kaj druzega ne prime. Dobrih se liberalizem ne prime, zapečatenih liberalcev se pa nobena pametna ne prime, oni hočejo po vsi sili, da je dvakrat dve pet in da bodo slovensko ljudstvo rešili »Narodni" generali. Kaj čmo? Kako že pravi vipavski pregovor? Liberalec ima glavo, pameti ne. Ali vam je zdaj jasno?
n Nosan - častni občan. Slučajno nam je prišla v roke prva številka letošnjega »Notranjca", dobili smo namreč zavite vanj tri kile „žajfe*; in v tem »No-tranjcu" smo brali sledeče poročilo: „Občinski odbor občine Planina nad Vipavo je na predlog gosp. župana Filipa Kobala v redni svoji seji dne 10. decembra 1905 eno glasno izvolil velezaslužnega gospoda Ivana Nosana, c. kr. deželnosodnega svetnika v Vipavi, častnim občanom planinskim." Gosp. svetnik! Ali sploh kaj slutite, s čim ste si zaslužili to veliko čast? Prav gotovo ne, ako vam morda Planinci niso sami tega povedali. Morda pa Planinci še sami tega ne vedo. No, pa to je njihova stvar in ne naša. Morda je bil to samo čin ljubezni. Živeli torej napredni Planinci!
n Pa fie nekaj smo brali v tem zavitku »žajfe.« »Domoljub« je namreč ob času volitve za ribniški okraj priporočal vrlega našega gospoda Šukljeja in bodril je može rekoč: „Možje, eno pero za klobuk, drugo pa v roko! Vsak čas dobimo listke za volitev. Torej nasadimo peresa, da ne bomo zadnji čas stikali za njimi. Tudi tinto je treba premešati..." In »Notranjec" pristavlja tem besedam: »Na ta način volivce priganjati, to se ne pravi več agitirati, tudi ne usiljevati se po klerikalno, ampak to se pravi norčevati se iz volivcev in kmetov sploh. Tako učimo otroka, ko se ga pošlje prvič v štacuno..." Jej, jej, kako so gospodje okoli »Notranjoa" — resnobni možje, ln pri vsi svoji resnobi — smešni, pa šs kako smešni! Človek bi ne vrjel, če ne bi bil na lastne oči tega bral v zavitku »žajfe".
n »Slovenec« — rešen. Culi smo, da so z novim leto izključili »Slovenca" iz vipavske .Čitalnice". Velik kamen se nam
je odvalil od srca, ko smo to zvedeli. Vedno smo pomilovali našega vrlega dečka »Slovenca", da je moral bivati med ljudmi, ki so ga gledali pisano kot pes mačko. No, zdaj je pa rešen naš vrli dečko. Jagnje je ube?alo volkovom.
K
n Kdaj boste pa vi vstali ?
Tržaški stariši so vstali in napravili na c. kr. namestništvo slovesen ugovor proti brezver-nemu počenjanju učiteljev. Pisali so: „Nam starišem ne zadostuje, ako učitelji učč naše otroke brati, pisati in računati, ampak zahtevamo, da se naše otroke vzgoji za poštene kristjane iti državljane. Ker dobro vemo, da človek brez vere postane žival. Ugovarjamo, da bi od nas plačani učitelji govorili in delali preti veri. Ker plačamo, zato imamo pa tudi pravico zahtevati, da se nam da poštenih in krščanskih učiteljev, brezvernih nočemo in ne maramo... Gospodar svojega otroka je oče, ne pa brezverni učitelj..." In podpisanih je na ugovoru 146 očetov. Krščanski stariši lepe naše kranjsko - slovenske zemlje! Kdaj boste pa vi vstali ? Kdaj boste pa vi povzdignili svoj glas v obrambo svojih otrok, v obrambo svojih najdražjih vam zakladov ? K daj se bo razlegel vaš gromoviti glas: Roku proč od otrok, ki niso vaši, ampak naši?!
n Kdo žre ? Če bi bila leta 1. po Kr. rojstvu že ustanovljena Punčuhova hranilnica in bi bil kdo takrat naložil vanjo en helar po 4% obrestonosno, ali veste, koliko bi se bilo nabralo kapitala do leta 1880? Več kot en kvintilijon kron. Če bi bil pa dotičnik naložil helar po 5%, treba bi bilo 1200 milijonov tako velikih zlatih krogel kot je naša zemlja, da bi se izplačal kapital, ki je narastel iz helarja po 5%. — V naš vipavski špital je pa zabila liberalna gospdda celih 36000 kron! In špital zdaj stoji že leto za letom kot trhel štor brez cvetja in brez sadja, stoji kot spomenik liberalne lahkomišljenosti in gospodarske »modrosti" Naj bi se bila ta svota naložila raje obrestonosno magari pri Punčuhu —, koliko koristnega bi se dalo sedaj napraviti! Že Vipavo-vodo bi lahko regulirali s tem denarjem, in vipavski trg ne bi bil ob vsakem deževju — Benetke, skozi katere ni mogoče drugače, nego po čolnu. Dk, lahko si ponosna, liberalna gospdda, na svojo „modrost"! Pa pravijo, dažrč »klerikalni" zmaj! Oj ti ljubi moj »klerikalni" zmaj! Kako boš žrl, ko si čisto nedolžna stvarica brez glave in repa, ki živiš samo v domišljiji razgretih liberalnih glav! Fač pa žre nekdo dragi in ta je liberalni zmaj s svojimi sedmeroglavimi žreli. Če ne vrjamete, poglejte — vipavski špital!
n Tiskovni škrat je igral svojo vlogo pri zadnji notici z Vipavskega. Mi smo pisali: »Sploh bomo pa šc govorili,
k«t»ra'„kasa" ima trdne j Se obroče, slapenska ali naSa". Tiskovni Škrat je pa naredil iz slaponske - sleparsko „kaso".
» Pa ros poreden ta Škrat!
Štajerske novice.
S Kakršno življenje takšna smrt. V noči od 7—9. t. m. se je obesil v Šmihelu pri Jelšah prostak pijonirskega polka Jožef Pilko na domu svoje matere na Bohovem. V jeseni je prišel k vojakom, ker ni bil vajen doma ubogati, mu je bila tudi pokorščina pri vojakih silno nadležna. O božičnih praznikih je pobegnil od tam in se potikal nekaj časa pri sorodnikih. Iz strahu pred kaznijo si je doma končal življenje.
š Tat pod posteljo. V Mariboru so prijeli 18letnega pekovskega učenca Martina Vavšmka iz zgornje Polskave. Splazil se je v sobo Jožefa Martinca in se skril pod posteljo. O pravem času so ga zapazili in oddali sodišču.
S Ptujski Nemci se silno ogrevajo a protestantsko vero. 17. t. m. so napravili velik druiiaski večer, na katerem so govorili za nemško luterš vero pastor Mah-nert iz Maribora, vikar Bobm iz Lipnice in v imenu ptujskih protestantov dijakon Šul-fink. Seveda so povabili na ta večer mnogo nemških katoličanov, katere hočejo ti ljudje pridobiti za svoje pruske namene.
š Okrajni glavar v Slovenjem Gradeu postane Nemec baron Miiller-H 6 r n s t e i n.
S Ogenj je nastal 13. t. m. v Jurje-vem pri Ptuju. Uničil je gospodarsko poslopje kmeta Frica, še predno je doSla požarna bramba.
S V Teharjih se zopet pripravljajo za občinske volitve, ki so bile na ljubo propadlim Nemoem razveljavljene. Upati je, da bodo katoliški Slovenci tudi to pot častno zmagali.
S Slovenske zmage. VTinjah na Pohorju je pri volitvah za občino zmagala katoliSka narodna kmečka stranka. Istotako tudi v občini Sentovec v slovenje bistriškem okraju. Nemškutarji se niso upali prikazati na volišču. — Tudi v občini Ga-bernik je bila slovenska zmaga.
š Sreberna in zlata poroka. V Središču sta obhajala veleposestnik in deželni poslanec g. Ivan Kočevarin soproga Julijana sreberno, v Dobrni pri Celju pa zakonska Miha in Neža Stunel zlato poroko. Oba para sta čvrsta in zdrava.
Koroške novice.
k Zastrupljen je umrl v Straji vesi deček Florijan Mente v groznih mukah. Tudi levo lice je imel oteklo, kar je kazalo, da je bil tepen. Zaradi tega so prijeli starega očeta, a sodišče ga je oprostilo, ker ni bilo dokazov. Pač pa je bila obsojena stara mati, h kateri je pribežal deček, ko je bil tepen, na teden dni zapora, ker ni poklicala takoj zdravnika, ko so se pokazali znaki zastrunljenja.
k Obilno divjačine je letos na Koroškem. Stari lovcu že dulgo ne pomnijo takega plena.
k Odlikovani nadučitelj. Vpo-kojeni nadučitelj Jožef Vončina v Skočidolu je dobil za 40 letno službovanje častno svetinjo.
k V Celovcu so imli boj za mleko, k Nesreča pri drsanju. Na Vrbskem jezeru se je pri drsanju udri led gimnazijcema Avgustu Drahokanjilu in Adamu Miiilerjn. Trupel niso HKgli tak« j najti.
k Pri občinskih volitvah v Paternjonu so zmagali krščanski socialisti.
k Obesil se je tesar Ivan Miklavc v St. Jurju pii Piioerku. Vzrok je bil domači prepir in ž g a n j e p i t j e.
k Izginil je v Spitalu uradnik južne železnice Novakovi č. Sel je po navadi v pisarno, a zvečer se ni vrnil. Tudi noben izmed tovarišev njegovih ne ve, kam je izginil. Mesečnino je še potegnil.
k Angleški kralj Edvard VII. pride koncem poletja na Koroško. Na vožnji skozi deželo se bo ustavil za nekaj dni kot gost pri dunajskem angltškecn poslaniku, ki ima posestvo Stenice na KoroSkem.
k Celovški mestni očetje so se izjavili v občinskem odboru zoper molitev v šoli po zgledu drugih brezverskih mest Zato izjavo jim je izrekla društvo ^Svobodna Sola" zahvalo.
Primorske novice.
p Iz Gorice se poroča: S soškega mostu je skočil A Lutman 20 metrov globoko v Sočo. Nato je začel plavati in izvlekli so zdravega v čoln.
p Na Reki je vlada vpeljala državno policijo, ker mestna menda ni dovolj zanesljiva. Sedaj se je pa ustrašila shoda, ki so ga hoteli sklicati mažaroni in zato je odpravila državno policijo.
p Osebna varnost v Trstu ni nič kaj na dobrem glasu. Vedno je čuti o kakem napadu na ulici. Niti po dnevu ni človek varen. Nedavno sta dva neznanca na potu proti Rojanu napadla na pol pijanega zidarja Antona Speharja in ga s kameni
tako dolgo obdelovala, da sta mu prizadela več nevarnih ran na glavi.
p Tiskarna Laginja in dru-govi. Hrvaška tiskarna v Pulju, v kateri se tiskata „Omnibus" in »Naša Sloga" in ki je doslej poslovala pod vodstvom in imenom g. K r m p o t i č a, je izpremenila svojo firmo v »Tiskarna Lagioja. in drugovi."
p Koliko ljudi prebiva v Trstu? Dne 31. decembra 1905 1. so našteli v Trstu 194 749 oseb. V petih letih se je pomnožilo tržaško prebivalstvo za 16 622 oseb.
p V Pulju je umrl mornariški kurat č. g. Anton Zupan doma s Kranjskega.
p V Gorici je zgrabil vlak 351etnega Karola Mozetiča, ko je vozil iz mesta čez železnični tir. Mozetič je umrl.
p Iz Trsta se poroča: V Ricmanjih so neznani lopovi ulomili v posojilnico in odnesli 267 K. — V srce ranjenemu Cesarju Cavuli sta zdravnika dr Aveni in dr. Dol-ceti vzela iz prs srce, srce zašila in ga položila na svoje mesto. Po silnem drgnenju je srce zopet začelo utripati in ranjenec je pričtl dihati. Stanje ranjenca je vedno bolje.
V	prisUniščaih skladiščih je požar napravil mnogo škode. Pred kratkim je bilo na en dan v mestu šest požarov.
Drobtine.
Potresi. Pretečeni torek so občutili hude potrese po mnogih krajih. Zlasti močan potres je bil v Karpatih. V Nitri se je podrlo 15 hiš in cerkev. Iz Pozonija, kjer je bil tak patres, da je pometal podobe s sten poročajo: V Jablonci se je podrla cerkev z zvonikom, vNadasuseje podrlo osem hiš. V Najysenkvi imajo hiše kot roka debele razpokline. Ljudje prenočujejo na prostem. Tudi v Zagrebu so zopet čutili potres.
Jablana se je nenadoma razevola mlinarju Ivanu Jovžaju v Stari Moravici. Res čudno vreme letos!
Samomor radi izgube zob.
V	Trstu se je zastrup la 221etoa modistinja 0'ga Ban. Izvršila je samomor, ker sc je bala, da izgubi vse zobe.
Preprečena železniška ne* sreča. Dae 9 t. m. je našil delavec J o-žef Orehek pri postaji Črnuče preko tira ležeč že e ni drag, katerega je k sreči z železniškim paznikom še pred dohodom osebnega vlaka odstranil.
Ameriške novioe. V Barbertonu je umrl vsled opeklin, ki jih je dobil pri delu Anton Koren, doma iz Nadleska pri Ložu. V NewJorku je poročila milijonarka Tišer svojega k o č i j a ž a. Srečni
fant' se piše Potrik Kelli, ki pa baje niti lep ni. — Istetam zidajo ta čas do sedaj n a j -v e č j o h i š o. Imela bo 43 nadstropij, visoka bo 180 m, stala bo 24 000.000 kron in imela prostora za 2200 prebivalcev.
Tat, ki je pr:šel vsled debelosti v veliko zadrego. Velika nesreča se je dogodila nedavno nekemu uzrao-viču v Parizu. Zadišala mu je sosedova klet. Vedel je, da so shranjene v kleti fine steklenice vina in velika omara z denarjem. Ponaredil je ključ in stem prišel po noči v klet Začel je pa razbijati in vpiti, da je prebudil gostilničarja in njegove domače. Drli so v klet, toda vrata so bila zaklenjena. Ko so s silo vlomili notri, se jim je nudil jako smešen prizor. Tat je hotel skozi malo okence priti na dvorišče. Do polovice je tudi spravil svoje telo skozi tesno okence, a dalje ni šlo in tako je visel med nebom in zemljo. Gostilničar in natakarji so ga za noge potegnili iz okna in ga potem izročili policaju.
Dobro odgovoril. Jak« jezična žena se vstopi nekega dne pred svojega moža in mu reče: Res ne vem, od katerega izmed naju je najina Lorca podedovala tako strupen jeziček, od mene gotovo ne. Soprog odgovori: Resnic* si povedala, od tebe ga ni dobila, ker ti ga imaš še vedno.
Zastonj. Gost: Koliko stane pri vas pečena jetrna klobasa? Natakar: 15 kraj oarjev! Gost: In s praženim krompirjem? Natakar: Ravnotoliko, ker krompir se h klobasi navrže. Gost:' Tako ? No veste kaj, prinesite mi samo praženi krompir.
Draga kokoS. Teodor Vitman ima v Pensilvaniji veliko rejo kuretnine. Pred kratkim je prodal mnogo kur, in med temi tudi kokoš linoruske vrste za 750 dolarjev, po naše 3600 K.
Narodno floptfnrjtoo.
Naš lonec in božič.
„Bog blagoslovi! No, ravno prav pridem, lačem sem kot medved! Kaj pa imate dobrega, Sivčeva mamica?"
,1, kisel krompir sem napravila, danes je pa sv. zvečer in človekima polne roke dela, krompir ne da veliko opraviti!"
.Tako, tako, no sem pa lepo naletel. Dajte mi raje kos kruha in majhno surovega masla in košček sira, pa bom sit kot boben." „Hm, se mi je vse zdelo! Vaš želodec je navajen boljših reči, priprosta hrana Vam ne ugaja!"
O tem drugikrat, mati Sivčeva, pa nikari se ne kregajte z menoj, kajti prinesel sem vam čudovito stvarico za novo leto, tukaj v tem zavoju."
„Sem pa radovedna! Tinče, vzemi urno škarje in prestrizi motvoz, potem odvij, da vidimo, kaj nam je prinesel stric Janko!"
.Oho, to ne grd tako. Strigel ne boš, le lepo odvozljaj Tinče, pridna gospodinja povsodi varčuje! Motvoz in popir lepo spravi, čez sedem let pride vse prav."
.Ali vidiš, stara, si jo že zopet dobila po nosu', — se oglasi stari Sivec — „mi kmetje mečemo vse okrog sebe, le redko najdeš red na dvorišču, v hiši in veži! Ali kaj vidim prihajati iz zavitka? Hura, stara, lonec, lonec! No, ženka, loncev imaš že dovolj, ko bi bilo le tudi vselej kaj dobrega notri."
„ Tiho, stari modrina! Negovorite mi o stvareh, katerih ne razumete. Mati Sivčeva, pojte sem in oglejte si to-le stvarico malo od bližje!"
Ta lonec, mati, je pravi čarovni lonec. Vse kar se v njem skuha, je zdravo, dela ljudi krepke in močne, mlade in čvrste in podaljša življenje. Da, ta lonec vam odvzame večino kuhe z glave, ob njem ne boste sajaste, ne boste se opekle in kadar ste pristavile za kosilo k ognju, se vam ni treba več brigati zanj. Ob pol 11. uri pristavite in ob 12. uri je kosilo lepo gotovo in pri tem okusno, da ga cesar nima boljšega."
»Toda, stric Janko, nikari nas vendar ne „farbejte"! Sem sicer priprosta kmečka ženska, pa čarovnije vendar le ne verujem. Ta lonec je pač lonec koi drugi in tisto majhno pokrovca na vrhu gotovo ne dela čudežev! Moji lonci so ravno take dobri kot ta."
„Ja, da, ženske in kmete spreobrniti, zato je treba velikanov in še ti se zastonj boič z vami! Toda proč s šalo! Poslušajte me:
1. Vsaka gospodinja na Slovenskem si omisli vsaj en tak lonec (seveda moia imeti doma štedilno ognjišče mesto sajaste peči), da ga preskusi, ali pa si ga mtra vsaj natančno ogledati pri sosedi. Gospodinja pa, naj bo potem že v palači ali priprosti kmečki hiši, ki tega noče storiti, za take pripravljajo ravno sedaj liberalni patroni na Dunaju posebno postavo, po kateri jih bodo ločili od zakonskega moža. Kajti sedež ljubezni je pri možu v želodcu, v kateri skoči takoj pe poroki ljubezen iz srca. Kjer zna gospodinja dobro kuhati, tam je tudi .ljubezen" doma.
2 Še boljše je, ako si kupi gospodinja dva taka p'skra, enega malo večjega in enega manjšega, več jih nt treba in vsa čarovnija je pri kraju. Kajti, ljuba mamka Sivčeva, ti piskri imajo:
3. veliko prednost, da v njih ostanejo vse dragocene snovi, ki se nahajajo v mesu, v zelenjavi, v krompirju, tudi v jedi in ne uidejo v dimnik, kakor se to godi v navadnih loncih. V navadnih loncih izparivajo redilne snovi in zato morate, kadar kuhate in pečete
vedno dolivati. Saj ni dolgo, ko sem videl v železni peči, da so pekli gos in oela hiša je bila polna prijetnega duha. Ali to je borč spričevalo za gospodinjo. Kjer se po kuhinji kadi soparica, kjer diši pe pečenki, tam stanuje gospodinja, ki se na kuho toliko razume, kot kravica na kvačkanje. (Konec prih.^
SlouarčeR nenavadnih besed.
Apostazija. Apostazija se imenuje odpad od svete vere. Apostat se imenuie oni, ki se javno odpove pravi veri in naznani izstop iz svete cerkve-Za časa preganjanja kristjanov je bilo več vrst apostatov (odpadnikov), tako n. pr. oni, ki so darovali malikom, ali taki, ki so zažigali kadilo ma-likom in drugi. Tak apostat je bil potem težko sprejet nazaj v pravo cerkev. Moral se je podvreči strogim cerkvenim kaznim.
Za ftieh in hrateli las.
Dobro mu je povedal. Jud Abraham se je hotel iz kristjana Petra malo ponorčevati, Očita mu zakrament sv. poslednjega olja in pravi: „Zakaj pa morate kristijani preje mazati, predno greste iz sveta. Nam judom tega ni treba." — »Rad priznam", pravi moister Peter, „mi gremo navzgor (pokaže proti nebesom) vi ju<ye pa navzdol; doli pa že samo rado teče."
Smola. Sodnik: »Zatoženec,ali ste oženjeni." — Zatoženec: ,Saj bi se bil že oženil, pa zaradi same zaprtije ne pride ženitev na vrsto."
Loterija ke srečke.	•
Dunaj, 27 januarja 73 17 43	88	41
Gradec, 27. januarja 88 75 40	42	24
Trst, 20. januarja 89 89 86	43	7
Line, 20. januarja 15 45 84	56	70

Šivilje m slamnike, fino delo, m spremo M. 8pltnr,.Duna|.VIl.|J, Llndangat« 1 • 1IT i-i
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« Izide dne t), februarja 1906.
UČAlirfl sprejme v trgovino z ■	mešanim blagom takoj
Ivan Levstek trgovec v Sodra-Žici pri Ribnici, poštenih roditeljev s piimerno šolsko izobrazbo. i47D l—i
fJ?" Gramoza
ica cesto imam okoli iOOOm1 napraviti. Kdor želi to delo prevzeti, naj se oglasi pri Janez Steblaj, Studenec-Ig, h. št, 1&.	99 D 3-3
O Učenca o
Ya krojaško obrt sprejme (akoj v poduk Anton Čebulj 1921 1—1 krojaški mojster na Jesenicah, Gorenjsko.
Češminjevo lubje
(/. debla in korenin), £ešminje suho in stisneno kupi tvrdka Dr. Ernest Kumpf, Beljak 184 1
Kovačnica
četrt ure od postaje Čušperk, se odda v najem. Več pove lastnica Ana Adamič v Mali Račni št. 10.	191
l-l
Izjava.
Na Dobravi pri Kropi seje naredila lepa nova streha na župni cerkvi, katero je prevzel v delo tesarski mojster gospod Josip K«rn iz Komende. Delo je tako solidno narejeno ter kaže pravega mojstra, vsled tnga se g. Josip Kp.rn za v njegovo stroko spadejoča dela vsakemu najtopleje priporoča.	173 D 2—1
Dobrava pri K:-opi, dne 22. nov. 1905. Kajmund G-ilhofer, 1. r., c. kr. inžener kot kolovda-tor; Anton Pogačnik 1. r. župan. Stavbeni odbor : Fr. Resman 1. r.; Peter Sitar 1. r., Jan. Pogačnik 1. r'
UC&-* S]" MAK W	i VEN B VaJDH
[ NflSTIH
ali doktor pl. TrnkOczy-jev kranjski prašek za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, ko»]e.
I Najbo^ši dodatek krmi, dietetično sredstvo za pitanje. Dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najviSJe inedajle. — l zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 6 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. — Trgovci itd. dobijo 2449 D 12 -3 popust.
s; ©©©®®®$®®®®®
o tlt	Klauerjev	tfy
L ♦» jirigiav ^
tlt jc n ajbolj zdrav izmed lil
vseh likerjev.	Q>J|>jl
J|| Pravi in pristni Triglav
'j*	izdeluje edinole
|jj J. KLAUER, Ljubljana. Jjj
♦li®®®®®®®®®®®®®®*!*
Hočete imeti čedno vežo in hodnike v hiši? Oskrbite si
cementne plošče
katere dobite po nizkih cenah, kakoršnih niste vajeni, v raznib barvah in vzorcih po 3 do d K loco LJubljana za 1 m1.
Cementne plošče so izvrsten tlak za cerkve, zakristije, za kuhinje; močnejše tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi
Dalje priporočamo podjetnikom in slavnim ceslnim odborom rpinpntnp rpvi (6-4" cm notranje svetlobe) 6 cm.
vt-vi posebno kot nadomestilo za drage železne in lesene cevi pri vodovih In drllgb cementno blago.
Andrej Zaje
cementarna na Pešati, pošta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo!
umitem napredek noue dobe? -»«
Neobhodno potreben	Neobhodno potreben
v pralnici je sloviti v kuhinji
^vfaše^
^ao prijem^
Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Minlosu na Dunaju, I.
Molkerbastei 3. 39 D 24—4
Iz portland • cementa In peska
SSijgetu
Edini izdeloratelj za Kfaqjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
dostavno varovano Vsaku ponarejanje in ponaliskovanjc kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 D balzam 52-5
le z zeleno znamko „redovnicau. Starostavno neprekoino proti slabemu preba\ljan|u, krčem v želodcu, koliki, kataru. prsnim boleznim,
inliuenci Itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent zamaSkom K 5 — franko Thietrt/fevo eentifoUJako mazilo, povsod 2 iidti o kot M o i i fius ultra
proli vsem Jelako starim ranam, vnetjem, ranltvam abscesom In oteklinam vseh vrsl. Cena: 2 lončka K 3-60 se pošlje le proti povzetju aH denar naprej.
Lekarnar d. Thiarry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Broiura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in mediclnalnlh drogeriiah.


114 Kar. zlato ura sid. Z*50
nadomesti vendar le moja pristna ,14 karat" zlatopl. Ooldin sistem Roskopt-patent-remont ura s sidro s prlznalno plombo. Ta švicarska ura vzbuja splošno začudenje že radi zunan|e oblike. Kolesje je masivno izbor, koilstr. Švicar. Izdelek in za dobef tek jamčim pismeno 3 leta. Ta ura slane le gld. 2-50, 3 kom. gld 6-75 Ista s 3 masivnim zla«, plošč, goldln plaščem in z avtom, pokrovom, zajamčeno v rubltllh tekoča gld. 3-50, 3 kom gld. 9 75. Primerna zlatopl Ooldin dvopia verižica gld 1-50. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Raipo-šilja po povzetju 101 4—3
Mihnel ftcHermnnn,«rar
Dunaj 111.2, Radeckystr. 9/L.
Ilustr. ceniki zastonj in irnnko. Delavnica za nove ure in dobra cena poptava.

Prava Roskopf Patent gld. 3 50.
gld.
3-50.
Tvrdka Ros. kopf Frer v Švici mi je naročila, naj
prodajam njene prave Ro9kopf patent anker uremontoir rc s sidro, ki je stala doslej še enkrat toliko, za ceno gld. 3-50. Ta prodaja traja le kratko dobo, dokler je kaj zaloge in ima namen, cenjenim odjemalcem pokazati razloček med pravo Roskopf-patent in tn-
kozvano „sistcm Roskopf-uro". Prava Roskopf-patent-ura gre 36 ur, ima s stekl. pnkr. kolesje s sidro, teče v rubinih in sluzi lahko 25 —30 let; nasprotno postane „sistem Roskopf ura" nerabna po nekaj letih. Vsaka prava Roskopf-patent ura ima plombo, pisni, jamstvo s tvrdko „Roskopf Frer" v Chause dc Fonds (Švica) v zadnjem plašču na 5 let. Ako ura ne ugaja, se zavežem, da tekom 30 dni vrnem celo svoto. Pošilja proti povzetju glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko	102 D 2
Maks Bohnel. Margarethemtraaso 18.
Zahterajte zantonj In franko moj veliki cealk 1 nad 1000 slikami o vseh vrstah ur, zlatnina In artbrnlne.
o Apofag ta
l^lJrl	odstrani zanesljivo v
i O dneh brez bolečin kurja očesa,
™ bradavice in žulje. 1'rotivpo-
slatvi l krone pošlje takoj lekarna
V V?\ „Einhorn" v Welsu na Gor. Avt.tr. " A.-A vvi 2n5D 6_5
lOletno jamstvo
dajem za trpežnost svojih jeklenih in Ajaks-glasov.
\elja od danes nadalje krasna koncertna harmonika s citcrskim glasom, podobna ital. orglam na vreteno s 50 na leta trpežnimi glasovi. Tak krasni instrument na 3 zbore s 70 glasovi te 7 K, 4 zborni z 90 gl isovl le 9 K, 5 zborni s 110 glasovi le t2\', K, 6 zborni s 130 glasovi le 15 K, 8 zborni s 170 glasovi le 20 K; krasne 2 vrstne s 110 glasovi, 4 dvojni basi le 12 K. Pošilja se po povzetju. Poštnina 1 K. Sola za pouk zastonj. Kdor hoče za mal denar kupiti krasno harmoniko, naj jo zaupno naroči pri izdelovalcu harmonik: Robertu Husberg, Neuenrade št. 67, \Vestfalen.	40 D 3—3
Novo drojno snaženo posteljno perje
iz Češke. Razpošilj. poštn. ptosto do vsake pošte po povzetju ali nnptei plači v zelo rabnem novem ovoju (ta zastonj) ceno. dobro blago, skub-Ijcno ali neskubljeno po naročilu: 10 funtov sivo, jako mehko post perje K 9'20, 10--, 12 —do k 14 —; 10 funt. boljše belo gosje perje K 10 — 18' -, 20 —, 24'—, 30 — do K 40 —; 10 funtov posebno mehko perjiče najf. vrst K 20'—, 24'—, K 52 —. — Ootove postelje 1 tuhnja In 2 blazini rudečlh blaz. od K 14 —, 16 —, 18 —, 20'—, do K 80 —. — Pnšiljatve pod 10 funtov franko le pri lin. mal. perju. Strogo solidna postrežbo zajamčena. — A. Flelschl & sin, prej Ant. Flelschl, razpošiljaiec post. perja, Neucrn št. 74 (Češko).
Zamena aH vrnitev dovoljena, če se plača poštnina. Raz-prodajalccm primeren popust.	2713 D 5—5
30'—, 40'—, do
Prepričajte se!
Najboljše in najnovejših vrst ge-_	_	pel jneinmotore,
mlatilnice in slamoreznice, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču
Fran Zemana, Ljubljana
Poljanska cesta 24. wsd 12-11
Prave Roskopf joltfdouble Sauonnet remont, ure s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izborno in zajamč. natančno kolesje z dvojnim pukrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom.
zapiralom. Oolddouble
1e zlatu podobna kovina, :i te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in Jih ni lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena gld. 4*50
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gospode gld. 1*50. Vsaki url je priloženo 3 letno pismeno jamstvo. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering
Dunaj l.Postg. 2|15. 1905 D 10- 10
Najboljši in najcenejši amCrlkOnSKI HlOtOF ZD DeHtlll
za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26—3 preskrbi. — Dobiv:yo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl.
Schneider & lferovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamoreznice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. ?
Ceniki na razpolago.
je varstvena znamka za
Ceres-jedilno mast
1321 22-11 (iz Kokos-orehov) in
Gospodinja, ki hoče pospešiti zdravje svoiih, vporablja Ceres-jedilno mast pri peki, pražei\)u in kuhi in postavlja le Ceres-sadne sokove,
kot pijačo na mizo. Tovarna živil,Ceres' Ustje.
^— "
Izdelovanje se vrši pod Kemiiko kontrolo preizl- uševalnice za hranila in živila, Dunaj, IX. Spitalgasse št. 3i, ki jo je potrdilo visoko.c. kr. notranje ministrstvo. Kupovalci Ceres-maščobe smejo v tem zavodu vsikdar brezplačno preiskati dati blago v izvirnem zavitku. ________
Koverte s firmo
ln
trgovske račune
priporoča
Katoliška tiskarna.
—,Saško Altenburg.
.Tehnika Altenburg
"izdelov." slro|ev, elektrotehnika, papir tehnika avtomobil tehnika 135 D 4-1 Prospekti zastonj.
O joj!
Zadušil me bu la hudi kašelj!
Proti kašlju, hripavo-stl in zlezi naglo in gotovo učinkujejo
1996 za prsa. d 11 Izboren okus imajo in
ne motijo teka. Škatljica 1 K in 2 K. Skat. za poakussov. Dobivajo se v vseh avstrijskih lekarnah.
Hura!
Eggerjeve paitlle fo m« naglo osvobodile.
Mastna Hranilnica ljubljanska
▼ Prešernovih ulicah štev. 3
v lastni hiši, (poprej na Mestnem trgu zraven rotovža),
•prejema hranilne vloge vsak delavnik od B. do 12 ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldne, |lh obrestuje po 4% ler prlpisu|e nevzdlgnjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica Iz svojega, ne da bi ga zaračunlla vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina liubljamka z vsem svo-
jim premoženjem in vao svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedočl zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča maloletnih otrok In va-
Denarne vloge ne sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. 1131 D 11—11 Posojuje se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto '6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto vo\jo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
, ftmenslio trgovino
edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana, na drobno in debelo, mnogovrstnih poljskih, ze-lenjadnih in cvetličnih semen, katera so zanesljivo kaljiva in jamčim za kakovost. Dalje se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, preparirane palme, suhi venci. Na razpolago sveži venci in šopki s trakovi in napisi in vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1906 brezplačno na razpolago.	2614 D 10—3
Z odličnim spoštovanjem
Alois Korsika v Ljubljani.
Lepa
priložnostna flarila!
Krasna darila za raz. prilike kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh narazlič-nejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran Čuden
urar in trgoveo v
Ljubljani, Prešernove ulioe, filijalka na Mestnem trgu.
Novi ceniki tudi po poitl brezplačno. 256 52—50
HI?H št. 7 v Pristavi poleg državne ceste se III&U odda v najem pod ugodnimi pogoji. Pripravna za gostilno in trgovino, s zraven spadajo-čim gospodarskim poslopjem, hlevom, kletjo in kozolcem Poleg hiše dober vrt in njive. Več pove lastnik Jan. Terčelič, Sutna 1, p. Sv. Križ p. Kostanjevici.	> 177 D 3-1
V čevljarsko obrt sprejmem takoj
'4 'et starega, poltenih stariSev in UCClICa lepega vedenji, in 42 D 3
2 pomočnika
v stalno, trajno delo. Plača po dogovoru.
Franc Luke k,
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
§0 Stanje vlog 80. nov. 1905: Preic: Qradiiče 1. sedaj: ?«narn'f^Anlm 1° čez 11 milijonov kron. Kongresni trg 2, I. 30. nov. 1905: čez 50 milj. K.
Lastna glavnica K 214.843-38. Q Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
8Ljudska posojilnica
O sprejema hranilne vloge vsak delav- ■ ii ni brez kakega odbitka, tako, da
! vloge vsak delav- ■ ii ni brez kakega odbitka, tako da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- ftJLu n sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	T I' I« 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 80. nov. 1905: K 11,173 979 02. Denarni promet od 1. Jan. do 30.nov. 1908: 50,107.589-5*. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnohranilnilne položnice na ragpolago. V Ljubljani, dne 1. novembra 1905.	2617D 26~2
loslu Slika, knezoškofijski kancelar, ■ ' Inik.
Dr. Ivan Susteriič,	------------r—m
predsednik.	podpredsednil
odborniki:
Anton Belec, posestnik, pod), in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano, Joalp Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlln, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauachegg, veleposestnik v LJubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju, Ivan Kregar, svet trg. m obrtne zbornice v Ljubljani, FrančlSek Leskovlc, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v LJubljani, Greg. Siibar, župnik
na Rudniku.
O
8 O O
o o o o o o
8 O
o o o o o o
O	na Rudniku.	U
ooooooocooooooooooooooooooooooooo
LJubljana	VMiilin LJutilJana
Pred Škofijo 3 W OSIP Jto*VETUU1 Pred Škofijo 3
priporoča
z=zn= svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen zz=i
kakor: črne domače, lucerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče In
bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšnice, mešane
za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste so-
late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah.	^
Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno.	167 o 26-1 fe

0:»
Sirolin
Povečuje alaal do Jedi In leio teleaa, odstranjuje kaielj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje.
2209 D 44—9
Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašliu, Skrofulozi, influenci
mnogoštevilni profesorji In zdravniki.
Ker se ponižajo manj vredna ponarejanja, prosimo, zahtevajte vedno: izvirni zavitek .Roche".
F. Boffmann — La Roche & Co.,
Baael (Švica).
Dobiva ae s zdravniikim recepton po 4 K atekienlee.
Izdajatelj la odgovorni uradnik: Dr. IfnulJ SI talk
Tlaka: »KatolUke Vlekam*.'