tei« Liia Solnce, zrak, zemlja in voda — so prva zdravila sveta! ZEL IN PLEVEL Slovar naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister. 19 2 6 Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Nafisnila tiskarna J. Krajec nasl. V Novem mestu. Ničev je vsak up, da ozdravi te strup! 44652 Vse pravice pridržane. PREDGOVOR. Življenje je dar božji; zato se potrudi, da si živ¬ ljenje čim dalj ohraniš. Naše telo je najpopolnejši umo¬ tvor ter najlepši in najplemenitejši stroj, delajoč od prvega dihljaja do poslednjega izdiha. Vsak stroj je treba večkrat očistiti in ga smotreno negovati; kajti sicer se zapraši in propade ali pa se vsaj prehitro obrabi. Čistota telesa je osnovna misel naše knjige. Koliko ljudi umrje prezgodaj, ker je notranjščina telesa za¬ strupljena z raznimi zastalimi sokovi. Solnce, zrak, zemlja in voda so prvine, na katere se naslanja naravno zdravilstvo. Zdravilno silo (moč) zdravilnih zeli so nekdaj visoko cenili; v naši knjigi pridejo zeli zopet do zaslužene veljave. Vsakomur so na stežaj odprta vrata božje lekarne, ki nam jo nudi narava sama. Prebirajte pogosto pričujočo knjigo, ker v njej najdete vsekdar dober nasvet in zanesljiv po- moček. Le zaupajte in potrpežljivo vztrajajte, rabeč do¬ mača zdravila, in uspeh ne izostane. Naša knjiga ni učenjaška razprava, pač pa plod delavnega življenja in mnogoletnih izkušenj. Pomaga naj ljudjem vseh slojev, da si ukrepe telo in podaljšajo dragoceno življenje. Da opis rastlin in bolezni dobro razumeš, po¬ trebni so ti osnovni pojmi o botaniki (rastlinstvu) in so- matologiji (opisu telesa). Zato pridno prebiraj dotične knjige, posebno pa občni del Cilenškovih „naših ško- ;ljivih rastlin". I t- Absces glej gnojavica, gnojna bula. Agave americana, Amaryllidaceae, Narcisseae. Ameriška agaya, napačno zvana „stoletna aloa“. Listi so pritlični, debeli, mesnati. Črez več let dorastla, po¬ žene visoko betvo; iz te poganjajo mnogobrojni cveti, rumenka¬ sti in vonjavi. Domovina agave je vroča Amerika, kjer požene prve cvete, ko je stara 10 let. Raste tudi po Italiji in Dalmaciji; tu cvete šele črez 30—60 let. Listni stržen Američani uživajo. S posušenimi listi pokrivajo strehe. Iz ličnih vlaken pleto zelo čvrste vrvi(ce). Če betvo od¬ režeš, teče iz nje sladek sok; napravljajo pa iz soka opojno pi¬ jačo „pulk“; iz ene same rastline dobe do 1000 litrov pulka. Čaj iz agavnih listov čisti želodec in čreva; ozdravlja jetrne bolezni in zlatenico, pa tudi notranjo vročino; mešajo ga z me¬ dom. Mešan s pelinom odganja vodene snovi, napravljajoče vo¬ denico, in krepi želodec. Prašek zoper žoltico (rumenico), želodčna in jetrna obolenja; vsak dan 2 noževi konici. Sok je izboren lek za rane; zgoščenega z medom ga uspešno uporabljajo zoper sušico. Obkladke polagamo na uljesa. Z ohlajeno zavrelico 2—3 krat na dan izmivamo bolne oči. Alkohol. Alkohola telo ne upotrebljava, temveč ga odvaja s sečem (vodo), blatom ali dihanjem; kolikor alkohola pa je pre¬ šlo v kri, ga narava iz telesa odstranjuje s potom (znojem). Pivo, vino, žganje, sadni mošt in pijače iz jagod ne vsebujejo nikakih dušikovih snovi. Preden je pivo godno, je izpostavljeno dolgotrajnemu vre¬ nju, ki razvija alkohol ali spiritus; strupen hmeljev cvet daje pivu poseben okus; strupeni rastlini Belladonna in podlesek pa mu 1 Zel in plevel. 2 navadno dajeta lepo barvo. Pivo telo draži, redilnih snovi pa mu nudi malo. Čaša piva ti ne škodi, koristi pa tudi ne. Pivo, uživano v velikih množinah, človeka zamasti; navidezno te pivo sicer osvežuje, toda vztrajnih moči in dolgega življenja od piva ne pričakuj. Le poglejte in vprašajte uslužbence v pivovarnah! Pivo ne pogasi žeje; čimbolj piješ, tembolj si žejen. Vino, pravo vino, iztisnjeno iz grozdja, te ogreje in pospe¬ šuje prebavo; toda vino je samo nasladilo, ker nima dušikovih snovi in vsebuje prav malo redilnih snovi. Vinskim bratcem pri¬ poročamo največjo zmernost. Ne okusi pa ponarejenega vina, ki v obilici kroži po vinskih trgih in povzroča toliko nevarnih bolezni. Najzanikrnejša pijača sveta je žganje; redilnih snovi nima prav nobenih; pač pa živce zelo draži in vznemirja ter vsebuje največ alkohola. Žganje suši, pustoši in slabi ne samo telo, tem¬ več tudi duševne moči. Zato boj žganju! Žganjepivec brzo ostari (se postara) in otopi (postane topoumen). Sadni mošt in odcedki jagod nimajo istotako nikake duši¬ kove snovi, telo le grejejo in dražijo. Naravam, ki nagibajo k de- belušnosti, godi (je prikladen) sadni mošt, ker vsebuje mnogo kisline. Borovničevec priporočamo ljudem, ki trpe na črevesnih bo¬ leznih. Čaša šampanjca poživi slabotne ljudi. Alkoholno otrovanje (zastrupljenje), glej zastrupil sem se z alkoholom. Aloe vulgaris, ferox, hepatica 1 , Liliaceae. Navadna aloa ali lopatika raste v stepah in pustinjah Afrike, posebno v Caplandu. Listi, debeli in mesnati, služijo aloi kot shramba za vodo; dobavljajo nam (listi) mlečen sok, ki vkuhan daje lopatiko (aloe). Aloa, zdravilo, je trda, temnorjava, v zelenkasto se prelivajoča snov, posebnega okusa. Raztopi se v vinskem cvetu in ki¬ peči vodi. Aloin čaj uživajte samo, če vam ga predpiše zdravnik; za polnokrvne in razdražljive osebe bi utegnil imeti neprijetne po¬ sledice. Odtod ime lopatika. 3 Prašek: a) Notranje deluje enako pelinu, b) Vnanje: voda za oči (1 noževo konico aloe na 100 £• vroče vode, dobro stresi!); z njo izpiramo motne, vnete in gnoječe se oči. Tinktura leči vse sveže in gnoječe se rane, če jih s tinkturo umivamo ali nanje polagamo obkladke, namočene v tinkturi. 2 noževi konici aloe na žlički vrelega medu izčisti želodec. Aloin prašek v raznolikih želodčnih čajih učinkuje izvrstno. Aloina očesna voda leči brljave in gnojne oči. Aloina voda ozdravlja stare rane, gnijoče meso, globoke brazgotine z mnogim gnojem. Aloina voda ali aloin prašek je čistilno sredstvo, ki ga naj ne bi pogrešali v nobenem domu. Napraviš si to zdravilo takole: Noževo konico aloinega praška stresi v stekleničico, nalij (na pra¬ šek) vrele vode in sredstvo je gotovo. Če si zaprt (zapečen), skuhaj v l / 2 l vode noževo konico aloe z žlico medu; vsako uro vzemi 1 žlico tega leka. Pomagalo ti bo, če je zapeka še tako trdovratna. Anaemia, glej malokrvnost in brezkrvnost. Angelica, Archangelica silvestris, officinalis, Umbelli- ferae . 1 Gozdna angelika ali kravojedec ali gozdni koren je močna 1 m in več visoka dveletna kobulnica. Raste na bregovih, travni¬ kih in vlažnih mestih, ki leže ob gozdu. Steblo votlo, brazdasto, spodaj golo, zgoraj pa porasteno s kratkimi sivimi dlakami ter vejnato. Listi zelo veliki, toda višji listi vobče manjši nego spodnji. Cvete v juliju in avgustu. Cvet je velik kobul. Plod je jajčast. (Nabirajoč, bodite previdni, da angelike ne zamenite z miš- akom.) Korenine nabirajo spomladi. Čaj krepi srce, ozdravlja prsne bolezni, napetost, zasluzena pljuča, koliko, krče, želodčno slabost, ugnide v pljučih; blago¬ dejno vpliva na živčevje. Čaj, kuhan na polovici vode in po¬ lovici vina, izganja iz črev pline (vetrove) in teši bolečine v tre¬ buhu. 1 Ime prihaja od „angelus“ angel, „archangelus“ nadangel. 1 * 4 Prašek korenine učinkuje še boljše nego čaj. Če te zavija kolika, ali krči lomijo v spodnjem životu, vzemi na dan 2—3 krat po 1 noževo konico angeliknega praška. Tinkture zaužij dnevno nekolikokrat po 15—20 kapljic, če ti je želodec nerazpoložen. Olja dnevno nekoliko kapelj na sladkorju zoper ženske bo¬ lezni in bolečine v želodcu. Zavrelico angelikne korenine grgramo, ker razkraja sluz in in ozdravlja ranjene mesta v vratu in grgavcu (jabelku). Angleška bolezen (rachitis). To bolezen je prvi proučil in opisal neki angleški zdravnik, odtod ime. Napada malo deco. Kosti ne dobivajo primerne hrane, zato je rast kosti motena; v kostnem staničevju (vezni tkanini) se odklada premalo vapnenčevih snovi. Vzroki so: slaba, neprimerna hrana; neugodne družinske razmere, n. pr. slabo, mrzlo, vlažno, zaduhlo stanovanje; neza¬ dostno bivanje in kretanje v svežem zraku; nezadostna, zanikerna nega kože. Navadno v prvem letu, ko dete shodi, se zdebele kosti v podlaktu in goleni, zaostajajo v rasti in so abnormno mehke. Bolezen traja navadno 2—4 leta; če bolnega malčka pra¬ vilno hranite, ozdravi popolnoma. Rahitično dete spoznaš na prvi pogled: trebušček ima napet, glavo veliko, nožiči majčkeni, du¬ ševno pa več ali manj zaostaja. Dobra tečna krepka hrana, dnev¬ no mrzle kopeli, topli ovitki, često bivanje in kretanje v svežem zraku prežene to bolezen, čeprav polagoma, pa vendar zanesljivo. (Mrzla kopel naj traja samo 1 sekundo, nakar otroka takoj povij v toplo ogrinjačo.) Detetu daj ogljenokislega vapnovega praška, malo noževo konico v pijačo ali kašo; dnevno 3krat po neko¬ liko žlic čaja iz dobro kuhanega zmletega želoda, ali dnevno nekaj žlic hmeljevega čaja (6 g hmelja dobro skuhaj v V 2 l vode, odcedi, da dete zaužije čaj topel). Rahitično dete obleci vsak drugi dan v srajco, namočeno v vročem odcedku ovsene slame, povij ga z volneno odejo in povit naj otrok prebije nekaj ur v posteljici. Najboljša hrana za rahitično deco je juha iz ovsene moke (ovseni močnik) ali sladna kava z medom ali mlečna juha, v ka¬ teri so kuhani drobljanci črnega kruha (pogosto toda po malem), o in čaj kuhan iz orehovega listja. Hrbtenico bolniku okrepiš, če mu hrbet dnevno Ijkrat otiraš s sadnim žganjem. Dnevno 3 krat naj dete popije 1 / i skodelice hmeljevega čaja brez mleka in sladkorja (6 g hmelja v 1 / 2 l vode). V jedilo daj otroku rabarbarnega praška, vedno samo 1 g, nikdar več, ali kot čaj (2 g na V 2 1 vode). Apetit, glej tek. Arniča montana, Compositae, Tubuliflorae. Arnika, gorski kokovičnik, brdnja, črvivec, sv. Antona 1 roža raste po planinskih travnikih in svetlih gozdih. Korenika rije v zemljo vodoravno ali napošev. Na koreniki stoji 30—50 cm visoko pokončno steblo, po- rasteno s kosmatinicami. Pritlični listi tvorijo listno rožico, zgoraj pa steblo nosi 1—2 para nasprotnih listov. Cvete junija in julija. Cvetni koški so veliki in pomarančasto rumeni. Arnika diši močno in neprijetno, nje okus je grenek in oster; zato se je živina tudi v senu brani. Cvetove nabirajo v juniju — avgustu, korenine pa spomladi. Iz korenike in cvetja pripravljajo arnikno tinkturo. Arniko sušimo na solncu ali na peči (in ne v senci, kakor druge zeli)! Arnika slovi po vsem svetu kot prvovrstno zdravilno zelišče; rabijo jo skorajda izključno le kot tinkturo. Ker jo rabite pogosto, naj bi jo hranil vsak dom. Če si ranjen, izperi rano z arnikno tinkturo in jo obveži s krpico, namočeno v arnikni tinkturi. Arnika sicer nekoliko peče in žge, a rana se ne gnoji in se prav skoro (kmalu) zaceli. 3 žlice tinkture razredči v 1 l vode; ali pa zmešaj enake dele vode, kisa in arnikne tinkture. Obkladke, namočene v razredčeni arnikni tinkturi, pokladaj tudi na zmečkanine, otekline, odrtine ter na iz- vinjene in izpahnjene sklepe. Zoper želodčne krče, bolečine v spodnjem životu in koliko pokladaj obkladke, namočene v zavrelici V 2 1 vode, V 2 1 kisa in 3 žlice arnikne tinkture. 6 Če si hripav, grgraj arniko (40 kapljic tinkture na 6 žlicah vode). 50 kapljic arnikne tinkture na Vt l vode popij na dan polagoma v malih požirkih, če te muči živčna bolezen, želodčno vnetje, že¬ lodčne ugnide, želodčni krč, napetost, pljučnica, vnetje trebušne mrene, skrnina (revmatizem) ali protin. Arteriosklerosa, glej povapnenje žil. Asthma, glej naduha. Bakren(obarven) nos. Dan za dnevom čitamo v časo¬ pisih oglase, kako si odpraviš neprijetno bakrenordečo barvo nosu. Ne verjemite tem oglasom! Rdeča barva na nosu je posledica razširjenih krvnih žilic; poleg tega so navadno tudi žleze lojnice vnete in se gnoje. Podobno vnetje se utegne pojaviti na čelu, licih podbradku, ustnicah. Ni pa dokazano, da ti nos pordi, če uživaš preveč alkoholnih pijač. Tudi ljudi, ki malo ali nič ne pijejo, če- sto kazi bakreni nos. Če je sploh kaj možno, da uravna krvni obtok in to neprijetno prikazen odpravi brez zlih posledic, bila bi elektriciteta vlažne zemlje najzanesljivejše in najpoštenejše sredstvo. Pomagajo morebiti tudi sredstva, ki urejajo obtok (cirkulacijo) krvi. Valeriana officinalis, Valerianaceae. Baldrijan, zdravilna špajka, božjastnica raste v svetlih gozdih, po vlažnih grmovjih in travnikih, ob jarkih in na bregovih voda. Korenika vztrajna, kratka, debela, zelo diši (ta duh ljubijo mačke). Steblo cevasto, pokončno, podolžno brazdasto, visoko, vejnato. Listi nasprotni, pernasto narezani; njih krpe suličaste, raz¬ lično nazobčane. Cvete od junija do avgusta. Cveti majhni, rdečkastobeli ali rdečkasti; sestavljajo ploščnat pakobul vrh stebla. Nabiramo koreniko septembra in oktobra, ko je zel odcvetela. Valerianella olUoria. Motovilec bližnji sorodnik baldrijana, je enoletna rastlina. Raste pri nas divji, sejejo pa ga tudi po vrtovih. Pritlični listi 7 mladih zelišč nam dajejo izborno salato spomladi, ko še ni druge zelenjadi. Spomladi se nam motovilec javlja samo s temi pritličnimi užitnimi listi; pozneje pa se tako izpremeni, da ga ne spoznaš zlepa. Požene namreč 15—30 cm visoko steblo, četverorobo in vilastovejnato; srhko je, ker je po robeh porasteno s kratkimi kocinicami. Listi so nasprotni, goli, lopatičasti ali podolgasti; pod vsako rogovilo (vejico) sedita po 2 (lista). Vrh rogovil stoje cveti, drobni, bledomodri in tvorijo gostocvetne pakobule. Baldrijanov čaj rabijo zoper krče v srcu, grgavcu (jabelku), želodcu in spodnjem životu, koliko, napetost, drisko, migreno, hipohondrijo (otožnost, klavrnost), naduho, vidovico, padavico in dečje krče. 10 g korena skuhaj v 1 / i l vode in vsake 2 uri pij 1 žlico tega čaja vročega. Prašek učinkuje enako kakor čaj; na dan vzemi 2—4krat po 1—2^ baldrijanovega praška. Klistiri s toplo zavrelico baldrijanovega korena (25—30 g na V 2 1 vode) služijo zoper črve, krče v spodnjem životu, scalnem mehurju in maternici; zoper trdovratno drisko in grižo. Baldrijan, mešan s pelinom ali jetičnikom, nudi izboren čaj za strašljive in zamišljene ljudi, tudi zoper omotične napade, srčno utripanje in omedlevico. Špajke ne rabite brez presledka in v večjih količinah. Balzam. Sedlickijev čudežni balzam ne spada med tajna zdravila, temveč ga vsakomur toplo priporočamo. Napravljen je po samostanskem receptu, že nad 300 let starem. Če te želodec boli ali ti je slabo, rabi ta balzam vsako uro, ker zanesljivo pro¬ dira v želodčno vsebino ter odvaja pokvarjene izrabljene snovi in sokove. Stekleničico balzama vlij v V 2 l vode, premešaj in užij vsako uro 1 žlico tega zdravila. Bedro (Ischias). Bolečin v bedru nikar ne ozdravljajte z mlačno vodo, temveč z mrzlo vodo ali prstjo. 8 Vsak dan 3krat si umij vse telo z mrzlo vodo, vsakrat le 1—2 minuti, potem vselej nazaj v posteljo; to delaj 1 teden. Drugi teden pa vsako noč pokladaj mokre prstene obkladke tjekaj, kjer sedi bolečina, pusti jih celo noč in se zjutraj umij z mrzlo vodo; to delaj cel teden, drugega nič in zdrav boš. Vzanaprej se vsako jutro umivaj z mrzlo vodo, kar sicer ni potrebno, toda dene ti dobro. Če nisi prijatelj mrzli vodi in prsti, pa temeljito kuhaj ov¬ seno rezanico in zrezano seno, odlij zavrelico v škaf, v njej na¬ moči 4 krat zganjeno platno, ovij z njim bolno nogo in bolno bedro. Vsaki 2—3 ure, v vsem nekako 10—15 krat, ponovno na¬ moči platno in si je ovij. Zavrelico lahko rabiš, čeprav je hladna, toda platno vselej brž operi, ker ovito ti vsakrat izvleče strup; ali pa v ta namen žrtvuj nekaj brisač (ali drugo platno). Učinkuje tudi med, če ga vsak dan 2 krat vtiraš in navežeš. Istotako prstene ali ilovnate kopeli v banji. Če v njej vzdr¬ žiš nekaj dni, vsakrat 3—4 ure, ter se nato umiješ z mrzlo vodo in dobro ovit ležeš, ozdraviš v najkrajšem času. Tudi sedne sopare. Belo perilo pri ženski, glej perilo belo. Betonica officinalis. Betonika zdravilna raste često na suhih gorskih in gozdnih senožetih. Korenika vztrajna. Steblo pokončno. Listi veliki, pecljati, jajčasti, na robu narezani. Cvete julija in avgusta. Cveti rdečkastorjavi. Nabiramo liste v juniju. Čaj razkraja sluz; rabijo ga zoper pljučno zasluzenost, na¬ duho, gorečico (zgago), padavico (božjast), živčno slabost, protin. S kandisovim sladkorjem kuhan je sredstvo zoper kašelj, ker po¬ spešuje izmečke. Odcedek, mešan z vinom, dajemo zoper prsna bolevanja, združena z bljuvanjem krvi; vsak dan 2krat 1 mal kozarček. Sok, mešan z med(e)no vodo, svetujejo zoper vodenico in rumenico; 3 krat na dan po 1 žličko. 9 Sirup (V 2 1 destil. betonikne vode in 1 / i kg kandisovega slad¬ korja) pospešuje izmečke, če kašljaš ali si nadušljiv. Sambucus tiigra, Caprifoliaceae. Bezeg (črni) raste po grmovju in vrtih. V senci je grm z velikimi listi, na prostem pa drevo z manjšimi listi in razpokanim lubjem. Deblo in veje so v sredi napolnjene z mehkim strženom (bezgove puške in brizgalke so znane). Listi so nasprotni, lihopernati, sestavljeni iz 5—7 jajčastih, ostro napiljenih listov. Cveti se razvijo junija in julija; mali so, vonjavi, združeni v velike pakobule. Čaša peteroroba, venec kolesast, rumenkastobel; 5 prašnikov; plodnica podrastla s trokrpo brazdo. Plod je črna sladka jagoda; zobljejo ga ptice, a tudi ljudje; navadno pa iz jagod skuhajo žganje. Cvetje uživamo ocvrto. Iz posušenega cvetja napravljajo bezgov čaj. Bezgove liste, cvete, skorjo in korenine nabiramo poleti in jeseni. Čaj iz bezgovih cvetov (1 žličko za 2 čaši) te spravi v pot (znoj), umiri, čisti kri in nalahko odvaja. Rabimo ga zoper pre- hlado, hripavost, kašelj, nosni, sapniški in prsni katar. Čaj iz bezgovih listov, zelenih ali posušenih, razkraja sluz, čisti in odvaja. Ta čaj je treba dolgo kuhati. Bezgove korenine, kuhane v čaj, zboljšujejo želodčne sokove in odženo vodo oprijemljajoče se vodenice. Bezgove jagode uživajo ali take, kot so, ali v kompotu, ali jih za zimo vkuhajo s sladkorjem in medom, ali jih posuše in iz njih kuhajo čaj. 1 žliča vkuhanih jagod, primešanih v kozarec vode, je izborna želodčna pijača: blagodejna je obistim (ledvicam) in izloča seč (scalnico). Sambucus Ebulus. Smrdljivi bezeg ali habat je bezgu soroden. Raste po neiodovitnih tleh in kraj gozdov. Cveti belkasti, diše neprijetno. Plod črna jagoda. 10 Čaj iz habatove korenine goni na vodo in pot, čisti ledvice in odganja vodenico. Prašek posušene habatove korenine učinkuje pravtako ; 2 no¬ ževi konici ga kuhaj nekaj minut na V 2 1 vode in polagoma popij tekom dneva. Bezgavke vnete. Če so ti bezgavke vnete, grgraj vsake 3 ure topel odcedek jelševega lesa ali čaj, varjen iz jelševe skorje. Kot vsa vnetja tako tudi vnete bezgavke ozdravlja poznano do¬ mače sredstvo, namreč obkladki prav toplih kamilic, mrzlega sir¬ nega testa in pravtako mrzle ilovnate prsti. Blato spada k izločkom in izmečkom, ki za organizem ni¬ majo nikake vrednosti več in odhajajo iz telesa kot pot (znoj), ' seč (scalnica) in blato; ako pa ti izločki in izmečki samo deloma zastajajo (v telesu), je notranjščina onečiščena; in če se tem za- stankom polagoma pridruži še več izrabljenih preostankov (iz¬ rabljenih snovi), tedaj zboliš, ako brzo telesu ne priskočiš na pomoč. Če si znotraj nečist, si bolen. Iz blata, nakopičenega v črevih in iz zapeke (zaprtja) nastajajo smrtonosna vnetja (snet in marazem). O blatu naj bi pisali ne samo eno poglavje, temveč cele knjige. Koliko najboljših snovi in dragocenih moči ter sokov odhaja z blatom vred in pride v izgubo, povemo v poglavju „jed“. Blato zastaja (glej tudi zaprtje). Če ti blato zastaja in ne hodiš redno na potrebo, obleci srajco, namočeno v topli slani vodi: v tej srajci spi celo noč ali vsaj nekaj ur. To ponavljaj vsak drugi večer. Vsako drugo noč, ko ne spiš v mokri srajci, iz postelje skočivši, umivaj 1 minuto vse telo z mrzlo vodo; na to pa zlezi brzo pod toplo odejo. To ponavljaj tako dolgo, da ti pomaga. Ako si posebno hudo zaprt, jej zjutraj in popoldne kos črnega kruha in k temu pij polagoma mal kozarček sladkorne vode; to nedolžno sredstvo učinkuje izvanredno ugodno: odvaja blato in vetrove, množi kri, pospešuje prebavo. Topla, kratkotrajna (samo do V 2 ure trajajoča) sedna kopel v toplem odcedku senenih drobcev, vsak teden 2 krat, ti tudi zaprtje prežene. Varujte se ostrih odvajalnih sredstev in čistil, kot so ricinovo olje in druga. Telo se ostrim čistilom privadi, nakar ne pomagajo 11 več; pač pa z blatom vred odvajajo snovi, ki jih telo nujno rabi; radi tega izgubiš moči in toploto, oslabiš, malokrven si in slabo¬ ten, potrt in otožen. Kjer kri zastaja v drugače zdravem telesu, tam je vročina, kjer je vročina, je suša, torej trdo blato. To velja posebno o osebah, ki jedo mnogo mesa, preveč sede in imajo zlato žilo; njihov razgret želodec je polen ugnid (uljes). Malo- krvni ljudje so slabotni; slabotnost je vzrok, da leno odkladajo blato. Ako piješ, vsake pol ure 1 žlico vode, se ti jed v prebavilih omehča, sluznice se razdražijo in delujejo pomnoženo ter zapre- čijo, da hrana v črevih ne zastaja. Pomore ti, če vsak dan poješ dobro jabolko s črnim kru¬ hom prav polagoma in ju dobro prežvečiš. Učinkuje tu čaj iz trnovčevega cvetja ali aloa v vročem medu. Vsa druga sredstva pa prekaša voda: vsake V 2 ure en požirek. Mehko blato doboš, če piješ čaj iz breskvinih listov (10 g na V 2 l vode, ne več!) Blato trdo. Če se ne počutiš dobro ali si zbolel, pa hodiš redno na potrebo, je to znak, da ni še hudo. Ako je blato trdo, pij dnevno zjutraj in zvečer 1 skodelico čaja iz bezgovih listov, ki hladi, čisti in raztaplja. Prvi dan si okoplji noge in kolena, drugi dan sedi v mrzlo sedno kopel, tretji dan si umij iz postelje vse telo z mrzlo vodo (četrti dan stori kakor prvi dan i. t. d.). Če blato predolgo izostane, pij vsake pol ure čašo pinjenega mleka, čegar kislina odvaja in odganja blato. Češplje vkuhane, češpljev kompot in češpljeva marmelada tudi odvajajo. Za trdovratno zapeko je še vedno prav uspešno sredstvo: sir (iz kuhanega kislega mleka) zmešaj s sirno vodo v mehko kašo in uživaj vsake V 2 ure redno 2 žlici, a razen te kaše ni¬ česar ne jej. Bledica Znamenja bledice so: kratka sapa, utrujenost, one¬ moglost, zaprtje, nervozno utripanje srca, omotica, bledičnost. Za bledico obole ponajveč deklice. Bolnica bljuva kri, boli jo želodec in križ, blato je krvavo. Kadar ti krvavi želodec, pojdi 12 neutegoina v postelj in leži mirno na hrbtu; ne premikaj se in ne razburjaj se. Vsako uro zaužij 3—4 žlice (ne več) kuhanega mleka ohlajenega. Mleko ti gasi žejo in te hrani. Uživaj le močnate jedi in krušno juho. Dihaj mnogo svežega zraka; če mogoče, pre¬ gibaj se mnogo v zraku, tudi delaj. Vsak dan vzemi zjutraj in zve¬ čer po eno noževo konico krednega praška. Črez nekaj dni stopi vsako noč iz postelje, umij vse telo v mrzli vodi in takoj neobri- sana zlezi nazaj v posteljo, dobro se odeni, izpoti se in zaspi. Če si posebno slaba, omoči se mesto v mrzli v topli vodi in popij vsak dan čašo pelinovega čaja. Kredni prašek je prvo in naj¬ važnejše zdravilo v tej bolezni. Bodi previdna in se daj preiskati^ če imaš res samo bledico in ne morebiti jetiko. Bljuvala naša knjiga prepoveduje. Če se ti vzdiguje, vtekni prst v golt (žrelo), in ne stori nič drugega. Napravi naslednji čistilni čaj: v 1 / vode deni po 2 žlici zmletega sladkega ja- neža ((komarčka), zmečkanih brinjevih jagod, praška iz habatovih (smrdljivega bezga) korenin, praška grškega sena (Foenum grae- cum), praška aloinega, praška hvoščevega ter to zmes 10 minut dobro kuhaj. Ta mešani čaj čisti in ozdravlja želodec, čreva, le¬ dvice, mehur. Kdor čuti bolečine v trebuhu, naj pije ta čaj, vendar ne več kot skodelico. Med najučinkovitejša zdravila za bolezni prebavil štejemo post. Bljujem (kozlam, bruham). Enkratno bljuvanje ne škoduje. Če pa bljuješ večkrat, pij vsak dan 3 male skodelice čaja, var¬ jenega iz poprove (dišeče) mete; jej le lahko prebavljiva jedila in sicer po malem, zato pa pogosteje. Če ti ne odleže, lezi v po¬ greto postelj in želodec posebej povij ali pokrij s pogreto tkanino. Če imaš noge mrzle, ogrej si jih z ogrevalno steklenico. Potem zaužij vsaki 2 uri čašo mleka, v katerem se je kuhala kumina; semintje 5 pelinovih kapljic na žlic; tople vode. Zvečer si okoplji noge v topli vodi, kateri si primešal perišče pepela; vsako uro po¬ pij 3 kaplje balzama ali pelina na žlici vode. Ako se deci vzdi¬ guje na tešče, znači to, da je glistava. Odrasli naj si pokladajo na želodec obkladke toplih senenih drobcev in menjajo obkladek vsake 1 / i ure (obkladek vrzi v vročo vodo in ga ožmi). 13 Ako ti bljuvanje povzročajo žolčni kamni, pij dosti limonade in pokladaj senene obkladke na život. Izvrstno sredstvo, kot pri vseh podobnih boleznih, je post, ki želodec izčisti in izprazni. Izčiščenje pospešuje mleko s sladkim janežem, pelinov čaj ali bal¬ zam, zmešan z vodo. Bljuvajoče noseče žene naj pijejo čaj iz tavžentrož (zlati grmiček). Žolčno bljuvanje uteši rumenjak, zmešan s stolčenim slad¬ korjem in žličico dobrega konjaka. Krčevito bljuvanje zaustavi angelikni čaj. Bljujem kri (kri se ulije, kri se udere). Kri se ulije človeku in kri pokašljuje človek, ki je že delj časa bled in shujšan. Vzrok tej bolezni je največkat prehlajenj e ki mu sledi jetika ali želodčna uljesa, kar se pojavlja posebno na deklicah, bolehajočih na bledici. Kri se često ulije nenadoma, ne da bi človek preje občutil kake bolečine ali morebiti močno kaš¬ ljal. Tako presenečen in prestrašen bolnik naj gre takoj v po¬ steljo, naj ne govori in naj se ne vznemirja, kašelj pa naj skuša zatreti. Podložite mu z blazinami precej visoko glavo in hrbet, tako da v postelji bolj sedi nego leži. Kot prvo zdravilo mu podaj čašo mrzle vode, v kateri si raztopil žlico kuhinjske soli. Ker je ta pijača grenka, naj popije čašo do dna, ne da bi se oddahnil. Potem pa imej bolnik mir, popolni mir. Krvavitev iz pljuč ali želodca zaustavi čaj, varjen iz hvošča (poljske preslice), ker vleče skupaj; dalje priporočamo rumenjak s stolčenim sladkorjem in špinačo. Kri iz pljuč je svetlordeča in penasta, kri iz želodca pa je temnorjavordeča. Če si ti uliva kri tudi iz nosa, njuhaj (nosljaj) preslični čaj iz žlice v nos. Ako ti prihaja kri iz ust (ako kri bruhaš, bljuješ), užij vsa¬ kih 10 minut žlico hvoščevega (presličnega) čaja, ki bolje deluje ohlajen nego topel. Ta čaj jemlji dalj časa in pomagalo ti bode, če nimaš jetike ali uljes v želodcu. Včasih se kri ulije tako hudo, da nastopi smrt prej, nego utegneš priskočiti na pomoč. Bolniku, bljuvajočemu kri, daj takoj, ker naslednje, ti je naj¬ bližje rok, lanenega ali mandeljevega olja po žlički v malih pre¬ sledkih in mu ovijaj noge z mokrimi toplimi obkladki. Mesto 14 hvoščevega čaja rabimo tudi poprovo meto; še bolje pa je hvo- ščevemu čaju pridejati poprove mete, da učinkuje tem bolje. Me¬ ta, kuhana v polovici vode in v polovici kisa (jesiha, octa) za¬ ustavi bljuvanje krvi; vsako uro zaužij eno žlico te kuhe, toda hladne. Prvo in najboljše zdravilo pa je čaša vode, v kateri je raztopljena kuhinjska sol. Če se ti bljuvanje krvi ponavlja, pij vsakih 10 minut mrzel hvoščev čaj in si grej noge. Ne pozabi na čaj iz robidnih listov. Prašek hrastove skorje zaužij na žlici medu. Izvrsten je tormentilni (steznikov) čaj. Bljuvalni mik (vzdiguje se). Če se ti vzdiguje, pij čaj tavžentrož (zlatega grmička), katerih 15 g- zvari v V 2 l vode; isto- tako vino, v katerem si skuhal 20 g tavžentrož. Zlati grmiček (tavžentroža) je med narodom najbolj znano zdravilno zelišče. Carlina acaulis, Radiatae, Tubuliflorae. Bodeča neža, kompava brezstebelna, kompava pritalna je osat; raste na suhih gorskih senožetih (travnikih) in po obronkih. Korenina debela, okoli 10 cm dolga, rumenkastorjava. Listi stoje v krogu, pritalni so, dolgi, bodičasti. Cvete od julija do septembra. Cveti so združeni v cvetnem košku, velikem, belem ali rdečem, pritličnem. Ob vlažnem vre¬ menu in ponoči se nad cvetovi sklenejo koškove ovojne luske, velike, svetlobele, suhe; ob suhem vremenu pa se zopet odpro. Zaradi tega je kompava dober vlagokaz. Nabirajo korenine jeseni. Čaj (15—30 g na V 2 1 vode) rabijo zoper katare, težave in prehlado sečnih organov, bolevanja ledvic in želodca, prsno za- sluzenost. Neža čisti in krepi; pa tudi izloča zastale snovi. Slave jo od nekdaj kot sredstvo zoper vodenico in črve. Prašek služi pravtako kakor čaj (korenino posuši, stolči ali zmelji); 2 krat na dan po 1 noževo konico, ali 2 noževi konici na skodelico vode, ki jo v 2—3 porcijah v 1 dnevu popiješ. 4—5 g praška v vinu (na 1 l vina 40—50 g) preganja baje trakuljo. 15 Bode me na strani (v ledju). Bode človeka pogosteje na desni nego na levi strani, in sicer v obližju spodnjih reber. Bode nas iz različnih vzrokov: morebiti so vetrovi stisnjeni in ne najdejo izhoda; če naporno hodiš in letaš; morda v vranici ni kaj v redu; bosti te začne tudi, če si dvigal in nosil težka bremena; ako je bolečina silna in bodeča, je (navadno) načeta (obolela) rebrna mrena; bodenje se pojavi tudi rado 1—2 uri po obedu, ali če si jedel gotova jedila. Največje bolečine pa prestaja naš moderni ženski svet, ker, sledeč modi, vklepa telo v ozke modrce. Modrc tem zaslepljenim robinjam trinoga mode ovira krvni obtok: telo se ne more raz¬ vijati; ledja oslabe, život shujša in potem krasotice tožijo, da jih bode na strani, da jih boli v spodnjem životu, ki potem zelo težko oboli. Kadar bodenje izvira iz porebrnice (rebrne mrene), je treba zaprečiti, da se ne vname; neutegoma napravi na boleče mesto debel obkladek iz sirnega testa, ki naj ostane celo noč (sir, ki se dobi iz kislega mleka, zmešan s sirotko); zjutraj si brzo umij vse telo, posebno boke z mrzlo vodo; zvečer si okoplji noge in kolena istotako v mrzli vodi in potem, preden ležeš spat, ovij si okrog ledij brisačo ali rjuho, namočeno v kisovi vodi in ne¬ koliko ožeto, ter se vrhu te ovij z volneno odejo, da ne prihaja zrak do života. Ta ovitek obnovi ponoči vsake 3 ure. Pomaga navadno tudi že mazilo (obliž) grškega sena (Foenum graecum); često zadostuje, če si boleče mesto otiraš vsako uro s kisovo vodo. Kadar bodenje povzročajo vetrovi, nakopičeni v trebušni dup¬ lini (votlini), ovij si život z rjuho, namočeno v mrzli vodi in več¬ krat skupaj zganjeno, in vrhu rjuhe si ovij še volneno odejo, da zrak ne prihaja do telesa. Ta ovitek menjaj vsako N /2 uro; na¬ vadno zadostuje, če ga 4 krat obnoviš. Potem si umij vse telo v mrzli vodi, lezi v suho posteljo, ki si jo še segreješ z ogreval¬ nimi steklenicami; končno popij prav vroč kamilični čaj s pelino¬ vimi kapljami. Če pa je bodenje zastarano, ga seveda ne ozdraviš v enem dnevu, temveč ga je treba z prej omenjenim sredstvom lečiti pač nekaj dni. Slabokrvni ljudje ne preneso malodane ničesar; prva ma- 16 lenkost je že vzrok, da jih prične bosti. Njim priporočamo sle¬ deči recept: Vsak večer naj si umivajo noge v mrzli vodi in kolena po¬ livajo z mrzlo vodo. Potem pa takoj v posteljo. Ponoči naj hitro skočijo izpod odeje, brzo naj si vse telo omočijo tekom 1 mi¬ nute z mrzlo vodo in takoj nazaj pod toplo odejo. Zjutraj naj si roke in rame umijejo in polijejo z mrzlo vodo. To umivanje, ki naj se ponavlja redno ali vsaj več dni, uredi krvni obtok. Pijo naj bezgov čaj, ki čisti kri, in vsako uro požirek mleka, ki kri množi. Če si se prevzdignil ali nosil pretežka bremena in te radi tega bode, otiraj si boleče mesto s kisovo vodo in nekaj ur leže počivaj. Notranje vzemi hvoščev čaj s pelinom in brinjevimi ja¬ godami. Učinkuje tudi 5 kapljic lavendelnega (sivknega) olja na koščku sladkorja, ali použij 5 kapljic pelinove tinkture ali čudež¬ nega balzama. Priporočamo tudi tople obkladke senenega odcedka in tople osoljene vode; obnoviti jih je treba, čim se ohlade. Tru- skavčev čaj, balzam, sviščeva (encijanova) tinktura vedno dobro deluje. Bolečine uteši (pomiri) prst, sveže izkopana. Če se raniš, če padeš, če se udariš ali kam zaletiš, če čutiš bolečine v no¬ tranjščini, napravi si iz sveže prsti ter sveže studenčnice testo; to prsteno testo položi na boleče mesto; v 1 uri bolečina mine (glej ilovica). Bolečine notranje uteši (pomiri) obkladek mokrega (vlaž¬ nega) ilovnatega testa; položi to testo na boleče mesto, nakar bolečina skorajda v trenotku ali prav skoro (kmalu) prestane (poneha). Elektriciteta mokre prsti učinkuje vprav čudežno. Ako ne veruješ, poskusi! Bolečine v križu. Povod bolečinam v križu so največkrat plini in vetrovi, ki so se kjerkoli zatlačili in ne najdejo izhoda; čreva so v takem slučaju prepolna izrabljenih sokov in otrovnih (strupenih) snovi, ki naj bi že davno bile izven telesa, tako pa motijo krvni obtok in zapirajo pot vetrovom. Te iztrebke je treba pognati ven, in kmalu bode zadosti prostora, da jedila redno po¬ tujejo po črevesu; črevo bi se sicer (drugače) polenilo in postalo ohlapno ali pa bi se napihnilo. Posledica motenega krvnega ob- 17 toka so hladni udi. Ako se izrabljene in neporabljive snovi ne odvajajo, se kuhajo v notrajščini telesa in proizvajajo pline. Mno¬ žeči se in nakopičeni plini izzivajo vetrovno koliko; ta ti po¬ vzroča neznosne bolečine in je zelo opasna, ker utegne črevo po¬ čiti. Tu so na mestu vroči obkladki; ali pa neprestano polagajte na spodnji život zelo vroče z brisačo ovite ogrevalne steklenice; ali pa zganite 4 krat rjuho, namočite jo v vroči kisovi vodi, ožmite jo nalahko in jo ovijte okrog života ter jo dobro pokrijte z odejo. Ko se ovitek začne hladiti, namočite znova v kisovi vodi in si ga ovijte; to ponavljajte, da bolečine preidejo in vetrovi delujejo, to je, da odhajajo. Dokler ležiš, pij vsako uro 7* skodelice vročega mleka, v katerem si vkuhal nekoliko sladkega janeža, ali 7* skodelice vročega mleka, v katero si primešal nekaj kapljic pe¬ lina. To teši (lajša) bolečine. Bolečine olajša tudi nekaj kapljic klinčkovega (nagelnovega) olja, olje iz sladkega janeža, ali pa skodelica vroče vode, v katero je pomešano nekaj kapljic pelina. Dokler plini niso odšli venkaj iz telesa, bolnik še ni zdrav. Za¬ torej nadaljujte ovitke okrog života. Ko je že vse dobro, umivaj si 1 minuto dnevno vse telo z mrzlo vodo še dalj časa, peri si noge, da dobi telo in udi pravo krvno toploto ter notranja lenost in nerednost preneha. Bezgov čaj z medom in čaj, varjen iz pekočih kopriv, z mnogo medu učinkuje izvrstno. Bolečine v mehurju. Starcem je mehur tako oslabljen, da jim seč (scalnica) odhaja samo po kapljicah; pomore jim čaj, kuhan iz brezovih listov, ali truskavčev čaj. Tople hvoščeve sedne kopeli dobro denejo, kamni se raz¬ krojijo in polagoma odhajajo s sečem. Zelo priporočljiv je naslednji čaj: hvošč (preslica), šipkove jagode, brezovi listi in brinjeve jagode; vsak dan 2 skodelici tega učinkujočega čaja, dokler zlo ne preide (mine). Če občutiš bolečine, opravljajoč malo potrebo, poslužuj se toplih hvoščevih sednih kopeli; odevaj se toplo, izbegavaj alko¬ holne pijače, živi zmerno; jej malo mesa, mnogo zelenega (ze- lenjadi), nič mleka; pij mnogo vode ali čaja; kretaj (pregibaj) se dosti v svežem zraku. Zel in plevel. 2 18 Čaja iz ovsene rezanice pij dnevno 2 skodelici; vročo ovseno rezanico zavij v mehko platence ter si je položi na mesto, kjer leži mehur. Bolni na mehurju naj pijo vsak dan 3 krat enega naslednjih čajev in sicer: zjutraj na tešče, 1 uro pred kosilom (obedom, opoldansko južino) in 1 uro po večerji ter naj si na spodnji život pokladajo vsak večer v postelji, vsaj 1 uro, tople obkladke. Čaji: hvošč, šipkove jagode, brezovi listi, brinjeve jagode, ovsena re- zanica, rožmarin in konopno seme. Ako seč (scalnica) izostaja, sedne kopeli prav toplega od- cedka ovsene slame. Obkladke kuhanih senenih drobcev, zavite v tkanino, po¬ lagajte na spodnji život. Seniintje si umij noge v mrzli vodi. Nujno priporočamo timijanov čaj, katerega skuhaš 5 g v 7 a l vode. Mehurjev katar ozdravljaj s čajem, varjenim iz krčevčevega cvetja (sv. Janeza roža), 15^ na i / z l vode. Izvrsten je regratov sok. Bolečine v spodnjem životu. Krče v spodnjem životu in mehurju, obolenje ledvic in težave pri puščanju seča (vode) ozdravljamo na ta način, da spodnje telo očistimo. Skuhaj senenih drobcev, vodo odcedi; odcedene drobce za¬ vij v tkanino in jih prav tople položi na spodnji život; v vodi senenih drobcev namoči platno, enkrat zgani in ovij bolniku krog telesa (roke naj ostanejo proste); vrhu platna ovij volnene tka¬ nine in bolnika dobro odeni. Ta ovoj naj deluje 2 uri, na kar bolnika odvij in obleci v suho perilo. To ponovi vsakih 10 ur v celem 4 krat. Vsak dan 1 krat naj se bolnik iz postelje umije (1 minuto) v mrzli vodi in takoj leže nazaj v posteljo. Tretji dan namoči srajco v zavrelici senenih drobcev, jo obleci in se dobro odeni; srajca naj vleče strup iz telesa 4 ure. Če to dobro dene, ponovi nekoliko dni po lkrat; vselej pa poprej srajco operi, ker je zastrupljena. 19 Notranje: 8 dni po 1 čaško čaja iz grškega sena s sladkim janežem; drugi teden po 1 čaško hvoščevega čaja s pelinom; dalj časa pa iz postelje umivanje (1 minuto) vsega telesa. Tudi sedne parne kopeli ali ogrevalne steklenice v postelji na ali ob spodnjem životu. Bolečine v spodnjem životu žen£. Ker modrc život stiska, pravilni krvni obtok zastaja; kri, ki udira navzdol, le z velikim trudom dospeva nazaj do srca. Modrc odloži in rabi ista sredstva kakor pri trebušni zasluzenosti; ne uživaj čistil, ki od- ženo le redilne sokove, ne pa strupenih snovi; pij pa redno me¬ šane čaje. Kako dobro bi ti delo, če bi si ponoči vse golo telo umila v mrzli vodi (1 minuto) in nato takoj nazaj v postelj. To umiva¬ nje naj bi bila mala pokora za grehe modrcev. Če hočeš biti lepa, te le krepko zdravje napravi najlepšo! Stisnjeni in zagvoz- deni boki, napihnjena grud (prsi), napeto telo, to ni lepo, tem¬ več glupo (neumno). Bolečine v maternici si utešiš, ako vsak dan 3 krat užiješ 10—15 kapljic terpentinovega olja na žlici vode; dalje vsak drugi dan 1 žlico kuhinjske soli, zmešane v skodelici pitne vode. Vsak dan se posluži vročih sednih par ali vroče sedne kopeli. Bolečine v trebuhu. Takoj v postelj, pij angelikni čaj; na trebuh pokladaj tkanine, namočene v vroči vodi; in te ob¬ kladke obnavljaj vsakih 10 minut. Tako nadaljuj nekaj ur. Če se med tem časom ne obrne na bolje, je bolezen težka; tedaj si pokladaj sirno ali ilovnato testo. Bodi prav toplo odet in razen požirka hladne studenčnice in vsako uro 1 žlico sira (kuhanega iz kislega mleka), ki hladi, ne zaužij ničesar. Bolniki, privezani na postelj vež mesecev ali let. Mnogo jih je, ki že več mesecev ali let niso vstali iz po¬ stelje in ne zapustili bolniške sobe; pa tudi tem pomoremo in jih ozdravimo, ako jim telo ni že preveč oslabljeno, zamorjeno in zastrupljeno. Narava nudi obilno najnedolžnejših in najzanesljivejših zdra¬ vil zoper notranje in vnanje bolezni; veliko teh zdravil so s pri- 2 * 20 dom rabili naši dedi in pradedi; a žal zašla so v pozabo, ker človeštvo stremi venomer po novem in novotari. V nobeni lekarni ne doboš zdravila, ki bi delovalo tako brzo brez opasnosti (nevarnosti) in pomoglo tako zanesljivo kakor mo¬ kra prst. Jedva (komaj) si jo položil na boleče mesto, že bolečine ponehujejo. Prst in voda izpipata in izvlečeta iz telesa nečisto snov in bolezenske kali. Obkladki mokre prsti (prstenega testa) ne samo, da utešijo bolečine, temveč obilica magnetizma in elek¬ trike, ki jo mokra prst vsebuje, te dovede v neverjetno kratkem času do popolnega ozdravljenja. Kako prijetno de tudi zdravemu telesu prstena kopel. Zakoplji se docela v vlažno zemljo, le glava naj ti gleda venkaj. Najslavnejši ameriški zdravniki zdravijo jetične večinoma v prstenih kopelih. Bolnika zakopljejo do vratu v vlažno prst in sicer pod milim nebom, da vdihuje dovolj čistega svežega zraka. To se zgodi večkrat na dan in se ponavlja tudi ponoči. Uspeh je izvrsten. Čisti zrak krepi pljuča, vlažna prst pa iz te¬ lesa izvleče bolezenske snovi. Še]! jasneje nas o zdravilni moči vlažne zemlje prepričuje način, ki po njem v Italiji lečijo (zdravijo) kačji pik. Pičenega slečejo do gola in do vratu zakopljejo v zemljo. Če je prst suha, polijejo jojs studenčnico, da dobi potrebno vlago. Navadno se bolnik tu črez 3—4 ure zopet zave in se sam dvigne iz kopeli. Prsteno kopel si napraviš v banji v stanovanji. Prst zmešaj z vodo, da se gnete liki (kakor) testo. Če ne preneseš mrzle vode, omoči prst z mlačno vodo. Bolniška hrana. Navadno dajete bolniku drugačno hrano, nego je je bil zdrav vajen. A prememba hrane je često tudi za zdravo bitje nekaj kočljivega, kaj šele za bolnika. Najprikladnejše je torej, če bolnik uživa istovrstno, vendar pa tečnejšo hrano, se¬ veda v malih porcijah. Ne predkladajte mu težko prebavljivih jedil, kakor so mnogo mesa, jajca in izmed pijač vino, pivo, konjak. Navedenih jedil naj bolnik, če že zahteva, dobo le prav malo; imajo namreč le malo redilnih snovi in so težko prebavljiva; narava bi rabila, da jih prebavi, obilo moči, ki so ji nujno potrebne v boju zoper bolezen. Vino te ogreje, osveži in razdraži; dovoljeno je, piti ga en požirek vsako uro, ne več. Vino ne redi krvi; da 21 se ti kri zaredi, pij mleko pomalem. Najbolje bolniku stori dobra krepka juha, vsake 3 ure malo skodelico. Morebiti (piješ pivo zvečer, češ da potem dobro spiš; toda pivo ti ne prinese spanja, temveč te le omoti. Če si želiš dobrega ali vsaj nekoliko spanja, namoči platence v kisovi vodi in ovij okoli spodnjega života. Vsakih 10 minut požirek sladkorne vode hladi, osveži, krepi, ure¬ juje odhajanje blata, odganja vetrove in pline ter prinaša spanje. Najboljše v bolniški hrani je to, česar bolnik ne dobi; kajti vobče bolnikom dajete mnogo preveč jesti in piti, in to jim ni¬ kakor ni v prid, ker se ne gibljejo. Bolnik imej mir, dovolj sve¬ žega zraka (ko zračite, odpirajte le gornja okna); to je najboljša bolniška hrana. Bolniška postelja bodi predvsem čista. Bolnik naj leži udobno, ker se sicer hitro preleži. Postelje ne postavite tik ob steno, posebno, če je stena vlažna; istotako ne preblizu peči ali okna. Gornja odeja bodi volnena, rjuhe platnene; pod platneno rjuho se namreč ne potiš preveč, poleg tega platno najlažje pe- rete in čistite; volnene rjuhe povzročajo preveč umetnega potu in se v kratkem času nasrkajo strupenega potu in drugih snovi, ki potem prehajajo nazaj na bolnika. Če so rjuhe količkaj umazane ali mokre od potu, jih takoj premenite, ker drugače telo strupene snovi, ki jih je potom potenja izločilo, nazaj vsrka. Čistota zunaj in znotraj je prva in največja zapoved; brez čistote ni ozdravljenja. Bolniška soba bodi svetla, mirna, posebno pa čista (snažna). Prahu, ki tekom dneva naleti v sobo, ne pometaj z metlo, temveč tla samo obriši z mokro cunjo. Prezrači sobo 2 krat na dan (dopoldne in popoldne); odpri le zgornja okna, spodnja naj ostanejo zaprta. Ako so stene količkaj vlažne, postelji bolniku v drugi suhi sobi; če to ni mogoče, naj postelja stoji vsaj daleč od vlažne stene. Da posteljo, kadar je treba, prestelješ, naj se v sobi nahaja divan, otomana ali vsaj udoben stol — naslonjač, kamor bolnik sede, ko mu postelj popravljaš. V kak kot sobe postavi škai vode; kajti voda vsrka iz zraka vse nečiste snovi. Vzduh (zrak) v sobi napolniš s prijetno vonjavo, če na žerjavico vržeš nekaj brinjevih jagod, ki so obenem prvovrstno razkuževalno sredstvo (nikoli pa ne pokadi v sobi s sladkorjem). Kratki poseti (obiski), ki bolnika ne vznemirjajo, so mu prijetni in dobrodošli. Šopek ljubko dišečih cvetlic vpliva na bolnika blagodejno. Pri¬ pravljeno bodi vse, kar vam služi v bolniško postrežbo: žlica, ko¬ zarec za zdravila, ogrevalne steklenice, nočna posoda (za blato in vodo), volnene odeje, brisače itd. Soba ne bodi natlačena z jedili in sladkarijami, kajti bolnik naj bo zdržen. Vaccinium myrtillus, Ericaceae. Borovnica črna ali črna jagoda ali črnica raste prav če- sto po gozdih, posebno po jelovju, pokriva tudi goljave. Borovnica je polugrm, ker spodnji del oleseni, a gornji ostane zelen. Cvete v maju. Cveti bledordečkasti, vise navzdol. Venec vrču podoben, peterozobčast; vhod v cvet ozek. Prašniki 8 — 10, nosijo po 2 rožička, obrnjena proti vencu. Plod črna jagoda s črnordečim sokom, velika kakor grah. Uživajo jagode ptice in ljudje; iz jagod kuhajo žganje. Borovnice spadajo v vsako gospodinjstvo. Posušene prav lahko hraniš za celo leto. Namočivši borovnice v steklenici pravega domačega žganja, doboš izvrstno zdravilo za pokvarjen želodec in drisko. Kozarčku tople vode prilij nekoliko žganja, v katerem so borovnice namo¬ čene, in pij 3 krat na dan. Če ti v želodcu ali črevih ni kaj v redu, nosi s seboj po¬ sušene borovnice in jih časih žveči; to te obvaruje driske in drugih neprijetnosti. Kogar napade griža, naj uživa borovničevo žganje, 1 žlico na uro. Iz posušenih, potem zmečkanih borovnic napravljajo čaj zo¬ per drisko, grižo in krvavitev. Vaccinium vitis idaea. Brusnica ali rdeča borovnica ali samonica raste po jelovih gozdih na peščenih in šotnih tleh. Listi vednozeleni in usnjati. Plod jagoda živordeča, kislasta; jedo te jagode vkuhane. Čaj iz brusničnih listov na Ruskem pijo zoper revmatizem, kašelj, zasluzenost. Sok iz svežih jagod hladi, omiluje vročico in čisti prebavila. 23 Bosi hodite! Če nimaš prilike, da bi hodil bos po rosni travi, tekaj zjutraj in zvečer bos v stanovanju. Kdor se je navadil hoditi bos, ti pove, kako blagodejno to upliva na telo; glavobol in zobobol sta mu nepoznana. Ako se bojiš, da se takoj pre¬ hladiš, čim stopiš bos na zemljo, ali da doboš revmatizem, delaš si prazen strah. Če te zobje hudo bole, sezuj se ter hodi bos V 4 — ' V 2 ure po mokri travi ali mrzlem tlaku; ali pa okoplji noge v škafu mrzle vode (zadostuje če ti voda sega le do členkov in v njej neprenehoma stopicaš). Če ti kri tišči v glavo, odvajaš jo, hodeč bos ali kopajoč noge v mrzli vodi, v spodnje dele te¬ lesa in tako pospešuješ pravilni krvni obtok. Božjast (padavica). Sedež temu zlu je brezdvomno v krvi. Vzroki so: nepravilen obtok krvi (neredna cirkulacija), nečista s strupenimi kalmi prepojena kri ali malokrvnost, kajti značilen za božjastnika je višnjevo zaripljeni obraz. Božjast ni neozdravljiva, celo podedovano padavico odpraviš. Zdravilni recept je povsem navaden: očisti si kri, pomnoži si jo in uravnaj krvni obtok po telesu. Odstraniti je treba le povod bolezni in zdrav bodeš. Da si kri očistiš in se iznebiš strupenih snovi, okoplji si telo v prsteni kopeli (sveža prst, mešana s hladno vodo). Kopel si lahko napraviš doma v banji. V tem prstenem testu leži 6—8 ur; nato se dobro umij z mlačno vodo, zavij se v toplo odejo in V* ure počivaj; ko si se odel (oblekel), kretaj se (gibaj se) v sve¬ žem zraku. Prst, mešena s studenčnico, izvleče iz telesa vse strupene snovi; osvobodi (oprosti) te tudi strupa, ki povzroča božjastne napade. Očistivši si telo, uravnaj krvni obtok: umivaj si zjutraj vrat, rame, prsi in roke, zvečer pa noge in kolena z mrzlo vodo. Po kolenih zadostuje mrzel poliv. Ponoči se brzo dvigni iz ležišča (postelje), omoči si vse telo v mrzli vodi (kar ne trajaj dalj časa nego 1 minuto), potem pa skoči naglo nazaj v posteljo ne- obrisan in se dobro zavij. Mrzla voda, zmerno uporabljana, po¬ življa kri, ki se prične po telesu redno pretakati; kri potem ne zastaja in se več ne nabira leno po žilah. Ako si malokrven, pomnoži si kri. To, dosežeš s pomočjo mleka. Zavri si zjutraj 1 liter mleka in pij za vsake V 2 ure 1 po- 24 žirek, ne več. Če želodcu mleko dovajaš v tako majhnih mno¬ žinah (količinah), ti želodec slednjo kapljo obrne v prid. Ponoči pij v postelji vsake V 2 ure požirek sladkorne vode. Namoči v žganju lešnike, ki jih jeseni nosi jelša, in daj božjastniku vsak dan 1 žlico tega žganja. Priporočamo vsak dan skodelico omelnega čaja ali na dan 3 g angeliknega semena na žlici vode. Bradavice so kožni izrastki, ki se pojavljajo na rokah mladeži. Odpraviš jih, če na nje navežeš vsake 4 ure krpico, napojeno s čebulnim sokom, ali pa preko noči ilovnato prst. Izginejo tudi, če jih vsaki 2 uri namažeš s sokom netreska ali garjevega mlečka. Ali pa si bradavico namaži vsak večer, pre¬ den ležeš, z navadno kredo. Ako je bradavica velika, preveži jo spodaj pri korenini s svilnato nitjo in močno zadrgni; v kratkem času zamrje, se posuši in odpade. Brazgotine (obrunki). Če se brazgotine starih ran prično znova gnojiti in se odpro, namoči platneno krpo v vodi, v kateri si raztopil nekaj aloe (lopatike), ter jo položi na rano. Ta ob¬ kladek večkrat premeni. Ali pa na rano deni obkladek mokrega ilovnatega testa in ga obnovi vsako uro. Brazgotine in pege zaceljenih ran odpraviš, ako jih vsak dan 3 krat namažeš z encijanovim (sviščevim) izvlečkom. Betula alba, pendula, verrucosa, Betulaceae. Breza navadna je vitko drevo. Raste pri nas posamezno ali med drugim drevjem, včasih pa več brez skupaj, na malo plodnih tleh. Na Ruskem pa tvori prave brezove gozdove; nobeno drugo listnato drevo ne sega tako daleč proti severu. Lubje je spodaj na deblu razpokano, po vejah pa gladko in belo; lušči se listasto. Listi so čvrsti z dolgimi peclji, dvojno napiljeni, mladi ne¬ koliko smolnati in prijetno diše. Veje šibaste; stoje spočetka po¬ končno, pozneje jih lastna teža nagiba in nagne navzdol. Breze ne polomi še tako silen vihar, ker je na njej vse gibko, čeprav tenko, toda šibko in čvrsto. Prašni in pestični cveti so ločeni,, a se oboji razvijajo na enem drevesu. 25 Prašne mačice so viseče in se pokažejo že jeseni; navadno visite dve skupaj. Vsaka krovna luska zakriva po več prašnikov. Pestične mačice so manjše in se razvijajo šele spomladi z listi vred. Plodovi so oreški. Les uporabljajo kolarji; iz njega delajo tudi lesene cveke (žeblje), šatulje (škatlje) in obroče. Iz šib pleto metle. Lubje služi strojarjem. Ako spomladi brezo navrtaš, teče iz debla sladek sok; iz njega napravljajo brezovo vino. Z brstiči se hranita divji pe¬ telin in ruševec. Liste, lubje in sok nabirajo spomladi in jeseni. Brezov čaj rabijo zoper vodenico in protin. Perišče listov popari s V 2 l vrele vode, pusti 1—2 uri stati in nato precedi; pij ta čaj ohlajen zjutraj, opoldne in zvečer. Brezov sok je izborno sredstvo zoper izpuščaj in bolezni v obistih in sečnem mehurju. Brezkrvnost. Vzrok brezkrvnosti utegne biti trakulja (glej poglavje o trakulji, malokrvnosti). Kneipp priporoča: da si po¬ množiš kri, pij vsako uro žlico mleka (a nikoli več); kri se ti zaredi, če dopoldne in popoldne poješ kos črnega kruha, ki ga prav dobro prežvečiš, in k temu popiješ ne več nego 6 žlic slad¬ korne vode. Brightova obistna (ledvična) bolezen. Obisti (led¬ vice) ste vneti in ne vršite pravilno svojega posla. Bolnik je na¬ pet, tišči ga navzgor in težko sope. Bolnik naj se zdrži popolnoma vsake mesne jedi. Kopeli v prstenem testu in vztrajen post je tu najboljše zdravilo. Jutiiperus communis, Cotiiferae, storžnjaki. Brin, brina, brinje, smolje je grm, redkeje nizko drevo. Raste v hosti, po pašnikih, tudi v najslabši zemlji. Les je rdečkast; cenijo ga strugarji. Igle so vedno zelene, zelo priostrene, bodeče; stoje po 3 v vretencu malodane vodoravno. Cveti so dvodomni; pokažejo se spomladi. Prašni cvet je mačica, majhna, rumena; prašnikov 3—6, za¬ kritih od ščitastih krovnih listov. 26 Pestične mačice so manjše, zelenkaste. Plod je storž s 3 semeni, podoben jagodi; izprva je zelen; dozori šele drugo leto, ko je črn; imenujemo ga brinjevo jagodo. Zrele plodove zobljejo pozimi brinovke. Iz njih kuhajo bri- novec; rabijo jih za kadilo, dišavo in zdravilo. Brinjevih jagod naj ne bi pogrešali v nobenem domu. Rabljene kot kadilo razširjajo prijeten duh in so razen tega najboljše razkuževalno sredstvo. Z njimi pokadite vsako jutro v sobah, kjer stanujete in spite, posebno pa tam, kjer leži bolnik; s tem se obvarujete nalezljivih bolezni, kajti brinjeve jagode po¬ more bacile in očistijo zrak. Pravtako kakor zunaj čistijo tudi v notranjščini telesa. Bol¬ niški strežniki in usmiljene sestre naj brinjeve jagode žvečijo ter požirajo; brinjeve jagode ti namreč napravljajo prijeten okus, pospešujejo prebavo in zatirajo strupene kali, ki vdirajo skozi nos in usta. Če ti je želodec slab, žveči brinjeve jagode; istotako, če si bolan na obistih (ledvicah) ali jetrih ali če imaš kamen v mehurju. Ali pa pij vsako uro po 1 žlico čaja iz stisnjenih (zmečka¬ nih) brinjevih jagod (25 g na V 2 / vode). Kogar mučijo vetrovi in plini, naj vsako uro popije požirek tega čaja. Ako se te oprijemlje vodenica, zvari čaj iz mladih brinjevih vršičkov in ga ohlajenega užij vsako uro požirek. Vsakdor naj si vsaj vsakega V 2 leta 1 krat očisti telo, pijoč skozi 1 teden čaj iz brinjevih jagod. Brisati (otirati) telo z brisačo. Okopavši se v mrzli vodi, lezi moker (neobrisan) pod toplo odejo; učinek kopeli je mnogo večji nego pa, če se obrišeš in si telo otiraš z brisačo. Neobrisano telo razvija več toplote in pospešuje, da se kri pravilno pretaka. Bronhialni katar, katar sapnika in dušnikov (bronchitis) te napade, če si izpostavljen naenkratni silni spremembi toplote, če se prehladiš, popivši mrzlo pijačo ali premočivši si noge (ker ti črevlji puščajo vodo). Takoj lezi v postelj ali se vsaj nekaj dni ne gani iz sobe. Pij zaporedoma lipov čaj, ki te spoti, in čaj iz pekočih kopriv, ki omeči v dušnikih nabrani sluz. Razen tega 27 si ovij krog prsi in hrbta tkanino, namočeno v mrzli vodi; vrhu te tkanine se povij z volnenimi tkaninami, da zrak ne prihaja do telesa; v postelji se zdaj močno poti (znoji). Ovitek obnovi vsake V 2 ure (namoči v mrzli vodi). Če tkanino zganeš trikotno in si jo oviješ kot šal, deluje ovitek tudi na pleča in vrat. Sladko mandljevo olje mehča zasluzenost v sapniku in želodcu. Pij le vroče pijače; mrzla pijača in kisla jedila so ti pre¬ povedana. Vdihavaj soparo zavrelice osoljene vode, ki zasluzenost razkraja. Iz sobe ne hodi prezgodaj; kajti če se ti katar ponovi, utegne postati opasen (nevaren). Torej mir, toploto in pre¬ vidnost. Tudi v postelji si vsako drugo uro dobro umij prsi in vrat z mrzlo vodo in se prav brzo zadelaj z volnenimi ali flanelastimi tkaninami. Bršljanove liste zmečkaj in si jih naveži na kurje oko, to večkrat ponovi, tako dolgo, da kurje oko s korenino vred iz¬ trgaš iz kože. Bučne pečke (zrna buče). Stolči 25—30 bučnih pečk in jih kuhaj v vodi, v katero si kanil nekaj kapljic pelina. Ta lek (zdravilo) s pridom uporabljaš proti trakulji; pij ga na tešče. Buške. Če padeš, če se udariš, suneš ali zaletiš ob trd predmet, napravi se ti na udarjenem mestu buška. Naveži na zabreklo (oteklo) in boleče mesto obkladke, namo¬ čene v mrzli vodi, ali polagaj vroče kamilice; to ponavljaj vsa¬ kih 10 minut, dokler se na udarjenem mestu ne napne gnojni mozolj. Ko mehur poči, rano dobro izmij, položi ali naveži na njo mokro ilovico, ki izvleče poslednjo nečistoto; ilovnati obkla¬ dek obnovi vsakih 6 ur; ko je rana povsem čista, izmij jo z mla¬ čno vodo, da se zaceli. Mesto ilovice namažeš z mazilom grškega sena, z arniko ali polagaš sirno testo (sir iz kislega mleka, mešan s siratko). 28 Buške na glavi odpraviš, če ji h lečiš z obkladki zmečka¬ nega in s kisom mešanega peteršilja. Cena in dobra živila. Kako redilna in okusna je krom¬ pirjeva juha! Surov krompir olupi, razreži v kocke, istotako star črni kruh in skuhaj v slanem kropu; potem zmečkaj in vnovič zakuhaj na mleku ali vodi, v katero si del ^ocko juhnega iz¬ vlečka ali nekaj kapljic magija. Zelo redilni sta fižolova in grahova, prav zdrava pa je že- liščna juha. Močniki vseh vrst so istotako kar najkrepkeja in lahko pre¬ bavljiva hrana. Deci dajajte mleko, mlečni riž, mlečno kašo ali zdrob. Izborno živilo so razne marmelade, ki ne stanejo mnogo, če jih sama pripraviš. Mesto prave (azijske) kave, ki telo bolj zastruplja nego redi, pijte žitno, sladno ali želodovo kavo. Proč z omamljivimi pijačami, ki naj jih nadomeste zdravilni čaji: lipov, bezgov, jagodov (listi rdečega jagodnjaka), brinjev čaj, čaj iz posušenih borovnic, čaj iz koprivnih listov. Cichorium intybus, Compositae Liguliflorae, košarke z iezičastimi cveti. Cikorija, potrošnik, revar raste povsod po suhih trav¬ nikih in kraj potov. Cvetni koški svetlomodri. Deblo pokončno in se močno razraste. Iz repaste korenine prideljujejo cikorijo; zato revar sade tudi v večjih množinah. Liste, cvete in korenine nabiramo poleti. Revarjev čaj čisti jetra, vranico in ledvice; odpravlja že¬ lodčno zasluzenost; pospešuje prebavo; odvaja odvečni žolč; od¬ ganja seč; služi zoper rumenico, otožnost (hypochondrijo) in hy- sterijo. 29 Ako te v želodcu tišči, popari revarjeve rastline, zavij v tka¬ nino in položi jih na gornji del trebuha. Koren, steblo, listi in cveti vsebujejo isto zdravilno moč. Če te zobje bole, poišči svežo revarjevo korenino, prereži jo v sredi in jo na bolečo dlesno položi tako, da notranji del (prerez) korenine leži na dlesni. Revar vleče in bolečina skoro (kmalu) preide. Citronin (limonin) sok je izboren lek zoper kujajoči se želodec in glavobol. Ne pij pa na dan več nego odcedek 2 citron v čaši vroče vode. Če te boli vrat ali če si zasluzen, grgraj limonino vodo. Izvrstno pijačo dobiš: 1 citrono in 1 pomarančo prereži črez pol in deni v 1 l vrele vode, prideni malo sladkorja in nekoliko vina. Pij, ko se ohladi. Citronin sok je zdravilo zoper protin, ledvične in želodčne bolezni. Uživajte pa citronin sok zmerno, ker drugače vam pri¬ nese več kvara nego prida. Jetične in na želodcu bolne ljudi na¬ vadno zelo žeja; vedno se jim hoče piti: dovoljeno jim je piti citronin sok, toda zmešan z vodo in sladkorjem ali medom, toda ne več nego sok 3 citron na dan. čaj. Uvažani čaj vsebuje mnogo strupa (teina). Uživajte le do¬ mače zeliščne čaje, ki so ne samo prijetna pijača, temveč ob¬ enem tudi zdravilo. Tekom poletja in jeseni nabirajte zelišča, ki vam-v mrzli zimi pridejo tako prav. Lipovega cvetja, jagodovih, orehovih, bezgovih, koprivnih listov naj bo vedno dosti v zalogi. Čaj se vari. Vareč si čaj, upoštevaj naslednja navodila: na liste zdravilnih zeli, naj bodo celi ali stolčeni, nalij vrele vode, pokrij posodo in črez 5 minut precedi; čaj je gotov. Za vsako •čašo čaja vzemi 3 prste zelišča (kolikor primes s 3 prsti); kolikor čaš, tolikrat po 3 prste nameriš. Čaj lahko piješ tudi mrzel, ker ne izgubi zdravilne moči; vendar pa je topel čaj bolj priporočljiv. Ako kuhaš čaj iz korenin, pusti jih dolgo vreti. Odstavivši jposodo od ognjišča, jo pokrij: tekočina naj se najprej ohladi, 30 potem jo šele precedi. Drevesno skorjo in razne praške je treba istotako precej dolgo kuhati. Jagode zmečkaj, preden jih kuhaš. Pelina ne kani več nego 5 kapljic v skodelico, ker bi sicer bilo pregrenko. Čaja ne mešaj z mlekom, ker se ne spojita dobro. Dovoljeno je čaju pridati sladkorja, istotako medu. Čaj najbolje kuhaš v emajlirani posodi, ki je že povsod udomačena. Čaj iz angelike je izvrstno zdravilo zoper strupene, nezdrave sokove v želodcu in črevih, zoper napenjanje, zastale vetrove, živčne bolezni, mrzlico, bledico, občno slabost, krčevito bljuvanje, koliko, nervozni glavobol, onemoglost, ustno gnilobo in pljučno zasluzenost. Angelikni čaj naj pijo ženščeta, ki jim je radi bo¬ lezni izostalo mesečno perilo. Korenino, steblo, peclje, liste in seme, vsega približno 15 g, skuhaj v Va l vode v čaj. Kot prašek (stolčene korenine, liste in seme) uživajo ange¬ liko na žlici medu. Pravtako: 70 g angeliknega praška stresi v steklenico vina in pij vsako uro 1 žlico. Čaj ajbišev ozdravlja prsne bolezni, trdovratni kašelj in bolečine v grgavcu (jabolku). «aj iz baldrijanovega korena odvaja vetrove, uteši torej glavobol in trebušne boli. Pravtako učinkuje prašek bal- drijanovih korenin, ki ga za 1 noževo konico stresi v kozarec vode in popij; ozdravlja tudi kronične živčne bolezni, vročične bolezni, želodčne krče in odganja gliste. Čaj bezgov je čudežen čistilni čaj, ki leči izpuščaj (prišč), drisko, koliko in druge težkoče (težave) v prebavilih in spodnjem životu. Poleti naberi zelenih bezgovih listov, posuši jih, omani jih in shrani v šatulji (škatlji). Ta čaj je treba dolgo kuhati; razkraja, raztopi in čisti pravtako, kakor bezgovo cvetje, ki ga posebej na¬ beri, posuši in shrani. Bezgove korenine, kuhane v čaj, ki ga pij, ti korenito odžene vodo oprijemljajoče se vodenice. Bezgove ja¬ gode uživaj ali take, kot so, ali v kompotu; ali jih za zimo vku- 31 haj s sladkorjem in medom ali jih posuši in iz njih kuhaj čaj. 1 žlica vkuhanih jagod, primešanih v čašo (kozarec) vode, je iz¬ borna želodčna pijača; blagodejna je obistim (ledvicam) in izloča seč (scalnico). Čaj iz bezgovih listov je izza prastarih časov znan in slavljen, da čisti kri. Čaj iz brezovih listov. V obistni kotanji se semintje stvorijo iz sečne (scalne) kisline in vapnenčevih soli otrdine, tako- zvani obistni kamni, ki dospo v šečevod (proti mehurju); po¬ vzročajo velike bolečine, mrzlico, nezavest (omedlevico), ki šele tedaj ponehajo, ko kamenčki dojdejo v mehur. Na boleče mesto polagaj vroč kamilični obkladek; dalje popij 2krat na dan po 1 skodelico vročega čaja iz brezovih listov (1 žlico zmletih brezovih listov na 1 čašo vode). Ta čaj raztopi kamenčke ter jih odvaja. Pazi, da se ne prehladiš, zato bodi toplo odet in vsak drugi dan se koplji v topli vodi. Čaj iz dobove (hrastove) skorje (lubja). Skorjo mladega hrasta dobro skuhaj v vodi in pusti 1 / 2 ure stati, da voda pritegne vse zdravilne moči, ki so skrite v lubju; potem odcedi in izgotovil si izvrstno vnanje zdravilo zoper nabrekel vrat, začenjajočo se golšo in napete žleze. V tem odcedku na¬ moči platneno tkanino in jo toplo ovij okrog vratu; ovitek ob¬ novi vsake 1 / i ure. Tople sedne kopeli v odcedku hrastove skorje lečijo izstop danke, piškavke in hemoroidne vozle na danki (zlato žilo). Obkladke, namočene v hrastovem odcedku, pokladamo na gnijoča uljesa, gnoječe se rane in na volka (lupus). Čaj habatov (smrdljivi bezeg) čisti obisti (ledvice) in odganja vodenico; vodeničnik ozdravi, ako pije ta čaj redno in vztrajno vsak dan 1 krat. Kadar drugače trpiš v spodnjem ži¬ votu, pomore ti istotako habatov čaj. Zato naj ne bi v nobeni domači lekarni pogrešali habatovih korenin ali habatovega praška. Recept: 2 noževi konici habatovega praška kuhaj nekaj mi¬ nut v V a l vode in čaj popij tekom 1 / 2 dneva. Čaj hvoš£ev (poljska preslica) čisti; vsak ga lahko pije, toda ne vsak dan, temveč vsake 3 dni 1 krat; hvošč čisti želo- 32 dec, lajša bolečine, ki jih izzivajo kamni in pesek v ledvicah in mehurju; posebno onim pomaga, ki se jim voda zapira. Če se ti kri udere iz pljuč, če ti krvavi želodec ali spodnji život, štejemo hvoščev čaj med prva in najboljša zdravila. Ako ti kri teče iz nosa, vleci ta čaj skozi nos (njuhaj). Hvošč ozdravlja: bolezni v mehurju, zapiranje seča (vode), naduho, očesno vnetje (polagaj na oči platnen robec, namočen v mrzli hvoščevi zavrelici), katar sečnega mehurja (čaj in sopare), vratne bolezni (dobova skorja s hvoščem), drisko, ugnide, odprte noge, podagro, krvne motnje s krčnimi žilami, hemoroide, kihavico (nahod), pljučne bolezni i.t. d. Hvošč, navezan vroč na gnoječe se rane, jih čisti. Caj iz jagodnjakovih listov. 2 žlici suhih ali 25 sve¬ žih jagodnih listov polij z vrelim kropom, kolikor ga zadostuje za 2 čaši, pokrij za 7± ure; potem precedi, primešaj mleka in sladkorja. Gotova je imenitna pijača za slabotno deco. Primešati utegneš tudi prvenec (gozdno perlo) in brinjeve liste. Pozimi imejte doma večjo zalogo posušenih jagodnjakovih listov, ki vam nadomeščajo vse vrste inozemskih čajev. Jagodnjak čisti kri, osvežuje obisti in jetra ter se prav prijetno pije. Prav zdrav je istotako mešan čaj iz jagodnjakovih in ore¬ hovih listov. Čaj iz živih (pekočih) kopriv. Naberi svežih pekočih kopriv, posuši jih in razreži v čaj; omeče ti zasluzenost v prsih, pljučih in želodcu ter odvajajo vse zastale in založene snovi s sečem vred. Koprivni koren, zelen ali suh, skuhan v čaj, prežene vodenico, če ni zastarana, in pomete iz notranjščine vse gnile sokove. Skuhavši koprive v kisovi vodi in odcedivši jih, doboš iz¬ borno sredstvo za rast in gojenje las. Čaj krčevcev (krčna zel, sv. Janeza roža) vpliva posebno na jetrne bolezni, če vsaki čaši primešaš 1 noževo konico aloinega praška. Kogar glava boli, v želodcu tišči, napenjajo vetrovi, ko¬ mur so prsi in pljuča zasluzena, ozdravi ga ta čaj; pij ga vsak dan dvakrat. Dajte ga deci, ki moči posteljo. Mesto krčevca rabijo tudi rman (mezinec, škarocelj). 33 Čaj lapuhov čisti prsi in pljuča; priporočamo ga ozko- prsnim pokašljajočim ljudem, ki nagibajo k jetiki. Zeleni lapuhovi listi, položeni na gole prsi, odvzemo vro¬ čino in vročico. Izvrstno učinkujejo, položeni na odprte ugnide; odvzemo vročino in zardelost. Če so ti noge odprte, višnjevo- črne, polagaj lapuhove liste, vsak dan 2 krat sveže. Lapuhovi listi ozdravljajo tudi plamenico (šen na obrazu). Lapuhovo perje, posušeno in zmleto v prašek, naj po 1 no¬ ževo konico na vodi ali v jedi uživajo ljudje slabih prsi in sla¬ bih pljuč. Čaj iz lipovega cvetja je našemu ljudstvu najbolj znan, ker priganja telo, da se poti. Z njim ozdravljamo zastareli kašelj, zasluzenost v pljučih in sapniku ter bolezni v spodnjem životu, katerih izvor tiči v zasluzenih ledvicah. Mesto lipovega cvetja nam služi mešanica krčevca in rmana Čaj iz malvinega cvetja (slezenovec, popelj) pijo vroč zoper vnetje sluznic in vse bolezni v dihalih. Malvin čaj z mlekom naj uživajo jetičniki. Slezenovčevo cvetje radi mešajo s koprivnim čajem. Čaj metni (dišeča ali poprova meta) pospešuje prebavo in daje obrazu lepo, zdravo in svežo polt, če ga piješ vsako jutro in zvečer 1 čašo. Komur srce preveč utriplje, kdor se hitro prestraši, komur je često slabo in ga muči bljuvanje, pomore mu meta; odpravlja tudi slab duh iz ust in smrdečo sapo. Meta, kuhana v kisu, uteši (pomiri) bljuvanje krvi; uživaj jo semintje 1 žlico. Zakuhana v mleku prežene ti bolečine v trebuhu; metno mleko pij prav polagoma in požirkoma, 1 žlico semintje. Meta krepi srce in želodec ter mehča zasluzenost in ovira, da se sluz ne stvarja. Če si bolan na živcih, použij včasih košček sladkorja, na katerega si kanil 5 kapljic metnega olja. čaj iz oHeievih listov (o£ec, smetlika, prikla). Smetlika raste ob poljskih stezah. V avgustu natrgaj listov in cvet- Zel in plevel. 3 34 ja, posuši in shrani. Če te bole oči izmivaj jih z očečevim čajem ali si pa delaj z njim obkladke; oči se ti izčistijo, zjasne in vid se ti zbistri. Mala očesna sredstva so še: vsak dan 3krat kani v oko kapljico slane vode; črez noč na bolno oko naveži sir iz kislega mleka, mešan s siratko, da je mehek. Piškavke na vekah izmij vsako drugo uro z mrzlim čajem iz hrastovega lubja. Čaj omelni, mešan s hvoščem, je najboljše sredstvo zoper preobilo mesečno perilo (ženski krvotok); dalje zoper padavico (božjast) in vidovico; ozdravlja tudi druge motnje v krvnem ob¬ toku (nepravilno pretakanje in zastajanje krvi v ženskem telesu). Čaj iz orehovih listov. Naberi orehovih listov, posuši, zdrobi jih in shrani za zimo. Orehov čaj ozdravlja bolne žleze. Perišče orehovega listja kuhaj a / 2 ure s 3 kosci sladkorja v 1 litru vode, precedi skozi tkanino; v odcedku namoči bato (pavolo) in jo naveži na žleze; ko se bata posuši, namoči jo znova, dokler žleze ne ozdravijo. Orehov čaj (morebiti mešan s kakim drugim kri čistečim čajem) z mlekom in sladkorjem je nad vse zdrav; pitajte z njim deco. Za malico malčkom čašo takega čaja in kos črnega kruha. Orehovi in jagodni listi, mešani, dado izvrsten čaj, ki se pozimi prijetno pije. Čaj revarjev (revar, cikorija, potrošnik, plavi regrat). Re- var ima podobne višnjeve cvete kakor plavica (modriš); najdeš ga ob poljskih stezah. Če ti je želodec zasluzen, pij zjutraj opoldne in zvečer po¬ lagoma po 1 čaško revarjevega čaja; istotako, ako bolehaš na žolču ali za žolčnimi kameni. Kdor se je „skregal“ z želodcem, vranic©, ledvicami ali jetri, naj pograbi (pije) ta čaj. Čaj rmarov. Rman (mezinec, škarocelj, škoreča) ima enako zdravilno moč kakor krčevec (sv. Janeza roža, krčna zel). Vroč rmanov odcedek služi kot parna kopel za glavo in oči. 35 Rmanov čaj dajejo zjutraj in zvečer, vsakrat po V 2 čaše, malim in velikim ljudem, ki močijo postelj. Z rmanovim čajem ozdravljamo črevesni katar, drisko, da- vico. Mešanega s pelinom ga pijo omotični starci in ljudje, ki jih želodec boli. Če se ti ne da spati, popij, preden ležeš, čašo rmanovega čaja. Čaj iz sladkih koreninic ozdravlja prehlajenje, hripavost, suh kašelj, zasluzenost, pljučno sušico, protin, revmatizem ter odpravlja zapiranje seča (vode). 12 g sladkih koreninic skuhaj v V 2 / vode. Čaj iz šipkovih jagod. Naberi šipkovih jagod, odstrani pečke, posuši jagode in jih rabi za čaj. Šipkove jagode čistijo ledvice in scalni mehur; toda čaj šipkovih jagod je treba uživati vsak dan (skozi) dolgo časa. Kani po 12 kapljic šipkovega cveta in pelina v kozarec vode in pij 2 krat na dan, če se ti voda zapira. čaj iz tavžentrož (zlati grmiček) izpodriva neporab- ijive in nezdrave kisline, odvaja želodčne vetrove, podpira in zboljšuje želodčne sokove, blagodejen je ledvicam in jetrom ter je najboljše sredstvo zoper zgago (glej zgaga dere, gorečica peče). Kdor trpi za krvnimi motnjami, krvnim navalom ali malo¬ krvnostjo, pribeži k čaju iz tavžentrož. Ako te muči črevesni katar, pij vsak dan 2 čaški čaja iz zlatega grmička in žajblja; pospešuje prebavo, podpira želodčne sokove in vsebuje še redilne snovi. Če je notranjščina onečiščena, kar se nekako kaže v odprtih nogah, očisti jo čaj iz tavžentrož z žajbljem in meto; piti pa ga je treba dolge tedne, vsak dan 1 čašo. Prežene ti tudi otožnost in melanholijo. Pij čaj iz zlatega grmička, če se ti rado kolca. Pijte ga vsak dan, malokrvna dekleta, da vam bodo li¬ čeca rdeča. Čaj torifrii naj pijo vsak dan na tešče ljudje, ki imajo lišaj. 3* 36 €aj iz trnovčevega cvetja (trnovec = trnoljica, črni rn) je nedolžno, a učinkujoče odvajalno sredstvo (čistilo), ki ob¬ enem čisti in krepi želodec. Čaj trpotcev (trpotec, pripotec suličasti). Zasluzenost v vratu lečimo s paro trpotčevega odcedka. Če si se ranil, razreži svežih trpotčevih listov, zmečkaj jih, po¬ lagaj na rano; zaceli se, ne da bi se gnojila ali otrovala (zastrupila). Sok zmečkanih (stisnjenih) trpotčevih listov lahko kanete v vsak čaj; najbolje čistilno in zoperstrupno sredstvo je. Čaj iz posušenih trpotčevih listov leči notranjo zasluzenost, želodčne ugnide in sploh težave v želodcu. Če ti teče iz ušesa, vbrizgavaj si trpotčev odcedek in si uho včasih izmij z mlačnim trpotčevim odcedkom. Kogar trpinčijo hemoroidi (zlata žila), naj ne uživa nikakih opojnih pijač, marljivo pa naj sreblje trpotčev čaj. Obkladke, namočene v trpotčevi zavrelici, pokladamo na rane odprtih nog(, katerih povod ne tiči v nogi, temveč v celem telesu). Čaj truskavčev leči bolezni ledvic, sečnega mehurja in kamen. Pij ga skodelico zjutraj in zvečer. Čaj iz vijoličnih listov. Vijolične liste in cvete nabiraj in posuši; iz njih kuhamo čaj, ki ozdravlja ošpice in škrlatinko. Če zavreš 15 g vijoličnih korenin (stolčenih) v vode, doboš bljuvalo ali grgralno vodo, če te boli grgavec. Zoper oslovski kašelj pijo 3 krat na dan skodelico vijoličnega čaja z medom. Čaj iz vinske rutice (ruta, virand). Liste vinske rutice namoči v dobrem žganju ali pa jih posuši za čaj. Žganje uživaš po kapljicah na sladkorju; za čaj pa vzameš 2 g zdrobljenih listov na V 2 / vode. Vinska rutica ti pomaga, če ti kri tišči (sili) v glavo, če ti je glava težka, če si omotičen, če težko dihaš, če ti srce preveč utriplje, če te lomijo krči, če te meče božjast; leči tudi motnje v spodnjem životu in histerijo; zato naj ga pijo ženščeta, če se jim ustavi mesečno perilo(, kar je vedno znak bolehanja v spod¬ njem telesu). 37 Utripanje srca brzo prestane, ako zaužiješ nekaj rutice (cvet, žganje ali čaj). Čaj zlatični. Z zlatičnim čajem (10 g na V 2 7 vode) sku¬ šamo ozdravljati rumenico (zlatenico, žoltico) in bledico, dalje 'vročico in krče. Z zlatičnim mazilom mažemo lišajeve ugnide, kožni rak in otrdine prsnih žlez. Čaj žajbljev (žajbelj, kadulja). Z žajbljevo zavrelico (40 g na V 2 l vode) izmivamo rane in odprte gnojavice (gnojne bule). Čaj iz žajbljevih listov (15 g na V 2 l vode) odstranjuje za- sluzenost na nebesu, vratu, želodcu; leči naduho in krvotok. Žajbelj, kuhan v V 2 l vode in V 2 l vina, čisti jetra in ledvice. Prilij žajblju nekoliko kapljic pelina, pa bo še uspešnejši, posebno zoper kronični kašelj. Čaj raznih zelišč (mešani čaj). V 1 1 vode kuhaj: 2 žlici zmletega sladkega janeža, 2 žlici zmečkanih brinjevih jagod, 1 žlico grškega sena, 1 žlico aloe (lopatike), 1 žlico hvošča (preslice), 1 žlico stolčenih habatovih korenin in nekoliko kapljic pelina. Ta čaj piješ topel ali hladen po 1 žlico na uro, zadostuje ti za cel teden. Potem ga le 1 teden opusti in tretji teden ga zopet skuhaj. Mešani čaj čisti kri, odpravlja zapiranje seča (vode), zasluze- nost v prsih in želodcu in ozdravlja bolezni ledvic, mehurja in črev. Deluje počasi, da ne opaziš, a gotovo. Čaj za potenje. Najboljši čaj, da se spotiš, je lipov čaj; potem bezgov čaj. Spotiš se tudi, če popiješ 25 g stolčene jelševe skorje v ko¬ zarcu belega vina. Popij skodelico slane vode. Čaj iz pušpanovih (pušpan zelenika, zimzelen) listov (10 na V 2 l vode). Čaj iz jesenovih listov (20 g na V 2 ^ vode). Allium cepa, Liliaceae, hrv. crveni luk. Čebula navadna je doma v Aziji. Pri nas jo sade radi čebule, ki jo uživamo. Rada pozebe. 38 X Čebula je jajčasta ali obličasta, tvorijo jo mesnati in lupi¬ nasti luskolisti bele ali rdečkaste barve; te pa obdajajo suho- kožnati rjavi luskolisti. Steblo in listi so cevasti. Cveti majhni, zelenkasti; stoje vrh stebla, oviti v velik tule« združeni v obel kobul; odpro se julija ali avgusta. Čebula močno diši; nje okus je oster in žgoč. Allium fistulosum. Bela Čebula je doma v južni Sibiriji; ploščata je in manj občutljiva nego navadna čebula. Allium schoenoprasum. Luk drobnjak goje radi tenkih cevastih listov, dišečih po česnu. Cveti vijoličasti; odpirajo se od julija do septembra; stoje na koncu stebla v kobulu. Allium porrum. Navadni luk ali por cenijo kot začimbo v juhi. Čebula bela, ozka, podolgasta. Listi ploščnati. Cveti beli. Allium ascalonicum. Šalotka ali askalonski luk rodi prav majhne čebulice; uporabljajo jih kakor navadno čebulo. Čebulice se drži več če- bulčkov(, podobno kakor čebulčki česnove čebule). Sesekljana čebula s kruhom in surovim maslom pospešuje prebavo. Čebulo uživaj na tešče zoper črve v črevesju in zoper trakuljo. Čebula s kandisovem sladkorjem odpravlja kašelj in katar. Čebulni sok namaži na vbod (pik), ki ti ga je zadala žuželka- Čebulni sok v kisu nosljaj (njuhaj), če ti nos krvavi. Čebulni sok, 30 g na žlici stolčenega sladkorja, ozdravlja prsni katai, vodenico in zapor vode; zaužij ga 1—2krat na dan. Torično olje v čebulnem soku je sredstvo zoper izpadanje las (glej repinec). Allium ursinum, Liliaceae. Čemaž raste po vlažnih listnatih gozdih. Diši močno po česnu. 39 Iz čebule poganjata dva pritlična lista na dolgih pecljih, suličasta. Betva nosi na koncu kobul majhnih belih cvetov; preden se cveti razvijo, obdaja jih kožnata nožnica. Allium sativum, Liliaceae. Česen je dobro znan po žgoči in neprijetno dišeči čebuli. Čebula mu je sestavljena iz več jajčastih čebulčkov in obdana z rdečkastobelimi kožicami (luskolisti). Listi stoje na steblu premenjalno; ploščnati so in zgoraj priostreni. Cveti so združeni v kobul, stoječ vrh stebla, rdečkastobel. Med cveti so majhni obličasti čebulčki; ako tak čebulček dospe v zemljo, požene novo rastlino. Kobul je obdan od tulca, ovrš- nega lista, podobnega kapici. Česen se množi na 3 načine: 1.) s semenom; 2.) z malimi čebulčki, razvijajočimi se med cveti; 3.) z večjimi čebulčki v paz¬ duhah čebulnih luskolistov. Če je zob, ki te boli, votel ali gnil, položi vanj košček česna (ali revarjeve korenine). Komur je želodec bolan, pojej vsake V 2 ure košček suro¬ vega česna. Berberis vulgaris, Berberidaceae. Česmin ali babkovina je 2—3 m visok grm; raste na pustih kamenitih tleh; v obližji polj česmin zatirajo, ker se na njem razvija travna (žitna) rja [Puccinia graminis]. Spodnji listi so pretvorjeni v bodice, trne. Na kratkih mla¬ dikah pa listi stoje v šopih; narobejajčasti so in drobnonapiljeni. Cvete maja in junija. Cveti so rumeni in zbrani v viseče grozde; do jeseni narasto v jagode, podolgaste, živordeče, kisle. Kuhane so jagode užitne. Češminov les je rumen; uporabljajo ga strugarji; iz njega iztiskajo rumeno barvilo. Jagode nabirajo v septembru, korenine pa kopljemo poleti. Čaj, varjen iz česminovih jagod in listov, služi zoper vra¬ nična in jetrna obolevanja, krče, težave v želodcu in skorbut. 40 Čaj iz česminove skorje grgramo in z njim izpiramo usta, ker krepi zobe in utrjuje dlesno. Odcedek prekuhane korenine (15 g na 1 / 2 l vode) žene na vodo in čisti črevesni prohod; rabimo ga zoper rumenico, jetrna ter ledvična obolevanja in zapeko. Mešanica enakih delov česmina, brezovih listov, brinjevih jagod, pelina in rmana je izborno sredstvo zoper jetrne bolezni. Češplje (slive) so prav zdravo sadje, a jej jih večkrat po malem; ne mnogo hkratu. Da bodeš hodil lahko na potrebo, uživaj redno vsak dan k obedu malo porcijo vkuhanih češpelj, češpljev kompot ali češ¬ pljevo marmelado. Če začneš jesti češplje po malem, navadiš se jih tako, da jih več ne opustiš. Čistila (drstila). Često občutiš v želodcu in spodnjem ži¬ votu, da bi bilo treba očistiti se. Kot nedolžno učinkujoče čistilo svetujemo: Vsak dan 1 skodelico čaja iz trnovčevega cvetja, skozi 4 dni, čisti in krepi želodec. Čaj iz habatovih korenin (25^na V 2 / vode; vre naj dolgo časa). Kdor vsak večer, preden leže, poje jabolko; kdor vsako uro popije požirek sladkorne vode, ne bode ni¬ kdar rabil nobenega čistila. Ostrih čistil ne priporočamo, ker telesu odvzamejo preveč moči. Čistilo naj bi želodec in čreva izčistilo, a jih obenem tudi krepilo in olajšalo prebavo. Ako je potrebno, da se izčistiš, ker si se otroval (zastrupil), ali pogoltnil (požrl) kak predmet, navajamo v našle d njem neko liko nedolžnih čistil: Pij ricinovo olje v mleku ali juhi. Vsako uro, podnevi in ponoči, popij 1 žlico mrzle vode. Smokve (fige) razpolovi (prereži črez pol), namoči v olivnem olju ter vsako uro pojej 1 košček. Popij skodelico slane vode. Čaj iz pušpanovih listov (pušpan = zelenika, zimzelen, šim- šir; Buxus sempervirens) (10 g na 1 / 2 l vode). Čaj iz jesenovih listov (20 g na V 2 / vode). 41 Človečje telo. Kak razloček med vnanje in notranje ne¬ govanim telesom ter med zanikrnim, zanemarjenim notranje in vnanje! Zakaj so nekateri ljudje zdravi, čili, čvrsti in krepki, dočim drugi bolehajo, hujšajo in hirajo, dokler se onemogli ne zgrudijo v prerano mogilo (grob)? Vsakdo spoznavaj svoje telo in ne zahtevaj od zdravnika, da bi ga poznal bolje, nego ga poznaš sam. Živi tako, da telo ohraniš zdravo in krepko do pozne sta¬ rosti. Zmernost v jedi in pijači, pa tudi v življenjskih nasladah, zadovoljno in pošteno življenje ti telo krepi in utrdi: nezmernost in razvratnost (razuzdanost) ga slabita in upropaščata. Če svoje telo, svojo nrav dobro poznaš, tedaj si sam samemu sebi najboljši vrač (zdravnik). Čreva izčistiš, ako list agave v vodi skuhaš in to vo¬ do piješ; ali če v vodi skuhaš aloin prašek in popiješ. Najnedolžnejše zdravilo je pinjeno mleko; pij ga vsako uro 1 požirek. Vsak dan, skozi delj časa, požri 1 žličko dobro izpranega (očiščenega) posušenega prav drobnega peska (gline), nahajajočega se na obrežju rek; očisti ti čreva. Če te v črevih prime krč, pij vsako uro 1 čaško vročega mleka, v katerem se je kuhala gosja trava (15 g na V 2 1 mleka). Jej posneto kislo mleko in se po možnosti zdrži drugih jedil. Posti se in uživaj samo kislo zelje kuhano in pij pogosto pinjec (pinjeno mleko). Čreva slabotna ti okrepča čaj, varjen iz kuminjega se¬ mena (1 žličko semena kumine na 1 / 2 l vode); pravtako rmanov čaj (listi in cveti 15 g na V 2 / vode). Čreva, uljesa (ugnide) v črevih. Če so se ti v črevih stvorila uljesa, pij vsak dan 3 skodelice truskačkevega čaja (20 g na V 2 l vode) ali pinjeno mleko. Čreva bolna. Navadi se, da vsak dan použiješ 1 žličko očiščene fine gline; vsaj na izprani glini ni nič ogavnega; po- 42 uživši glino, utegneš popiti požirek vode. Glina očisti vse kotičke in žleze, takorekoč v črevih pomete ter ozdravlja zastarane čre¬ vesne bolezni. Če se ne odločiš za pesek, vzemi vodo naravnost iz kadi, ki se v njej kisa zelje in pij na uro 1 požirek te zeljnate vode. Ako ti je črevesje bolno, hrani se s kislim mlekom in sirom (iz kislega mleka), drugih jedil pa se po možnosti zdrži. Kislina kislega mleka in sira učinkuje zdravilno. Če te v črevih lomijo krči, pij 3—4 krat na dan mleko, v katerem se je kuhala gosja trava (15 £• na V 2 1 mleka). Pij mnogo ovsenega čaja s sladkorjem. Črevesni katar se pojavlja navadno brez vročice, pač pa ga navadno spremlja driska. Blato je ali vlečljivo ali mehko. Uživaj le lahko prebavljiva jedila. 6 dni zaporedoma rabi parno kopel hvoščeve zavrelice; sedi v posodo, v katero si nalil zavrelico. 3 krat na dan pij po 1 čašo hvoščevega čaja, v katerem se je kuhalo po 10 zmečkanih brinjevih jagod. Zjutraj si okoplji noge; zvečer, preden ležeš, pa vse telo v mrzli vodi. Tupatam pij kozarec pinjenega mleka. Vsakih 10 minut použij nekoliko žlic sladkega (neposnetega) mleka, ki se je v njem kuhala kumina; lahko piješ to mleko tudi hladno, toda ne preveč hkratu, raje bolj pogosto. Pelin z žajbljem, skuhan v čaj, želodec in čreva očisti sta¬ rih odkladkov; pij vselej samo V 2 čaše tega čaja vsake 3 ure; redno, često, a malo, nikar pa preveč. Črni kruh, polit s prevretim rdečim vinom, uživaj kot juho, če te odvaja (laksira). Ali položi na spodnji život v vroči vodi namočene tkanine in jih obnavljaj vsake V 4 ure. Ali pa trebuh umivaj z vročo kisovo vodo. Bodi ti vedno toplo in živi zmerno. Svetujemo tudi borovnični kompot, borovnično tinkturo. Pij vroče rdeče vino, kuhano s cimetom in sladkorjem. Ne uživaj mesa, jajčnih jedi, zelenjave in sadja. Črevesno vnetje, glej vnetje črevesja. 43 Črni kruh. Košček črnega kruha in čaša sladkorne vode je najboljša malica dopoldne in popoldne. Navadi se na to malo južino (malico), ker je prav redilna, pa boš vedno dobro prebav¬ ljal in redno hodil na potrebo. Dobra prebava in redno iztrebljevanje (odkladanje blata) je prvi pogoj telesnega zdravja. Črviii v črevesu se nahajajo v zadnjici in danki oseb, ki jih trpinčijo hemoroidi (zlata žila); zagrizejo se v danko, povzro¬ čajo ugnide in izzivajo velike bolečine. Zoper to nadlogo uporabljaj mrzle klistire in sicer vsak dan 3 krat zaporedoma; voda naj iz črevesa takoj odteče. Mrzla voda črviče splaši in prestraši, da (od črevesa) odnehajo, se pomešajo v vodo in z odtekajočo vodo odhajajo na beli dan. Na ta način jim prideš do živega in jih polagoma popolnoma zatreš. Učinkujejo tudi klistiri z vodo, ki si v njej kuhal orehove liste. Črvičem bodeš tudi kos, če drobno zrežeš česen, ga dobro skuhaš v Va ^ mleka in piješ na tešče zjutraj, opoldne in zvečer po V 3 skodelice. To ponavljaj nekoliko dni. Ali razreži 3 male Česne, kuhaj v 1 / i l sladkorne vode in izpij v dušku. Črv na prstu sicer ni nikak črv, a ta tvor tako imenujejo. Večkrat se ti stvori, ne da bi se ranil ali poškodoval, na prstu gnojna oteklina, ki prav zelo boli. To je znak, da imaš v telesu mnogo nezdravih, gnilih in strupenih snovi, ki si iščejo izhoda in so ga našle vprav na prstu. Ven z umazanostjo in si¬ cer korenito! Čud (razpoloženje). Več ljudi je upropastila njihova lastna čud nego vsa morilna orožja. Največji sovražnik človeku je nje¬ gova duševna globina, kajti le preveč samega sebe onesrečuje z mračnimi mislimi, otožnostjo, potrtostjo, skrbmi, maščevalnostjo in sovraštvom; za celo življenje si s tem nalaga težko breme, pod katerim prej ali slej klone in se zgrudi. Zdrava duša (pre)biva v zdravem telesu. Večina bolnikov si duševno sama postilja bolniško posteljo. Duh in telo sta tesno zvezana. Če ti je duša bodra in vesela, počutiš se tudi telesno zdravega in veselega. 44 Otresi se duhomornih misli, strasti, posebno pa zavisti (ne¬ voščljivosti), ki ti duha tišče k tlom. Otožen, potrt in pobit člo¬ vek nima teka, prebavlja slabo, ni odporen, zato sčasoma one- more. Kdor vedno misli le na nesrečo in bolezen, tega res zadene nesreča in zboli. Veselemu človeku marsikaj uspeva in se mu po¬ sreči, pa tudi bolezen se ga izogiblje. Razpodi težke misli, da mi bodeš zdrav in srečen. Danka (mastno, premo črevo). Če v danki občutiš bole¬ čine, rabi vsake 3 dni sedno kopel v zavrelici hvošča, ovsene re- zanice in senenih drobcev. Ne sedi v tej kopeli dlje nego 7* ure. Ne vrzi zavrelice proč, ker jo, zavrevši jo, lahko rabiš še vsaj 3 krat. Ta kopel ozdravlja zlasti zlato žilo (hemoroide). Če se ti je stvorila v danki pijavka, poslužuj se vsak dan tople sedne kopeli v zavrelici hrastove skorje ali klistirov iste za¬ vrelice. Istotako postopaj tedaj, če ti je črevo izpadlo. Vsak večer vtekni v zadnjico vlažnega mehkega ilovnatega testa; črez pa položi zganjeno mokro tkanino. Tako naj ostane celo noč; to pomiruje in leči. Ali pa zadnjico namaži s čudežnim balzamom. Davica (diphtheritis) je zelo nalezljivo vnetje žrela in gornjih dihal. Znamenja: neugodje, glavobol, vročica in otežkočeno po¬ žiranje. Čim opaziš, da dete ni več živahno, da so mu lica vroča ter da ima slab tek, odpri mu takoj usta in poglej, če nima na nebesu in golti (žrelu) belih točk (pičic) in če mu ni nebo in spodnja čeljust otečena. Ako zapaziš prišč in malčka kuha huda vročica ter bljuje, tedaj boluje za davico. Tu predpisuje zakon, da neutegoma pozoveš (pokličeš) zdravnika. Daj otroku vsake 3 ure žličko laškega (olivnega) olja, ki nenadno brzo pogasi notranjo vročino. Če detetu nosek stisneš, odpre usta samo od se (zazija), ker mu sicer poide sapa. Vrat mu ovijaj s sirnimi ovitki, da vročični strup izpipajo. Če ni zdravnika, postavi otroka v srajčici za 72 minute v mrzlo vodo; potem ga brzo ovij z 1—2 volnenima tkaninama, ter ga položi nazaj v posteljo. To ponavljaj vsako uro(; le glavice mu ne zmoči). Notranji ogenj bode skoro (kmalu) pogašen. 45 Če se na vratu pojavijo uljesa (ugnide), ovij bolničku vrat z ovitkom, namočenim v kisovi vodi; ta ovitek menjaj vsako uro. V mrzlo vodo potopi malčka zdaj samo še 3 krat na dan. Kadar pa otroka duši, polij ga, vzemši ga iz postelje, z mrzlo vodo, potem pa zopet prav toplo odeni. Vsakih 5 ur bolniku ovij vlažne ilovice krog vratu, skozi 8 dni. Če pravočasno pokličeš zdravnika, da bolničku vbrizgne ce¬ pivo zoper davico, do takih napadov navadno sploh ne pride. Debelušnost (tolščobnost). Če nagibaš k debelušnosti, pij vsak dan čašo trnovčevega čaja (10 g cvetja na 1 / 2 l vode). Izo¬ gibaj se močnatih jedil, jej le malo krompirja in zelenjave. Zdrži se piva in sploh alkohola ter mastnega mesa. Vsak teden se 3 krat okoplji v mrzli vodi. Če ti čas nedo- staja, umij si noge zvečer, preden ležeš; ponoči pa se dvigni iz postelje in si vse telo umij (1 minuto) z mrzlo vodo, nato pa takoj nazaj pod toplo odejo. Tudi roke večkrat vtekni v mrzlo vodo. Tople kopeli prinašajo debeluharjem več kvara nego prida. A mrzla voda oživlja kri in z njo vse telo. Kri se začne po te¬ lesu redno pretakati in zamaščeni organizem se vzbudi iz omrtve¬ losti; želodec zopet redno prebavlja in organi odvajajo stare in nove izrabljene nepotrebne snovi. Celi telesni stroj deluje tako- Tekoč v polnem redu in obratu. Če nimaš trnovčevega čaja, pij pelinov čaj z žajbljem, ne¬ koliko tednov, potem rožmarinov čaj s hvoščem zmešan; tudi ka¬ milični čaj. Popolnega posta ne svetujemo, ker ni naraven, pač pa je treba zmernosti. Kopeli v mokri prsti (zemlji, ilovici) izčistijo telo tudi de- 'beluharju. Na prsi in srce si nekaj noči zaporedoma polagaj ob¬ kladke sirnega (sir iz kislega mleka s siratko) ali ilovnatega testa. Giblji se često in dosti v svežem zraku; tudi dolgih šetenj (izprehodov) se ne straši. 46 Vsako nenaravno sredstvo zoper debelušnost je telesu strup, ker le pomnoži v telesu nagromadene strupene snovi. Deklice blede dobe kaj hitro svežo polt, če vsak dan pijo 2 čaši čaja iz tavžentrož (15 £• na 1 / 2 1 vode). Tudi kredo naj uživajo. Delo je največji sovražnik bolezni. Stoječa voda se usmradi; počivajoči plug zarjavi; nerabljen stroj se zapraši. Telo postaja ohlapno, nerabno in mehkužno, če ne dejstvuje (deluje) in ne dela (z malimi presledki) telesno in duševno. Delo nam množi in krepi telesno moč; čim krepkejše je telo, tem zdravejše je. Čim bolj je telo zdravo in vztrajno, tembolj svež in živahen je tudi duh. (Mens sana in corpore sano.) Zdrav je duh v telesu zdra¬ vem. Človek, ki ne dela, obnemore duševno in telesno. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Kar želiš na svetu doseči, pridobi si z res¬ nim delom. Diabetes, glej sladkorna bolezen. Dieta, glej bolniška hrana. Dim in iad. V stanovalnici naj vedno stoji pozimi, ko so okna večinoma zaprta, (v kakem kotu ali na peči) posoda mrzle vode. Če je v sobi zakajeno, bodisi od tobaka ali peči, potegne voda ves dim na se in očisti zrak. Divje meso preženeš z vročim mazilom grškega sena; pokladaj in obnavljaj toliko časa, da je ves gnoj zunaj in se rana zaceli. Ali vsak dan potresi divje meso z aloinim praškom in preveži. Korenito izčisti mokro ilovnato testo, če 2 krat na dan z njim rano prevežeš. Tudi topli med je uspešno sredstvo. Quercas penduncalata, Qaercus robur, Cupuliferae. Dob, poletni hrast, gnilec raste ali na samem ter se prav krepko razvija, ali po lokah med drugimi listnatimi drevesi; na Hrvaškem tvori po ravninah obširne šume. Prvak med drevesi, visok do 35 m. Korenine segajo glo¬ boko v zemljo. Skorja razpokana. Deblo kratko, pa v premem naraste do 2 m. Veje debele, razkrečene. 47 Listi kratkopecljati, goli, pernatokrpasti, rasto le na končnih vejicah. Tudi prašniki in pestiči se razvijajo na najskrajnejših vejicah. Dob ozeleni pozno, šele meseca maja. Ker so veje gole in je listje redko, zato svetloba prodira skozenj do zemlje, kjer se pod dobovim vrhom naseli polno raznovrstnih rastlin. Prašne mačice dolge, viseče; razvijajo se obenem z listi. V prašnem cvetu 6—12 prašnikov. Pestični cveti stoje po 2—3 vrhu dolgega peclja. Luskast ovoj, obdajajoč plodnico, pretvarja se v lesasto skledico. V skledici tiči plod, podolgast oreh', želod. Na¬ vadno sede želodi (kakor prej pestični cveti) po 2 ali 3 na skup¬ nem dolgem peclju. Quercus sessiliflora. Graden, črepinjak je dobu podoben, a ozeleni 7 2 me¬ seca pozneje. Listi mu odpadejo šele pomladi in so dolgopecljati (; graden je namreč potomec vednozelenih hrastov). Plodov sedi po 4—10 skupaj, a peclja nimajo. Quercus suber. Plutec je vednozeleno drevo, rastoče okoli sredozemnega morja. Lubje mu je debelo in daje pluto. Hrastov les je jako trd in trpežen, zato zelo cenjen grad¬ beni les. Lubje vsebuje mnogo čreslene kisline; rabijo lubje stro- jarji, izdelujoč usnje. Želod je krepka piča svinjam. Cynips calicis. Ježičarica polaga meseca maja(, ko dob cvete,) jajčeca med skledico in želod. Plod se raditega spači ter se razvije v gu- bato ježi c o. Gynips quercus folii. Listna šiškarica lazi proti koncu zime po hrastih; z leglom polaga jajčeca v listne popke. Ko se list razvije, nosi obel izrastek, šiško, večajočo se. Iz jajčeca je izlezel bel črvič, hranil se z listnimi sokovi; razdraženi list pa je razvil šiško. Jeseni najdemo v šiški majhno črno žuželko z razmeroma dol¬ gimi krili. 48 Hrastovi sovražniki so hrastov zavijač, izprevodni prelec, go- bovec, pedic, a največji neprijatelj mu je rjavi hrošč. Nabiramo mlade liste in lubje (skorjo) mladih debel in vej vse leto; želode pa v oktobru. Čaj iz skorje krepi srce, ustavlja kri; rabijo ga torej zoper krvavitve v želodcu in črevih, zoper krvavi kašelj in bljuvanje krvi; nadalje zoper drisko, grižo, skrofulozo, katar mehurja in sapnika in črezmerno mesečno perilo (10 g skorje na 1 / i / vode). Prašek hrastove skorje nosljaj, če iz nosu krvaviš. Hrastova skorja, kuhana v rdečem vinu, ustavlja proliv (drisko). Tinkturo jemlji po kapljah na sladkorju zoper vse navedene bolezni. Sok mladih vejic zmešaj z enako količino alkohola in postavi steklenico za 2 tedna na solnce, filtriraj in shrani tinkturo dobro zamašeno. Obkladke, namočene v zavrelici hrastove skorje, pokladamo na otekle žleze, debel vrat, golšo(, če je še majhna). Z njo umi¬ vamo noge, če se pote, ranjene noge, ozebline, ugnide, opekline in preležana mesta. Kopeli zoper ozeble ude, angleško bolezen, skrofulozo, izpad danke, pijavke (piškavke) v danki. Klistiri zoper izpad danke; splakuj, če ti je mesečno pe¬ rilo belo. Želodno vodo pij, preden greš spat, da postelje ponoči ne omočiš. Želodova kava služi zoper angleško bolezen, skrofulozo, malokrvnost in slabotne kosti (1 žlico želoda polij z 1 čašo vrele vode ter pusti Va ure > da vleče). Zavrelica hrastove skorje (50 g na 1 / i l vode, kuhaj 1 / i ure) in tormentilni (steznikov) koren (30 g na 7r l vode) je zdravilno sredstvo zoper drisko. Drgnenje, glej masaža. Polygonum aviculare, Polygonaceae. Dresen ptičji, truskavec, podponec je povsod znano nizko zelišče; prerašča dvorišča in prostore krog selišč, ob potih; na obdelani zemlji je nadležen plevel. Korenina koželjasta, dolga, z mnogimi drobnimi vlakni. 49 Steblo ležeče, med žitom in travo pa stoječe, zelo vejnato, okroglo, do V 2 - m dolgo. Listi podolgastojajčasti, celorobi, brez pecljev. Cvete celo poletje. Cveti majhni, beli in rdeči. Zel nabiramo od julija dalje. Truskavčev čaj učinkuje izborno zoper koliko, bolečine v ledvicah; odganja kamenčke; ozdravlja krvotok, drisko, želodčne ugnide in krvavitve. V vinu kuhanega (40 g na steklenico vina) ga svetujejo za sifilido, kapavico in belo perilo. Polygonum persicaria. Breskvolistni dresen je plevel; raste ob njivah, potih in jarkih. Steblo 30—60 cm visoko, rdečkasto. Listi pecljati, podobni breskovim; sredi listne ploskve temna lisa, podobna polumesecu. Cveti majhni, beli ali rožnordeči; stoje koncem vejic v go¬ stih, valjkastih klasih. Cvete celo poletje. Zel nabiramo od julija dalje. Čaj iz breskvolistn ega dresna ozdravlja želodčno vnetje in ugnide; vsake V 2 ure ga pij 1 žlico. Sok sveže rastline celi stare gnijoče rane. Na odprte noge navezujejo zel zmečkano. Polygonum bistorta. Drdres travniški ali kaCji koren poganja črez 1 m visoka stebla. Raste na mokrih gorskih travnikih. Cveti valjkasti, rožnordeči klasi. Nabiramo samo korenino od maja dalje. Čaj iz korenine pijo zoper krvotok, sluzotok, drisko, semeno- tok moških. Istotako prašek 3—4 g v vodi ali vinu. Driska (proliv, diarrhoe). Nekatere ljudi napade 1—2 krat na leto močna driska; le potrpežljivo naj jo prenašajo, ker jih redno izčisti. Neredna driska z bolečinami ali brez bolečin pa često na¬ poveduje težko bolezen; radi tega je ne skušajte na vsak način in takoj ustaviti, temveč bodite previdni in pazite na ves spodnji Zel la plevel. 4 50 život. Pij le pelinov čaj z žajbljem, zjutraj in zvečer po 1 sko¬ delico, nič drugega. Ali žveči vsak dan po 12 brinjevih jagod in jih požiraj, ker so redilne, podpirajo želodčne sokove in pospe¬ šujejo prebavo. Če driska traja dalj časa in postaja hujša, pij zjutraj in zve¬ čer po 1 čašo čaja iz tavžentrož in po 1 žličko borovničevega žganja. Na trebuh pokladaj obkladke in sicer: 1.) če ne preneseš mrzlote, tkanine, namočene v vroči s kisom namešani vodi, za 7 2 ure, potem jih odstrani in trebuh ovij s suhimi volnenimi tka¬ ninami; 2.) ali v mrzli vodi namočene tkanine, ki naj delujejo 2 uri, vrhu njih pa volnene tkanine. Jej 4 surova jajca, zmešana s stolčenim sladkorjem, tupatam použij kapljo pelina in žveči brinjeve jagode. Počivaj in pij vsako uro požirek pitne vode; noge naj ti bodo tople. Ako se ti črez 3—4 dni ne zboljša, obloži 1—2krat spod¬ nji život, s sirnim testom. Ako črez 2 nadaljna dneva ni še popolnoma dobro, obloži 1—2 krat trebuh z ilovnatim testom. Ti obkladki ostanejo na trebuhu celo noč. Topla flanelasta preveza krog života je priporočljiva. Pomorejo tudi vroči seneni drobci, zaviti v tkanino; polagaj jih na život in obnavljaj vsake V* ure - Drisko lečimo tudi s čaji. Vsako uro pij V 2 čaše mešanega čaja(, sestoječega iz enakih delov: stolčenih brinjevih jagod, ha- batovih korenin, zmletega sladkega janeža, praška grškega sena, aloinega praška, hvošča, kamilic, angeliknega korena in pelina). Ta čaj ti pomiri revolucijo (prekucijo, prevrat) v prebavilih. Dalje čaj iz hrastove skorje, čaj iz tavžentrož, pelinov čaj z žajbljem ali borovničevim žganjem. Toseveda pij samo enega na¬ vedenih čajev. Čaj iz cvetov bele mrtve koprive (15 g na V 2 / vode). Driska (združena) z bljuvanjem je posebno huda driska, katere znak je mrzel znoj (pot) in krči v nogah. Pojavlja se ve¬ činoma v največji vročini, ko si želodec pokvariš z mrzlo vodo, slabim pivom ali nezrelim sadjem. Driska prej ne poneha, dokler telo iz sebe ne izmeče zadnjih ostankov kvarnih snovi. Če na 51 trdna jedila piješ mnogo vode ali piva, ali če použiješ mnogo mleka, utegneš izzvati drisko. Male prehodne driske ne ustavljaj. Če pa driska traja predolgo, priskoči na pomoč; kajti sicer prebavila, razburkana kakor so, izmečejo (iz sebe) preveč dobrih sokov, kar telo silno slabi in slednjič morebiti umori. Predvsem zmernost v jedi in pijači. Da bolne snovi v notranjščini razkrojiš, polagaj na želodec in trebuh tople mokre tkanine; semintje mesto toplega mrzel obkladek. Ostani v postelji in pij čaj varjen iz enakih delov angelike, hvošča in pelina. Ta čaj čisti in leči. Tupatam si zjutraj in zvečer umij noge, časih, preden ležeš, vse telo v mrzli vodi; nato takoj v posteljo in se dobro odeni. Mali deci 24 ur ne dajaj nikacega mleka, temveč le redek kamilični čaj; malo mlačne juhe, po žlicah; semintje žličko sladke smetane. Ne pozabi toplih ovitkov. Vzrastli ljudje, ki jih driska češče napada, naj skuhajo rde¬ čega vina z vodo in pelinom, ter vročega uživajo po žličkah. Ali naj jedo posušene borovnice ali jih pijo v vinu ali čaju. Duši me. Če težko dihaš in te duši, tedaj ali so se v prsih in krog prsi nabrale odvišne neporabljive snovi in strupeni sokovi, ki iščejo izhoda; ali pa kri tišči navzgor. Zato je treba telo očistiti in krvni obtok urediti. Da se očistiš, daj si 3 noči zaporedoma položiti na prsi sir¬ nega testa(; sir, ki si ga enkrat rabil, uniči, ker je zastrupljen). Potem morda(, če bi bilo potreba,) še 3 nadaljnje noči si daj vsa- krat obložiti prsi z vlažnim ilovnatim testom. Pij mešani čaj 2 krat na dan po 1 čašo. Da si krvni obtok poživiš, sprehajaj se vsak dan dalj časa v svežem zraku. Vsak večer pa si umij noge v mrzli vodi, ter roke često vtekni v mrzlo vlago (vodo). Prsi si umivaj z mrzlo vodo, nato si jih toplo zavij. Uživaj čaj iz trnovčevega cvetja, ki odganja vetrove in od¬ vaja blato. Dušljivi kašelj, glej kašelj dušljivi. Dušnik, glej sapnik. 4 * 52 Gentiana lutea, Gentianaceae. Encijan, rumeni svišč, košutnik raste na planinah. Korenina zunaj rjava, debela, dolga. Steblo V 2 —1 m visoko, okroglo, gladko. Listi nasprotni, jajčasti, spodnji pecljati, dolgi, gornji brez peclja. Cvete julija in avgusta. Cveti lepo rumeni. Korenino nabiramo jeseni ali spočetka pomladi. Encijanov čaj (2 g na čašo, naj vre vsaj 3 minute) je iz¬ borno sredstvo zoper slab tek in slabo prebavo; pij ga vsako uro 1 žlico. Prašek krepča in podpira želodčne sokove ter krepča živce. Encijanovo vino svetujejo zoper bledico, slab tek, slabo pre¬ bavo in želodčni katar (3 krat na dan po 1 kozarček). Tinktura ozdravlja bledico, škrofulozo, obnese se pri ne¬ zavestnih napadih (omedlevici). Izvleček sestoji iz 1 dela zdrobljenih suhih encijanovih ko¬ renin in iz 5 delov vode(; 2 dni naj se tako korenina namaka na toplem, med tem časom večkrat premešaj in nazadnje korenino iztisni). Ali zdrobljeno suho encijanovo korenino namoči v žganju. Če ti je prebava motena, kani 30 kapljic encijanovega izvlečka v kupico vode in popij; to stori več dni zaporedoma. Če ti je jed obležala v želodcu, vlij v kozarec tople vode 1 žličko encijanovega izvlečka in popij. Ker si na potovanju kaj hitro želodec pokvariš, vzemi s seboj steklenico encijana, da ga použiješ po potrebi. Komur se kolca, komur prihaja slabo ali kdor je omotičen, naj kane nekoliko kapljic encijana v toplo pijačo (čaj, kavo, mleko). Formalinove sladkorčke kupiš v lekarni; odpravijo ti iz ust slab duh in razkužijo gornja sopila. Francovo žganje je pred nekaj leti veljalo za prvo zdravilo proti vsem boleznim, a dandanes je že precej pozabljeno; ai mnogo prida. Navadno sadno žganje učinkuje dokaj boljše, 6e ga dobro vtiraš v kožo. 53 Symphytum officinale, Asperifoliaceae, Borraginaceae. Gabez, črni koren, pljušč raste na mokrih travnikih, ob jarkih in potokih. Korenika krepka, vretenčasta, sočnata, z velikimi jezičastimi korenskimi listi. Steblo do 3 / i m visoko, porasteno s trdimi kocinami. Listi suličasti, okoničeni. Cvete od maja do septembra. Cveti umazano beli, temno- ali bledordeči, stoje v svalkih. Korenine in liste nabirajo spomladi in jeseni. Čaj rabijo zoper drisko, bljuvanje krvi, zasluzenost dihal. Galun. Galunov prašek, potresen na uljesa (ugnide) raka, vpliva, da se rak ne razjeda dalje. V vodi raztopljen galun je izvrstno sredstvo, da si v njem okoplješ oči. Dobro izmite rane galun posuši in zaceli. Z galunovo vodo čistijo zobe, izplakujejo si usta in jo grgrajo. Žgan galun ozdravlja krvavečo maternico. Galunova voda leči nabreklo dlesno in krvotok. Garje. Nikdar garij, tega užasnega (strašnega) zla na koži, ne ozdravljajte z mažami; kajti mazilo zapre kožne preboje (odprti¬ nice, pore) in zamaši rove, ki v njih pršice (grinje) gnezdijo. Na¬ mazana koža ne more izhlapevati in se potiti; zato strupi pre¬ hajajo v kri in telesne sokove. Strup, ki tiči v koži, ne sme vdreti telo, temveč skušajmo ga potegniti iz telesa. Izvabimo torej, kar je nezdravega in strupenega, izvlecimo in ugonobimo. Zdravimo garje takole: Vsak drugi dan — in sicer skupno 6 krat, kar torej traja 12 dni, — okopljemo vse telo v zavrelici smrečjih vršičkov; nato si 14 dni telo umivamo vsak dan v mr¬ zli vodi. Za tem pridejo na vrsto obkladki ilovnatega testa v temle redu: prvo noč na život; drugo noč pod ves hrbet; 54 tretjo noč krog nog; četrto noč okoli rok in ram; če je potrebno, peto noč še na glavo in krog vratu. Obkladke pusti na sebi celo noč. Morebiti ti bolj ustreza prstena (ilovnata) kopel v banji; poslužiš se je nekaj dni zaporedoma in v njej ostaneš po 8 ur. Če pa tega ne maraš, pa korenito namaži vse telo s petro¬ lejem ali špiritom, zavij se v rjuho in odeje ter tako leži celo noč. Zjutraj se umij z milom in mlačno vodo. Ponavljaj tako dolgo, da ozdraviš. Ali pa se namaži s peruvianskim balzamom ali hvoščevim mazilom (hvoščev prašek vmešen v tekočem maslu). Ali se okoplji v topli zavrelici senenih drobcev ali še boljše v rmanovi zavrelici 7 2 ure, potem telo brzo oplakni z mrzlo vodo. Mesto da bi se kopal, morebiti rajše namočiš srajco v zavrelici ter v namočeni srajci ležeš v posteljo. Gibaj se (premikaj se, kretaj, hodi). Telesno delo in kre- tanje je učinkovito zdravilo. Rojen si, da delaš in ustvarjen si, da se kretaš (premikaš). Brez dela in gibanja ti telo omrtvi. Če želiš dolgo živeti, hodi najmanj 1—2 uri na dan, in sicer pred obedom ali večerjo ali pa 3 ure potem, ko si se na¬ sitil; nikdar se ne izprehajaj s polnim želodcem. Ononis spinosa, Papilionaceae. Gladež trnati je nizek, do V 2 tn visok, trnat grm. Raste po nerodovitnih tleh, pašnikih, kraj potov. Steblo pokončno z ven štrlečimi, ravnimi trni. Cveti rožnordeči, metuljčasti. Nabirajo korenino in liste spomladi in pozno jeseni. Čaj (8 g na V 2 l vode) žene na vodo; izborno sredstvo je zoper katar scalnega mehurja, sečne kamne in pesek, vodenico, skrnino, protin. Uporabljajo ga uspešno zoper nočno kapavico. Glas. Komur je glas slaboten ali komur glas časih hoče odpovedati, temu so glasnice oslabele. Večkrat naj si okoplje in poliva noge z mrzlo vodo; kajti mrzla vlaga pritegne kri, tiščečo preveč v prsi in vrat, v spodnje telo, poleg tega pa nas krepi in utrja. 55 Starci, plašeči se hlada, mrzlote in mraza, naj si noge po¬ sebno zvečer umivajo v topli vodi, nekoliko osoljeni in mešani s pepelom. Taka topla kopel naj ne traja dalj nego V 4 ure. Nožne kopeli ti nogi ogrejejo in okrepe ter prinašajo zdra¬ vo spanje. Glava, katar v glavi. Katar v glavi ali ušesih, najhitreje odpraviš, če vsako jutro držiš glavo 2 minuti pod mrzlim cur¬ kom, da ti teče le zmerno in mirno preko glave; potem pa jo takoj povij v toplo tkanino. Preganjajoč katar v glavi, zabraniš morebiti tudi naglušnost; kajti tako izsiliš nečistoto venkaj, drugače pa se sluz strdi in na¬ bere na ušesu. Ako ni blizu tekoče vode, polivaj glavo nad čebrom ali ška¬ fom z navadno zajemačo. Kdor takih polivov ne vzdrži, naj ovije krog glave brisačo, namočeno v mrzli vodi, vrhu nje pa povije suho volneno tkanino; to ponavljaj vsakih 10 minut. Vdihavaj skozi nos kamilično paro. Ali pa zjutraj in zvečer otiraj zadnjo stran glave in tilnik s kafrovcem (kafrnim špiritom). Glava, kri pritiska, tišči, sili, vali v glavo. Če ti kri vali v glavo, poslužuj se mrzle vode, da v glavo valujočo kri pritegneš navzdol v spodnje telo. Zato koplji in polivaj noge in kolena z mrzlo vodo; stopicaj v posodi mrzle vode ali pa drži roke do ram pod mrzlim curkom. Kot pomožno sredstvo použij nekoliko pelinovih kapljic in se dosti gibaj v svežem zraku. Mesto mrzle ti je morebiti ljubša vroča nožna kopel; pri¬ mešaj jej perišče gorčične moke ali soli. Hodi bos(onog) po hladnem kamenitem tlaku ali rosni (mo¬ kri) travi. Na goli trebuh položi večkrat zganjeno, v mrzli vodi namo¬ čeno platno, vrhu tega volnene odeje, toplo se odeni in spoti. (Glej kri tišči v glavo.) Glava, parna kopel za glavo. Nalij v precej veliko posodo vrele vode. Vse telo in posodo(, ki je v njej krop,) pregrni 56 tako, da si navzven popolnoma zaprt. Glavo skloni in jo drži nad posodo, iz katere prihaja sopara, toliko časa, dokler zdržiš, vendar ne dlje nego 20 minut. Potem obraz umij v mrzli vodi, obriši in se sprehajaj nekaj časa po sobi. Če v vrelo vodo vržeš perišče (zmletih) kopriv, učinkuje ko¬ pel še bolj. Parno kopel vzemi, če te bole oči ali ušesa. Ako bi s parno kopeljo odzdravljal katar, bi vročina pri¬ tegnila še več krvi v glavo in katar bi se poslabšal. Glavobol, glava me boli. Če te mnogo muči glavobol, okoplji si zjutraj in zvečer noge v mrzli vodi; z nogama v vodi neprestano stopicaj, ker s tem vpliv vode na kri povišaš. Nato zvečer brzo v posteljo, zjutraj pa noge obriši in obleci nogavice. Učinkujejo tudi celotne mrzle kopeli zvečer, preden ležeš. Svetujejo duhati (vohati) gorčično olje. Kadar glavobol izvira iz želodca, pomaga ti morebiti 6 kap¬ ljic janeževega olja ali olja sladkega janeža (komarčka) ali sivk- nega olja na koščku sladkorja. Če slabo prebavljaš, pij vsako jutro na tešče čašo čaja iz bezgovih listov. Bezgov čaj morda mešaš s hvoščem, stolčenimi brinjevimi jagodami, pelinovim izvlečkom, krčevcem ali rmanom. Če boli glava, treba kri odvajati od glave in prebavila očistiti. Naravna sredstva zoper glavobol so še sledeča: zavrelica baldrijanovega praška, ali iz janeževega semena (6 g na 1 / 2 1 vode), ako je povod glavobolu živčna bolezen. Kislo zelje čisti in iztrebi; kdor često je kislo zelje, ne bode ga glava bolela. Ako težek glavobol izhaja iz želodca ali od plinov, polagaj na spodnji život v kropu zavrete in v tkanino zavite senene drobce. Mokro ilovnato testo, polagano na čelo, hladi in brzo gla¬ vobol uteši. Užij 6 kapljic sivknega olja na koščku sladkorja. Obe roki do ram brzo vtekni v mrzlo vodo in jih v njej drži 3 minute. Jetičnikov čaj odvaja kri od glave navzdol. 57 Njuhaj skozi nos (nosljaj) limonji sok, vinski kis ali kafro. Sveže stolčene mete naveži na čelo; ali pa čelo dobro otiraj z janeževim oljem. Če glavobol prihaja od živcev, ne žabi angeliknega čaja. Glicerin je gosta sladka tekočina. Mehča in celi kožo. Z njim namaži razpokane roke. Če imaš lišaj, otiraj si kožo z gli¬ cerinom. Gliste preženeš, če vsak dan na tešče piješ čebulno vodo; 2 čebuli razreži na koščke, deni za 2 dneva v V 2 / studenčnice in pokrij. Drugo sredstvo je santoninov prašek; doboš ga v lekarni. Zoper gliste pijemo: baldrijanov, pelinov, jetičnikov, kamilični, vratičev čaj, čaj iz tavžentrož ali orehovih listov. Glistava deca vrta s prstkom v nosku, boli jo krog popka, slabotna je in bolehna, ker gliste telescu odjedajo živež. Glistavcu daj popiti žlico medu, kuhanega na 1 / i l vode; 1 uro pozneje čašo pelinovega čaja: vsi črvi poginejo in z bla¬ tom odidejo iz telesa. Detetu daj v žlici vode 1 noževo konico črvivčevega se¬ mena; 2 uri naj zdaj malček ne dobo nikake hrane. Gliste pomori: baldrijanov prašek (1 noževo konico na žlici vode), baldrijanov čaj; dežnovo seme; hmeljev čaj (6 g na V 2 l vode), ki ga pij na tešče. 3 male Česne skuhaj v i mleka in popij. Gluhost (naglušnost). Ako slabo slišiš, namoči v zeljnati vodi (iz kadi, kjer se kisa zelje,) platneno krpo in jo preko noči naveži na uho. Podnevi uho zatekni (zamaši) s pavolo, namočeno v zeljnati vodi. To ponavljaj vsak večer in vsak dan zaporedoma, skozi več tednov. Kislina zeljnate vode mehča, razdeli in iztrebi. Poskusi kamilične parne kopeli (za glavo). Otrdelo ušesno smolo (maslo) 'omehčaš s parami(, delujočimi na uho ali glavo); na ta način tudi omehčaš in odpraviš otr¬ deli sluz. Učinkujejo tudi mrzli polivi za ušesom. Ali vsak dan zju¬ traj drži glavo pod mrzlim curkom (samo 1 minuto); nato takoj 58 glavo toplo ovij (s tkaninami). Ako to nadaljuješ dalj časa, raz¬ kroji se mnogo sluza in sluh se povrne, če bobnič ni pokvarjen. Otrdelo ušesno smolo omehčaš, ako vsak dan v uho kaneš 5 kapelj sladkega mandeljevega olja; vsak tretji dan pa uho iz¬ brizgaj ali izmij z mlačno vodo. — Puščaj v uho kamilično paro z lijcem (lijakom), ki ga narobe povezneš na čašo tako, da ozka cev gleda v višino. Izbrizgaj uho s hvoščevim čajem; zjutraj kani 3 kaplje žveplovega olja na pavolo in vtekni v sluhovod. Gnojavica (gnojna bula, gnojna oteklina, absces). Absces izlečimo, ako ga vsakih 10 minut obkladamo s pre¬ kuhanimi in odcejenimi vročimi kamilicami, zavitimi v mehko in izprano tkanino. Kamilični obkladek zbira in pospeši, da gnojna bula brzo dozori; ko se je absces predrl, iztisnemo ga, izmijemo z mlačno vodo in položimo nanj obkladek vlažne ilovice, da iz¬ vleče poslednji (zadnji) ostanek gnoja. Izčiščeno rano prevežemo s platneno krp(ic)o (cunjo), namočeno v arniki, in obvezo obno¬ vimo 4—6 krat na dan. Mazilo grškega sena istotako čisti in celi. Ako je absces zelo vnet, polagamo nanj mehko sirno testo, ki hladi in izvleče gnojni strup. Gnojenje je posledica poškodbe; pod kožo se zbira gnoj, kar povzroča bolečine in vročico. Naravno zdravilstvo ne svetuje, da bi gnojavice (gnojne bule) prerezal z nožem. Skuhaj kamilic ali hvošča, zavij jih v tkanine, položi vroče na bulo. Črez 10 mi¬ nut kamilični obkladek obnovi in tako ponavljaj kakih 3—5 ur neprestano, da bula dozori in se sama predere. Zdaj iztisni ves gnoj in rano izperi s čisto mlačno vodo. Nato jo obloži iz pre¬ vidnosti še s sirnim ali ilovnatim testom ali mazilom grškega sena. Vsako teh sredstev izvleče poslednji gnoj, rano izčisti ter zaceli. Ni treba kamilic, ki si jih rabil, zavreči, temveč jih stresi v pisker in znova ogrej. Vsak gnoj čimprej iz telesa iztrebite; kajti če gnoj zaide v kri, jo zastrupi in povzroči težko vnetje in celo smrt. Gnijoče ugnide. Gnijoče in gnoječe se ugnide od časa do časa preveži s platneno krpo, namočeno v zavrelici hrastove skorje. Kdor ima gnoječe se ugnide zunaj na telesu, naj zdravi takole: 59 Zjutraj in zvečer pij počasi čašo precejenega mleka, v ka¬ terem se je kuhalo perišče drobno zrezanih živih kopriv. Pekoče (žive) koprive so važno zdravilo, ker čistijo kri; zato naj se vam ne gabijo. Vnanje pa vsak drugi ali tretji večer namoči nočno srajco, ki ti segaj do tal (glej španski ovitek), v zavrelici senenih drob¬ cev ali ovsene slame in leži, dobro odet, v tej srajci celo noč. Uspešna je istotako prstena kopel v banji. Gnusi se (gabi se, studi se) 'mi jed. Če se ti jed gnusi, to znači, da si poln notranje nečistote (nesnage). Pij vsaki 2—3 ure 2 požirka mešanega čaja iz pelina ali žajblja. Najbolje pa bode, da se nekoliko postiš, kajti gospodična lakota je najboljša kuharica in gospod glad najboljši zdravnik. Gobavost. Gobavca zakopljemo vsak dan za 5 ur v vlažno zem!jo(; v njej skrita elektriciteta izvleče iz telesa poslednji strup). Tisoče nesrečnežev bi rešili najstrašnejše vseh bolezni, če bi mi¬ sijonarji poznali zdravilno moč vlažne zemlje. Golša (krof). Nikar golše ne ozdravljaj z jodovim mazilom. Pomoči tkanino v precej toplo zavrelico hrastove skorje in si jo ovij okrog vratu, vrhu nje pa povij suho brisačo; ovitek ob¬ novi vsake V 2 ure, toda največ 6krat na dan; kajti sicer ti topel ovitek pritegne preveč krvi v vrat, mesto da bi jo od vratu odvajal. Da kri od vratu odvajaš, okoplji si vsak večer noge v mrzli vodi (1 minuto). Iz tople zavrelice smrekovih vršičkov si napravi kopel in se v njej koplji V* ure; P a si brzo umij vse ^ e '° v mrzli vodi (samo 1 minuto) ter lezi v postelj. Potem si več večerov zaporedoma, preden ležeš, ovij život s tkanino, namočeno v zavrelici smrekovih vršičkov. Smrekovi vršički te izčistijo in mrzla voda ti poživi in uredi krvni obtok. Popij na dan V 2 / vode, v katero si nastrgal za eno žličko krede; pij počasi požirkoma. Semintje popij žlico olivnega olja. Kadar v golši zastaja kri, obveži si vrat s prstenim ali sirnim testom; testo obnovi vsakih 5 ur. 60 Gornica (ženof). Testo, napravljeno iz zmletega gorčičnega semena, ima podobno moč kakor sirno, prsteno ali testo gr¬ škega sena. Zoper žolčne kamenčke pokladaj na prsi in trebuh obkladke gorčičnega testa. Kri pritegneš navzdol v spodnje ude, če noge okoplješ v topli vodi, v kateri je nekaj gorčične moke. Gorčično olje poduhaj od časa do časa, kadar te trpinči glavobol. Gorka (vroča) voda. Mlačne vode piti ne svetujemo, ker draži na bljuvanje; pijte vročo, a ne prevročo vodo. Kdor pije ali more piti vsako jutro na tešče čašo vroče vode, ščiti si (varuje si) želodec, čreva, srce, jetra, ledvice, da ne obole, ter hodi vedno redno na potrebo. Odprta zadnjica neprecenljiva je zakladnica. Potentilla anserina, Rosaceae. Gosja trava, krčna trava nahaja se često v obližji se- lišč, na gosjih pašnikih, ob potokih in cestah, na peščenih tleh. Listi pernastodelni, na spodnji strani srebrnobeli. Cvete od maja do julija. Cveti rumeni. Nabiramo liste v juniju in juliju. Čaj vare večinoma z mlekom; pusti ga stati 5 minut in od¬ cedi. Pijo ga vročega zoper vsakovrstne krče v želodcu in spod¬ njem životu, tudi zoper odrevenelo krčevitost. Prašek učinkuje podobno kakor čaj; vsak dan večkrat po 2 noževi konici služi zoper bljuvanje krvi. Obkladke, namočene v zavrelici gosje trave, polagamo na mesta, kjer nas prijemlje krč. Mešanica gosje trave s komarčkom (sladkim janežem) in kumino daje izboren želodčni čaj. Govedina. Goveje meso je izmed vseh vrst mesa naj- redilnejše; a težko je prebavljivo, razvija v telesu vročino in po¬ vzroča žejo. Govorica. Močno prehladivšemu se, ti se pripeti, da nekaj dni ne moreš govoriti; prehlada ti je zaprla glas. 61 Tedaj si okoplji noge vsak četrti dan v prav vroči parni kopeli, ki pa ne trajaj nad 20 minut. (Napolni škaf z vrelo vodo; nad vodo položi 2 deščici, na katerih naj počivate nogi; krog posode in nog ovij nekaj rjuh, da para ne odhaja.) Če si govorico izgubil, ker si se nenadno prestrašil ali silno vznemiril, pomorejo ti do glasu kratki mrzli polivi; spočetka naj bodo polivi rahli, a počasi vedno močnejši in obsežnejši. Grah je zelo redilna hrana; prijubljen je v juhi, kot pri¬ kuha, s kislim zeljem i. t. d. * Polygala amara, Polygataceae. Grebenuša grenka, ramšelj, mnogomlečnik raste na suhih travnikih, kraj gozdov in po travnatih šumah. Korenika lesnata, rjavorumena. Stebla, njih več skupaj, tenka, visoka 10-15 cm. Pritlični listi narobe jajčasti, tvorijo rožico; gornji listi manjši in ožji. Cvete maja in junija. Cvetovi svetlomodri, rdeči ali beli, razvrščeni vrh stebla grozdasto. Nabiramo korenino v maju. Čaj poživlja živce, krepi, služi zoper pljučna (sušico), prsna in ledvična bolevanja, kronični katar in druge bolezni dihal; tudi zoper vodenico. Tinktura (90 g- korenine v V 2 l vina zvarjeno in pito po žli¬ cah) krepi želodec in ozdravlja sluzavo drisko. Polygala vulgaris. Navadna grenuša učinkuje enako. Glechoma hederacea, Labiatae. Grenkuljica, povojček, zlata ketnica raste med gr¬ movjem, ob plotih, lesenih in živih, ob polju in gozdu. Pri¬ jetno diši. Le poganjki, noseči cvete, so krepki zadosti, da se dvignejo od tal; drugače pa se rastlinica s štirirobnim steblom plazi po zemlji. Listi navzkrižni, ledvičasti in na robu narezani. 62 Grenkuljica cvete pomladi, že v aprilu odpira svetlo¬ modre cvete. Nabirajo liste in cvete v maju in juniju. Že od nekdaj so stare ženice grenkuljico rade devale v postno juho. Čaj vzbuja tek in pospešuje prebavo; ozdravlja krvavi kašelj, zasluzenost v prsih in pljučih, zasluzeni želodec, rumenico, skro- fulozo. Tinktura učinkuje enako kakor čaj; jemljemo jo na slad¬ korju. Napraviš si tinkturo sam: Sok grenkuljice prideni enakemu delu alkohola, pusti stati 2 tedna, potem filtriraj. Obkladke, namočene v zavrelici grenkuljični, pokladamo na ugnide in težko se celeče rane. Perišče povojčkove zeli, polito z vrelim kropom, je izvrstna kopel (32—35° C) zoper podagro (putiko), kamne in pesek (v sečnih organih). Čaj, krepčujoč prsi, sestoji iz grenkuljice, rmana, lapuha in jetičnika. Grgranje je zelo važno in potrebno naravno zdravljenje. Če te muči bolezen v vratu, posebno če se ti je v vratu predrlo, grgraj vsakih 5—10 minut osoljeno toplo vodo, skozi cel dan; to ti grlo izčisti. Grgrajte žajbljevo, hvoščevo zavrelico ali zavrelico grškega sena ali pa grgraj vodo, namešano s fino glino. Grizenje (zavijanje) v otročjem trebuščku. Če otroka v trebuhu grize (zavija, ščiplje, ujeda), skuhaj čaj iz janeževega se¬ mena ali čaj iz semena sladkega janeža. Zmešaj rumenjak s stol¬ čenim sladkorjem, prilij čaju ter daj malčku piti. Griža je v sorodstvu s kolero, zatorej bodite previdni m oprezni. Začenja se s hudimi krči v črevesju in krvavo drisko. Radi tega zjutraj, opoldne in zvečer popij 1 skodelico mle¬ ka, v katerem se je kuhal sladki janež (komarček); toda pij po¬ časi, vsak požirek zase s prestankom, da mleko gotovo preide v kri, kajti le v tem primeru te okrepi. Prebavila, obolela za grižo, namreč prebavljajo prav slabo; jedila odhajajo iz telesa in čre- 63 vesa neprebavljena in neizrabljena. Toseveda bolnik pri tem silno oslabi. Če te je napadla griža, takoj si polagaj vroče obkladke, na¬ močene v kisovi vodi, na spodnji život (zavri 3 / vode in 1 / kisa; zavrelica naj ostane na ognjišču pokrita, da obkladke obnoviš vsakih 10 minut). Dalje pij vsako uro 20 kapljic borovničevega cveta na žlici vode ali žličko borovničevega žganja. Borovničevec je tukaj tako važno zdravilo, da ga dobi na vsak način, pa da ga izkoplješ iz zemlje. Ko si grižo obvladal, izčisti prav korenito ves telesni stroj in uredi krvni obtok. Kot čistilo še dalj časa po bolezni pij vsak dan žajbljev in pelinov čaj (mešana) in sicer vsaki 2 uri 1 žlico. Pravtako svetujemo tudi mešani čaj (glej čaj raznih zeli). Krepko pi(ja)čo doboš, če daš v skodelico 3 rumenjake, 3 žlice stolčenega sladkorja in 3 žlice dobrega starega vina ter dobro zmešaš. Ne jej prav nič mesa! Krvni obtok urediš z mrzlimi polivi po stopalih, kolenih in bedrih (stegnih); tako polivaj spodnje ude vsak večer, skozi dalj časa. Nikakor pa se ne koplji v mrzli vodi! Pač pa včasih ovij krog života tople ovitke senenih drobcev. Potentilla tormentilla, Rosaceae, Potentilleae. Grižnica, steznik, srtna mož, tormentii raste v šu- mah, na pašnikih in poljanah. Korenika debela, včasih debela kakor prst, lesnata, zunaj črnorjava, znotraj rdeča. Steblo porasteno s kratkimi mehkimi dlačicami, zgoraj vejnato. Pritlehni listi stoje na dolgih pecljih in so peternati. Stebelni listi so trojnati in nimajo pecljev. Liste sestavljajoči listki so nazobčani. Cvete od maja do septembra. Cveti so neznatni, živorumeni. Koren nabirajo spomladi in poleti. Čaj (10 g na 1 / vode) odvaja bolne, strupene snovi, čisti pljuča in jetra, ozdravlja rumenico ter zaustavlja krvotok. Pij vsako 64 uro 1 žlico čaja. Rabijo tormentilni čaj tudi zoper preobilno me¬ sečno perilo, drisko, grižo, sluzotok. Pravtako učinkuje prašek (vsak dan 1 g v vodi, vinu ali medu). Tinktura je izborno, želodec krepčajoče sredstvo zoper drisko. Obkladke, namočene v grižnični zavrelici, pokladamo na od¬ prte rane. Grlo oteklo. Če ti je grlo (golt) oteklo, polagaj na vrat vrečico pogrete soli; ko se sol shladi, brž jo znova segrej; to ponavljaj tako dolgo, da oteklina splahne. Grgraj čaj zlate rutice (15 g na V 2 l vode), ali pa vodo, (1 skodelico) mešano z žlico medu in žlico soka, iztisnjenega iz navadnega česna. Roke in noge večkrat umij v mrzli vodi. Krog vratu pokladaj ilovico in jo obnavljaj vsakih 5 ur. Grgavec (jabelko, grlo), bolesti v njem. S hripavostjo, kašljem, suhoto, praskanjem in bolečinami se začenja katar v ja- belku (grgavcu). Če tu takoj ne priskočiš na pomoč z domaičmi zdravili, stvorijo se na jabelku uljesa in končna posledica je su- šica v grlu. Pred vsem zavračamo ledene obkladke, ker gnoj strdijo, mesto da bi ga omečili. Skuhaj V 2 kg kamilic, vodo odlij, zelišče zavij v robec in z njim vrat ovij. Ovitek obnovi vsake Vr ure. To delaj 1 dan. Vroči kamilični ovitki pritegnejo kri (iz jabelka) v vrat; ker pa je to treba zaprečiti, obuj v mrzli vodi namočene nogavice ter noge, kolena in bedra ovij s 6 krat zganjeno, v mrzli vodi na¬ močeno in nekoliko ožeto rjuho; vsake V 2 ure ovitek obnovi; tako kri odvajaš od vratu proti nogam. Ko čutiš, da so kamilični obkladki v grlu nabrani sluz za¬ dosti omehčali, namaži sirnega testa na tkanino (precej na debelo) in jo priveži krog vratu. Ta ovitek naj deluje 3 ure in ga ob¬ novi 4—5 krat. Potem pride na vrsto glavno zdravilo, ovitek ilovnatega testa, ki hladi in čisti še bolj nego sir. Ta ovitek menjavaj vsakih 5 ur, dokler vrat ne ozdravi. 65 Sirno in ilovnato testo potegne iz vratu ves strup. Če se ti je v grlu predrlo, grgraj vsakih 5—10 minut, oso¬ ljeno vodo, da si grlo izčistiš. Če gnojenje v vratu še ni zrelo, skuhaj v 1 / 2 1 vode 1 žlico medu in 1 žlico kisa, ali 5 g galuna v žajbljevem čaju in to grgraj. Če si nekaj gnoja požrl, takoj po¬ pij nekoliko požirkov slane vode. Grozdje je izvrstno sadje, ki te osveži, posebne zdravilne moči pa nima. Trigonella Joenum graecum, Papilionaceae. Grško seno, grška detelja, trikotna detelja, tri- plat je doma v jutrnih deželah; pri nas goje to zel na vrtih. Do V 2 m visoka zel je ali grmiček s pokončnim steblom. Listi svetlozeleni, klinaste oblike. Cvete v juniju in juliju. Cveti posamezni ali dvoje skupaj, rumeni ali belkasti. Nabirajo seme v avgustu. Prašek grškega sena doboš v lekarni ali drogeriji; to zdravilo je nedolžno, naravno in učin¬ kovito. Čaj so že stari Romani rabili zoper pljučno sušico; nam služi zoper zasluzenost prsi in dihal, vranična obolenja in zlasti zoper vročico. Za 1 čašo čaja vzemi 1 žličko moke grškega sena. 4 žlice semenjega praška skuhaj na vodi v kašo, morebiti dodeneš nekoliko kisa; tako doboš neprekosljivo sredstvo zoper odprte rane, ugnide, zabrekle žleze in druge otekline. To kašo namaži na platno in položi na boleče mesto. Moko grškega sena, kuhano z lanenim semenom vred, po- kladajo na spodnji život, ker uteši bolečine v maternici; kuhana v medu pa služi za obkladke zoper putiko (podagro) in revma¬ tične bolečine. Grško seno deluje počasi, brez bolečin; izsrka ves gnoj in nečistoto; ovira, da se ne stvori divje meso in da se kri ne za¬ strupi. Mazilo naveži vselej vroče. V zavrelici grškega sena namakaj ovitke, če so ti noge otekle. Če te bole prsi ali vrat, pij in grgraj vsaj 3 krat na dan čaj, varjen iz grškega sena (1 žličko praška na skodelico vode). Kuhano na vodi z medom ozdravlja kašelj z izmečkom. Zel I« plevel. 5 66 Humulus lupulus, Cannabinaceae. Hmelj raste med vsemi našimi rastlinami najhitreje. Zato uspeva le na prav plodni zemlji; druge bujno rastoče rastline bi ga tu zamorile, ako se ne bi preko njih povzpel v višino. Iz korenike hmelj spomladi poganja dolga stebla, ki narasto celo na 10 m. Na oporah se stebla ovijajo na desno navzgor. Da se na opori, na grmovju ali nalašč zato postavljenem drogu, ob¬ drži, pomorejo mu ključičaste kosmatine. Listi nasprotni, srčasti, trokrpi do peterokrpi, debelo napi¬ ljeni, pokriti s srhkimi dlačicami. Hmelj je dvodomna vetrocvetka; zato mora številne svoje cvete dvigniti visoko nad druge rastline. Prašni cveti so združeni v late, izvirajoče iz listnih pazduh; majhni so in nosijo 5 obodnih listov in 5 prašnikov. Na drugih rastlinah pa se v listnih pazduhah nekoliko po¬ prej razvijo pestični cveti in sicer navadno po 2 jajčasti mačici. Oprašivši se, mačice dozore v zeljnate viseče storže. Hmelj cvete poleti. Divji raste po grmovju. Pestične (ženske) rastline pa sade in goje v hmeljnikih; pomnožujejo jih z grebenicami. Rodi pa hmelj tudi brez oprašenja. Ko hmelj dozoreva, opažamo na storžu mnogo rumenih žlez; te izločajo hmeljevo moko, snov močno dišečo in grenko. V pivovarnah to moko dodajajo pivu; okus piva je po njej pri¬ jeten, grenkast. Hmelj pa tudi zabranjuje, da beljakovine piva ne pokvarijo. Hmelj je omotična rastlina; strupene so v storžih se na¬ hajajoče žleze in moka. V zdravilstvu rabimo hmeljevo moko v obliki pil(ul) zoper omrtvičeni mehur, krče v spodnjem životu, prebavljalne slabosti; kot odcededek zoper želodčna in črevesna obolenja. Hmelj, namočen v špiritu, rabijo zoper luskine v laseh. Hiba (napaka) srčna, glej srce. Hemoroidi, glej zlata žila. 67 Hiram, hujšam. Hujšanje in hiranje ni bolezen za se. Hirajoči človek tarna in toži, da je slaboten, truden, onemogel, otožen ter da nima teka. Dobra jed in pijača mu ne pomore (pomaga). Narava se uničuje samo sebe, ker vsebuje mnoštvo nečistih sokov in strupenih snovi; zato kliče na pomoč. Očistimo predvsem notranjega človeka. 5 kg sirnega testa (2 1 / 2 kg pod telo, 2V 2 kg zgor). Bolnika takorekoč v sirno testo vzidamo; nato ga ovijemo z volnenimi odejami, damo mu čaj, da se spoti. V sirnem testu ga pustimo vso noč, zjutraj ga osvobodimo ter umijemo z mlačnotoplo vodo. Isto storimo 2—4 noči. — Črez nekaj dni si okoplji vse telo v mlačnotopli kopeli. Dalje vsak teden 1 krat, preden leže spat, umije si vse telo z mrzlo vodo, pozneje pa večkrat v tednu. Sir izvleče nečistoto, ki jo je toplota omehčala; umivajoč se in ko¬ pajoč se, urediš si krvni obtok. Da izločiš vse nepotrebno, kar ti tabori v telesu, pij vsak dan čaj, pol kamilic, pol bezga in nekoliko poprove mete. Vsako uro požirek sveže studenčnice z nekoliko soli, ako poslednjo preneseš. Angelikni čaj te potem krepi. Mnogo, prav čestokrat v svež zrak! Spočetka, ko okrevaš, bodi zelo zmeren. Vsake i / 2 ure 1 žlico kuhanega mleka, ohlajenega; ali vsak dan čašo hvoščevega čaja; ali 1 čašo čaja iz bezgovih listov. Hrana in prehrana. Prehrana v naši dobi je popolnoma nenaravna in zato napačna. Mnogo mesa, brez mere alkohola, krepke začimbe, velike porcije v raznoteri izberi so grobokop današnjega rodu. Že zoper malo dete v zibelki grešite, kolikor bolj še zoper odrasle osebe. Mesto da bi malčku dali vsaki 2 uri nekaj malega, nagačite ga vsakrat tako, da od preobilne hrane prekipeva zgoraj in spodaj. Čudite se, da je dete tako gladno in mu tako tekne; radujete se 5 * 68 v srcu, če je použilo prav mnogo. To je popolnoma zgrešena prehrana, zato ugonobite vsako leto tisoče dece. Prenakrmljena deca postaja poželjiva; raditega jej ni nikoli dovolj; nepristojna je, neposlušna in nepokorna, bolehna. Ne umrje deca (od) gladu, če jo strogo navadite na redno zmernost. Ne bojte se, da bode dete slabo rejeno; kajti želodec prebavi docela in popolnoma, kar vanj dospe v malih količinah; če pa želodec preobložite, odhaja odvečna hrana zgoraj in spodaj, ne¬ porabljena. Dete, ki dobi pogostokrat in vselej le prav malo, je dobro rejeno in uspeva izborno. Ako v se natlačiš mnogo jedi in pijače, prebavo le oslabiš i« črevo je primorano izriniti vse, kar si zgoraj prebavilom po- kladal. Matere, gospodinje in domačice, ki vsa živila kupujete, pomislite, koliko denarja izdajate po nepotrebnem! Doraščajočo deco navajajte, da je polagoma, da vse dobro prežveči, da vsak grižljaj, prežvečen in zmlet v kašo, dospe v že¬ lodec; tako zabranite mnogotere bolezni in prištedite mnogo denarja. Pravilna prehrana omiluje socialno bedo, ker te malo, pre¬ žvečeno pravilno in polagoma, redi in krepi; velike količine, ki si jih požrl vurno in hlastno, store te slabotnega in bolnega ter si jih zaman (zastonj) zaužil. Slabo in površno prežvečene jedi ne pridejo telesu v prid, ker črevo zapuščajo neprebavljene in neizrabljene. Glupo je misliti, da želodec rabi mnogo. Zdržite se bolj in bolj mesnih jedil, dražečih nasladil in alkohola. Jejte malo in to, kar jeste, prežvečite v kašo. Bodite zmerni v pitju. Hrbet, bolečine v hrbtu. Otiraj hrbet s kafrnim oljem. Ali razgrni v posteljo 2 veliki volneni odeji, omoči 6 krat zganjeno rjuho v mrzli vodi, nekoliko jo ožmi in jo položi na odeji. Bolnik naj z golim hrbtom leže na mokro rjuho; ovij ga z volnenima odejama, da se 2 uri poti. Ako mu črez 2 uri ne od- leže, obkladek ponovi. Če ne preneseš mrzle vode, namoči rjuho v vroči kisovi vodi. Hrbtenica. Poškodovano hrbtenico ozdravlja največ voda ali voda in prst. — Vsak dan hrbet polivaj z mrzlo vodo ali pa ga obkladaj z mokrimi prstenimi obkladki. 69 Hrbtni mozeg (hrbtenjača). Bolni hrbtni mozeg omrtvi vse telo. Ozdravljaj takole: 2 volneni odeji razgrni na postelji; na odeji položi v mrzli vodi namočeno, le nekoliko ožeto ter 6 krat zganjeno rjuho. Na njo naj leže bolnik in ti ga prav dobro ovij in zadelaj (odeni). Ko preteče 1 ura, to še 1 krat ponovi, nato pa celi dan miruj. Drugi dan zopet omoči rjuho v mrzli vodi, nekoliko jo ožmi, ne zgani pa je skupaj, temveč z njo bolniku ovij vse telo in ga prav toplo zavij ter odeni. V tem ovitku naj ostane 2 uri in potem zopet celi dan miruj. Seveda naj ovitek deluje vedno na golo kožo. Navedeno zdravljenje nadaljuj v menjajočem se redu 10 dni, sicer pa naj bolnik počiva. Ko 10 dni preteče, postane telo že mnogo krepkejše in bolečine izginejo. Zdravljenje pa še ni končano; na vrsto pridejo namreč ob¬ kladki iz prstenega testa. Prst (ilovico) zmešaj s studenčnico v testo. Testo namaži prav na debelo na brisačo (30 cm široko in 50 cm dolgo); ta obkladek položi bolniku, ki naj leži na trebuhu ali na strani, na goli hrbet. Obkladek menjaj vsaki 2 uri, kar nadaljuj 24 ur. — V zemlji skrita elektrika deluje vprav čudežno. Če je bil ubošček popolnoma hrom, učiti se mu bode hoje ka¬ kor malemu detetu, da znova shodi. Hripa (influenca) navadno ni opasna bolezen, pač pa po¬ stane zelo opasna (nevarna), da celo smrtna, če jo zdraviš nepravilno. Mrzlica (groznica), visoka vročica in velika onemoglost pri¬ silijo tudi najmočnejšega človeka, da leže v posteljo; razen tega ga muči glavobol, bolečine v križu in vratu, slab tek in nemirno spanje. Končno se pridruži se nosni in prsni katar s kašljem in hripavostjo. Ozdravljaj influenco takole: Postavi poleg postelje škaf stu¬ denčnice; vsako uro vstani iz postelje in brzo umij (samo 1—2 minuti) vse telo z mrzlo vodo, pa takoj nazaj v toplo ležišče. Ako te mrazi, popij nemudoma čašo bezgovega ali kamiličnega čaja. Mrzlo umivanje zajezi vročico. Treba je, da se spotiš, ker s potom izženeš notranji strup. Umivši se, odeni se vsakokrat dobro 70 z volnenimi] odejami in zavij se tako, da zrak ne prihaja do telesa. Čaj pij pogostoma, posebno čaj iz leskovih mačic (leskni cveti, posušeni) vsako uro V 2 čaše. Vsak dan pij 3 čaše čaja iz semena sladkega janeža (8 g na Vi l vode). Ako notranji strup izpotiš, si v 3 dneh zdrav. Če je influenca posebno huda, posluži se 6 urne prstene kopeli v banji; ta te popolnoma izčisti in ozdravi. Hripavost. Vzemi 2 rastlini pastinake, steri jih drobno, skuhaj v mleku (1 l mleka), precedi, osladi (mleko) z 3 žlicami stolčenega sladkorja in pij vsake 1 / 2 ure 1 požirek. Hripavost je katar, ki se je od nosu in žrela razširil na grgavec (jabelko) in glasilki. Glasilki zardita in postanete togi, torej nezmožni, da bi jasno izgovarjali. Kri tu odvajaj navzdol, umivajoč noge, kolena in roke z mrzlo vodo in pokladajoč mrzle obkladke na spodnji život (mrzle obkladke na spodnji život obnavljaj vsako uro skozi 1 dan v postelji). Zraven pij kamilični čaj, sempatje požri malo olivnega olja. Potem si napravi odkladek iz sirnega testa krog vratu ter ga vsake 3 ure obnovi. Končno grgraj osoljeno vodo. Dalje učinkuje: vsake i / i ure obkladek, namočen v mrzli vodi, krog vratu; ali tople nožne kopeli, ki si jim primešal pe- rišče lesnega pepela in perišče soli. Žajbelj skuhaj v mleku in sladkorju, odcedi in pij, pre¬ den ležeš; ali pij čaj iz sladkega lesa; ali pij čaj iz grškega semena in ga pogostoma grgraj; 1—2 dneva ostani v postelji. Equisetum arvense, Equisetinae. Hvošč, njivna preslica je nadležen plevel po mokrih peščenih njivah in cestnih jarkih. Iz globoko plazeče se korenike poganja dvoje vrst nad¬ zemnih stebel: 71 a) Pomladi poganjajo plodna stebla, rjavkasta, votla, kolenčastočlenasta. Na kolencih nosi plodno steblo v vretencu sto¬ ječe rjave liste, ki so spodaj med seboj zrastli. Na koncu stebla pa stoji plodni klasek; sestavljajo ga plodni lističi, pecljati, ščitasti, šesterooglati. Pod listno ploskvijo nosijo plodni lističi 6 trosnih glavic, vrečicam podobnih. Trosne glavice (sporangiji) so napolnjeni s trosi. Okoli vsakega trosa (semena) se ovijata 2 pračici. Ob suhem vremenu se pračice do¬ zorelih trosov raztezajo in drug za drugim prihajajo trosi iz gla¬ vic. Ako tros pade na vlažno zemljo, razvije se v majhno predkal; in iz predkali se nazadnje razvije mlada lastlinica. b) Druga vrsta stebel je zelena in neplodna; korenika požene ta neplodna stebla poleti; tudi ta so kolenčasta; ob ko¬ lencih pa nosijo vretenca tenkih ostrorobih vej. V teh neplodnih steblih se nabira hrana za plodno steblo, razvijajoče se v koreniki. Vsa rastlina vsebuje mnogo kremenaste kisline; zato je krhka in z njo čistijo kovinaste posode; čistimo pa s hvoščem tudi telo, posodo naše duše. Zel nabiramo v marcu in aprilu, preden se razvije plod. Hvoščev čaj (5—6 g na 1 / 2 l vode) je najboljše sredstvo zoper krvavitev, bljuvanje krvi; služi zoper obolenja srca, jeter in ledvic, težave s sečjo (scalnico), vodenico, protin; čisti želo¬ dec. Hvoščevega čaja ne uživaj vsak dan! Prevreto hvoščevo zel zavij v mokre tkanine in jo pokladaj na boleča mesta; z zavrelico izmivajo rane in obkladke, v njej namočene, pokladajo na stare poškodbe, gnile rane, ugnide; ozdravlja baje celo kostojedo. Nožne hvoščeve kopeli služijo, če so ti noge odprte. Soparo hvoščeve zavrelice rabijo zoper krče scalnega me¬ hurja in težave s sečjo. Sopara naj se kadi na boleči del telesa. Ilovica mokra ali vlažna prst učinkujeta enako; ker pa ilovica ni mešana s kamenjem in peskom, je nekoliko bolj čista nego prst in nam vzbuja več zaupanja. 72 Pri nas je elektriciteta mokre prsti in mokre ilovice še pre¬ malo znana. V Ameriki in Avstraliji pa se nahajajo mnogi sana¬ toriji (zdravilišča), v katerih goje zelo elegantne parke in vrtove, kjer bolniki leže pod milim nebom ali se dado zakopati v vlažno zemljo in v prsteni kopeli ostajajo vsak dan do 6 ur. Vlažna zemlja namreč ima čudežno moč, da vse notranje nečistote s svojo elektriciteto iz telesa skozi kožne preboje (odprtinice, pore) izvleče in korenito izčisti otrdine, nove tvorbe, odebeline, gno- jitve, otekline, rak - rane, ugnide, celo kostojedo in zastrup¬ ljeno kri. Prst bodi čista, n.egnojena; prilij jej toliko studenčnice, da iz nje napraviš nekako testo. Prsteno kopel si napraviš morebiti doma v banji: Do polovice banjo napolni s svežo čisto prstjo, prilij potrebno množino studenčnice in dobro zmešaj. Če si zastrupljen ali te trpinči huda notranja bolezen, vlezi se za celih 6 ur v to kopel, iz katere izideš očiščen in ozdravljen. Influenca, glej hripa. Inhaliram, glej vdihavam. Ishias, glej bedro, bolečine v bedru. Fragaria vesca, Roseae. Jagodnjak rdeči, gozdni raste povsod po grmovjih, solnčnih šumah, posebno po sečah (posekališčih, tratah). Goje ga tudi po vrtovih; dasi tukaj rodi izredno debele plodove, ipak ti ne diše tako ugodno in niso tako okusni, ka¬ kor divje rastoči. Iz korenike, v zemlji ležeče, poganjajo listi, dolgopecljati, trojnati, nazobčani. Iz pazduh teh listov rasto pritlike (pritlična stebla), nitkaste in dolge; na nekaterih mestih se (pritlike) okorene in rastlina se tako razraste, da tvori cele ruše. Iz korenike izvirajo pravtako cvetne betve, kocinaste in kon¬ čujoče se s pakobuli. Jagodnjak cvete od aprila do junija. Cvet je bel. Čaša pe- terolistna; podpira jo 5 ovršnih listov. Venec je bel, peterolisten. Prašnikov in pestičev je mnogo. Cvetišče je stožkasto vzvišeno 73 in pokrito z rumenkastimi pestiči; povečava se, debeli, omeseni in naraste v škrlatnordečo, sočno in užitno jagodo. Pestiči na njem dozore v suhe enosemenske oreške (plodiče) in so zdaj vi¬ deti kot (v cvetišču) vsajena drobna črna zrnca. Omesenelo cve- tišče z vsajenimi plodiči (oreški) tvori nepravi plod, pajagodo, spadajočo k birnim plodovom. Prijetno dišeče rdeče plodove zo¬ bljejo ptice, zlasti jih ljubijo drozgi; ker trdoluščinastih oreškov ne prebavijo, razširjajo seme in jagodnjak razmnožujejo. Liste nabiramo v maju, pozneje pa plod (jagode). Čaj iz mladih posušenih listov ozdravlja naduho, katar in kašelj(; stareji listi so trpki in grenki); svetujejo ga zoper protin, ker teši bolečine, zoper kamene in pesek, jetrna obolenja, drisko in bolezni v spodnjem životu. Plodovi razredčujejo telesne sokove, vzbujajo tek; posebno jih priporočamo okrevajočim (vsak dan V 2 l mleka z 1 / i l jagod). Vsak pa jagod ne prenese; kajti nekateri po njih dobe izpuščaj. Kneipp priporoča mešanico 2 delov jagodnjakovih listov z 1 delom prvenca (dišeče perle, Waldmeister). Pimpinella saxifraga, Umbeliferae. Janež divji, bedrenik, žlahtnik, pimpinel raste na suhih travnikih, pustoših, tratah, obronkih, kraj potov. Korenina vztrajna, potegnjena, zunaj rjavorumena, znotraj svetlorumena, gobasta. Steblo valjkasto, fino progasto, visoko 30—60 cm. Pritlični listi enostavno pernati, stebelni listi poleg tega še nacepljeni, ozki, sedeči na nožnicah. Cvete od julija do oktobra. Kobuli z belimi do rdečka¬ stimi cveti. Nabirajo korenino pomladi in jeseni. Čaj vzbuja tek; priganja sluznice, da izločajo sluz; čisti pljuča in prsi; leči kašelj, hripavost, kronični katar dušnikov, motnje v prebavi, zasluzenost želodca in črev; žene na seč (vodo) in znoj (pot), zatorej čisti obisti (ledvice) in sečni (scalni) mehur, 74 odganja ledvične in mehurne kamene. Najbolje storiš, če čaj va¬ riš z medom. Odstranjuje vlečljivi izmeček dolgotrajne pljučne zasluzenosti in zasluzene naduhe. Svetujejo ga zoper vodenico. Pospešujejo mesečno perilo. 10—25 g korenine na l vode; vsako uro 1 žlico. Prašek korenine rabijo zoper želodčno zasluzenost; 2 krat na dan po 1 g v oblatih ali grižljaju. Čaj iz korenine, kuhan v V 2 vode in V 2 vina, ali v vinu samem učinkuje, če slabo prebavljaš. Tinkture 10—12 kapelj na žlički vode ali 15—20 kapelj na sladkorju pomaga zoper zgago in hripavost. 4 kaplje tinkture na 4 žlicah vode grgraj, če si hripav, če so ti vrat ali bezgavke vnete, če te muči zasluzena naduha. Pimpinella anistim, Umbelliferae. Janež navadni je doma iz Egipta; pri nas gi. sade po vrtih kot dišavno zel. Steblo močno. Spodnji 3 listi so srčasto okroglasti; srednji pernati; gornji trodelni, suličasti. Končuje se steblo z velikimi kobuli. Cvete julija in avgusta. Cveti beli kobuli. Plodovi jajčasti, kosmati; rabijo jih za dišavo. Nabiramo seme v septembru. Čaj pomiruje krče, bodri prebavo, ogreva želodec; služi zoper zasluzenost prsi in želodca, slabotna čreva, krče v drobu, napetost, slabotno mesečno perilo; doječim materam pomnožuje mleko. Navadni janež s sladkim janežem (komarčkom) nudi nam izboren čaj zoper koliko in koliki podobne težave. Janež, kuhan v mleku in pit vroč, preganja bolečine v životu. Prašek je ljudsko sredstvo zoper kolc(anje). Janeževo seme žvečijo, baje z uspehom, zoper nespečnost (slabo spanje). Tinktura in esenca imata enak učinek kakor čaj. Janeževo tinkturo si napraviš na enostaven način: 15^ zmečkanega (stol¬ čenega) janeža deni v mešanico 80 g vode in 80 g alkohola; stoji 75 naj 1 dan v toploti, med tem časom pa večkrat pretresi; potem filtriraj. Tinkture pijo vsak dan 2 krat po 1 žlico. Janeževo olje (2 kaplji na 60 g žganja) rabijo vsako uro po 1 žličko zoper skorbut. Janež sladki, glej komarček. Jed. Kdor misli, da mora jesti več nego dovolj in prav pogosto, da želodec dobo zadosti hrane, moti se zelo in dela že¬ lodcu veliko krivico. Telesu zadostuje mala količina jedil, ;da je zdravo, krepko in sposobno za delo; kajpada naj jed v želodec dospe dobro prežvečena. Večina ljudi, zlasti boljši sloji, jedo zelo mnogo, a tudi zelo brzo; grižljaje poganjajo neprežvečene in skorajda cele v želodec, ki mu je opravilo raditega zelo otežkočeno. Kdor telo navadi na malo hrane in to malo kar najbolj iz¬ rabi, je umen gospodar in bode dolgo živel. Poglej požeruhe, kako brzo, hlastno in slastno, samogoltno in brezmiselno praznijo krožnike; a povečini so suhi in bridko tožijo, da jih v drobu teži, tišči, zbada, zavija, ščiplje in kolje. Ne odločuje »koliko ješ“, temveč »kako ješ“. Zadostuj ti, če ješ 3krat na dan; tudi želodec imej odmor in počitek. Ako ga venomer gačiš (bašeš), je raztegnjen brez prestanka, izgubi prožnost (elastičnost) ter slabo vari in kuha; jedila v njem za¬ stajajo, razkrajajo se in razvijajo strupene pline. Kdor je preveč, si želodec in črevesje prehitro obrabi in s tem skrajša življenje. Modri Seneka je izrekel krilate besede: »Življenja si pač nihče ne more podaljšati, vsak pa si ga lahko okrajša.“ Vsakdo je rojen, da dolgo živi; če premine prerano, kriv je večinoma sam. Celo žival navadno jesti neha, kadar ima dovolj; človek, razumen in previden, pa hrepeni in koprni po požrtijah, da se v veseli družbi kosa, kdo uniči večjo zalogo. Še enkrat : Jej malo, a žveči dolgo ter oslini in prežveči vsak grižljaj posebej. Če si bolen in občutiš neugodje, bodi ti prvi lek; post ali vsaj največja zdržnost. Jedila kisla. Preveč kisa na jedilih uživati ni zdravo. Ne prepovedujemo jed nekoliko okisati, toda rajše nič nego preveč. Kis sicer draži golt (grlo), toda žali želodec, ki ne hrepeni po kisu. 76 Umetni kis je pravcati nepridiprav. Prijatelji kisa ne delajo visoke starosti. Jedila razburjajoča. Najbolj razburjajoče jedilo je meso, kajti žge in napravlja žejo; otrokom nikakor ne godi, ker kri dela vročo in nečisto; deca, ki dobiva mnogo mesa, je pod¬ vržena mnogim boleznim. Isto velja glede razburljivih pijač, kot so kava, čaj, žganje,, vino, pivo; ne zalivajte z njimi dece! Deca naj je sadje, stročne plodove, močnate jedi, sladno kavo, kakao, čokolado, črni kruh, med in mleko. Črni kruh je mnogo redilnejši in bolj zdrav nego beli, ker z belim si deca želodec preveč obloži. Otročji tek je obilen; zato jim dajaj jesti večkrat, vendar vselej le po malem. Primula officinalis, Primulaceae. Jeglič koristni raste na suhih travnikih, ob grmovju, na obronkih in bregovih. Betva okoli 15 cm visoka. Listi pritlični, jajčasti, nagrbančeni, na robu narezani, tvorijo listno rožico. Cvete aprila in maja. Cveti temnorumeni, lijastocevasti, zdru¬ ženi v kobul. Nabirajo korenine, liste in cvete od marca do maja. Čaj nekoliko draži in naganja, da se potiš. Cela zel, ko¬ renine, listi in cveti, 10 g poparjeno z vrelim kropom, služi zoper protin, skrnino, omotico, migreno, težave v prsih; pospešuje, da se izpljuješ, utešuje bolečine in umiruje; pij skozi dalj časa vsak dan 1 čašo. Če k imenovanim boleznim samo nagibaš, pij ta čaj, da se jih obvaruješ. Sok. Na zmečkane cvetove ulij nekoliko vode, da izvleče, dodeni precej sladkorja, pa doboš odlično sredstvo zoper kašelj. Jeiševa skorja. Čaj, varjen iz jelševe skorje (zmlete), grgrajte, če vam je vnet vrat in bezgalke. Kozarec vina, ki si mu primešal stolčene jelševe skorje (25 g na 7* l vina), pomaga proti vročici. 77 Jelševi lešniki, namočeni v žganju, so zdravilo za pada- vičnika (1 žlico na dan). Veronica ofjicinalis, Scrophulariaceae. Jetičnik koristni raste kraj suhih gozdov in na soln- onih mestih. Korenika se plazi in je kroginkrog porastena z dlačicami. Steblo dvigajoče se, dvoredno kocinasto. Listi navzkrižni, narobejajčasti ali srčasti, narezani, sedeči. Iz listnih pazduh izvirajo cvetni grozdi. Cvete od maja do julija. Cveti višnjevi, somerni; sestavljajo jih 4 neenaki venčni listi. Nabiramo cvetočo zel v maju in juniju. Čaj je izborno sredstvo zoper naduho, pljučni katar, hripa¬ vost, kašelj, ugnide v pljučih, bolezni sečnih organov, krvavo seč, pesek v seči in kronične kožne bolezni. 10^ na 1 čašo vode; zjutraj in zvečer 1 malo čašo, ali vsaki 2 uri 1 žlico. Sok sveže rastline, 2 žlic' soka v kozjem mleku, pij zjutraj na tešče; učinkuje kakor čaj. Mešanico čaja in nekoliko galuna grgraj, če imaš ugnide v ustih ali žrelu. Po 1 perišče jetičnika in lučnika ter 4 g janeževega praška, kuhano v Va ^ medice, je izvrstno sredstvo zoper kašelj, hripavost in bolečine v vratu. Kneipp priporoča mešanico jetičnika s hvoščem ali truskav- cem ali tavžentrožo. Jetika (sušica, tuberkuloza) uničuje največ življenj. Jetiko, bodisi podedovano bodisi pozneje nalezeno, je spo¬ četka mogoče izlečiti (ozdraviti). Deca jetičnih roditeljev imajo slabotno kri in so slabiči. Treba jih je polagoma utrditi; to ni težko, vsaj jim dela pravcato zabavo, če hodijo čimveč bosih nog. Dobe naj krepko hrano; vsak grižljaj naj korenito zgrizejo, z zobmi premeljejo, zadosti oslinijo, žvečijo in prežvečijo v kašo, preden ga pogoltnejo (požro). Vsak večer, preden dete leže, naj si nožiče umije v mrzli vodi. 78 Da se mu kri zaredi, daj mu večkrat požirek prekuhanega mleka ohlajenega; le po malem uživano preide mleko v kri, do- čim se večje količine (porcije) v želodcu strdijo (zasirijo). Dečjo spalnico prezračite vsak dan. Malčki naj se čimveč kretajo in razkačejo v svežem zraku. Vsak drugi ali tretji večer otroka sleci, umij ga brž z gobo v mrzli vodi, neobrisanega ga zavij v rjuho, zavitega položi v posteljico in ga toplo odeni. Tako zavit in odet naj leži 1—2 uri; potem ga odvij in mu obleci nočno srajčico, da zaspi. To so ne¬ dolžna sredstva, pa pomorejo več nego vsa zdravila. Ne domišljuj si, da si tudi ti obsojen v prerani grob sle¬ diti roditeljem in sorodnikom, ki jih je jetika pokosila v cvetu let; kajti če nad seboj obupavaš, začneš, otožen in potrt, zares hujšati in hirati. Če je jetika že razvita in vročica precej huda, poskusi sle¬ deče : Vsak drugi dan si za 4—5 ur obloži ves život (izvzemši roke in noge) s prav mehkim sirnim testom; tekom 24 ur se 2—3 krat okoplji ves v mrzli vodi, nato pa se takoj dobro zavij in odeni. Sirno testo potegne iz trupa vse strupene snovi, a mrzla kopel ti telo ogreva in kri poživlja. Kadar te muči hud kašelj, použij vsako uro 1 žlico čaja iz grškega sena in vsaki 2 uri 1 žlico olivnega olja. Zjutraj, opoldne in zvečer pij čašo mešanega čaja iz žajblja, trpotca in pelina. Ako k jetiki nagibaš, hrani se s tečno, krepko, dobro pre¬ žvečeno hrano in dihaj mnogo svežega zraka. Zrak, čisti zrak, zlasti planinski, vdihavan v polnih duških, je pljučem najboljše živilo in zdravilo. Utrjuj se, umivajoč se ,in kopajoč se v mrzli vodi. Živi redno in zmerno. Zrači vse stanovanjske prostore. Čim¬ več se kretaj v svežem vzduhu (zraku) in ne zakrivaj telesa blago¬ dejnim solnčnim žarkom. Navadi se piti vsak dan čašo lapuhovega ali truskavčevega ali trnovčevega čaja ali čaja, varjenega iz stolčene dobove (hras¬ tove) skorje. Vsak dan použij 2 žlici stolčenega lipovega oglja. Ako si slaboten in so ti prsi ozke, gibaj se zelo često v svobodnem čistem zraku. 79 Jetičnika otirajte vsako jutro po vsem telesu z osoljenim sadnim (sadjevim) žganjem; če ga napade hud kašelj, popije naj 1 žlico tega žganja. Ali pa v sadnem žganju namočite brisačo in mu jo ovijte krog prsi. Vsako jutro naj jetičnik zaužije 1—2 surova rumenjaka, po¬ tresena s stolčenim sladkorjem. Jetra. Če si bolen na jetrih, potresi si na vsako jed no¬ ževo konico stolčenega pelina (pelinovega praška), ki je čudežno zdravilo. Pelinovo tinkturo nosi vedno s seboj in vsak dan večkrat užij nekoliko kapljic na sladkorju ali vodi. Jetra pravtako čisti vroča voda; pij je čašo na tešče. Kadar so ti jetra otekla, namoči zganjeno rjuho v mrzli vodi in si z njo ovij ves život do pod ram, lezi in se toplo odeni. Črez 2 uri ovitek obnovi, vendar v ta namen izberi svežo rjuho (prvi ovitek je namreč poln strupenih snovi in voda, ki v nji rjuho opero, bode rjavkasta ali rdečkasto temna). Še bolje je, na otekla jetra položiti obkladek prstenega testa in ga vsako uro obnoviti. Prst čisti, v njej skrita elektrika uteši bolečine. Kot notranje zdravilo pij vsak dan 3 krat po V 2 skodelice mešanega hvoščevega, krčevčevega in pelinovega čaja. Pravtako dobra je mešanica: hvošč, pelin in zmečkane brinjeve jagode. To čaj pij redno skozi delj časa. Zjutraj in zvečer pij polagoma čašo zvretega mleka, v ka¬ tero si del 2 koščka sladkorja in 1 žlico stolčenega lipovega oglja. Vneta jetra ozdravljamo z vročimi obkladki, namočenimi v kisovi vodi; ali z obkladki sirnega testa; ali obkladki mokre prsti (vlažne ilovice). Vsako jutro užij nekoliko kapljic balzama na žlici vode. Zjutraj, opoldne in zvečer stavi v skodelico vode 1 sveže jajce, zmešaj in popij. Jetrne pege na obrazu obpraviš, če se večkrat umiješ s peteršiljevo zavrelico in piješ čaj iz tavžentrož. Jezik, rak na jeziku. Stolčene kafre potresi na jezik in semintje usta izmij s slano vodo. Poskusi z obkladki, namo¬ čenimi v galunovi vodi, hvoščevem čaju ali seneni zavrelici. 80 Vsa ta zdravila pa prekaša mokra ilovica: Polagaj na jezik čim češče ilovnato testo. Nič ne de, ako kak kosec prsti ali peska uide skozi požiralnik. Zemlja ni strupena, temveč zdrava, zatorej naj se ti ne gabi (studi). Prst čisti čreva; če imaš raka v pre- Imvilih (želodcu ali črevesu), požiraj prst. Jezik ugriznjen. Pomoči pavolo ali snažno (čisto) krpico v arniko (arnikno tinkturo in jo položi na rano; to ponovi več¬ krat. Arnika sicer peče in žge, toda ozdravlja in leči. Ako ti je jezik tog (trd), grgraj pogostoma žajbljev ali bal¬ drijanov ali timijanov čaj. Juha. Krožnik dobre juhe, mal košček mesa z zelenjavo, sočivjem, sploh z rastlinsko prikuho, malo močnate jedi — če ješ polagoma in vsak grižljaj dobro osliniš, prežvečiš ter z zobmi premelješ, — pomenja za zdravje stokrat več nego vsi moderni piri (požrtije), ki želodec le dražijo in kvarijo. Juha naj ne bo prevodena, ne prevroča in ne preobilna. Malo juhe želodec takoj posrka in se z njo okrepi za uspešno prebavo nadaljnjih jedil. Zato juho jej vedno pred obedom in ne po obedu. Kdor juhe ne je, dobo v kri premalo vlage. V juhi raztopljene redilne snovi se v želodcu prav hitro zmešajo z želodčnimi sokovi. Starcem, ki jim je telo itak izsušeno, je juha vprav zapovedana. Juha, zakuhana s črnim kruhom. Črni kruh hrani v sebi mnogo več redilnih snovi nego beli. Juho, na kateri je zakuhan črni kruh, kar najbolj pripo¬ ročamo slabotnim na želodcu bolnim ljudem, deci in starcem, ki ne morejo več gristi; kajti zelo redilna je, lahko prebavljiva in ne povzroča nikakih vetrov. Recept: Zreži kos črnega kruha na kocke (male koščke), opraži ga na ognjišču in potem stolči v možnarju. Na V 2 l vre l e vode ali mleka zakuhaš približno 2 žlici te kruhove moke. Če jo zakuhaš v vodi, stavi v krop kocko juhnega izvlečka (magi) in najkrepkejša juha je gotova. 81 Kača me je pičila (zmija me je ujedla, ugrizla). Če te je pičil gad, modras ali kaka druga otrovna (strupena) kača, takoj zmešaj čisto prst (ilovico) s studenčnico in si to testo precej na debelo nemudoma naveži na pičeni del telesa. Obkladek obnovi vsaki 2 uri. V mokri zemlji skrita elektrika izvleče strup in te obvaruje zastrupljenja in smrti. Kačji pik (rano, ugriznino) izsesaj, potem namaži s salmija- kovcem in pij mnogo vina ali žganja. Kadim. Kaja (kajenje) je najmanj razumljiva naslada in razvada. Tobakov dim in čad, umazan, smrdljiv, žgoč in grizoč, postane ti življenska potreba; več nisi vesel, zadovoljen in živa¬ hen, če ne puhaš in ne kadiš. Tobakov dim kvari zobe, suši telesne sokove, da se sušiš in oblediš, slabi oči in spomin ter naganja kri v pljuča in glavo. Strasten kadilec se izpostavlja opasnosti, da začne kašljati kri, da se mu grlo posuši in da podleže jetiki. Laurus Camphora, Camphora officinalis, Lauraceae. Kafrna iavorika je 8—9 m visoko drevo z rjavo skorjo. Doma je v Aziji, posebno v Japanu. Iz nje dobivajo eterično olje, kafro, brezbarvno snov, značilnega okusa. Redkokdaj rabimo kafro notranje. V malih količinah pomi- ruje, v večjih pa živce draži. Vnanje nam služi kot kafrni špirit, kafrno olje in kafrno vino. Kafrni špirit, kafrovec: 1 del kafre raztopi v 7 delih alko¬ hola in 2 delih vode. Vdrgavamo ga, kadar gre za zmečkanine, izpahe, skrnino in krčevite pojave. Z njim si ude često krepe tu¬ risti in vojništvo na dolgih pohodih. Kafrno olje: 1 del kafre raztopi v 9 delih olivnega olja. Skrnino, protin, bolečine v križu in hrbtu, otekline mišic v ramah rokah in nogah, nastale po prevelikem naporu na pohodih in pri telovadbi lečimo s kafrnim oljem. Kafrno vino: 1 del kafre raztopi v 1 delu alkohola, tresi in Zel in plevel. 6 82 polagoma pridevaj 3 dele gumijevega sluza in 4 dele belega vina. Rabimo kafrno vino kakor olje in špirit. Zoper zobobol služi kafra odlično: v očiščen votli zob deni nekaj stolčene kafre in jo zapri s koščkom pavole. Kakao in čokolado prištevamo imenitnim hranilom. Mešan z mlekom in sladkorjem je kakao okusna lahko prebav¬ ljiva pijača. Kamen (pesek) v mehurju. Zoper kamen v sečnem mehurju in zoper žolčne kamenčke rabi sedne kopeli v hvoščevi zavrelici (35° C). Vsak večer, preden ležeš, sedi v banjo ali škaf, nalit s hvoščevo zavrelico, in ostani v kopeli ne dlje nego Vi ure. Enako deluje sedna kopel v zavrelici ovsene rezanice ali senenih drobcev ali parna kopel ovsene rezanice, trajajoče 15—20 minut. — Dalje vroči ovitki krog života, namočeni v zavrelici ovsene re¬ zanice ali senenih drobcev; časih, morda vsak teden, celotni ovi¬ tek iste kakovosti (glej španski ovitek). Črez mokri ovitek povij volneno tkanino, da zrak ne najde dostopa. Jej mnogo rdečih jagod ali jagodne marmelade ali brinje- vih jagod. Vsak dan pij 2—3 čaše truskavčevega čaja; ali vzemi zjutraj, opoldne in zvečer sedno kopel v hvoščevi zavrelici in pij 1—2 čaši toplega hvoščevega čaja. Ovsena slama, s škarjami na drobno zrezana in prevreta v čaj, učinkuje izborno. Tako mučno bolezen, kakor so kamni in pesek, treba te¬ meljito ozdraviti, da sečna (scalna) kislina ne prične strašiti kje drugod; zato, ozdravevši, še nekaj časa nadaljuj z lečenjem v mi¬ lejši obliki. Kamne in pesek preženeš, ako vsak večer piješ 1 čašo čaja iz šipečjih jagod. - Hvoščev čaj z brinjevimi jagodami in pelinovimi kapljami. Umivaj se iz postelje z mrzlo vodo (1 minuto), potem nazaj v toplo posteljo. Polivaj stegna z mrzlo vodo 2—3 minute in se nato takoj toplo ovij; to nadaljuj 14 dni. Vsak dan použij nekoliko žlic olivnega olja. Kameniki v žolču, glej žolč. 83 Matricaria chamomilla, Compositae, Radiatae. Kamilica prava raste na njivah, ob potih in na neobde¬ lanih mestih. Steblo 15—30 cm visoko, vejnato, brez dlačic. Listi ozki, dvojno pernati. Cvetišče je stožčasto, znotraj votlo (poglavitni znak!). Obrobni cvet bel, krožčevi cveti rumeni. Cvete od junija do avgusta. Vsa zel razširja krepek, prijeten duh. Nabiramo cvetne koške v juniju in juliju. Čaj je znano in priznano zdravilo za obolenja v spodnjem životu: žene na pot (znoj), teši krče, umiruje, ogreva, krepi že¬ lodec, omehčuje in razkraja; zato ozdravlja prehlado, životne bo¬ lečine, krče (v želodcu), koliko, naval krvi v glavo, skrnino in pokvarjeni želodec. 1 žlico čaja za 1 čašo, popari, a ne kuhaj! Sveže kamilične cvete steri in deni v nosnice, kadar te muči nahod. Vnete oči malih otrok izmivamo s kamilično vodo in na nje pokladamo kamilične obkladke. Izpuščaj, lišaj ter najbolj zločeste kožne bolezni uspešno umivamo s kamilično vodo. S kamilicami napolni vrečico, pogrej jo in položi na boleči ud. Kamilice skuhaj v mleku in namaži razpokano kožo, preden greš spat. Kamilice skuhaj, odcedi, zavij v tkanino in polagaj na že¬ lodec, spodnji život in na mesta, kjer se napravlja gnojenje. Kap (mrtvoud; božji žlak). Mnogokrat čujemo, da je koga zadela kap. Kaj je vzrok temu tužnemu pojavu? Kri je zastajala na kateremkoli delu telesa. Ako kri zastaja, obstane, kakor da bi bila zajeta, in ne more ne naprej ne nazaj; na teh mestih je krvi preveč in velika vročina; k veliki vročini pa pritiska še več krvi in, ako ne pomoremo (pomagamo), neizogibna je težka bolezen. Zastajajoča kri pozvroča mnogo srčnih bolezni in glavobol; dočim sta srce in glava s krvjo prenapoljena, pa so drugi deli telesa malokrvni in mrzli. Kje tiči napaka? Kri ne kroži pravilno. Ako se kri pretaka urejeno in redno, ne bode na nekaterih mestih 6 * 84 zastajala in drugi telesni deli ne bodo malokrvni; v notranjščini se ne bodo zbirali nečisti sokovi in strupi, če ti kri telo enako¬ merno ogreva in enakomerno krepi. Ako kri zastaja in se nabirajo notranje nečistote, tedaj ne pomaga strup, kakoršna sta bella donna (volčja črešnja, norica, paskvica) in digitalis (naprstec), tem¬ več nedolžno sredstvo, n. pr. svetloba, zrak, voda, prst. Najcenejše in najzaneslivejše sredstvo, poživljajoče krvni ob¬ tok in ohranjujoče življenje tje do visoke starosti, je sledeče: Vsak dan umivaj vse telo z mrzlo vodo. Uživaj sveži zrak v polnih duških. Bivaj mnogo na ljubem solncu. Tisoče bolezni zabraniš, če se navadiš, vsak dan umivati vse telo z mrzlo vodo, če si prav često okoplješ noge, roke in rame. Mnogo malih in velikih srčnih napak odstranimo, umivajoč, kopajoč in polivajoč se z mrzlo vodo. Ako je koga zadel mrtvoud, zdravnik navadno zmaje z glavo in izjavi, da ni več pomoči. A vendar zadetega nesrečneža včasih še rešiš, ako ni na mestu mrtev. — Sleci ga zelo hitro, posadi ga v naslanjač ali stol in ga brzo po vsem telesu umij z mrzlo vodo. Potem omoči rjuho v mrzli vodi, ožmi jo narahlo ter za¬ vitega v rjuho položi v posteljo, kjer ga dobro odeni. Črez 1V 2 ure ga znova umij in ovitek obnovi. To delaj več dni. Uspeh ne izostane. Še boljše] bi bilo, če mrtvoudnega zakoplješ za 6 ur v vlažno zemljo. „Zoper kap ga ni sredstva 11 , govori ves svet; a ipak imamo sredstvo, da kap zabranimo; v ta namen^se poslužujemo krvnega obtoka, uravnavajoč in urejujoč ga. Človečjemu telesu ni nikoli krvi preveč; pač pa je možno (mogoče), da je preveč krvi v enem telesnem delu, zato je je pa v drugem premalo. Puščati kri je bil najbolj zgrešeni korak stare zdravniške vede. Kri poživljajmo! Če te poklic ovira, da se ne moreš dovolj gibati, tedaj si krvni obtok poživljuj in urejuj z mrzlim umivanjem. Leno krožečo in zastajajočo kri poživljata telesno delo in kretanje (gibanje); če pa teh nimaš, pomagaj si z vodo, ker sicer bi se pojavilo neugodje, bolečine in bolezen. Kadar je glava vroča, je v njej krvi preveč in bole te zobje, ušesa, vrat, glava i. t. d. Star 85 pregovor modruje takole: Glava hladna, noge tople in odprta zadnjica, vsega zdravja je zakladnica. Ako se srce buni (punta), odvajaj od njega kri; kadar so noge mrzle, dovajaj jim kri. Kap, kako se je ubranimo. Da se kapi ubraniš, pij vsako jutro na tešče čašo mrzle vode in použij žličico belega gorčičnega semena celega. Če k mrtvoudu nagibaš, navadi se vsak dan piti čašo rož¬ marinovega čaja (25 g na 1 / 2 l vode); ali nekoliko kapljic pelinove tinkture na košču sladkorja. Ker kap utegne tudi nastopiti kot posledica malokrvnosti, skušaj si kri pomnožiti: v ta namen pij prevreto mleko ohlajeno in sladkorno vodo. En dan pij po 1 žlico mleka vsako uro, drugi dan pa pravtoliko sladkorne vode; k temu pojej večkrat košček črnega kruha. Vsak drugi dan si umij v mrzli vodi: enkrat noge in kolena, drugič roke in rame, tretjič pa vse telo, a brzo. Bivaj in gibaj se mnogo v svežem zraku. Uživaj malo ali nič mesa, kave in čaja; raje pij sladno kavo in želiščne čaje. Če se bojiš, da te zadene kap, popij brž kozarec slane vode (v kozarec studenčnice stavi 1 žlico kuhinjske soli in zmešaj); če so usta bolniku krčevito zaprta, treba jih je razkleniti. Cnicus benedidus, Compositae, Tubuliflorae. Kardobenedikta, benedikta raste v južni Evropi divja; pri nas jo sade in goje. Zel je visoka 30—40 cm. Steblo robato, kosmato. Listi veliki, zalivasto krpasti, na konicah trnati. Vrhu stebla cvetni košek z mazastimi ovojnimi listi. Cvete od junija do avgusta. Cveti rumenkastobeli, kuštrasti. Nabiramo cvete od junija do avgusta, liste pa v začetku junija. Čaj (10—15 na 1 l vode) spada med najboljša domača sredstva. Izloča nalahko, zboljšuje prebavo in krepi notranje or¬ gane. Slave ga, da leči tudi raka. Učinkuje na sluznice dihal, vnanjo kožo in sečne (scalne) organe; zlasti ga svetujejo zoper vročična obolenja. Razkraja sluz, če so pluča vneta, če si na- dušljiv ali če te muči suh kašelj, če te kuha gastrična vročica, če 86 so prsi akutno obolele. Rabijo ga tudi zoper kronično slabotno prebavo, zapeko, slabe živce, rumenico, težave s kameni in peskom, vodenico, duševno pobitost in otožnost. Tinktura in izvleček krepita želodec in razkrajata sluz v prsih (vsak dan 3krat po 1 žličko na vodi). Tinktura sestoji: iz 1 dela kardobenediktne korenine, 4 delov vode; to naj stoji 2 dneva; potem prideni 2 dela alkohola; zdaj naj stoji še teden dni, med tem časom pa večkrat pretresi, naposled precedi. Parne kopeli z benediktno zeljo pospešujejo mesečno perilo. Bodi previden, po večjih količinah postalo bi ti slabo, da utegneš bljuvati. Karlovarska sol je ostro odvajalno sredstvo. Če jo rabiš dalj časa, učakaš več kvara (škode) nego dobrobiti (koristi). Kašelj se rad pridruži nahodu. Kašljati začneš, če vdihuješ dim, zaprašen ali mrzel zrak; ako govoriš dolgo in naporno, poješ, kričiš ali poveljuješ. V grlu te praska in žgačka ali žge ter te neprestano draži in sili, da pokašljuješ. Kašelj je kratek in lajajoč, glas hrapav in hripav. Kašljajoč, izpljuneš spočetka bel pozneje rumenkast in trd sluz. Kadar, kašljajoč, čutimo, da nas na strani bode, in težko dihamo, tedaj je obolela porebrnica; v njej zastaja kri in povzroča vnetje. Boleče mesto obloži s sirnim testom in ta obkladek po¬ novi še 3 krat, vselej po preteku 3 ur. Poleg tega po 3 krat na dan okoplji noge in kolena v mrzli vodi. Pij na dan 3 čaše vro¬ čega kamiličnega čaja ali krčevčega ali lipovega ali ajbiševega ali čaja iz grškega sena z medom ali čaj iz vijoličnih listov z medom. Deci, ki jo muči dušljivi (oslovski) kašelj, pomaga zmleto seme sladkega janeža (komarčka, koprca), kuhano v mleku in oslajeno z medom. Zoper dušljivi kašelj deluje omelni čaj. Zoper kronični kašelj učinkuje žajbljev čaj. Zoper krvavi kašelj pij trpotčev čaj in gabezov čaj. Suhi kašelj ozdravljamo s čajem iz sladkega lesa. Iz prehlajenja izvirajoči kašelj lečimo s čajem iz solnčnič- nih semen. 87 Vse navedene čaje pij vroče. Nadvse dobro de mrzlo umivanje (polivi) vsega telesa, zju¬ traj in zvečer (le 1 minuto). Ali pa, preden greš spat, namoči srajco in spodnje hlače v mrzli vodi, obleci ter toplo odet leži tako celo noč. Da te ne stresa mraz, popij v postelji čašo vročega čaja. Če kašelj ni trdovraten in zastaran, izgine preko noči brez sledu. Skuhaj žajbelj z medom na kisovi vodi in pij vsako uro 1 žlico; to tekočino večkrat tudi grgraj, ker ti omeči zasluzenost v grlu. Zoper zastaran suhi kašelj pij vsako uro 1 žlico čaja, var¬ jenega iz bezgovih listov na V 2 l vina- Kašelj, dušljivi. Pij omelni čaj (20^ na Va l vode); ali čaj, varjen iz solnčničnega semena (5 g stolčenega semena solnčnic, Helianthus, na Va l vode). Kašelj, kronični. Pij na dan 2 skodelici vročega čaja iz sladkih koreninic (45 g na Va l vode). Za vsak kašelj velja pravilo: usta zapri in zrak vdihavaj in izdihavaj samo skozi nos! Kašelj, oslovski. Vijoličnih listov, zelenih ali suhih, sku¬ haj v V 2 1 vode; dodaj 1 žlico medu; tega čaja naj deca dobo po 2 žlici vsako drugo uro. Odrasli naj ga pijo 3 krat na dan, zjutraj, opoldne in zvečer, vselej 1 čašo. Otrokom daj dopoldne in popoldne na koščku sladkorja po 5 kapljic komarčkovega olja (komarček = sladki janež) ali vsako uro žličko timijana (5 g timijana s sladkorjem, vinom in medom kuhanega na V 2 l vode). Najboljše učinkuje sprememba zraka. Poleti napravi izlet; pozimi sedi toplo odet v sani in hajdi po zasneženi pokrajini, kjer je, kakor znano, zrak najbolj čist. Kašelj izgine, kot bi ga odpihnil! Isto stori, če te nadleguje katar ali nahod. Koplji se vsak dan 5 minut v topli vodi, potem pa takoj vse telo umivaj le 1 minuto z mrzlo vodo. Otročiča pomoči kar v srajčici v toplo zavrelico senenih drobcev, ovij ga z volneno odejo in za 2 uri položi v posteljo. 88 Katar (glej tudi hripa). Katara nikari ne zanemari. Če katar traja le nekoliko dni in preide samposebi, potem seveda ni nič hudega. Čim pa te muči dlje nego 1 teden, smatraj ga za težko bolezen in hiti telesu na pomoč. Več nego polovico (slučajev) jetike zakrivi zanemarjen ali napačno zdravljen katar. Kadar te katar nadleguje, zdrži se mesa in alkoholnih pijač; idi v posteljo in si vsako uro umij z mrzlo vodo prsi, vrat in glavo, nato pa se brzo zavij. Katar v glavi, glej glava. Kava (azijska, bobova) nima redilnih snovi ter odhaja z z mlekom in kruhom neprebavljena iz želodca; vrhutega odvaja s seboj dragocene želodčne sokove. Nekateri celo trdijo, da je vse, kar pride s kavo v dotiko ali kar se v želodcu kavi primeša, izgubljeno za telo, moč in zdravje. Kava telo slabi, povzroča malokrvnost, draži in razkroji živčevje. Enako kakor vino in druge opojne pijače, tako tudi azijska kava draži želodec in moti prebavo. Deci pa je prav¬ cati strup. Odsvetujemo vsakomur tujo kavo; priporočamo pa vsem slojem domačo sladno (ječmenovo) kavo, zelo redilno in lahko prebavljivo. Kiham. Če kihaš, ne prehudo in ne bolestno, je to zdravo. Ko ti je glava težka in te boli, kaj dobro de(ne), ako nekoliko kihaš. Posušen in stolčen kostanj je najboljši prašek za kihanje. Kila. Zelo često nahajamo dandanes raznolike kile. Pojavi se kila ali nenadoma, ali pa jo naznanja boleče mesto na životu. Slaboten človek naenkrat poči, ker se smeja, kašlja, telovadi, ker se vznemiri, ker se mu stvori preveč plinov. Svežo kilo ozdraviti utegneš brez operacije: Na počeno mesto polagaj obkladke prstenega testa. Morebiti se kila zaceli, če počeno mesto vsak dan otiraš s kafrnim oljem ali lisičjo ma¬ stjo in potem na kožo prilepiš smolnat obliž (na krpo voščenega platna namaži drevesno smolo). Kilni pasovi niso dosti prida, ker tišče in motijo krvni obtok. Kile operirajo in le redkokdaj se operacija ponesreči. 89 Ako želiš kilo odpraviti z mazilom, otiraj kožo z mazilom zvečer, ko si v postelji. Maži in otiraj se 1 / i ure, nato si pod stegna podloži blazino, da stegna leže nekoliko višje in da kila ponoči ne prodira. Zjutraj pa kile ne otiraj, da ti (radi mazila) pas ne polzi. Kilo treba zadrževati v njeni notranji legi, da se tembolj gotovo zaceli. Ako se trebušna mrežica (mrena) že za¬ rašča, pa jo vedno znova raztrgaš, potem je seveda nemogoče, da se zaceli. Kila zadrgnjena (priščenjena). Lezi takoj v posteljo, podloži si pod medenico blazino, noge imej visoko ali kolena upognjena, dokler ne pride zdravnik. Medtem si napravi topel klistir. Če je zdravnik preveč od rok ali ga ni doma, otiraj kilo prav narahlo s tekočo mlačno svinjsko mastjo tako dolgo, da črevo spolzi nazaj na svoje mesto. To časih traja nekaj ur. Pas si nadeni vadno le leže in leže ga snemi. Kis (ocet, jesih). Ni je zlepa tekočine, ki bi jo tolikanj ponarejali kakor kis; često uporabljajo celo vitriol, žvepleno in solno kislino; ni torej čuda, če si vprav s kisom tolikokrat zdravje pokvarimo. Preveč okisane jedi želodcu ne prijajo (ne ugajajo). Kis ni nikako živilo. Kisli in osoljeni prijatelji kisa in soli ne učakajo visokih let, ker podležejo jetiki ali jetrnim boleznim. Vrla in razumna domačica (gospodinja), napravi si kis sama; recept doboš v kuharski knjigi. Kot zdravilo pa pravi vinski kis uživa dober sloves. S kisom lečimo notranje zastrupljenje; tedaj ga pij in polagaj v kisu namočene obkladke na glavo in želodec. S kisovimi obkladki ozdravljamo vse bolezni v životu. Omedlevšega človeka najprej spraviš k zavesti, če mu daš kis vohati (njuhati) in mu z njim umiješ senca, obraz in roke. Če te kuha vročica, pij kisovo vodo, seveda ne preveč. Ko se ti je udrla kri, popij nekaj požirkov vinskega kisa. Ako je vzduh (zrak) v sobi slab, pokropi tla s kisom. Kita. Če te kita boli, namaži in obveži jo s krpico, namo¬ čeno v (pre)kuhanem olivnem olju. Ali pa zmešaj mirino tinkturo 90 z aloo in kito otiraj od spodaj navzgor, zjutraj in zvečer. Ali na¬ veži ilovice. Kolca se mi. Če se ti kolca, to znači, da je v trebušni duplini (votlini) polno gnilih snovi, ki morajo ven iz telesa. Za¬ torej omeči, razkroji, izloči, odvajaj, naravno toploto pomnoži, organe okrepi, kri in sokove očisti. Vsako jutro umivaj noge v precej topli vodi; zvečer pa, preden ležeš, vse telo (1 minuto) v mrzli ter v postelji popij čašo čaja iz brinjevih jagod. Podnevi se mnogo gibaj v svežem zraku. Vsak dan popij kozarec tople vode, v katero si kanil 20 pe¬ linovih kapljic. V jutranjo toplo nožno kopel vrzi perišče soli in perišče pepela. Enkrat napravi obkladek sirnega (2 kg), drugič pa ilovnatega testa na želodec; obkladek naj deluje vso noč. — Ali pa obkladki vročih kamilic ali senenih drobcev. Koleno oteklo. Oteklo koleno splahne, če nanj polagaš in vsake 3 ure obnavljaš obkladke, namočene v vroči zavrelici senenih drobcev, ovsene rezanice ali grškega sena, ali obkladke sirnega ali ilovnatega testa. Kolera. Kdor je obolel za kolero, naj se hitro spoti in zato pije prav vroč kamilični ali lipov čaj. Ako se pojavi obilen znoj (pot) in se izloča mnogo seča (scalnice), razvija se bolezen ugodno. Kadar pa driska ne ponehuje, temveč bolnik vrhutega še bljuje, kaže vse, da se je bolezen obrnila na slabše: Blato postaja brez duha in vodeno, udi se ohlade, koža dobiva višnjev- kasto barvo, žila bije slabo, bolnik težko diše, glas postaja hri¬ pav; nobena jed ti ne ostane v želodcu, temveč jo izbljuješ, seč se ne izloča in v nekoliko urah ležiš pred nami mrtvec (mrlič). Največja zmernost v jedi in pijači; pitno vodo poprej pre¬ kuhati vam je dolžnost; bodite pozorni na vsako najmanjšo mot¬ njo v želodcu in črevih. Kdor se hitro spoti, je rešen; treba je torej storiti vse, da se bolnik začne potiti. Zato takoj omoči 2—3 rjuhe v vroči vodi, razgrni jih na postelji in bolnika brž v nje zavij, potem ga toplo 91 odeni z volnenimi odejami. Da se zares spoti, daj mu čašo ka¬ miličnega čaja po žlički. Črez 7 2 ure vse to ponovi. Ko preteče še x /2 ure > daj mu skodelico vročega mleka, v katerem sta ku¬ hana zmlet sladki janež (komarček) in med (tudi po žlički). Staviti utegneš v posteljo ogrevalno steklenico, da toplota deluje na bolnika od vseh strani. Ko mu nekoliko odleže, naj si vsak dan, kar iž postelje, okoplje vse telo v mrzli vodi (1 minuto), ali pa naj si vsak dan umije vsaj noge in kolena. Prežveči naj dnevno 12 brinjevih jagod in jih požre; brinjeve jagode naj žve¬ čijo in požirajo tudi strežniki, da se ščitijo (varujejo, čuvajo) okužbe. Za časa kolere običavajo (imajo navado) piti mnogo konjaka (žganja) in nič jesti. Kolika, glej ščiplje me. Acorus calamus, Aroideae. Kolmež je doma v Aziji; pri nas raste podivjan ob tekočih in stoječih vodah. Korenika mesnata, členasta, za prst debela, grenkega okusa in aromatičnega duha. Listi 1 m in več visoki, mečasti, zeleni kakor trava; Betva žlebasta, podaljšana v dolgi tulec in nosi nekako v sredi cvetni betič, ki doseže dolgost prsta. Cvete junija in julija. Cveti rjavkasto- ali zelenorumeni. Plod je rdeča jagoda, a v naših krajih ne dozori. Nabiramo koren pozno jeseni ali pomladi, preden zel raz¬ vije liste. Čaj krepi želodec, vzbuja tek, ogreva, izganja slabe snovi; krepko sredstvo je zoper težkoče v prebavi, stvoritev kislin in plinov, oslabelo prebavo, zasluzenost črevesnega prohoda; pomi¬ luje utripajoče srce. Uspešno kolmež rabijo tudi zoper skrofulozo, protin, mrzlico, bledico. Izvrsten lek je za otožnost (hypochondrijo), žolčna in ledvična obolenja. Odganja seč in učini redno mesečno perilo. Odcedek zavretega kolmeža s hvoščem in pelinom leči vodenico; pij ga vsak dan v celem 1 čašo, zjutraj in zvečer po 72 čaše. Rabijo ga tudi zoper proliv (drisko) (; bodi previden ter 92 pij le male količine, ker velike količine često povzročajo drisko). Za čaj vzemi 10—15^ korena in stolčenega skuhaj na 1 / 2 lvode. Prašek ti služi zoper vse naštete bolezni; vsak dan vzemi V 2 —2 g praška, toda kvečjemu 3 krat na dan. Tinktura, 10—20—40 kapelj na dan, je izvrsten želodčni lek. Kolmež dodajamo v kopeli za rahitično in skrofulozno deco. V ta namen 1 kg stolčene kolmeževo korenine popari s 5 / vre¬ lega kropa ter ga dodeni vodi, namenjeni za kopel. Foeniculum officinale, vulgare, capillaceum, Umbelliferae. Komarček, koprec, sladki janež je doma v južni Ev¬ ropi. Pri nas ga goje po vrtovih in vinogradih radi dišavnih plodov. Stebla visoka kakor mož, gladka, valjkasta, modrikasta ali temno¬ rdeča, vejnata. Listi modrikastozeleni, dvojno pernati, sedeči v uhatih nož¬ nicah. Cvete od julija do oktobra. Cveti združeni v velik, zlato- rumen kobul. Nabiramo seme, ko je dozorelo. Čaj (10 g na 1 / i l vode) se upira prehladam in prsnim bo- levanjem, izganja milo vetrove (detetu kuhaj 1 žlico komarčka v čaši mleka 5—10 minut). Prav topel utešuje (ta čaj) krče v ži¬ votu; oslajem s sokom rdečega grozdjiča, je izborno sredstvo zoper kašelj, bolevanja v prsih, napetost in koliko, lenost prebavil, želodčne in črevesne krče in ledvična bolevanja. Komarček v mleku služi zoper vse krčevite bolesti, če obenem vnanje položiš topel obkladek, namočen v V 2 vode in 1 / 2 kisa. Prašek, uživan z jedili, odganja pline. Komarčkovo vodo grgramo; z njo umivamo oči, ako so slabotne (V 2 žlice praška polij z / vrelega kropa, potem pre¬ cedi in z ohlajenim odcedkom umivaj oči večkrat na dan). Uspeš¬ neje pa učinkuje parna očesna kopel nad komarčkovo zavrelico. Komarček zmešan z rabarbaro svetujemo vsem, ki jih že¬ lodec boli. Kopel. Kako dolgo naj kopel traja? Čim krajša je kopel, tem boljše učinkuje. Kako mrzla bodi voda? Kratka kopel ni nik¬ dar premrzla, če se nato takoj toplo oviješ s suhimi tkaninami. 93 Čim manj časa traja kopel, bodisi v mrzli, bodisi v topli vodi, tem blagodejneje vpliva: pojavi se prijetna telesna toplota in te nikoli ne stresa mraz. Glede zdravilne kopeli velja pravilo : v vodo, a takoj zopet ven! Kadar pa se kopeli poslužiš v svrho, da si telo korenito očistiš, umiješ in opereš z milom in brisačo, tudi tedaj naj kopel ne traja dlje nego 6—8 minut. Minutna kopel, iz postelje in takoj nazaj pod odejo, de deci, starcu, bolniku, a tudi čvrstemu korenjaku najboljše. Nekaj se¬ kund kopati se sme vsak bolnik ali rekonvalescent tudi v naj- mrzlejši vodi; prijetna, blagodejna toplota ti objame telo, da sladko zaspiš. Ne skoči (naenkrat) v vodo; zlezi v kopel polagoma, počasi se potopi, potem takoj ven iz vode. Najboljša je kopel iz postelje o polnoči ali zjutraj, ko je telo toplo. Le 1 minuto ostani v vodi in takoj nazaj v posteljo, kjer se toplo odeneš. Toplo naj ti bode, ko greš v kopel, in istotako toplo po kopeli. Kopajoč se, bodi tešč. S polnim želodcem šene koplji nikoli! Kopel topla. V topli vodi naj se koplje oni, ki potrebuje toplote; kajti zdravejša je mrzla (kopel). V toplo kopel idi le tedaj, kadar se ti napravljajo trdi tvori (otrdine), ki jih je treba omečiti. Kogar muči protin, koplje naj se le v toplem. Kopel parna. Zvrhan škaf vrele osoljene vode postavi na tla, slečen sedi poleg posode na stol ter ogrni črez se in škaf pregrinjalo (rjuho) tako, da le malo sopare uhaja. Para naj de¬ luje na te 15—20 minut (ne dlje); potem se brž umij z mrzlo vodo in neobrisan lezi v posteljo. Ako si parno kopel napravil v spalnici, odeni se dobro, da se ne prehladiš, ko sobo zračijo. Kopel peščena, glej peščene kopeli. Kopel polna. Kadar si v mrzli vodi koplješ vse telo, stori to zvečer, ponoči ali zjutraj, ko si še v postelji in ti je po vsem telesu toplo. Po kopeli, trajajoči ne več nego 1—2 minuti, idi nemudoma neobrisan nazaj pod toplo odejo. Taka kopel zelo 94 poživi kri; čim krajša je, tembolj je učinkovita. Ako te kuha vro¬ čica, posluži se, ne omahujoč, kratke polne mrzle kopeli, kajti mrzla voda pogasi notranji ogenj. Če ravnaš prav, ni se ti prav nič bati prehlade. Ako noge bolniku ne služijo več, naj ga 2 strežnika pri¬ neseta in ga polagoma omočita v mrzli vodi ali v njo potopita, nato toplo zavijeta in položita nazaj v posteljo. Topla kopel naj ne bode nikoli toplejša nego 35° C in v njej ostani največ 10 minut. Po ledu drsajoči se deci se pripeti, da pade v ledenomrzlo vodo. Ponesrečenca brzo spravite v toplo sobo, kjer se preobleče; nato naj hodi po sobi in maha z rokama, dokler mu ne postane toplo. Dajte mu skodelico toplega kamiličnega čaja s pelinom ali toplega mleka, ki se je v njem kuhala kumina. Kopel prstena (glej tudi ilovica). Banjo napolni do dobre polovice s čisto prstjo ali ilovico; prilij sveže vode in vse dobro premešaj. Iz prsti in vode se ustvari testo, ki naj ne bode pre¬ mehko. V to zmes se gol (nag) pogrezni do vratu in v njej vztrajaj več ur (tudi 5—6 ur). Prstena kopel ozdravlja obilico notranjih in vnanjih bolezni, če se je poslužuješ nekoliko dni zaporedoma: ozdravlja zastrupljeno kri, udnico, različna vnetja, želodčne in prsne bolesti, sladkorno bolezen, mrtvoud, vodenico, bolezni v obistih (ledvicah), jetrih in mehurju i. t. d. Kopel pršna. Kdor ljubi pršne kopeli, bodisi tople ali mrzle, naj si zmoči najprej stopala, potem meča, kolena, bedra in počasi navzgor. Nikdar ne začni z gornjim telesom in nikoli naenkrat pod prho ne podstavi vsega telesa. Pršne kopeli prijajo zlasti srcu, če telo omakaš polagoma ®d spodaj navzgor. Kopel sed na, glej sedna kopel. Kopel solnčna, glej solnčna kopel. Kopel za noge (nožna kopel). Noge si kopljemo v topli ali mrzli vodi. Ti kopeli sta po učinku povsem različni; zato ji 95 je treba strogo ločiti. V mrzli vodi je dovoljeno držati noge le 1—2 minuti, dočim jih v topli koplješ do l / i ure dolgo. Noge si koplji v mrzlem, če ti kri tišči v glavo in si želiš urediti krvni obtok; dalje če te boli glava ali zobje, če si one¬ mogel (truden) po dolgi hoji ali težkem naporu. Po mrzli nožni kopeli se ti dobro spi. Tople nožne kopeli svetujemo slabotnim in predvsem sta¬ rim ljudem. Topli vodi primešaj perišče soli ali pepela ali 120 g gorčične moke, ker s tem njen učinek pomnožiš. Topla nožna kopel noge krepi, ozdravlja otekline, zmečka¬ nine, gnitje med prsti, uljesa ob nohtih. Po topli kopeli si brzo noge umij še v mrzli vodi in jih takoj zavij v volneno tkanino. Kopel za oči. Oči si okoplji vsako jutro, da jih poživiš in okrepiš. Glavo ali obraz potopi v mrzlo vodo, ne zapri pa oči, tem¬ več jih drži odprte ter utripaj z vekami (trepalnicami); to naj traja nekako 1 minuto; prekinivši za 1 minuto, znova obličje (obraz) potopi v očesno kopel in utripaj z vekami nekako 5 minut. Ali mesto jutranjih kopeli polagaj zvečer na oči mrzle ob¬ kladke, ki oči izvenredno krepe in čistijo. V ta namen večkrat zganjen čist bel robec omoči v sveži studenčnici; pusti, da voda nekoliko odkaplja, položi ga na oči in ga povij z drugim suhim robcem. To stori leže v postelji in obkladek naj deluje 1 / i ure. Še bolj čistijo obkladki, namočeni v zavrelici zdravilnih ze¬ lišč n. pr.: 1 žličko stolčenega sladkega janeža (komarčka) prevri v 1 / i l vode, odcedi, namoči v njej čisto platneno zaplato (krpo, cunjico, capo) in položi na oči. Če tekočina dospe v oko, ne stori nič, nasprotno: še dobro ti dene. Pravtako oči čisti in krepi zavrelica pelina, smetlike, hvošča in aloina voda. Radi prepiha, prehlade ali nemarnosti vnete ali krmežljave oči koplji vsako uro v mrzli vodi. Ali pa si vsak večer položi na oči sirno testo. Vrhutega si zvečer okoplji noge v mrzli vodi; vsako drugo noč pa obleci srajco, namočeno v kisovi vodi, ter se ovij z volnenimi odejami. 96 Kopel za roke in rame. Kopajoč roke in rame v mrzli vodi, krepiš in ogrevaš telo in odvajaš vročino. Po kapi omrtvičeno roko položi do ram najprej za 1 uro v precej toplo vodo; da se kopel preveč ne shladi, prilij vsake 1 U ure nekoliko vročega kropa. Potem si roko koplji v mrzli vodi, tudi 1 celo uro. To ponovi večkrat na dan in nadaljuj nekaj dni. Tudi protin v roki ozdravljaj v topli vodi in nato roko samo polij z mrzlo vodo. Ali pa si obloži vso hromo ali bolno roko z mrzlo ilovico. Obkladek naj deluje V 2 dneva. To ponavljaj nekoliko dni. Lamium album, Labiatae. Kopriva bela mrtva, bela pivka raste po vrtovih, grmovju, kraj gozdov in potov. Visoka je 20—30 cm. Korenika poševna, vejnata s pritiklinami, poganja navzdol vlaknate korenine. Steblo pokončno, četverorobato, votlo; v kolencih izvirajo listi. Listi navzkrižni, pecljati, kocinasti, neenako napiljeni; po¬ dobni so listom prave koprive, toda so mrtvi, ker ne pečejo. Cvete od aprila do julija. Cveti sede njih 3—7 v pazduhah gornjih listov, kakor da bi bili krog stebla nameščeni v vretencu. Čaša zvonasta, peterokrpa. Venec someren, bel; spodnji del venca je cevast, ob vrhu pa se razceplja na gornjo ustno, čela- dasto, in spodnjo ustno, trodelno. Prašnika 2 daljša in 2 krajša. Pestič 1 z dolgim nitastim vratom. Nabiramo cvete brez čaše poleti. Čaj čisti kri in ga rabijo zoper izpuščaj dece, malokrvnost, skrofulozo, težave v prsih, grižo, krvotok, belo mesečno perilo, vranične bolezni, težave s sečem in motnje mesečnega čiščenja. (10 g na 1 l vode, na dan 1—2 čaši.) Prašek iz cvetov čisti kri (1—3 noževe konice v jedila). Tinkturo napraviš takole: Ko začne bela mrtva kopriva cve¬ teti, naberi celo zel, zmečkaj jo in prideni enak del 96% nega alkohola. V dobro zamašeni steklenici naj stoji na toplem 2 tedna; med tem časom pa steklenico večkrat pretresi; končno iztisni in precedi. Tinktura služi v iste svrhe (10—15 kapelj na sladkorju). 97 Sopara pivkne zavrelice služi zoper ušesne bolezni. Mešanico z živo (pekočo) koprivo rabijo, če so obolela dihala. Urtica dioica, Urticaceae. Kopriva velika živa (žgoča, pekoča), pač znana in po¬ gosta rastlina, je grmiček, visok 60—80 cm. Korenika vztrajna, plazeža. Iz nje izvira hkrati več nadzem¬ nih stebel (zato živo koprivo nahajamo navadno v večjih skupinah). Steblo četverorobato. Listi navzkrižni, srčastojajčasti, na koncu priostreni; rob jim je debelo napiljen. Vsa rastlina je porastena s pekočimi kocinicami (ščetinami). Te kocinice so spodaj napihnjene in napolnjene z jedkim sokom; zgoraj pa se končujejo v krhko glavico. Dotikajoč se ko¬ prive, odkrhneš kocinici krhko glavico in kocinica se ti z ostro votlo konico zadere v kožo; obenem se ti v ranico izlije jedki sok. Ranjena koža se vname; srbi te, peče in žge. Opečeno mesto namaži s salmiakovcem. Iz istega vzroka kakor človek se tudi živali večinoma kopriv ogibajo. Cvete julija in avgusta. Cveti dvodomni, zelenkasti, tvorijo viseče late. Plod je orešek. V koprivnem steblu je mnogo ličnatih vlaken, dolgih, tenkih; iz njih napravljajo prejo(, prav tako kakor iz lanu in konoplje). Odlična vlakna, finejša in čvrstejša od svile, so vlakna inozemskih kopriv. Mlade koprive pripravljajo in uživajo kot špinačo. Urtica urens. Mala kopriva (živa) je enoleten plevel. Listi svetlo ze¬ leni. Cveti enodomni, lati pokončni. Peče še bolj nego velika. Mlade liste in korenine velike koprive nabiramo poleti. a) Čaj iz listov čisti kri, (zato leči kožni izpuščaj), čisti že¬ lodec, žene na vodo; rabijo ga zoper zasluzenost pljuč in dihal, rumenico in zlato žilo. b) Čaj iz korenin učinkuje krepkejše, zlasti zoper oprijem- ljajočo se vodenico in krvotok. Sok (dnevno 2 žlički) je sredstvo zoper krvavo seč. Koprive, kuhane na vinu ali medu, priporočajo nadušljivim in ozkoprsnim (osebam). Zd to plevel. 7 98 Odcedek grgraj, če je vrat zasluzen. Koprivna voda je sredstvo zoper luskine (prhljaj) in izpa¬ danje las. Koprivčasti izpuščaj (izpuhljaj) na koži označujejo kot grah ali (kovinasti!) dinar veliki, z rdečini poljem obdani bledi vozli, ki neznosno srbe. Koprivčasti izpuščaj je krvna bolezen in nastane, če je koža vnanje poškodovana, n. pr. od pikov mravelj in drugih žuželk ali pekočih kopriv; ali pa je vzrok neka snov zaužitih jedil, n. pr. kumar, gob, jagod, rakov. Da se izpuščaja iznebiš, obleci na golo telo v mrzli kisovi vodi namočeno platneno srajco, lezi v posteljo in se prav toplo odeni. Črez 2 uri srajco sleci in umivaj vse telo z mrzlo vodo (1 minuto). Potem se rahlo obriši in otiraj kožo, posebno spodnji život, s svinjsko mastjo. To ponovi naslednje dni. Kot notranje zdravilo pij )3krat na dan po V 2 skodelice mešanega čaja. Če te prav hudo srbi, obdrgni srbeče mesto z razrezano limono. Korpulenca, glej debelušnost. Kostojeda (kost gnije). Trde otekline ob kosteh in na kosteh treba pregnati, ker drugače se izprevržejo v kostno gnilobo. Polagaj neprestano vsake 3 ure mokro testo, prsteno ali ilovnato; to naj hladi, izvleče in tako korenito izčisti, da se ne stvarja nikak gnoj več in se rana zaceli. Tisoče ljudi trpi za to boleznijo in hira, češ da za njo ni zdravila; toda vsem se da še pomoči in tekom 1 meseca utegnejo ozdraveti. Zmečkaj rmanove liste in jih često polagaj na gnilo kost; rman hladi in čisti. One, ki trpe za hudo kostno gnilobo, bi kazalo vsak dan za 6—8 ur vtekniti v prsteno kopel v banji. Prst čisti; ne da bi se očistil, ne ozdraviš. Tudi kopeli v prevrelici orehovih listov učinkujejo. 99 Kostne ugnide (uljesa) izlečiš, če vsaki 2 uri navežeš mazilo iz mehkega sirnega testa. Sir čisti, izvleče in (za)celi. Če nimaš sira, skuhaj kašo iz grškega sena in jo večkrat naveži vročo. Ali pa pokladaj obkladke, namočene v zavrelici ovsene re- zanice ali senenih drobcev, ali ilovnate obkladke. Koze (osepnice) so pri nas že redka bolezen. Že 2 tedna, preden izbuknejo (se pokažejo), naznanja jih tresavica (mrzlica), visoka vročica, glavobol, nič teka, pobitost in silne bolečine v križu. Na koži se pojavijo najprej [rdeče pege, nato vozli, potem mehurji; ti se izprevržejo v gnojne ugnide. Vročica preide, uljesa (ugnide) se posuše in ostavijo (zapuste) kozave brazgotine. Osepnice so skrajno nalezljiva bolezen; zato bolnika strogo ločite; strežniki naj bodo zoper koze cepljeni. Bolniška soba bodi vedno prezračena. Bolnik naj dobo mnogo tekoče hrane, posebno čajev, ki blato odvajajo. Vsak dan bolniku umivaj telo vsako uro z mrzlo vodo (1—2 minuti). Cesto naj si izpira usta, oči mu posebno pogosto umij. Semintje ga obleci v srajco, namočeno v mrzli vodi in rahlo ožeto. Strežniki naj vedno žvečijo brinjevo jagodo in jo požro; to jih ščiti (varuje), da se koz ne nalezejo. V posebno težkem primeru bi svetovali bolnika vsega za¬ kopati v vlažno zemljo (prst), ker elektrika zemlje brzo čisti. Ali pa napravi prsteno kopel v banji in mu pokladaj prstene obkladke tudi na obličje (obraz). Vlažna zemlja potegne iz telesa strupene snovi in zabranjuje, da se ne stvore brazgotine. Tudi mazilo grškega sena. Na vsak način pa bolniku telo umij vsako uro z mrzlo vodo (1 minuto), takoj ga zavij in položi v posteljo; potem ga nekaj dni vsega umij samo vsaki 2 uri in končno zadnje dni samo še vsake 3 ure. V celoti ga umivaj 9 dni, pa ozdravi, če ga umivaš vestno. Morebiti mu tudi 3 krat na dan oblečeš v postelji mokro srajco in mu jo na telesu pustiš vsak dan 2 uri; na obličje mu dan in noč polagaj mokre tkanine, da ne zaostanejo pege. 7 * 100 Kozje mleko je redilnejše in bolj te krepi nego kravje; svetujemo ga radi tega posebno ubožcem in bolnikom. Koža ni samo telesu vnanja odeja, temveč tudi naravno cedilo z milijoni majhnih prebojev (cevk, luknjic, por); skozi te cevke telo na neopažen način izločuje in izhlapeva množino iz¬ rabljenih, obrabljenih in pokvarjenih sokov in strupenih snovi. To izločevanje skozi pore je z življenjem in krvnim obtokom neraz- družljivo zvezano; skozi kožne pore se iz telesa odvaja največji del vsega, kar je pokvarjenega. Ako pa je koža ohlapna, zamašena in torej nedelavna, tedaj se notranje snovi in sokovi pokvarijo in zastrupe. Posledica je bolezen. Čimbolj je koža delavna in odprta, tembolj te ščiti (varuje), da se ne kopičijo nezdrave snovi, povzročujoče obilico bolezni. Prebravši to poglavje, razumeš, zakaj tolikanj priporočamo pogoste (mrzle) kopeli in zakaj potenju pripisujemo toliko važnost za človečje zdravje. Čim čistejša, svežejša, prožnejša in delavnejša ti je koža, tem manj se boj bolezni. Kožne bolezni. Kdor ima lišaj, kožne ugnide ali mo¬ zoljasto kožo, naj se maže z zlatičnim mazilom. Ako se je kožna bolezen razpasla po vsem telesu, obleci na golo telo svežo v mrzli vodi namočeno srajco in istotake spodnje hlače, lezi v po¬ steljo in se dobro zavij v volnene odeje, da ti zrak ne prihaja do telesa; glava ostani svobodna (prosta). Ta ovitek naj deluje 1—2 uri in ga vsak dan 1 krat ponovi, da ti izloči nečistoto. De¬ luje pa še bolje, če vodi primešaš perišče soli ali jo s kisom okisaš. Za deco bode bolje, če srajčico namočiš v zmerno topli vodi, mesto v mrzli. Tople kopeli v zavrelici senenih drobcev so izborne. Kožne ugnide izleči najbrže vlažnomokra prst. Ako je koža odrta, posuj rano s stolčenim ogljem, ki suši in pospešuje rast kože. Kožni izpuščaj prihaja iz nečiste krvi; nečista kri izhaja iz nezdrave hrane in nezdravega zraka. Tu treba vse gnile, strupene in nezdrave snovi v notranjščini omehčati, izločiti, odvajati in izvleči. Kožna vodenica, glej podkožna vodenica. 101 Kratkovidnost je redkokdaj prirojena, temveč najčešče posledica natančnega dela iz bližine ob slabi svetlobi, ko moraš predmete očesu približevati. Na daljavo vidi kratkovidnik slabo in nerazločno, od blizu pa prav dobro. Če si kratkoviden, nabavi si predočnike (naočnike, očala); a ne izbiraj jih sam, temveč zdravnik, preiskavši stop(i)njo kratko¬ vidnosti, naj ti predpiše primerno steklo. Ako te oči bole, umivaj in koplji jih redno v mrzli vodi. Največkrat tiči vzrok očesne bolezni v tem, da kri zastaja. Če se ti kri pretaka redno, zdravo je vse telo in izpod vedrega čela zre v svet večinoma tudi zdravo in bistro oko. Pravilni obtok krvi pospešujejo mrzle kopeli nog, rok in vsega telesa. Nečistota si išče izhoda in naleti vprav na oko, ki se kaj¬ pada vname in zardi. Vsak večer umivajmo noge in zjutraj roke ter rame v mrzli vodi. Semintje okopljimo vse telo v mrzli vodi (iz postelje, le 1 minuto v kopeli in brž nazaj v toplo ležišče). Kri. Srčni krč utešiš (potolažiš), če se takoj sezuješ ter noge in kolena okoplješ v mrzli vodi, posebno ako stopala in kolena poliješ z mrzlo vodo; roke in rame pa raje podstavi pod mrzli curek. Voda pritegne kri v omočene dele telesa in s tem osvobodi (oprosti) srce. Ako krč izvira iz prehlade (prehlajenja), tedaj je treba na¬ ravno telesno toploto umetnim potom zvišati. Ulij kisa v posodo vrelega kropa, v njem omoči 6 krat zganjeno rjuho, le rahlo jo ožmi ter položi bolniku na prsi. Obkladek bodi tako vroč, kakor dopušča telo. Bržčas (najbrž) krč popusti (poneha) že med prvim obkladkom; če pa ne bi še odleglo, črez V* ure obkladek obnovi. Ker pa radi vročega obkladka kri preveč tišči v prsi (kar ni do¬ bro), položi drugi ali tretji obkladek na trebuh in bedra ali meča, odkoder se toplota itak porazdeli po vsem telesu. Kadar te krč prime v trebuhu, pij vratičev (Tanacetum vul- gare) čaj (20 g na Vg l vode). Izvrstno sredstvo je posušen in stolčen kostanj, ki ga pij na vodi. Krčev se ubraniš, pijoč rmanov čaj (15 na x l 2 l vode) in umivajoč si vsak dan roke in noge v mrzli vodi. 102 Kr5 dežji (otročji). Če otroka prime krč, obleci ga v srajčko, namočeno v topli zavrelici senenih drobcev|; takoj ga ovij v tople volnene odeje in. položi v posteljo, kjer naj se 2 uri poti. Potem ga 1 minuto umivaj v mrzli vodi in zopet z njim v posteljo. To stori nekaj dni po 1 krat na dan. — Velikemu in polodraslemu otroku namoči srajco in spodnje hlače v vroči zavrelici senenih drobcev ter ga v srajco in hlače obleci i. t. d. Vsak dan mu daj čaško čaja iz grškega sena in sladkega janeža (komarčka), ali pa vročega mleka, v katerem se je kuhal sladki janež, da ga po¬ časi popije. Tudi kamilični čaj je izborno sredstvo zoper krče. Koplji deco v zavrelici lipovega cvetja. Malokrvno deco mučijo često krči, istotako ono, ki jej kri zastaja. Hypericum perforatum, Hypericaceae, Guttiferae. Krčevec, krčna zel, sv. Janeza roža raste na suhih solnčnatih gričih, njivah, bregovih in kraj gozdov. Steblo pokončno, dvorobato, visoko do V 2 m, trdo, brezsočno. Vejice nasprotne. Listi mali, svetle oljnate žlezice v listih videti kakor pro¬ sojne pičice. Cvete julija in avgusta. Cvetovi rumeni. Nabiramo cvete in liste julija in avgusta. Čaj rabijo zoper jetrna in ledvična bolevanja, protin, drisko, krvavitve, prsno zasluzenost ter, če te želodec tišči. 30 g na 1 / vode; 1—2 čaši črez dan, v požirkih. Pijo naj ga oni, ki močijo posteljo in ki jih muči nervozni glavobol. Krčevčevo olje si napraviš takole: 7* l čistih krčevčevih cvetov (brez pecljev in čaš) stavi v 1 / 2 l olivnega olja in v zaprti ste¬ klenici postavi na solnce. Črez 2 tedna precedi. To olje je izvrstno sredstvo zoper otekline, bolečine v križu, protin, izvin, izpah, opekline. Notranje služi, 6—8 kapelj na sladkorju, zoper bolečine v životu, krvne motnje in krče. Čaj svetujemo tudi mladim razvijajočim se ljudem. Rman učinkuje podobno kakor krčevec; če ni krčevca, ra¬ bite rman. 103 Krilne žile. Koliko je ljudi, ki jih na nogah (kaze krčne žile! Da jih odpraviš, pripravi 2 škafa, eden prazen, arugi poln mrzle vode. Zvečer, preden ležeš, stopi v prazni škaf ter si z za- jemalnico ulivaj počasi vso vodo iz drugega škafa črez gola sto¬ pala, kolena in [stegna. Potem neobrisan brzo skoči pod toplo odejo. Po polnoči in zjutraj polive ponovi Jin tako nadaljuj 20—40 dni. Krčne žile ti potem sameposebi izginejo brez naj¬ manjših posledic ter z njimi vred tudi srčna napaka, če si jo imel. Nikdar krčnih žil ne odpravljajte z gumijevimi nogavicami. Voda, stude(nč)no mrzla voda, poživi kri in odstrani vse nerednosti, ki izhajajo iz krvi. Krč v nogi, glej noga. Krč v roki odpraviš z mrzlo vodo: zjutraj, opoldne in zvečer okoplji si vso roko od ram pod curkom mrzle vode(; roko držiš pod odprto pipo vodovoda). Najprej omoči prste, potem počasi navzgor in zopet navzdol. Ta kopel naj ne traja delj nego 3—5 minut. Če si roko tako omakaš več tednov, 1—3 krat na dan, okrepiš si jo zelo. Krč v trebuhu, glej trebuh. Krčevitost odrevenela (togi krč). Kadar čutiš, da se ti bliža krčni napad, takoj popij čaj iz krčne (gosje) trave, kuhan na mleku, čimbolj vroč. Pij ga tudi nadalje 3 krat na dan. Poleg tega polagaj na mesto, kjer te krč navadno prime, obkladek, namočen v vroči zavrelici krčne trave. Krepilna sredstva. Med je naravno krepilo prve vrste, istotako sanatogen, bioson in biomalc. Nasturtium officinale, Cruciferae. Kreša vodna raste često v bistrih studencih, potokih in vodnih jarkih. Vztrajna vodna rastlina. Steblo dolgo 15—20 cm, votlo. Listi temnozeleni, gladki, lihopernati; pritlični listi okroglasti. Cvete od junija do septembra. Cveti beli. Kot zdravilno salato cenijo in čislajo liste, nabrane, preden zel cvete. 104 Čaj čisti kri in seč. Rabijo ga zoper skrofulozo, kožne iz¬ puščaje in zastajanje v spodnjem životu (vsak dan 2 čaši). Najraje pa upotrebljavajo (rabijo) sok in sicer: zoper skor¬ but, vodenico, rumenico, kronične kožne izpuščaje, sluzotok pljuč in črevesnega prohoda (2—3 krat na dan 1—2 žlici soka). Spo¬ mladi se ozdravljajo s krešnim sokom v zvezi z jetičnikom, re¬ gratom, smetenjakom (sv. Petra ključem) in revarjem (cikorijo). Žene pa naj krešnega soka ne uživajo, kadar so noseče. Če zjutraj na tešče uživaš krešo brez kisa in soli, ozdravlja baje pljučne bolezni. Na kisu in olju dajejo liste deci, da ji pre- ženo črve. 4—6 g soka krešnih listov zmešaj s 30 g svežega, neosolje- nega masla v mazilo; z njim lečiš opekline in oparine. Rhamnus frangula, Frangula almus, Rhamnaceae. Krhljika, gadov les, kačje grozdje, pesje grozdje, žabji čemž raste često po vlažnih senčnatih gozdih in med grmovjem. Ali je precej visok grm brez trnov ali pa malo drevesce. Lubje gladko, temnopepelnasto, poprskano z belimi piči¬ cami; diši prav zoprno, podobno človečjim iztrebkom. Listi raztreseni, kratkopecljati, jajčasti, celorobi, priostreni. Cvete maja in junija, avgusta in septembra. Cveti neznatni, zelenkastobeli, stoje kobulasto v listnih pazduhah. Plod je jagoda, kakor grah debela, spočetka zelena, pozneje rdeča, naposled črna, z 2 semenoma, sladka. Nabirajo lubje (skorjo) maja in junija; jagode septembra in oktobra. Čaj je izborno sredstvo zoper lenost črevesnega prohoda, zapeko, zlato žilo, jetrna in žolčna bolevanja, vročico in črve. 30—40 g skorje stavi zvečer v V 2 l vode in drugi dan kuhaj v isti vodi 3—5 minut. .Ako je lubje (skorja) sveže, kuhaj 1 / 2 ure. Vsaki 2—3 ure zaužij po 1 žlico. Z odcedkom krhljične zavrelice umivamo garjeva in lišajna mesta na telesu. Bodi previden in, rabeč krhljiko, ne pretiravaj. 105 Rhamnus cathartica, Rhamnaceae. Krhljika čistilna, trnjeva, kozja črešnja, me¬ tuljeve jagode, metuljevec, d(e)raka raste na skalah in pečinah, pustoših, v živih ograjah in mejah, gozdih in grmovjih. Navadno so krhljični grmi drug od drugega oddaljeni, le včasih jih je vsa gošča. Grm je trnovčevemu podoben, visok 2—3 m, vejnat; včasih naraste v malo drevo. Lubje gladko, ostrega in grenkega okusa. Les rumenkast. Veje nasprotne, okrogle, rjavkastosive, končujoče se v prem (raven) trn. Listi nasprotni, jajčasti, pecljati, na robu drobno napiljeni. Cvete maja in junija. Cvetovi majhni, rumenkastozeleni, stoje v šopkih. Plod zelena jagoda, pozneje bleščeče črna, s 4 trdimi se¬ meni. Presne, pa zrele jagode so sprva sladke, potem pa zoperno grenke ter ti slino barvajo zeleno. Zaužite v večji količini, iz¬ zovejo bljuvanje, drisko in strašne bolečine; nato se pojavi žeja in požiralnik se ti zdi popolnoma suh; konec otrovanju (zastru- ljenju) utegne biti celo smrt. Nabiramo jagode septembra in oktobra. Čaj kuhamo samo iz lubja (skorje) in služi kot čistilo. Ker žene na seč (vodo), rabijo ga zoper protin in vodenico. Učinkuje pa žestoko (burno); zato bodi previden, ker bi te začela zavijati kolika. 7 delov jagod (čistilne krhljike) zmečkaj, iztisni in dodaj 12 delov sladkorja; tako doboš sirup, izborno čistilo; vsako uro ga použij 2 žlici, dokler se ne pokaže uspeh. Svetujejo ga tudi zoper kronične kožne izpuščaje. Otroku pa sirupa daš samo eno malo žličko! Kri si očistiš. Kdo ne pozna bezga? Bezgovi listi, cvetje, jagode, skorja in korenine imajo zdravilno moč. Da si sokove in kri očistiš, da zastale stare snovi in strupene sokove odvajaš in izločiš na lahek naravni način, vzemi 6—12 bezgovih listov, zreži jih drobno, kuhaj v y 2 / vode, ki naj vre 10 minut. Ta najboljši čistilni čaj za kri uživaj skozi dolgo časa in sicer 1 skodelico vsako jutro na tešče 1 uro pred zajutrkom. 106 Naberi bezgovih listov in cvetja, posuši in shrani za zimo. Čaj, varjen iz stolčenih bezgovih korenin, naj pijo, ki se jih prijema vodenica. Zelo kri čistijo (rdeče) jagode, če jih ješ sveže z mlekom ali črnim kruhom ali pozimi v kompotu in marmeladi. Kri čisti čaj naslednjih zelišč, mešan v enakih delih: žajbelj, rožmarin, rman, hvošč, zmečkane brinjeve jagode, trpotec, živa kopriva, krčevec, pelin in tavžentroža. Ta čaj pij vsak dan skozi delj čaša. Čistilni čaj dado tudi mladi brinjevi vršički. Kot prikuho svetujemo špinačo iz pekočih (živih) kopriv in regrat v salati; oba čistita kri. Čaje, čisteče kri, treba piti delj časa, da je uspeh viden. Čistilo vseh čistil pa je vlažna zemlja (kopel v prstenem ali ilovnatem testu), ki tekom 6 ur kri popolnoma izčisti ter s svojo naravno elektriko izvleče iz telesa vse strupene sokove. Prstene kopeli so pri nas premalo znane in upoštevane; človečja narava je pač taka, da zdravilnemu sredstvu tem manj zaupa, čim na¬ ravneje je; a slastno sega po strupih, uničujočih zdravje. Amerika tudi v tem oziru koraka daleč pred nami; kajti tam so v najboljših zdraviliščih v rabi prstene kopeli, s katerimi včasih dosezajo vprav čudežne uspehe. Ali le ameriška prst za¬ kriva v sebi tako moč? Nikakor ne! Pač pa Američan porablja, kar je spoznal za dobro; mi pa se trdovratno držimo modernih zmot in zablod ter si s tem življenje težimo in krajšamo. Kri izgubiš, glej izguba krvi. Kri pomnožiš, glej pomnoži si kri. Kri tišži (naval krvi proti glavi). Kadar kri sili (tišči, vali) v glavo, treba jo je pritegniti v spodnje telo. Okoplji noge v mrzli ali tudi v topli vodi, ki si ji primešal perišče gorčične (ženofove) moke ali perišče soli ali 2 perišči pepela. Hodi bos po mrzlem tlaku ali rosni travi. V spodnji život kri potegnejo mrzli obkladki, položeni na trebuh; seveda se pri tem dobro zavij in zadelaj (odeni). Namoči nogavice v mrzli vodi, obuj jih, vrhu teh pa obleci še suhe nogavice ter tako obut lezi v postelj. 107 Pij čašo virandovega čaja (vinska rutica) (2 g na V 2 l vode). Često že zadostuje, če obe roki omočiš do ram v mrzli vodi; drži jih v njej 3 minute, ker ti to vleče kri iz glave. Kri se udere, glej bljujem kri. Kri uhaja s sečem (vodo). Bolne ledvice ali bolen me¬ hur sta vzrok, da je seč krvav. Zoper to bolezen pij vsako dopoldne omelni čaj, popoldne pa hvoščev čaj z vkuhanimi 12 zmečkanimi brinjevimi jagodami. Čaj naj vre 10 minut. Ta dva čaja uživaj cel mesec. Vsako jutro si iz postelje umij noge v mrzli vodi in brzo obuj nogavice. Vsak večer, preden ležeš, pa okoplji vse telo v mrzli vodi in se takoj toplo zadelaj. Ali pa (mesto mrzle kopeli) omoči nočno srajco v mrzli vodi, na pol ožeto obleci ter lezi in se dobro odeni. Če te mrazi, popij takoj čašo vročega čaja. Ako tekom 3 tednov ne ozdraviš, napravi si preko cele noči ilovnate odkladke na trebuh, za drugo noč pa na hrbtu pod le¬ dvicama; tako menjaje, nadaljuj sledeče dneve. To bolezen ozdravlja mešani čaj iz enakih delov: rmana, hvošča, trpotca, krčevca in plešca. Kri zastaja, če se neredno pretaka in kopiči v spodnjem životu, ki ga je treba očistiti odvečnih odkladkov, nečistih sokov in strupenih snovi. Komur kri zastaja, je bržkone debelušen, tolst in zamaščen, obhaja ga omotičnost in teskoba, stvarjajo se mu nabrekline in otekline, uljesa, bolečine in noge so mu na¬ vadno mrzle. Vsak dan pij 2 čaši hvoščevega čaja, ki v njem obenem skuhaj 12 zmečkanih brinjevih jagod. Vsako jutro, ko vstaneš, umij noge v mrzli vodi; zvečer pa v postelji obleci v mrzli vodi namočeno srajco in se spoti. Če je zjutraj srajca rdeča ali rjava, je to znak, da je v telesu mnogo strupa; te srajce ne obleci več, preden je ne opero. Vsak teden 3 krat si položi na spodnji život obkladek prste¬ nega ali ilovnatega testa, ki naj vleče vso noč. Če te v postelji stresa mraz, takoj popij vroč čaj. Zastala kri rodi zle posledice, kot so kap, ohromelost, glavobol, bolečine v križu, srčne bolezni, naduha, vnetje, protin, putika i. t. d. 108 Zatn si kri osvežujmo in urejujmo krvni obtok z mrzlimi nožnimi kopelmi, mrzlim umivanjem rok, ram, nog in vsega te¬ lesa, mrzlimi polivi na kolena, mrzlimi kopelmi vsega telesa in tudi mrzlimi prsnimi kopelmi. — Vsak dan nekaj, ne prehudo, le kratko in dobro, in se takoj toplo zavij. Čim milejše rabiš vodo, tem uspešnejše je. Mnogo se izprehajaj v svežem zraku in se večkrat malo posti. Kri zastrupljena, glej zastrupljena kri. Krvavi kašelj. Pij takoj kozarec osoljene vode (v kozarcu mrzle vode zmešaj 1 žlico soli); nemudoma lezi v posteljo; bodi miren, leži visoko, ne govori! (Glej poglavje o bljuvanju krvi.) Krvavim. Krvavljenje zabranjuje in uteši (potolaži) čaj iz stolčenih tormentilnih korenin. Malokrvnim svetujemo tormentilno tinkturo. Tormentil (Potentilla tormentila) se slovensko zove: stez¬ nik, grižnica, srčna moč. Komur kri uhaja z blatom, naj 2 krat na dan použije stol¬ čeno hrastovo skorjo na žlici medu. Krvavitev zaustaviš tudi z omelnim čajem (20 g na 1 / 2 l vode). Krvavim iz nosu, glej nos. Krvavim iz pljuč, glej pljučno krvavljenje. Krvavim iz želodca, glej želodec krvavi. Krvavitev ustavimo, če na krvaveče mesto potresemo galunovega praška ali omočimo z arnikno tinkturo in potem prevežemo s krpico, namočeno v arniki. Notranjo krvavitev ustavi kozarec precej osoljene vode ali pa čaša shlajenega hvoščevega ali omelnega čaja. Ženski se kri ustavi, če vsak 7* ure pije požirek rdečega vina z galunom (30 g galunovega praška stavi v steklenico do¬ brega rdečega vina in pusti 2 dni stati na solncu), ali pa na tešče skodelico osoljene vode. Krvni obtok. Dokler se kri povsem telesu pretaka pravilno, si zdrav. 109 Srce poganja kri v vse ude in kri hrani (redi) ter ogreva vse telo. Čim v krvnem obtoku nastane kaka nerednost, nisi več zdrav. Če mu nedostaja krvi, ud ohladi. Kjer krvi ni, je slabotnost in je treba kri dovajati. Ohromeli udje so hladni in mrzli, ker jih kri ne hrani. Kjer se kri nabira in kopiči, proizvaja toploto, čim dalj bolj, vročino in bolezen. Preveč krvi zastaja v glavi ljudem, ki jih glava boli, ki so otožni, potrti, razjarjeni in besne. Kjer kri zastaja, postaja ti slabo in bolno. Zastala kri je najčešče vzrok, da te zadene kap. Zato si krvni obtok uredi in umeri. Zvečer, preden ležeš, umij si noge in zjutraj vse telo v mrzli vodi; toda bodi pazljiv, da te ne mrazi. Semintje omakaj 3—5 minut roke v mrzli vodi; zvečer hodi v njej bos ter časih v po¬ steljo obleci v mrzli vodi namočeno srajco. To ti kri plaši, ureja krvni obtok in enakomerno ogreva vse telo. Krvotok ženskam najprej uteši (potolaži) omelni čaj, 1 čašo takoj; potem pa vsakih 10 minut 2 žlici hvoščevega čaja (25 g na V 2 l vode), s katerim nadaljuj dalj časa. Potem naj bolnica leže v postelj; na gol spodnji život jej položi večkrat zganjeno rjuho, namočeno v posodi, ki si v njo ulil 1V 2 / vode in 1 / kisa. Črez vsak Vt ure rjuho znova omoči in tako nadaljuj nekaj ur. Pravtako kri zaustaviš, če popiješ kozarec osoljene vode. Omelna zavrelica (čaj) učinkuje odlično, zato je vsako uro popij 1 čaško. Če je hkrati popiješ 2 čaški, ustavi se ti še tako močen krvotok. V postelji naj glava leži nekoliko nižje. Ne pij kave; ne jej in ne pij nič vročega ali toplega; semintje V 2 kozarca z vodo zmešanega vina, vsako uro požirek mrzlega mleka. Imej popo- len mir. Truskavčev čaj (20 g na Va l vode). Kruh. Črni (rženi) kruh je izvrstno hranilo, zdravju in ozdravljanju najbolj prikladno; a beli (pšenični) kruh, čim finejši in belejši je, tem slabši je in tembolj zapira čreva. Beli kruh, uživan stalno, napravlja črevesje ohlapno, sla¬ botno in leno. 110 Črni kruh je redilen in krepek; v njem za mal denar doboš največ hranilnih snovi. Prigrizujte ga k vsakemu obedu in ga dajajte zlasti deci. Iz črnega kruha pripravljajo različna redilna jedila, ki so neprimerno bolj zdrava in vsebujejo več redilnih vrednot nego drago meso. Car um carvi, Umbelliferae. Kumina raste samorastla (divja) po travnikih, pašnikih in kraj potov. Sejejo jo po vrtovih in njivah radi dišavnih plodov. Živali kumine ne ljubijo, ker je v njej dišeče hlipno olje; največ tega olja je v plodovih, zato z njimi začinjajo jedila, peciva in likerje. Kumin(a) je dvoletno zelišče. Korenina vretenasta. Steblo pokončno, vejnato, votlo. Listi dvojnopernati, njih roglji črtalasti, koničasti. Spodnji listi pecljati, zgornji pa sedeči. Cvete maja in junija. Cveti majhni, beli, sestavljajo kobule. Plod je podolgast in razpade na 2 plodiča, gola, rjava, pe- terorobata in brez bodic. Ker plodiči močno in prijetno diše, rabimo jih za dišavo. Nabiramo seme po dozoritvi. Čaj (2—4 g na 1 / vode) krepi želodec, pospešuje prebavo in žene na vodo; služi zoper koliko; pijo ga, če je mesečno perilo nezadostno (pomanjkljivo, prepičlo); z njim si pomnože mleko. Kumino, kuhano v mleku, rabijo zoper koliko in njene kr¬ čevite pojave, slabo prebavo in napetost. Prašek, uživan z jedili, v vodi, vinu, krepi želodec, utešuje krče, razkraja sluz; umiruje; ogreva želodec, vzbuja tek in teši bolečine v životu. Olje (3—10 kapelj na sladkorju) použij zoper slab tek in želodčne krče. Tudi ga vdrgavamo zoper oprijemajočo se angleško bolezen. Sopara, pripravljena s semenom ali praškom (5 g na 1 / vode), služi zoper očesne in ušesne katare. 111 Kurjava. Ubožnejši ljud(stvo) pozimi ne odpira zlepa oken, češ da vsa toplota uhaja ven in se potem soba dalj časa ne se¬ greje. Slaba navada, napačni nazori! Če stanovanja ne zračite, zrak smrdi, gnije, vlažen je in strupen; taka neprezračena soba se tudi slabo kuri. Preden peč zakurite, vselej okna odprite, da se stan(ovanje) prezrači; kajti sveži čisti zrak, prihajajoč skozi odprta okna, navzame se toplote dokaj hitreje nego stari že porabljeni in na¬ pol gnili čad in vzduh (zrak). Nezračeno stanovanje je vlažno in nezdravo. Mnogo v tem oziru grešimo; koliko po nepotrebnem po¬ kurimo in porabimo, ker ne pomislimo, da vprav z zračenjem najbolj štedimo! Stellaria media, Alsineae. Kurja treva, zvezdnica navadna raste skorajda na vsaki njivi; nadležen, enoleten plevel je ter malo, sočno zelišče, poznano kot ptičja hrana, ker semena in želišče rade zobljejo ptice pevke. Stebelce poleglo, močno razrastlo; v podolžnih redovih ko¬ cinasto (zato se voda laže steka proti koreninam in zvezdnica vztraja tudi na suhih tleh). Listi jajčasti, okoničeni, nasprotni. Cvete skorajda vse leto, od maja do septembra. Cveti majhni, beli, peteroštevni; venčni listi črez polovico zarezani. Nabiramo zelišče od aprila dalje. Čaj je izboren lek za pljuča; razkraja in pospešuje sluz ter služi zoper bljuvanje krvi, krvavi kašelj, zlato žilo, zasluzenost ledvic in mehurja (2 krat na dan 1 čaško). Čaj je še krepkejši in uspešnejši, če mu, dočim se kuha, dodeneš Vi / vina; to svetu¬ jemo zlasti zoper pljučno zasluzenost. Dodajajo čaju tudi hvošč in suličasti trpotec. Sok, zmešan z medom, je posebno zdravilen, če ga vsak dan 6—8 krat zaužiješ samo po 1 žličko. Zelišče rabijo tudi za obkladke in z.odcedkom umivajo oči, ko je roženica motna. 112 Kurja očesa odpraviš, če zmečkaš bršljanove liste in jih navežeš na kurje oko. Ali v hvoščevi zavrelici namoči krpo in jo položi na kurje oko; tak obkladek kožo tako omehča, da kurje oko lahko z nohtom izluščiš. Poprej noge skoplji v topli vodi, da se koža omehča. Nikoli ne reži kurjih očes z nožem ali škarjami, ker je pre¬ več opasno (nevarno), da si nehote kri zastrupiš. Ako pa si bil tako nepreviden in ti noga začne otekati, obloži jo takoj s prste¬ nim ali ilovnatim testom; ali jo zakoplji 30 cm globoko v vlažno zemljo in vzdrži v njej nekaj ur. Kurja očesa prihajajo največkrat od preozkih črevljev; ako ti črevljar dosledno napravi preozko obuv(alo), pusti ga in poišči drugega. Izginejo kurja očesa, če 2—3 večere noge koplješ V 2 ure v zavrelici ovsene rezanice ali senenih drobcev. Da zastrupljenje krvi, povzročeno po kurjih očesih, ozdraviš, skuhaj precejšno množino senenih drobcev, precej vode odcedi in potem noge drži celo uro v preostali gosti zmesi; kopel naj ostane topla, zato semintje prilij vroče vode. Večkrat je kurje oko že izginilo, če si zjutraj in zvečer na¬ vezal, nekaj dni zaporedoma, kosmič čiste pavole. Ali namoči bršljanove liste v osoljenem kisu in vsak večer položi na kurje oko 2 lista. Ker kurja očesa nogo zelo trapijo, odpravi jih naravnim potem; če tega ne storiš, mučiš se in trpiš pri vsakem koraku. Lakota (glad) in dober tek sta znamenji zdravja. Žeja pa je znak bolehnosti in vročice; žejo vzbujajo tudi preveč oso¬ ljene jedi. Linum usitatissimum, Linaceae. Lan je doma najbrž v zapadni (Mali) Aziji. Pri nas ne raste divji, ampak samo podivjan. Goje ga največ radi ličja, dajajočega krepko predivo, ter radi semen, vsebujočih mnogo mastnega olja. Lan je prastara kulturna rastlina, kajti v laneno platno so zavite egiptske mumije, kakor so jih zavili pred 6000—7000 leti. Korenina vretenčasta. 113 Steblo pokončno, visoko V 2 pri vrhu vejnato. Listi na steblu premenjalni, ozkosuličasti, goli. Ker so (listi) ozki, prihaja solnce do stebel, čeprav lan seješ gosto. Cvete julija in avgusta. Cveti modri kakor sinje nebo, pe- teroštevni: časnih listov 5, zelenih; venčnih listov 5, višnjevih; prašnikov 5; pestič 1. Plod je glavica, obla, deseteropredalasta z 10 semeni, plošč- natimi, svetlorjavimi. Iz semen delajo olje; ker se na zraku brzo suši, rabijo ga zlasti mizarji in barvarji. Z oljnatimi tropinami pi¬ tamo goveda. Namočeno seme je lepljivo; zato se vsejani lan zlepi s prstjo in ga živali ne raznašajo. Zemljedelec seje lan jeseni in pomladi v globoko prerahljano zemljo. Izruje ga večinoma prej, nego seme dozori. Povezavši ga v snopiče, ga nekoliko osuši. Osmukavši mu glavice na grebenu, razgrne ga in godi po senožetih, da začne trohneti zgornja koža. Godni lan posuše v sušilnicah in ga potem terice na trlicah ota- rejo: lahka koža stebelca se odloči v majhnih iglicah (pezdir) od dolgih, čvrstih vlaken. Nato vlakna otresajo na otresovalnici in omikajo; zdaj so vlakna čista, imenujemo jih predivo. Iz prediva (predice) predejo trdne niti, prejo; prejo pa tkalec stke v laneno platno. Platno belijo (krope in suše) na solncu, da je belo. Nabiramo seme v avgustu. Čaj (1 žlica semena na 1 čašo vode) razkraja sluz; ogrinja; omiluje razdraženost; rabimo ga zoper pljučne bolesti in za- strupljenja ter, če te draži silen kašelj. Odvaja nalahko. Laneno olje pravtako nalahko odvaja. Zastrupivšemu se z zelenim volkom daj vsake Vi ure 1 žlico lanenega olja. Tudi za klistire ga rabimo: 3 žlice lanenega olja, 1 žlico kuhinjske soli, 3 čaše kamiličnega odcedka, 8 g trdega mila. Z vapnenko (va- neno vodo) zmešano zelo hladi, zato ga mažemo na opekline. Najčešče pa laneno seme rabimo vnanje; učinkuje pravtako kakor grško seno. Kot kašnati obkladek polagano na otekline in ugnide, laneno seme mehča, razkraja, izvleče in teši bolečine. Zel in plevel, 8 114 Topli obkladki lanenega semena, pokadani na okolico želodca, uteše želodčni krč. Laneno seme stolči ali zmelji in nalij toliko kropa, da na¬ stane kaši podobna gosta zmes; potem zavij v tkanino in položi kot obkladek na želodec. Pomiri ti želodčne bolečine. Laneni obkladki hlade, mehčajo, raztope in izvlečejo stru¬ pene snovi. Isto zdravilno moč pripisujemo obkladkom grške¬ ga sena. Tussilago, farfara, Compositae, Radiatae. Lapuh, podbel, kopačica, svinjarica, stipor raste na solnčnih pobočjih, ob potokih, zlasti na ilovnatih vlažnih tleh. Repasta korenika s pritlikami. Cvetne betve enojne, visoke 20—30 cm, porastle samo z luskolisti. Listi pri tleh precej veliki, pecljati, okroglasto srčasti, spodaj sivo kuštrasti, da so videti kakor beli; pokažejo se šele, ko cvetni koški odcveto. Cvete rano pomladi, marca in aprila. Cveti stoje vrh betve v rumenem košku. Nabiramo cvete marca in aprila, liste pa maja in junija. Čaj (5—10 g na 1 čašo) čisti prsi in pljuča ter ozdravlja katara- lična bolevanja dihal: kašelj, hripavost, zasluzenost, prsni katar, ozke prsi, sušico (oprijemljajočo se). Prašek (vsak dan 1—2 noževi konici) služi takisto zoper imenovane bolesti. Sok zelene zeli, zmešan z mlekom in medom, je odlična pomladna pijača in lek za bolezni sopil (dihal). Sveži listi, ki jih z noževim držajem nekoliko potolčeš, da se pokaže sok, hlade vroče ugnide, odprte noge, plamenico (šen na obrazu). Na otekline v ženskih spolovilih polagajo platence, namočeno v ohlajeni lapuhovi zavrelici. Lasje in bolezni v laseh. Lasje ščitijo glavo zoper vročino in mraz, zato vsakdo toži, kdor jih je zgubil. Lasje oslabe in izpadajo, ker jim nedostaja (manjka) hrane. Las se po¬ suši liki (kakor) plemenita rastlina, ki ji ne zalivaš. Kdor mnogo 115 misli in razmišlja ter si dan in noč napenja možgane, dobi plešo navadno že v mladosti; pravtako tudi mladi starci, ker so jim strasti, razuzdanost, razbrzdanost in razvratnost izžele ves život. Ako vlasni koreni niso še popolnoma odmrli, tedaj nam je mogoče rast vlas zopet poživiti po sledečem načinu: Vsako jutro in večer vleci polagoma in vztrajno lase z roko in prsti; s tem zraku olajšaš dostop do korenin, ki jim je zrak najboljša hrana. Ako nosiš dolge lase, češi jih z gostim grebe¬ nom (glavnikom). Ženščeta vprav radi tega ohranijo lase goste do pozne starosti, ker si jih vsako jutro razčesavajo in tako — čeprav nehote in nevede — vlečejo in zračijo. Vsako jutro si zmivaj glavo s koprivno vodo; pekoče ko¬ prive s korenino vred skuhaj na Va l vode in V 2 / kisa; vre naj tako dolgo, da dobo temnorjavo barvo. Vsak mesec nekolikokrat otiraj glavo z namiznim oljem. Koprive (žive, pekoče) drobno zreži, stavi jih v steklenico, nalij nanje V 2 l kisa in zamaši steklenico za 1 teden. Črez 7 dni tekočino precedi, pridaj ji 2 žlici glycerina in evo ti sredstva zoper luskine v laseh. Luskine odpravi tudi hmelj in istotako torica, namočena v špiritu. Lavendljevo olje, glej sivka. Leča. Enako kakor fižol, bob in grah, je tudi leča prav krepko hranilo, ker vsebuje zelo mnogo dušikovih sestavin. Na vsaki mizi, kmetiški ali gosposki, naj leča in fižol prideta na vrsto vsaj 1 krat ali 2 krat v tednu; kajti ohranjata in krepita nam zdravje, da čili na duhu učakamo visoko starost. Led. Ledeni obkladki na glavo, ušesa, vrat, srce in prsi niso prav nič prida. Led notranjo nečistoto le strdi in utrdi, mesto da bi jo omečil in razkrojil. Če kjerkoli čutiš bolečino, z milimi sredstvi omeči škodljive snovi, odvajaj strupene sokove in kri si očisti. Ledeni obkladki so torej, podobno vsem drugim prehudim sredstvom, izključeni iz naravnega zdravljenja. 8 * 116 Ledvice (obisti) obolele. Ledvici, leva in desna, sta podobni fižolu; ležita zadaj v trebušni duplini (votlini), zgoraj na levi in desni strani hrbtenice. Naloga jima je, da iz krvi odstran¬ jujeta (odvajata) odvečno vodo ter iz krvnega obtoka izločujeta razkrojene snovi beljakovin, ki so potom presnavljanja raztopljene v krvi, namreč sečno (scalno) kislino in seč (scalnico, vodo); iz krvi prehaja seč v obistno kotanjo in od tu skozi sečevod v sečni (scalni) mehur. Ledvice so torej naravno cedilo, skozi katero telo odvaja to, česar ne rabi. Težko oboliš na ledvicah, če se prehladiš, premočiš ali za¬ strupiš z arsenikom (mišnico), fosforjem ali karbolno kislino. Seč je tedaj moten (kalen), rdečerjav in kaže usedline. Če opažaš ta znamenja in posebno, kadar seč odhaja prav po malem, misli takoj na to, da se vtihotaplja ledvična bolezen. Zatorej pij čaj, za ledvična obolevanja najboljši, namreč zjutraj, opoldne in zvečer po 1 čaško hvoščevega čaja. V banjo ali čeber (kad) nalij mrzle vode, stopi vanjo in v tej vodi vzdiguj bose noge, kakor da bi korakal, kakih 5 minut; to stori na dan 2—3 krat. Stopajoč v mrzli vodi, pospešuješ, da v krvi zastajajoči seč odhaja. Svetujemo sedne kopeli v kvoščevi zavrelici in tople ob¬ kladke. 4 krat zganjeno rjuho namoči v vročem kropu, ožmi jo le rahlo in položi, oziroma ovij bolniku krog života,, nakar ga toplo odeni; ta ovitek naj deluje 1 V 2 uro. Kadar se voda nabira že v trebuhu, skuhaj mu čaj iz (stolčenih) habatovih korenin; ta vodo odvaja, čisti ledvice in preprečuje vodenico. Čaj iz šipkovih jagod in rožmarinovo vino lajšata bolečine in čistita ledvice ter mehur. Zasluzene ledvice ozdravlja lipov čaj. Žajbljev čaj, kuhan v vinu, zmešanem z vodo, čisti obisti in jetra; istotako čaj iz tavžentrož, kuhan v vodi. Čaj iz zmečkanih brin- jevih jagod; tudi žveči mnogo brinjevih jagod. Kdor ima kamenje in pesek v ledvicah in mehurju, naj pije truskavčev čaj. Revarjev čaj odvaja vsa gnitja in strupene snovi s sečem vred. Semintje užij nekoliko kapelj pelina. Mešani čaj je zelo zdravilen. Bolniku bodi vedno toplo, toplo bodi oblečen in v postelji toplo odet. Skuhaj mnogo hvošča, vodo odlij in vso vročo snov položi na tkanino, razprostrto v postelji; na njo naj bolnik leže, 117 ne meneč se za veliko toploto, ki jo hvošč razvija. To ponovi vsaki 2 uri. Sirno testo pa namaži mrzlo na toplo tkanino in na njo bolnika položi z golim hrbtom; sirno testo obnovi vsake 3 ure. Mešani čaj za ledvične bolezni sestoji iz: hvošča, šipkovih jagod, brinjevih jagod, truskavca, ovsene rezanice in tavžentrož; vse skupaj skuhaj in odcedi. Kjer umetna zdravila malo ali nič ne pomorejo, temveč še zelo škodujejo, ker se strupena, ozdrav¬ ljamo in ozdravimo s temi zeliščnimi čaji. Seveda naj bolnik živi zdržno in ne pokusi niti alkoholnih pijač, niti kisa, niti ostrih začimb; pa tudi soli naj užije čim manj. Kamen in pesek v ledvicah povzročata velike bolečine ter utegneta trajati cela leta. Če vsak dan, skozi dalj časa, piješ truskavčev čaj, opažaš med sečem polno drobnega peska in bo¬ lečine skoro (kmalu) prestanejo (prenehajo). Ako so ti ledvice bolne, žveči mnogo brinjevih jagod in zdrži se mesnih jedi; s tem zaprečiš, da se ti ne stvarja sečni pesek. Ako se tvori preveč sečne kisline, sledi protin, kamen v mehurju in kolika. Kdor boluje za kamnom, naj vsak dan popije v presledkih 1 / pinjenega mleka. Šipkove jagode zmečkaj z zrni vred in skuhaj v čaj ter ga vsak dan pij 2 čaši z mlekom in sladkorjem. Čaj iz ovsene rezanice, mešan s sladkim lesom; krčevčev čaj s timijanom. Ugnide (uljesa) v ledvicah. Pij čaj iz črnega korena (gabezovih korenin) ali lečuhni (sanikljev) čaj s sladkim lesom in dišečo meto. Legar (tifus) (typhus). Ker je legar sila nalezljiva bolezen, predpisuje zakon, da nemudoma pokličete zdravnika. Vsako uro bolniku umijte vse telo z mrzlo vodo, potem ga toplo zavijte. To nadaljujte več dni. Le mrzla voda pogasi no¬ tranji požar. Zjutraj in zvečer naj požre 1 žlico olja in tekom dneva vsako uro 1 žlico čaja iz grškega sena, žajblja ali pelina. Da ga preveč ne žeja, naj vsake V 2 ure dobo požirek sveže vode. Noge imej bolnik vedno tople, pa če mu jih ogreješ z ogrevalko (ogrevalno steklenico). 118 Poleg postelje postavite banjo; vsako uro naj bolnik v njo zleze, ali sam ali s pomočjo strežnika, popolnoma se omoči in potopi (samo 1 minuto) ter nato brzo leže pod toplo odejo. Ko¬ pel nadaljuj tako dolgo, da poneha vročica in vročina. Pozneje naj se bolnik 2 krat okoplje v prsteni kopeli, vselej po 5 ur. To ga popolnoma očisti in ozdravi. Lepra, glej gobavost. Lice oteklo (glej tudi oteklina). Ako ti je lice oteklo, na¬ veži nanje sirno testo (nakar otok kmalu splahni). Vrhutega si večkrat omoči roke in noge v mrzli vodi. Ali naveži vroče mazilo iz grškega sena. Limonji sok, glej citrona. Tilia parvifolia, ulmifolia, Tiliaceae. Lipa malolistna, lipnik, lipovec stoji sredi malodane vsake vasi; nad. 100 let staro, visoko drevo, najvišje med do¬ movi; zatočišče deci in starcem; torišče devic in podeželskih ju nakov; zbirališče vaških očetov; počivališče ubožcev in neznanih prišlecev. Vsi jo ljubijo; radujejo se in vesele, ko se ji razcvita dehteče cvetje, ko jim s senco košatih vej nudi v žarkih |časih hlad. — V mestih jo sade po drevoredih in nasadih. Raste tudi po gozdih. Listi so lipniku vegasto srčasti, tedaj nesomerni; na spodnji strani sinji in nosijo v žilnih kotih šopke rjastih kocinic. Cvete junija. Cveti bledorumeni, neočitni, 2—5 združenih v pakobul. Na dolgem peclju pakobula je prirastel s polovico svoje ploskve ovršni list, zelenorumen; sprva pokriva kakor krov cve¬ tove, pozneje pa je opora vetru, raznašajočemu plodove. Čašnih listov 5, zelenih; venčnih 5, rumenozelenih; prašnikov mnogo; pestič 1. Tilia grandifolia, platyphyIlos. Velelistna lipa cvete nekaj tednov prej. — Listi na obeh straneh zeleni, spodaj kratkodlakavi in nosijo v žilnih kotih šopke belih kocinic. Od obeh lip rabijo mehki beli les rezbarji in podobarji, 119 oglje risarji; oglje rabijo tudi za smodnik. Na cvetih najdejo pčele obilico odličnega medu. Nabiramo cvete v juniju in juliju. Čaj bodri živce, izganja pot (znoj), teši krč; rabijo ga pred¬ vsem zoper kataralična prehlajenja, nahod, kronični kašelj, za- sluzenost pljuč in dušnikov; svetujejo ga celo zoper vodenico in padavico (pij ga 1—2 čaši prav vročega v postelji). Kuhanega v Va vode in V 2 vina in pitega skozi delj časa, ga slave kot sred¬ stvo zoper bledico. — Učinek mu zvišaš, če mu prideneš rmana ali krčevca. Izvleček iz cvetov je znano, ugodno dišeče sredstvo, od¬ stranjujoče solnčne pege in gube, pospešujoče rast las ter omi- lujoče glavobol. Lisičja mast. Z njo lečimo sveže kile; ako si zvečer in zjutraj otiraš kilo (mesto, kjer si počen,) z lisičjo mastjo, izogneš se operaciji. Lišaj. Tisoče ljudi nadleguje in trpinči ta ostudna bolezen. Te zavratne zajedalke doboš na glavi, nogah, rokah, ramenih, hrtu in prsih. Lišaj je časih podedovan, časih izvira iz slabe jedi in pijače; časih pa je posledica nerednega življenja. Z ostrimi sredstvi lišaja ne zatirajte; z jedkimi zdravili kožo pokvarite ali jo sicer ozdravite, strup pa potisnete nazaj v kri. Tu je treba telesno notranjščino očistiti. Uživaj le lahko prebavljiva jedila; kis, sol in vse ostre za¬ čimbe so ti prepovedane. Vsak dan pij 3 čaše mešanega čaja iz enakih delov: pelina, žajblja, mete, rožmarina, hvošča, pekočih kopriv, brinjevih jagod, bezgovih listov in kislice. Kri pa si poživiš in prenoviš z raznimi kopelmi: En dan si okoplji noge v topli vodi. Ponoči skoči iz postelje in si brzo umij vse telo v mrzli vodi, potem takoj nazaj pod toplo odejo. Drugič umij noge v mrzli vodi in časih stopi pod mrzlo prho. Ponočne mrzle kopeli vsega telesa vztrajno nadaljuj precej časa, da notranjega človeka v resnici ozdraviš. Najboljši lek pa so obkladki prstenega testa in večurna prstena kopel v banji. Vlažna zemlja (prst in ilovica) zakriva silno 120 moč, zato vselej iz krvi izvleče neporabljene, neporabljive in strupene snovi. Verbascum thapsiforme, Scrophulariaceae. Lužnik velecvetni, papeževa sveča, dolga margeta raste po suhih solnčnih gričih, na posekališčih, nasipih, ob že¬ lezniški progi ter sploh na suhih tleh, kamor prodira zadosti solnčne svetlobe. Dvoletna zel je, visoka 1 m in več. Steblo in listi so gosto kuštrasti; zato je vsa rastlina belovolnata. Kosmatine jo ščitijo, da na suhem mestu preveč ne izhlapeva; pa tudi živali se je raditega ogibajo. Korenina je dolga, vretenasta. V prvem letu se razvijo le listi pritlične rožice, veliki, široki, jajčasti. V nastopnem letu se iznad rožice vzdigne cvetno steblo, na¬ vadno enojnato. Listi na steblu so manjši, sedeči, podolgastojajčasti, neenako narezani, priostreni. Cvete julija in avgusta. Cveti veliki, rumeni, kratkopecljati, stoje v dolgem sestavljenem klasu. Čašnih listov 5, zrastlih. Venčnih listov 5, neenakih, rumenih, zrastlih v prav kratko cev in velik rob, ploščnato razprostrt, someren. Prašnikov 5, med njimi 3 krajši, belovolnati. Plodnica se razvije v mnogosemensko glavico. Verbascum thapsus. Drobnocvetni lučnik. Nabiramo liste in cvete, kadar zel cvete. Čaj naganja na znoj (pot), omiluje razdraženost, služi zoper prsno zasluzenost, kašelj, pohajajočo sapo, jetrna in vranična bo- levanja, prehlajenje in nedostatno periodo (pomanjkljivo mesečno perilo). Mešan v enakih delih z rožastim slezom (malvo, popeljni), razkraja sluz še uspešneje. Prašek služi zoper zamašen nos (s sapo ga vleci v nosnici) in zoper slabo celeče se rane. Mlačno zavrelico lučnikovih listov grgraj, če te vrat boli. Lupite sadje, če res mislite, da vam želodec sadeževe kožice ne prenese; toda olupkov, lupin in luščin, ako so zdrave, ne zavrzite, temveč skuhajte v čaj. 121 V sadni koži plodov: jabolk, hrušk, sliv, češpelj, breskev, marelic, oranž (pomaranč) in drugega sadja je več redilnih snovi nego v mesu (teh plodov) samem; kajti vnanjščina plodov je dolgo izpostavljena elektriki solnčnih žarkov in se zato najbolj navzame redilnih in zdravilnih snovi. Ne lupi torej jabelk, hrušk in drugega sadja, temveč plod (sad) pojej s kožo vred, ker drugače najboljše zavržeš. Iz sadnih olupkov si skuhaš okusen čaj. Lupus, glej volk. Luskine na glavi, glej prhljaj. Levisticum officinale, Umbelliferae. Lušt(r)ek, ljubčec je doma v južni Evropi; pri nas ga goje po vrtovih. Korenika vztrajna, mesnata, rjastobarvna. Stebla v drugem letu visoka do 2 m , vejnata s pokončnimi mladikami. Listi goli, dvojnato pernati, narobe jajčasti. Cvete od junija do avgusta. Cvetovi rumeni, združeni v kobule. Nabiramo korenino starejših zeli pomladi; ostalo zel pa oktobra. Čaj razkraja sluz, ogreva želodec, krepko vzbujajoče vpliva na organe spodnjega života in živce. Rabijo ga zoper vodenico, sluzotok pljuč in sečnih organov, kronična srčna bolevanja, na¬ penjajoče kolike, histerijo; pospešuje mesečno perilo. Prašek, 1-2 noževi konici, služi pravtako kakor čaj. Pridejan kopelim, lušt(r)ek krepi organe spodnjega života. Viola tricolor, Violaceae. Mačeha divja, sirotica raste po njivah, grobljah, ne¬ obdelanih kosih vrtov; večjo zvrst najdeš na travnikih. Steblo trorobato, vejnato, votlo. Listi spodaj okroglasti, zgoraj postajajo ožji, na robu narezani. 122 Cvete od aprila do oktobra. Venčni listi 3 rumeni, 2 vijoli¬ časta. Mnogo mačihnih zvrst (plemen) goje po vrtovih radi lepih cvetov, velikih in raznobarvnih. Nabiramo liste in cvetove poleti. Čaj rabijo uspešno zoper izpuščaj (skrofulozne) dece in kožna bolevanja; z njim si očistiš ledvice, ker pospešuje izločanje seča ter delovanje kože in čisti kri. Uživaj čaj po malem in ne skozi delj časa, ker sicer odvaja in vzbuja bljuvanje! Tinktura sestoji iz enake količine soka sveže zeli in alko¬ hola; služi zoper vročico, notranjo vročino ter, če se mnogo potiš. Deci vsak dan 1 — 3 kaplje, odrastlim razmeroma več. Magi in slične izvlečke vsem slojem toplo priporočamo. Magijeva juha je redilna, lahko prebavljiva, brzo pripravljena in poceni. Če ljubiš brezmesno hrano, napraviš si z magijevo kocko 1—3 krožnike okusne juhe. Origanum maiorana, Labiatae. Majoran, majaron raste v severni Afriki in južni Evropi; pri nas ga sade in goje kot dišavno in zdravilno zel. Nizko zelišče. Stebla vejnata. Listi majhni, jajčasti, pecljati, nasprotni, sivokuštrasti, mehki. Razcvetje: jajčasti klaski. Cvete julija in avgusta. Cvetovi majhni, bledordeči ali rdeč- kastobeli. Nabiramo liste in cvete brez stebel poleti. Čaj vzbuja in draži nalahko, žene na pot; zato ga svetujejo zoper prehlado ter živčno in mišično slabost maternice. Sok iz svežih listov rabijo za obkladke, pokladane na otrdele žleze in grudi (prsi). Majaronovo olje vdrgavajo, če te boli spodnji život. Majaronovo mazilo narediš, ako 4—6^ majaronovega soka zmešaš s 30 g svežega r.eosoljenega masla. To vdrgni v nos zoper trdovraten nahod ali, če je deci nos zamašen. 123 Malarija je doma v južnih močvirnih krajih in se pri nas ne pojavlja dostikrat. Tudi malarijo zdravimo z naravnimi sredstvi. Bolnik imej popolen mir ter bodi izredno zdržen v jedi in pijači; post je naj¬ bolje zdravilo. Poleg postelje bodi banja, polna mrzle vode; čim večkrat skočiš iz postelje ter si vse telo okoplješ v mrzli vodi, tem prej ozdraviš. Bolezen tiči v krvi, zato med malarijinimi napadi vzdržuj pravilni obtok krvi, ker s tem bolezen samo premagaš. Malokrvnost. Dobra kri v zadostni množini nam je pred¬ vsem potrebna, da ostanemo zdravi in čili ter da dolgo živimo.' Malokrvnim ljudem so udi vedno hladni in mrzli, ker je krvi premalo in je preslaba, da bi jim telo ogrevala. Preden ležejo, naj si okopljejo vse telo v mrzli vodi, ker mrzla vlaga pospešuje krvni obtok in ogreje vse ude. Kopel naj traja samo 1 minuto; nato takoj v posteljo in se toplo odeni. Da si kri pomnožiš, pij prevreto mleko mrzlo in sicer samo 1 žlico vsakih 10 minut, ne več! Polagoma uživano mleko preide do zadnje kaplje v kri; v večjih množinah pa želodec mleka ne izrabi docela (popolnoma). Opojne pijače, azijska kava in čaj ter tabak so malokrvnim strogo prepovedani. Svetujemo pa jim med in vino tavžentrož (30 g tavžentrož skuhaj v V 2 l vina). Za zajutrek naj malokrvnež dobo rumenjak, zmešan z me¬ dom in vročim mlekom (rumenjaku najprej primešaj žlico medu in potem skodelico do vrha napolni z vročim mlekom); ta za¬ jutrek naj dalj časa dobiva na tešče in ga počasi použije brez kruha. Opasno (nevarno) malokrvnost (anaemia) povzročajo: bo¬ lezni na maternici, nosečnost in sploh pojavi, ki so združeni z veliko izgubo krvi; dalje griža, malarija, syphilis, obolela čreva in motnje v prebavi. Najprej si očisti prebavni prohod (želodec in čreva): v to svrho uživaj vsaki 2 uri po 2 žlici pelinovega čaja ohlajenega ali mešanega čaja iz tavžentrož in materine dušice. 124 Uživaj dosti rastlinske hrane, močnatih jedi in mleka. Mleko- pij prav pogosto, vendar vselej le malo. Črez dan se mnogo kretaj v svežem zraku. Vsak dan vzemi noževo konico stolčene krede na žlici vode. Ponoči večkrat vstani in si prav brzo umij vse telo v mrzli vodi, v katero si del perišče soli, ter se takoj, neobrisan, v po¬ stelji prav toplo odeni. Mandeljevo mleko je naprodaj v lekarni; z njim le- čimo drisko. Mandeljevo olje. Sladko mandeljevo olje hranite v do¬ mači lekarni. Ozdravlja zasluzenost v sapniku in želodcu, ker sluz raztopi; vzbuja tek in pospešuje prebavo. Ker hladi, lečimo z njim pljučnico (4 krat na dan po V 2 žličke). Vnanje z njim odpravljamo šumenje v ušesih, ušesni krč, strjeno ušesno maslo (smolo); v to svrho kanemo 6 kapljic v uho, potem uho zamašimo s pavolo in pustimo zamašeno V 2 dne¬ va; to ponavljamo 7 dni, nato pa uho izmijemo ali izbrizgamo z mlačno vodo. Z mandeljevim oljem otiramo otekline, brazgotine, pekoča in žgoča stopala (podplate), volka in rane, ki nastanejo od pre- ležanja ali jahanja. Maražem, glej propadam telesno. Masaža (otiranje). Masiranje (metodično drgnenje telesa) bi primerjali z uživanjem žganja; trenotno te osveži, toda le na¬ videzno; kajti le prebrzo se povrne prejšnja onemoglost, ohlap¬ nost in velost. Kolike svote za masažo izmečejo boljši sloji, a uspeha ni nikakega, ne očistijo se in ne ozdravijo; in kake bo¬ lečine jim izziva neprestano pritiskanje, drgnenje, mečkanje in gnetenje. Stokrat boljše nego vsa masaža so mile kopeli v mrzli vodi, posredujoče pravilni krvni obtok in telo očiščajoče. Pijte mešani čaj, ki redno odvaja seč in blato ter pospešuje, da koža skozi kožne preboje (odprtinice) izhlapeva. Ako se ti kri pretaka redno in blato pravilno odhaja, tedaj naravnim potem iz¬ gubiš vso nepotrebno tolščo (maščobo). 125 Mast (tolšž) rabimo, da jedi napravimo krepkejše in re- •dilnejše, pa tudi okusnejše. Dobra je le naravna mast, bodisi svinj¬ ska ali rastlinska. » Preveč zabeljena jedila so težko prebavljiva; če uživaš pre¬ več masti, utegneš zboleti. Dobro mast za jedila doboš, če maslo {Žmavc), ledvično mast in svinjsko mast zmešaš. Južni narodi se mesto masti poslužujejo olja. Kokosovo in palmovo maslo je istotako redilno kot kravje maslo. Pečenke radi pražijo z rastlinsko in kokosovo mastjo, ker se ne zasmodita. Thymus vulgaris, Labiatae. Materina dušica vrtna, pravi timijan je doma v sredo- zemnih deželah; pri nas ga goje po vrtovih. Grmičasta zel. Vej mnogo, pokončnih, četverorobatih. Listi mali, kratkopecljati, ozki, okoničeni, na robu zaviti. Cvete maja in junija. Cveti bledordečkasti, stoječi v vretencih. Nabiramo liste in cvete, dočim zel cvete. Čaj rabijo zoper krče v spodnjem životu (menstruacijske bo¬ lečine), koliko, glavobol in zasluzenost; dalje zoper želodčni krč in skrofulozo. Slave ga kot izborno sredstvo zoper dušljivi (oslovski) ka¬ šelj (15 v V« / vode naj se kuha 10 minut in dodeni medu; vsako uro 1 žlico). Olje rabijo notranje (nekoliko kapelj na sladkorju) zoper za¬ sluzenost pljuč; vnanje pa ga vdrgavajo zoper skrnino in ohro¬ melost. Na zmečkanine, izpahe in otekline pokladajo obkladke, na¬ močene v odcedku timijanove zavrelice, ter jih z njo umivajo. Materino dušico dodajajo kopelim, okrepčavajočim živce, zlasti za skrofulozno deco. Meža, ovitki krog meč. Komur so noge otekle, kdor se v stopalih silno poti, skuhaj senenih drobcev ali ovsene re- zanice ali smrekovih vršičkov, pusti nekoliko ur vreti, odcedi in v tej vroči zavrelici namoči 2 brisači (ali drugo porabno tka¬ nino). S toplo neožeto tkanino si povij meča od členkov do ko¬ len, ne pretrdno; črez mokri ovitek ovij volneno odejo. Če taki ovitki delujejo 1—2 uri, izvlečejo ti nečiste snovi in strupene 126 sokove. Ako mesto brisač v zavrelici namočiš nogavice, obuj vrhu mokrih še suhe nogavice in noge ovij z volnenimi odejami. Mrzle kopeli nog so v tem primeru strogo prepovedane. Med (strd) Slovenci še vse premalo čislamo; to pa radi tega, ker ne poznamo njegove redilne moči in zdravilne vred¬ nosti. Napredni narodi pa med visoko cenijo in ga vsak dan redno uživajo. Redno uživan, med zelo ugodno vpliva na celotni naš orga¬ nizem, ga krepča in poživlja. Posebno dobro dene deci, starcem ter slabotnim in nervoznim ljudem. Med je dokaj močna in tečna hrana; zato ga hkratu uži¬ vajmo v malih količinah: Za 1 žličko ga namaži na kos kruha; še bolje tekne kos črnega kruha, namazan z medom in surovim maslom. Med, nebeška mana, je najfinejši proizvod narave in nad¬ vse redilen. V njem se nahaja približno 80% sladkorja, 20% vode, nekoliko fosforja, razna eterična olja in kisline. Po podatkih prof. Otona Cohnheima je med 3 krat redilnejši nego meso. Pa ne samo to: druga hrana se pretvori v kri šele tedaj, ko jo je želo¬ dec predelal. Tudi navadni sladkor kot tak ni prebaven, temveč šele pod vplivom raznih kislin se v želodcu izpremeni v invertni sladkor. Med pa je že predelan in preide, použit, takoj v kri. Med se od medu zelo razlikuje; to pa je odvisno od cve¬ tlic, ki je bil med na njih nabran, od tega, kako ga čebelar ob¬ deluje, in od shrambe. Žal pa med tudi na mnoge načine po¬ narejajo. V glavnem ločimo cvetlični, gozdni in ajdov med. Cvetlični med je nabran največ na travniških cvetlicah ter je lepe svetlorumene barve in prav prijetnega okusa. Gozdni med je temne barve, zelene ali črne, brez po¬ sebnega vonja, a zelo dobrega okusa in ga lahko veliko zaužiješ; ta med pčele nabirajo na jelki, smreki ali pa na listih (mana = medena rosa). Ajdov med je nabran na ajdi, barve temnorjave ter po¬ sebno uporaben v kuhinji. 127 Iz satja med dobivamo s pomočjo točila (centrifuge) ali pa s prešanjem. Prednost dajemo vsekakor točenemu medu, ker je lepe svetle barve, popolnoma čist in finega okusa. Prešanec vedno nekoliko pogreni, ker obenem z medom stisnemo iz satja tudi nekoliko cvetnega prahu (obnožine). Čebelar naj bi točil samo zrel med. Nezrel med je vodeno tekoč, zrel pa zelo gosto tekoč. Pristen med se po nekaj mesecih strdi (kristalizira) (dočim ponarejeni med te lastnosti nima). Uporabljajte samo pri¬ sten in zrel med! Shranjenega imejte na suhem prostoru, ker vleče vlago nase; zato se nam tudi pristni med na vlažnem mestu skisa. Da zanesljivo doboš pristen med, kupuj ga le pri čebelarjih; kajti ti vedno postrežejo z dobrim in finim blagom. Medu ne segrevaj za navadno uporabo, ker s tem uničiš v medu vse vitamine; takisto vsa eterična olja in kisline izhlapevajo, ko med segrevaš. Med ni samo prvovrstno živilo, ampak ima tudi veliko zdra¬ vilno moč: odpravlja zaprtje, vetrove in gliste *), ozdravlja zlate¬ nico, malokrvnost in bledico, vnetje dihal (sopil), želodčna uljesa. Med čisti slabo kri; vsakih 10 minut ga zaužij 1 žličko. Če se ti med sam ustavlja, skuhaj ga na mleku in uživaj po žlici. Kogar muči protin, naj vsak dan poje 2 žlici medu. Pevci in pevke dobodo jasen in čist glas, ako grgrajo (grlo izpirajo z) vodo, v kateri (1 / vode) se je kuhalo za 1 zvrhano žlico medu. Če ti je grlo vneto, skuhaj 3 žlice medu, 2 žlici vinskega kisa in 1 žlico vode ter to grgraj. Zmešavši 2 žlici medu in 2 žlici mleka, doboš izvrstno ma¬ zilo za gnojne bule. Bolni deci za zajutrek dajemo črno sladno kavo z medom. Zavri 1 žlico medu v V 8 1 vode ter si s tem zrni vaj bolne oči, da ti jih okrepi, očisti in ohladi. Vsak dan pij v presledkih kozarec aloine vode, ki si ji pri¬ mešal nekaj medu; to ti telo okrepi in te izprazni. “) Sladkor, mleko gliste redi; med pa, čeprav je sladek, gliste mori, ker vsebuje mravljinčjo kislino. 128 Na vodi zavret med ozdravlja glavobol. Lipov čaj z medom ozdravlja katar in odpravlja zasluzenost. Če zvečer poješ košček kruha, namazanega z medom, bodeš trdno spal. Čisti pčelni med je prav mnogostransko zdravilo; posebno blagodejno deluje na kri, ledvice in jetra. Različna eterična olja in rastlinske soli, ki jih med vsebuje, vplivajo na živčevje čudesno ozdravljajoče. Medica je zelo zdrava pijača, ker te krepi, čisti in redi, vrhutega pa dobro tekne. Napravi si jo sam: v 1 / 2 l vrele vode ulij žlico medu, pusti še troho (malo) povreti in medica je gotova. Trifolium, Melilotus officinalis, Papilionaceae. Medena detelja koristna raste na ruševinah, njivah in kraj potov. Prijetno dišeča krma. Steblo dvigajoče se, visoko 1 — 1 V 2 m - Listi trojnati, pernati. Cvete od julija do septembra. Cvetni grozdi beli, svetloru- meni ali rumeni, dišeči. Nabiramo zel in cvet v juliju. Čaj vleče nalahko skupaj; rabijo ga redkokdaj, ker učinkuje le malo. Služi samo še, mešan z medom, kot sluz razkrajajoče sredstvo zoper bolezni dihal, izvirajoče iz prehlajenja. Kot obkladek pa je zel izborna zoper otekle sklepe, žlezne otekline, mlečne vozle in druge otekline. Z odcedkom umivajo gnoječe se rane. Arbutus, Arctostaphylus uva ursi, Ericaceae, Arbutaceae. Medvedji grozdii, medvedje uho, gornik raste na planinah in jelovnatih gozdih. Vednozelen grmiček; listi podobni brusničnim. Cvete maja in junija. Cveti modrordeči. Nabiramo mlade vejice poleti. Čaj služi zoper bolezni živcev in sečnih organov, zoper kamene in pesek, ledvični in mehurni katar, krvavo seč, zaporo seči, vodenico. 2 žlici posušenih zdrobljenih vejic kuhaj v 3 čašah vode tako dolgo, da ostane tekočine le za 2 čaši ter popij V 2 zju- 129 traj, V 2 zvečer; toda predolgo ne kuhaj, ker bi bil čaj sicer slu¬ zavo gost. Prašek listov in teh zavrelico (12 g na 7* l vode kuhaj, dokler Vs v °de ne izhlapi) svetujejo imenitni zdravniki, kadar nagibaš h kamenom in pesku, zoper sluzotok sečnih organov, vodenico, krvavo seč, omrtvičen scalni mehur. Sirup iz jagod medvedjega grozdiča učinkuje kakor čaj. Mehkužnost. Kdor se oblači pretoplo ter se boji svežega zraka in mrzle vode, je mehkužen. Ako rabi v postelji ogrevalko (ogrevalno steklenico), je vrhutega še slabokrven. Mehkužni ljudje so itak večinoma tudi slabokrvni. Z mrzlo vodo tu dosežeš, da se ti kri začne pretakati pra¬ vilno in da naravna toplota ogreva telo enakomerno. Zjutraj umij roke in rame, zvečer pa noge in kolena v mrzli vodi. Ponoči skoči brzo iz postelje, okoplji vse telo v mrzli vodi (le 1 minuto) in se takoj prav toplo zadelaj (odeni). To nadaljuj nekaj tednov vsak dan. Melanholija (otožnost). Star rek veli: zdrav duh biva v zdravem telesu. Otožnost domuje (prebiva) v krvi; čim je kri očiščena strupov, ki klonijo duha, povrne se dobra volja. Melanholijo ozdravljajo mrzle kopeli ter živahno kretanje v svežem vzduhu in solnčnih žarkih. Vsak večer umivaj noge in kolena 2 minuti v mrzli vodi in ponoči brzo okoplji vse telo v mrzlem (1 minuto). Črez nekoliko tednov doboš svež, zdrav in neprisiljen humor. Melanholija izgine, ako umivaš vsak večer noge, vsako jutro pa roke in rame v mrzli vodi. Vsak dan pij čašo baldrijanovega čaja, mešanega z jetični- kom (3 g baldrijana in 4 g jetičnika na čašo čaja). Melissa ojficinalis, Labiatae. Melisa, medovka, matičnik, rojevnica raste pri nas gojena na vrtih. Steblo visoko 50—60 cm, pokončno, četverorobato, vejnato. Pritlični listi veliki, pecljati; gornji listi nasprotni, jajčasti, napiljeni, koničasti. Zel ki plevel. 9 130 Cvete od julija do septembra. Cvetovi pred razcvitanjem rumenkasti, potem beli. Nabiramo liste, preden in dočim zel cvete; nabirati utegnemo tudi večkrat. Čaj (10 g na V 2 ali % l vode) je nalahko dražeč, a pomiruje lahka živčna bolevanja in motnje v spodnjem životu; svetujejo ga zoper bledico, histerijo, otožnost, želodčne krče, motnje v pre¬ bavi, maternično koliko in napenjajočo koliko, tudi zoper ner¬ vozna bolevanja zob, ušes in glave. Izvleček rabijo zoper slabost in lahke omedlevice, motnje v želodcu, revmatične težave in ohromelost. 3—4 krat 1 žličko v kozarcu vode ali 20—30kapelj na sladkorju; deci 3krat na dan 15 kapelj na sladkorju ali v vodi. Melisa, kuhana v vinu in pita nekaj dni, krepi srce in možgane, čisti prsi in omiluje hropenje. Z melisnim cvetom vdrgavamo revmatična mesta in zmeč¬ kanine. Obkladke z zmečkano zeljo pokladamo na rane, ker hlade, utešujejo bolečine in lečijo. Calendula officinalis, Compositae, Tubuliflorae. Meseček, babji prstanec raste v južni Evropi na trav¬ nikih; pri nas ga sade po vrtovih. Zel klejka (je lepljiva). Steblo pokončno, robato, vejnato. Listi premenjalni, lopatasti, stebla se oprijemljajoči. Cvete od junija do oktobra. Cvetovi in cvetni koški pome- rančastorumeni, temnorumeni do svetlorumeni. Nabiramo liste in cvetove poleti. Čaj, 1—2 g na čašo vode, razkraja, krepi, nalahko odvaja; zato ga rabijo zoper zastajanja v spodnjem životu, rumenico, ne¬ zadostno mesečno perilo, želodčno vnetje in ugnide. Vsak dan 6—8 krat 1 žlico. Tinktura (1 del cvetov v 10 delih alkohola) ustavlja kri, ako sveže rane krvave; za rane vobče je pravtako nenadomestljivo zdravilo kakor arnika. 131 Sok iz svežih listov služi zoper otrdelost prsnih žlez, otrde- lost želodca in maternice, močno bljuvanje, želodčni krč in skro- fulozo. Mazilo napraviš iz 4—6 g soka (mesečkovega) in 30 g sve¬ žega neosoljenega masla. Služi zoper kožnega raka, lišajne ugnide, skrofulne in sifilitične ugnide. Vnanje z mazilom ugnide preveži in obenem notranje jemlji odcedek zeli na mleku; 2—6 g na 1 l mleka. Mesna hrana. Dandanes si ljud(stvo) želi kar največ mesne hrane. Da meso stavijo vedno na prvo mesto, zdi se nam čudno in neumljivo. Močnate in mlečne jedi dajejo najboljšo kri in najbolj čiste sokove. Rastlinska hrana je dokaj boljša in lažje prebavljiva nego izključno mesna hrana. Kdor uživa preveč mesa, krajša si življenje, kajti meso mu prebavila prehitro obrabi. Pri boleznih, združenih z vročico, je meso uživati sploh prepovedano. Vrhutega so zaklane živali često bolne in veliko je slučajev, da živinče pobijejo vprav radi tega, da jim ne pogine. Od bolne živali pa ne pričakuj zdravega mesa! In končno prištevamo meso onim živilom, ki se najhitreje po¬ kvarijo. Pokvarjeno meso kaj radi predelajo v klobase in krepko začinijo, kar pa strupa ne oslabi. Splošno velja pravilo: Mesna hrana ni prikladna polnokrv¬ nim in tolstim (zamaščenim) ljudem, a slabotnim in malokrvnim, zaužita v malih količinah, prija. Nekoliko mesa z zelenjavo naj jedo starci in osebe, ki jim je želodec oslabel. Ker meso v prebavilih ne razvija plinov, naj je uživajo oni, ki jih rado napenja. Meso svobodno (prosto) živečih (divjih) živali je zdraveje nego meso domače živine. Najzdravejša je mlada divjačina. Svinj¬ sko in mastno meso prebavljaš težko; ugaja le ljudem, ki se po¬ našajo s krepkim želodcem. Telečje meso je lažje prebavljivo, vendar ne posebno redilno; mnogo redilneje, zato pa težje pre¬ bavljivo je volovje meso. Kuretina, če je mlada, je še najlažje prebavljiva in jo radi tega izmed vseh mesnih jedil najbolj sve¬ tujemo bolnikom. Deca naj dobo čim najmanj mesa in mesnih izdelkov. 9 » 132 Mentha piperita, Labiatae. Meta poprova je doma v Angliji; pri nas jo goje po vrtovih. Steblo pokončno, visoko V 2 —1 m > četverorobato. Listi nasprotni, jajčasti, pecljati, ostro napiljeni; koničasti in deloma kosmati. Cvete od junija do avgusta. Cveti majhni, rdečkasti, koncem vej združeni v precej dolge klase. Nabiramo liste, preden meta cvete, pa tudi med cvetom. Več ali manj zdravilni sta tudi: povodna meta (Mentha aqnatica) in kodrolistna, konjska meta (Mentha crispa). Nekateri dajejo prednost povodni meti. Mete ljubijo vodo. Značilen za mete je duh, izhajajoč iz hlipnega olja; to dobivajo zlasti od poprove mete. Čaj pripravljajo na različne načine: a) 4—5 g na V* l vode, zjutraj in zvečer 1 čašo. Krepi že¬ lodec in živce, utešuje krče in bolečine v spodnjem životu, po¬ življa nedelujoča čreva, pospešuje prebavo, posebno če se želodec nervoznemu človeku kuja. Pij vsako jutro 1 čašo metnega čaja, pa ti bo polt zdrava in sveža. b) Meta, varjena v y 2 vode in V2 vina, odstrani ti smrdečo sapo, če skozi dalj časa piješ ta čaj vsak dan 1 čašo. c) Napravljena s kisom utešuje bljuvanje krvi; jemlji jo od časa do časa 1—2 žlici. d) Z mlekom pripravljena in topla popita omiluje bolečine v spodnjem životu. Praška potresi vsak dan 1—2 noževi konici v vodo ali na jedila; služi ti pravtako kakor čaj. Metni sok mešan s citronovim sokom pomore, kadar se želodec kuja. Metno olje služi zoper glavobol, bolečine v ušesih, težave v spodnjem životu ter, če ti je slabo. 10—15 kapelj na sladkorju ali v kupici vode. Meto stavijo v kopeli, da si preženo krče. 133 Migrena (glej glavobol). Kadar te muči migrena, žveči in požri 6 brinjevih jagod ali pa pij brinjev čaj (15 zmečkanih brinjevih jagod na čašo vrele vode.) Mineralna voda, glej rudninska voda. Mišice. Trzanja v mišicah z utrujenostjo se znebiš, če se vsako noč, prebudivši se, ali zjutraj, ko si še v postelji, naglo okoplješ (samo 1 minuto) v mrzli vodi in se nato takoj vrneš v toplo ležišče. Mleko je in ostane prva, najbolja in najpopolnejša piča (živilo, hrana); prav lahko je prebavljivo in vsebuje (beljakovino, tolščo, hranilne soli, sladkor) vse redilne snovi, ki jih človečja narava potrebuje. Ne pijte mleka na dušek, temveč požirkoma, vsako uro 2 požirka. Preveč mleka, popitega naenkrat, namreč želodec ne prebavi docela (popolnoma), ker se tedaj mleko v želodcu zasiri; male količine mleka pa preidejo takoj v kri. Mleko je takorekoč bela kri, kajti nobena jed se ne pretvarja v kri tako brzo in po¬ polno kakor mleko. Ker mleko vsebuje mnogo dušikovih snovi, je zelo redilno; bolni in slabotni naj je zato uživajo pomalem in pogosto. Mali deci mleko samo ne ugaja, ker je premočno; kuhajte zato mleko s sladno kavo in želodovo /kavo: počasi, nekako vsaki 2 uri po 5 žlic, naj deca mleko uživa, da bode uspevala. Tudi težko bol¬ nim dajte mleka, vsako uro, samo 2 žlici, ali mleko kuhano v sladu, vsako uro 2 žlici. Nikdar mleka ne pijte surovega, temveč vedno le kuhano. Pa žal, toliko ljudi in vprav bolniki mnogo greše, ker mleko prezirajo in obrekujejo; da celo studi, gabi in gnusi se jim, če mleko le zagledajo. Kdor mleka ne mara, komur mleko ne ugaja in ne tekne, ta je brez dvoma bolen. Ipak je mleko najboljša in najpopolnejša piča in pijača zdravim in bolnim; istotako mlečna jedila n. pr.: mlečna juha, zakuhana s praženim črnim kruhom, mlečna kaša, riževa mlečna juha. Pravkar pomolženo mleko, sveže in toplo, svetujemo deci in slabotnim ljudem. Ako pa se je pomolženo mleko že ohladilo, prekuhajte ga in pijte mlačno, ne vroče, toda počasi. 134 Mleko je prva hrana, ki jo uživa naš podmladek (in drugi sesalci), zagledavši luč sveta; zato naj nam ostane najimenitnejše hranilo do konca naših dni. Mleko kislo. Dedom in pradedom našim v vaseh, selih in samotah je bilo kislo mleko poglavitna jed; po njem so segali vsako popoldne za malico (malo južino) in vsak večer so večerjo zaključili s kislim mlekom. A dandanes so nam mleko izpodrinili kava, čaj, pivo, vino in žgana vodica (žganje). Mleko kmetje prodajajo, da kupujejo kolonijalne pridelke in tvorniške izdelke. Na daljnem vzhodu, pa tudi že v Bolgarih, živi tisoče ljudi, starih nad 100 let, vprav radi tega, ker redno jedo kislo mleko. Zdravniška veda je dokazala, da največ ljudi umrje radi zastrupljenja v črevih, odnosno za boleznimi, ki jih povzroča črevesno zastrupljenje. Kislo mleko pa čreva čisti in strupe uni¬ čuje, zato mu gre najodličnejše mesto med vsemi hranili. Kogar muči sladkorna bolezen, komur žile povapnevajo, pusti naj mesno hrano in uživa čim več kislega mleka s črnim kruhom. Če se ti kislo mleko ustavlja, skuhaj iz njega sir, ki ima vse dobre lastnosti kislega mleka. Sir, zmešan s kislo smetano, je prav dobrega okusa in je črezvse redilna hrana, če zraven pri- grizuješ kosec črnega kruha; to uživaj (na)mesto dragega jogurta, ker je pristno, jogurt pa je trgovsko blago. Zadnja leta slišimo in beremo često ime jogurt, ki ni nič drugega nego umetnim potem skisano mleko. Kislota mleka je tajna dobrotnica človekove notranjščine. A blazna (nora) moda in zaslepljeni sleparski modernizem sta mleko onečastila in izpod¬ rinila. Tam, kjer je kislo mleko doma, ne cenijo ga več; z njim krmijo prasce in druge četveronožce. Kak je naš zarod (mladež) na kmetih? Slabo hranjen in slaboten. V mestih raste iz tal ena tvornica (tovarna) jogurta za drugo; naša sela in vasi pa zame¬ tujejo tako dragoceno hrano, naravno, pristno in neponarejeno. Naj kislo mleko pride zopet do stare časti, ki jo v polni meri zasluži. Možitn posteljo (uščivam se). Ako deca moči posteljo, naj vsak večer 5 minut stopica z nožicami v škafu, v katerem je približno 10 cm (visoko) mrzle vode. Potem naj še 5 minut skače 135 v sobi, na hodniku ali pod milim nebom, da se primerno ogreje, preden gre spat. Ali pa otroku podloži blazinico pod zadnjico, da mehur leži nekoliko višje. Ali pa naj malček dobo zvečer čašo hvoščevega ali rmano- vega čaja; oba zelo krepita spodnji život. Nekateri dajejo deci zvečer le suha jedila, pa nič piti. Če je mehur bolen, svetujemo kozje mleko s sladkorjem. Močnate jedi in mlečne želodcu najbolj ugajajo. V mleku kot v moki so zbrane vse sestavine, ki jih narava potrebuje, da vzdrži telo v polni moči in zdravju. Močnata jedila so lahko pre¬ bavljiva, želodca ne utrudijo in ne obrabijo tako kakor mesna. Vrhutega moke navadno ne potvarjajo (ne ponarejajo). Če te po močnatih jedeh napenja, ni temu kriva močnata jed, temveč drugo zlo. Surova močnata jedila, na primer močnata kaša, cmoki, re¬ zanci, makaroni, so zelo redilna; toda niso za deco in one, ki mnogo sede, kajti treba je, da se mnogo kretaš, pa jih lažje pre¬ baviš. Torej ne uživajte teh preveč! Redilne snovi moke so: škrob, gumi in sladkor. Ker moko kuhamo tudi z mlekom, jajci ali mastjo, načeluje glede redilnosti vsem živilom. Močvirska detelja, glej mrzličnik. Modrc (korset) ali slovensko životnik, životec, plečnjak je ženskemu svetu zelo omiljen (priljubljen); kakor da bi segel v sršenje gnezdo, če rečeš, da je modrc nezdrav in le moderna raz¬ vada. Baje modrci drže pokonci zgornji život in ustvarjajo pri- kupljivo obliko. Trdi moderni modrci život popolnoma stisnejo, za telo so pravcata stiskalnica; pa česar ne prenaša in ne prenese babja ničemurnost! To se na starost — večinoma pa že prej — bridko maščuje. Navadni mehki modrci, ki bokov ne stiskajo, povsem od¬ govarjajo etičnim zahtevam, ne mučijo te in zdravju niso kvarni. Mnogo finih in inteligentnih dam, brezobzirno sledeč brez¬ umni modi in telo pretirano stiskajoč, boleha in prerano lega v mogilo (grob). Zatorej, ve razborite in umne, nehajte trpinčiti same sebe in zavrzite za vselej to natezalnico! 136 Mora tlači. Kri, tiščeč ti v glavo, je kriva, da te mora tlači. Uredi si krvni obtok, nakar podobni mučni pojavi izginejo. Vsak večer umij noge, vsako drugo ali tretjo noč pa vse telo v mrzli vodi (le 1 minuto). Semintje drži kaki 2 minuti roke in rame pod mrzlim curkom. Včasih zvečer obleci v osoljeni mrzli vodi namočeno platneno srajco in jo 2 uri pusti na sebi, dobro se odevši. Morska (norska) kost. Na morsko kost polagaj prav tople obkladke dobro prekuhanih in odcejenih senenih drobcev ali pravtako pripravljenih kamilic. Čim se obkladek shladi, zameni ga z drugim (približno vsakih 10 minut). Možgani pretreseni, glej pretresel sem si možgane. Možgani vneti, glej vnetje možganov. Možganska mrena (možganska opna). Bolečine v možganski opni nastanejo najčešče zbog (zaradi) pritiska krvi. Pritegni kri navzdol, polivajoč noge in kolena z mrzlo vodo; roke do ram zdaj pa zdaj omoči pod mrzlim curkom. Nekaj noči zaporedoma obloži čelo s prstenim ali ilovnatim testom, da izvleče nečistočo. Če je čelo vroče in žgoče, tedaj vsake 3 ure polagaj na čelo mrzel obkladek sirnega testa, ki hladi in vročino prežene; nada¬ ljuj, dokler ne ozdraviš. Mrazi me. Kogar mrazi, naj se nikakor ne okoplje v mrzli vodi! Najprej naj se ogreje, da mu bode toplo. Če te mrazi po končani mrzli kopeli, zavij se takoj v vol¬ nene odeje ali brž lezi v toplo posteljo in popij čašo toplega čaja. Ko si se, skočivši iz postelje, brzo umil v mrzli vodi, skoči prav vurno nazaj v posteljo in se tako zavij, da ti zrak ne pri¬ haja do telesa. Ako te mrazi, drgni, otiraj in masiraj se, dokler se ne umiriš. Po mrzli kopeli, po mrzlih polivih, po mrzlem umivanju, v mokri srajci, pod mokrimi obkladki naj te nikdar ne mrazi. Če delaš prav(ilno) in nekoliko misliš, pa te mrazilo ne bode nikoli. 137 Mrena očesna ni nič drugega nego otrdele v notranjščini nakopičene bolezenske snovi, ki v očesu nasedajo tako trdno, da jih redkokdaj odstraniš. Tri vrste očesne mrene razločujemo: sivo, črno in zeleno. Svetujemo tole: Vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer si oči koplji po nekaj minut v sveži studenčnici. Med kopeljo naj bodo oči seveda odprte, da pride voda do njih. Vsak dan omoči glavo (le 1 minuto) pod ledenomrzlim curkom, nato pa jo takoj ovij s toplo volneno tkanino. Zjutraj umij obraz, vrat in roke v mrzli vodi in se takoj odeni. Zvečer umij v mrzli vodi noge in lezi takoj v posteljo. 2—3 krat na teden umij vse telo (1 minuto), nemudoma se zavij in idi v ležišče. Vsako noč naveži na oči mehkega sirnega testa. Pripravljena imej ob postelji 2 sirna obkladka: prvi deluje do polnoči, drugi od polnoči do jutra. Vsako tretjo noč zamenjaj sirno testo z vlažno ilovico, ki si jo pravkar svežo dvignil iz tal. Če je le ko¬ ličkaj še možno (mogoče), da oko ozdravi, povrne se očem po- polen vid (brez operacije). Kri, tiščeča v glavo, zastaja v glavi; če oko preveč napenjaš, s tem vlečeš v oko preveč krvi. Zastala kri povzroča vnetje; po¬ sledica vnetja so nečiste snovi, ki iščejo izhoda, a ga ne najdejo; zato tišče, tišče tako hudo, da izgubiš vid. Kaj je vzrok, da si oslepel? Notranja nečistota. Sirna kislina in elektrika vlažnomokre prsti ti nečistoto izvlečeta. Največ očesnih bolezni izhaja od navala krvi in nečistote; zato si oči pogosto kopljite v mrzli vodi in urejujte krvni obtok. Mrtve koprive. Čaj, varjen iz enakih delov živih in mrtvih kopriv, pij, kadar so ti pljuča ali gornja sopila zaslueena. (Glej kopriva mrtva in živa.) Mrtvoud, glej kap. Menyanthes trifoliata, Gentianaceae. Mrzličnik trolistni, treslička, grenka detelja, močvirska de¬ telja raste na močvirjih in barjih, ob vodnih jarkih in bregovih. Korenika prav dolga, plazeča; iz nje se dviga steblo, visoko 20—30 cm'; vrhu stebla grozd cvetov. 138 Listi pritlični, dolgopecljati, troštevni, narobe jajčasti. Cvete od aprila do junija. Cveti belordečkasti. Nabiramo liste, dočim (ko) zel cvete. Čaj (15 £ na V 2 / vode; ali 1 žlico čaja polij s čašo vrele vode; pusti, da stoji V 2 ure in ne kuhaj) krepi želodec; rabijo ga zoper želodčno slabotnost, zapeko (zaprtje), slabosti v spod¬ njem životu, dalje zoper vročico in mrzlico. Tinktura ozdravlja motnje v želodcu (10 kapelj na sladkorju); rabijo jo zoper napetost, prehlajen želodec (20 kapelj) in jetrna bolevanja. Mrzličnik z žajbljem in pelinom ali tavžentrožo učinkuje še krepkejše, toda je še bolj grenek. Naduha (asthma). Nadušljivca spoznaš že na zunaj: že obličje nam razodeva, da je bolehen; hodi, kot bi bil bogve kako onemogel (truden); diha težko in kratko, potrt je, brez hrabrosti in plašen. Najčešče je naduha spremljevalka visoke starosti, ko je telo že oslabljeno; ko delovanje narave pojema; ko odvečne snovi ne odhajajo, kakor bi bilo treba, temveč zastajajo, se nabirajo in ovirajo delovanje organizma. Vzrok naduhe so nečiste in strupene snovi, nabrane v prsih, in strjeni sluz; te snovi ne izhlapevajo, temveč zastajajo in se počasi strjujejo. Ako ta strup omečimo ter naravnim potom od¬ vedemo iz telesa, naduha mine. Polagaj bolniku na prsi prav tople obkladke, namočene v vročem kropu ali kamilični zavrelici; vsak Vi ure obkladek menjaj in v 2 urah gorkota omehča v prsih nabrani strup. — Sedaj mu naveži na prsi debelo plast sirnega testa, ki naj deluje in čisti 7—8 ur. Najprimerneje je, da nadušljivec dobo sirni obkladek zvečer; zjutraj mu prsi umiješ z mlačno vodo, (črez dan mu bodi toplo,) zvečer pa zopet pripraviš obkladek svežega sira in to po¬ navljaš 3—4 večere po vrsti, dalj ne! Da pa korenito ozdravi, stavi mu 5. in 6. večer na vse prsi obkladke ilovnatega testa, ki naj delujejo celo noč in iz telesa izvlečejo (po)slednjo gnilobo. Po takem zdravljenju se bolnik sedmi dan takorekoč prerodi. 139 Odslej pa naj si večkrat okoplje zvečer noge in časih vse telo v mrzli vodi, da vzdrži redni obtok krvi. V postelji naj pije čašo kamiličnega čaja z dišečo meto, da ga ne mrazi. Tudi pelinov, krčevčev, hvoščev čaj in čaj iz brin- jevih jagod odvajajo notranjo nečistoto s sečem (vodo). Ako vroči obkladki na prsih povzročajo krče(, kar znači, da kri tišči preveč v prsi), tedaj odvajamo kri navzdol; zato s prsi vroče obkladke odvzemite in jih polagajte na trebuh in bedra, toda le, če se pojavijo krči. Svetujemo še svež lapuhov sok, vsak dan 3 žlice. Naduha, nenadni napad. Ako te naduha napade ne¬ pričakovano, daj si hrbet drgniti z volneno tkanino, potem se umij z mrzlo kisovo vodo in se takoj toplo odeni. Ali pa omoči obe roki in lakta v vroči vodi. Ali pij čašo črne kave ali čaj iz janeževega semena. Nahod (kihavica), nosni katar. Ako doboš nahod (ali, prehladivši se, vročico) in hočeš brzo ozdraveti, lezi za 1 dan v posteljo; pripravi 2—3 rjuhe in postavi poleg postelje škaf mrzle studenčnice; vsako uro si brzo umij golo telo, ovij se v suho tkanino, lezi v posteljo ter se tako odeni, da se spotiš. Vkljub temu pa vsako uro nadaljuj umivanje in ovijanje, vsaj 10 krat. Nahod namreč ni nič druzega nego izostalo izhlapevanje, ki je radi tega prenehalo, ker je mrzli zrak vdrl v kožo in zaprl kožne preboje (odprtinice, pore). Vsako V* ali Vz ure duhaj salmijakovec (amonijak) v mali stekleničici. Ali vsak večer, preden ležeš, pij mleko z jajcem (1 svež rumenjak z 1 žlico sladkorja vmeti, da se peni, nato prilivaj, neprestano mešajoč, vrelega mleka in popij vroče). Ali kandis-sladkor s čebulo popari in tega soka zaužij 1 žličko vsaki 2—3 ure. Ali popij 1 žličko kafrovca (kafrnega špirita). 140 Ali 1 žličko kafrovca ulij v stekleničico, prilij do vrha vrele vode, črez steklenično grlo povezni malo lijce (lijak) ali zvij pa¬ pir v obliki stožca in vtekni v nosnico; ta kafrna in vodena para naj ti Vi ure prodira v nos; to ponovi 4—6 krat na dan. Ali ulij v žlico žitnega žganja in ga nosljaj, in čez 1 uro znova. Ali čašo žajbljevega čaja zmešaj z medom (2 žlici rnedu), kisom (1 žlico) in 2 koščkoma sladkorja ter ta čaj pij topel vsake V 2 ure 1 žlico. Ali 2 g salicylne kisline dobro tresi v mali čaši, da je kakor prah in ta prah naglo nosljaj. Ali 1 čašo vročega čaja iz lipovega cvetja zmešaj s sokom 1 citrone in ga popij vročega. Ali nekoliko koščkov kafre vrzi v vrelo vodo in kafrno paro vdihavaj skozi nos, zaprši (ko si zaprl) usta. Ta mala sredstva lečijo tudi kašelj. Svetujemo kamilično paro, vdihavano skozi nosnice. Če ti je nos zamašen, nosljaj večkrat slano (osoljeno) vodo. Ako te nahod često muči, okoplji si zjutraj in zvečer gornji život v mrzli vodi in zvečer noge v mrzli vodi (ne dalj nego 2 minuti); po kopeli se dobro odeni. To te utrjuje in ogreva po vsem telesu. Nalezljivost, glej okužitev. Napaka srčna, glej srčna napaka. Napenja me (glej tudi vetrovi in život napet). Napenjanje in vetrovi napravljajo velike težave, velik nemir v črevih s silnim kruljenjem in kotrljanjem, bojazljivost, omotico, glavobol, bo¬ denje v strani in bolečine v križu. Za vetrovi trpe največ ljudje: malokrvni, nervozni in slabo prebavljajoči, ki telesno ne delajo in zato slabih sokov ne od¬ vajajo; jedila odhajajo le malo prebavljena. Kjer je priroda mrzla in je zato v želodcu premalo toplote, tam je mnogo nadlegujočih, plinov; kajti v notranjščini drobovja je pravcati vrvež, dokler ni zunaj vse, kar je nerabnega. Tu je treba telesu priti na pomoč. Večkrat zganjeno tkanino omoči v vroči kisovi vodi in jo položi na trebuh. Obkladek menjaj vsakih 10 minut, dokler bolečine ne prenehajo. 141 Uživaj čaj iz sladkega janeža (komarčka, koprca) ali mleko, ki je v njem kuhan komarček, oboje vroče. Hitro ti pomore, če popiješ 10 kapljic klinčkovega (nagelj¬ novega) ali komarčkovega olja na žlici tople vode ali toplega mleka. Napetost (nabreklost) života, glej život napet. Naravna toplota telesa. Da ti bo telo zdravo, imej vedno enako naravno toploto. Da si telesno toploto pomnožiš: 1. Umij vsak večer noge v mrzli vodi in pri tem polivaj kolena z mrzlo vodo. 2. Vsak teden 2krat si daj politi hrbet; s tem naravno to¬ ploto po telesu enakomerno porazdeliš in krepiš notranje organe. Kratek poliv prenese tudi star človek, če potem takoj zleze v toplo posteljo. 3. Ponoči urno izlezi iz ležišča in si samo 1 minuto umivaj vse telo z mrzlo vodo in se takoj vrni v posteljo. Naval krvi, glej kri tišči. Navidezna smrt je globoka nezavest (omedlevica) kot posledica malokrvnosti. Tu treba takoj uvesti umetno dihanje. Omedlelemu polagaj na život v slani vodi namočene obkladke. V usta mu kani nekaj kapljic pelina (mešanega z vinom) in mu z njim tudi otiraj senca. Glavo mu podloži, da leži precej višje nego život. Nečistota (nesnaga) v telesu. Ako piješ naše zeliščne z-dravilne in čistilne čaje in naenkrat zapaziš, da se v seču (scal- nici) nahajajo usedline, pesek, kamenčki, kosmiči krvi in podobno, ne prestraši se, češ, zdaj pa opasno zbolim, ker je voda (seč) gosta. Nikakor ne! Čim več nečistote odhaja, tem bolj boš očiščen in tem prej ozdraviš. Seveda moderno zdravilstvo pozna več po¬ mirjevalnih in omotičnih sredstev nego pravih zdravil; neočiščeno in vrhutega z alkaloidi lečeno telo je končno prava shramba raznovrstnih strupov. Mi pa nečistoto (nesnago) odvajamo z me¬ šanim čajem, sestoječim iz enakih delov krčevca, rmana, hvošča, iivih (pekočih) kopriv, bezgovih listov, pelina in brinjevih jagod. 142 Sempervivum tectorum, Crassulaceae. Netresk, strešnik, uheljnik, ušesnik, možic je vztrajna zel. Raste na planinah po skalovju. V vaseh ga sade po zidovju in strehah(; poprej so celo verovali, da v dom, kjer raste netresk, strela ne trešči; odtod ime »netresk"). Pritlični listi brez peclja, debeli, mesnati, z bodičasto ko¬ nico, združeni v listno rožico. Sredi teh se dviga pokončno cvetno steblo, pokrito z luski- nastimi listi in končujoče se z rožnordečimi cveti. Cvete julija in avgusta. Cveti zvezdasti, rožnordeči. Nabiramo liste v poletnih mesecih. Čaj učinkuje podobno kakor suličasti trpotec. Rabijo ga večkrat zoper želodčne ugnide (vsako uro 1 žlico čaja iz 2—3 listov) in zoper preobilno mesečno perilo. Sok zmečkanih listov služi zoper bradavice, kurja očesa, ustno gnilobo in vnetje vratu. Mazilo napraviš, če zmečkane liste kuhaš s svinjsko mastjo (samo tako dolgo kuhaj, da je sok izkuhan); služi zoper zmeč¬ kanine, nastale po sunku in udarcu, hladi in ovira, da v poško¬ dovano mesto kri ne vstopi. Odžene baje tudi solnčne pege. Neuralgija (bolest obraznega živca). Če te boli obrazni živec, koplji vsak dan noge v mrzli vodi, da kri pritegneš v spodnji život. Redno pij mešani čaj, ki pospešuje, da blato odhaja. Na boleče mesto pokladaj vroče obkladke, namočene v ka¬ milični zavrelici, in pozneje prsteno testo; obkladke obnovi na 2 uri. Neurasthenija (živina bolezen). Neurasthenik nima pravega teka, a je včasih gladen kakor volk, slabo prebavlja in je zelo razdražljiv. Kolca se mu in napravlja se mu črezmerno kisline. Često je treba dolgo opazovati, preden doženeš, da li bolnika trapi (muči) črevesni katar ali živčna bolezen. Mesto da kolebaš, ugibaš in premišljuješ, očisti si notranj¬ ščino in uredi krvni obtok. Vsak večer si umi] noge v mrzli vodi, ponoči pa vse telo (1 minuto) in takoj nazaj v posteljo. 143 Vsak dan pij 3 čašice mešanega čaja, črez dan pa prežveči in požri kakih 12 brinjevih jagod. Vseh strupenih zdravil se varuj, pač pa se dovolj kretaj (giblji) v svežem zraku. Nikotin. Z nikotinom se otruješ (zastrupiš), če kadiš pre¬ več tobaka ali smotk (cigar), posebno pa svalčic (cigaret). Posle¬ dice so: bolezni v grlu, vratu, pljučih in očeh (črna mrena). Mlad kadilec se telesno ne razvija, temveč hira. Edino zdravilo tu je zdržnost. Noga, krč v nogi. Otiraj nogo s tekočino, sestoječo iz 1 dela terpentinovega olja in 3 delov sadnega žganja; temu pri¬ dem nekoliko kafrnega olja in arnike; nogo ovij s tkanino, na¬ močeno v tej tekočini, in povrhu povij suho tkanino. Ali korakaj, dokler krč ne preide. Ali pa nogo masiraj. Noga, ugnida na nogi. Kupi v lekarni prašek grškega sena in ga prav gostega skuhaj na vodi, da doboš nekako ma¬ zilo; s tem mazilom ugnido namaži; nato ugnido povij z izprano platneno tkanino. Ugnido namaži zjutraj in zvečer. Grško seno zbira gnoj in vleče strup iz telesa. Poleg tega skuhaj iz grškega sena čaj (1 žlico praška na Va l vode) in ga ohlajenega pij po 1 žlico na uro. Ta čaj gasi vročico in notranji požar. Vročino, rdečico in strup iz ran odva¬ jajo tudi lapuhovi listi in sirni ter ilovnati obkladki. Noge, kopeli za noge, nožne kopeli, glej kopel za noge. Noge mrzle. Če so ti noge mrzle, tedaj si najbrž meh¬ kužen, glava te boli in kri ti tišči (sili) v glavo. Z naravnimi sredstvi skušaj kri pritegniti v spodnji život, pa neprijetna mrzlota v nogah samaposebi prestane (preneha). Vsak večer sezuj črevlje in nogavice ter hodi bos po stano¬ vanju ali vrtu. Preden ležeš, omoči (le 1 minuto) noge v mrzli vodi in takoj v posteljo. Po preteku 1 tedna občutiš blagodejni vpliv naravnega zdravljenja. 144 Noge si tudi ogreješ, če jih 7 dni zaporedoma umivaš vsak večer, preden ležeš, 5 minut v topli vodi; nato jih obriši, krepko otiraj s terpentinovim oljem in obleci nogavice. Noge odprte. Odprte noge značijo, da je v notranjščini nabran gnoj, ki skozi rano počasi solzi iz telesa. Odprta rana je torej izhod, ki skozenj narava poganja venkaj notranjo nečistoto. Tekoče rane se najčešče pojavljajo na debelušnih ljudeh. Ne celi take rane umetno, ker zaprl bi odprtino, ki si jo je narava sama prodrla, da se očisti. Zatorej si očisti notranjščino, pa se ti odprta noga zaceli sama. Dokler telo ni očiščeno, polagaj na odprto rano sirno testo, ki hladi in izvleče strupeno vročino. Proč z vsemi otrovnimi mazili! Očistiš se sam in sicer takole: Na posteljo razgrni 2 volneni odeji; nato namoči rjuho v prav mrzli vodi, ožmi jo le rahlo in jo razgrni na volneni 2 odeji. Zdaj do golega (nazega) slečen lezi na mokro rjuho ter se z rjuho in odejama zavij do ram(, roke, vrat in glava ostanejo proste). Strežnik naj te še prav toplo zavije in odene, da zrak ne najde nikakega dostopa. Na noge naj ti položi še blazino in te zagrne (odene) s posteljno odejo. V tem ovitku leži 2 uri in se spoti. To ponavljaj 2—3 tedne redno vsak dan. Če ti čas ne do¬ pušča podnevi, stori to zvečer, ko si svoboden. Potem pa vsako jutro, preden vstaneš, okoplji vse telo v mrzli vodi (le 1 minuto) in 3 krat v tednu napravi krog života mrzel ovitek, namočen v kisovi vodi. Zdravivši se tako 1 mesec, pomladiš se za polnih 10 let. Odprta rana na nogi zaceli ti se mimogrede. Nobenega mazila ti ni več treba, kajti telo je čisto. Ne pozabi pa mrzlih kopeli, čeprav si zdrav. Zjutraj in zvečer pij rožmarinov in habatov čaj s pelinovimi kapljami. Debeluharjem priporočamo naslednje čistilno moč ima- joče čaje: hvoščev (preslica), bezgov in koprivni (žive pekoče ko¬ prive). Končno kličemo: Ilovnatega testa na gnojne rane! Noge otekle. Otekle noge ozdravljamo natančno tako kakor znoječe (poteče) se noge. V noge so zašli nečisti sokovi in snovi; treba jih izvleči z ovoji, namočenimi v zavrelici smre¬ kovih vršičkov. Tako dolgo ovijajte noge, da so zdrave. Da pa 145 take nečiste snovi ne dospo znova v noge, očisti si ledvice in spodnji život: Vsak dan pij 2 čaši hvoščevega čaja, ki si mu primešal ne¬ koliko rožmarina, habata, pelina in brinjevih jagod. Otečene noge ovij z ilovnatim testom, ki naj deluje vso noč; in to ponavljaj vsako noč, cel teden. Ilovica noge očisti zastalih vodenih strupov; isto moč pripisujemo sirnim obkladkom, namočenim v pinjenem mleku. Če so ti zjutraj, ko vstaneš, noge zatekle, bolen si na led¬ vicah ali na jetrih; zato pij imenovani čaj redno. Noge se mi pote (znoje); potne noge, poteče se noge. Pot (znoj) v stopalih ni nič druzega nego gnili sokovi in strupene snovi, ki na nogah izhlapevajo (iz telesa). Poteče se noge razširjajo posebno poleti vprav neznosen smrad. Potenja nog ne odpravljaj, zlasti ne z mrzlimi nožnimi kopelmi. Vse telo si očisti gnilih sokov in potenje nog poneha samoposebi. Mrzle kopeli so potečim se nogam kvarne. Pomorejo pa kopeli v topli zavrelici smrekovih vršičkov. Ali pa vsak večer ovij noge s tkanino, v katero si povil prevrete senene drobce (gorke); ali pa si napravi vroč ovitek, na¬ močen v zavrelici senenih drobcev. Potenje nog omiliš (zmanjšaš), če zvečer, sezuvši se, noge dobro obrišeš in jih nato otiraš s sadnim žganjem. Kdor je potenje odpravil šiloma, ne da bi si kri očistil, skoro (kmalu) občuti bolečine v nogah ali kakem drugem udu; kajti strupi, ki si jim izhod zaprl, razgrajajo in razsajajo po te¬ lesu. Pot (znoj) skušaj torej dobiti nazaj: 2 mali vrečici napolni z gorkimi otrobi in jih zvečer obuj kot nogavice, ki naj v postelji delujejo; in noge se ti skoro (kmalu) spote. Nikdar potenja ne oviraj umetnim potem, temveč najprej očisti kri z označenimi obkladki; nato potenje samoposebi brez zlih posledic izčezne (izgine, mine, preneha). Nogavice mokre. Kdor se mrzlih nožnih kopeli boji, namoči zvečer, preden gre h počitku, nogavice v mrzli vodi in Zel m plevel. 10 146 jih obleci. Vrhu mokrih nogavic obuj še suhe volnene ali pa noge zavij v toplo odejo. Mokre nogavice ti nogi ogrevajo, preprečijo naval (pritisk) krvi v glavo, odganjajo glavobol in prinašajo mirno spanje; sicer najbrž ne takoj prvo noč, zato pa jih vztrajno obuvaj več dni ali tednov. Norost, glej umobolnost. Nos, iz nosu krvavim. Nosne sluznice so zelo tenke in polnokrvne. Kri priteka vnos izvenredno živahno; kako lahko v sluznici poči drobna žilica in iz nosu zakrvavi! Posebno mla¬ dina često iz nosu krvavi. Ako se kri takorekoč privadi, od¬ hajati skozi nos, izgubiš preveč tega življenskega soka. Telesu ni nikdar krvi preveč; ako je v kakem udu naval krvi prevelik, zato je ima katerikoli drug del telesa premalo. Deci, ki ji kri pogosto curlja iz nosu, vsak večer okopljite noge in roke, 2 krat na teden pa vse telo v mrzli vodi (le 1 mi¬ nuto, nato takoj v posteljico). Te kopeli urejajo krvni obtok in posredujejo, da se kri enakomerno porazdeli po vsem telesu. Krvavitev iz nosu ustaviš, če nosljaš (njuhaš) ali pa grgraš osoljeno vodo ali hvoščev čaj. — Ali dvigni obe roki kvišku. — Ali zamaši nos z mokro v galunov prašek pomočeno pavolo (bato). — Ali položi na tilnik v mrzli vodi namočen obkladek. Če iz nosu krvavi tako silno (hudo), da se je bati izkrvav- ljenja, polivaj krvavečemu polagoma goli hrbet z mrzlo vodo (več golid ali umivalnikov mrzle vlage) tako dolgo, da krvavitev prestane (se ustavi). Ako so te krvavitve stale mnogo krvi, (zaredi si jo čimprej,) skuhaj sladkega janeža (komarčka, koprca) na mleku in (skozi) dalj časa pij vsako uro požirek te pijače, tople ali mrzle, ohlajene, toda kuhane. Nosni polipi, glej polipi. Obkladki (ovitki). Razločujemo mrzle (hladne) in tople (gorke, vroče) obkladke. Mrzel obkladek namočiš v vodi in ga le rahlo ožmeš. Tople obkladke pa namakamo v seneni, ovseni, hvoščevi i. t. d. zavrelici; ali pa zel prekuhaš, odcediš, poviješ v 147 tkanino in položiš na bolni ud. Oboji ovitki, topli in hladni, do¬ vajajo telesnemu delu toploto, da narava omeči in izloči zastale snovi in kvarne sokove. Ipak je treba strogo ločiti med mrzlim in toplim obkladkom. Ni namreč vseeno, ako telo lečimo ali s toploto ali s hladom; temveč različne bolezni ozdravljamo z raz¬ ličnimi obkladki in ovitki. Obkladki mrzli (hladni). Svežo rjuho, 4—6 zganjeno, namoči v mrzli vodi in jo le narahlo ožmi; povij si jo okoli go¬ lega života, roke naj ostanejo svobodne (proste), povrhu povij še volneno odejo ter lezi v posteljo. Ako bi si zdravi ljudje vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni napravili 1—2 uri trajajoč mrzli ovitek, utrdili bi si telo in po¬ stali za mnogotere bolezni nepristopni; istotako naj bi se slabotne in bolehne osebe ovijale vsak drugi dan. Obkladki topli (gorki, vroči). Ako te boli trebuh, ako te v trebuhu zavija, ujeda, grize in ščiplje, ako te napenjajo ve¬ trovi, namoči 4kiat zganjeno rjuho v vroči kisovi vodi, ožmi jo le narahlo in povij krog trebuha; ovitek obnovi vsakih 10 minut, dokler bolečine popolnoma ne preidejo. — Da se telo docela iz¬ čisti, nadaljuj z ovitki tudi še potem, ko so bolečine že izginile. Vmes prenehaj za nekaj ur in si telo naglo (le 1 minuto) okoplji v mrzli vodi, da kri preveč ne tišči v spodnji život. Rjuhe, rab¬ ljene za ovitke, so polne strupenih snovi; daj jih oprati, preden jih vnovič rabiš. Kot notranje zdravilo pij čašico vročega čaja s pelinom ali vroče mleko, v katerem se je kuhala kumina. Obleka volnena. Nekaj časa so bili ljudje zelo zavzeti za volneno perilo; toda opustili so je, ker so jih od tega od¬ vrnile mnoge bolezni. Zakaj? Volneno perilo, pravijo, da sesa sokove in toploto; da povzroča malokrvnost, protin, krče i. t. d. Kdor nosi volneno perilo, več ali manj toži, da so mu noge mrzle in da mu kri tišči v glavo, ker volna leži preblizu kože in razvija mnogo več toplote nego platno; te toplote pa ne raz- 10 * 148 vija telo, temveč je umetna. Ko je volneno perilo docela ogreto, tedaj pomnožena toplota odhaja od telesa v okolico; porabljeno je torej več toplote, nego je treba, in to na kvar telesu. Isto velja tudi o volnenih posteljnih odejah; grejejo sicer bolje nego platnene; toda ta umetna toplota stvori telo še bolj občutljivo za mraz; s tem pa nastajajo revmatizem in krči, ako se med počitkom in spanjem samo nekoliko razodeneš (razgališ); in potem se čudiš, odkod je prišlo prehlajenje. Umetno proizvajana toplota povzroča, da se telo poti; in znoj (pot) se oprijemlje in oprime volnenega perila. Na volneni srajci ne opaziš nečistote tako jasno kakor na platneni; ako nosiš volneno srajco ali volnene spodnje hlače dalj časa, niti ne sanjaš ne, koliko nečistih sokov in strupenih snovi ti je prilepljenih na koži; od znoja tolikokrat premočeno volneno perilo pa izgleda, kakor da bi bilo namazano s klejem. Zato nam bodi posteljno in telesno perilo samo platneno. Obličje (obraz) bolestno, bolečine v obličju, mimični krč v obličju ali bolečine (ob)ličnega živca ozdravlja elektriciteta vlažne zemlje in tudi najmanjše živčne vrvice očisti sleherne (vsake) nečistote. Oči. Oko je najplemeniteljši del telesa, zato je brižljivo negujmo in štedimo. Oči si utegneš oslabiti; lahko pa jih tudi zboljšaš in okrepiš, če jih vsak dan okoplješ ali nanje polagaš sveže obkadke. Vid si tudi bistriš, ako hodiš bos(onog) po rosni kavi ali vsaj v stanovanju. Dim, posebno tobakov, in prah sta očem sovražnika; prijatelja pa sveži zrak in jasna svetloba. Očesna mrena, glej mrena. Očesni živec in vid. Oko očistijo in vid zbistre kopeli v shlajeni precej redki hvoščevi zavrelici ali odcejeni pelinovi za¬ vrelici ali v vodi, mešani z galunom. Te kopeli utegneš menjati: prvi dan okoplji oči v odcejeni zeliščni zavrelici, drugi dan v sveži studenčnici in tretji dan v vodi, v kateri si stopil (stajal) noževo konico galuna(; potem začni zopet od začetka). Te ko¬ peli izredno osveže in očistijo oči ter okrepe očesne živce. Kopel si napraviš v umivalniku, ki vanj uliješ očesno vodo. Tekom ko- 149 peli, ki trajaj le 5 minut, naj ti bodo oči seveda odprte; ako oči zapreš, potopivši obličje, voda ne dohaja do oči in kopel je brezuspešna. Odeja. Ko si se okopal v mrzli vodi, je potrebno, da se takoj zaviješ v volneno odejo. Neobrisan vurno skoči iz banje in se brzo povij, da ti zrak ne prihaja do telesa; najbolje, če takoj ležeš v toplo posteljo. Kri se ti poživi, telesna toplota se zviša, izhlapeval bodeš in izpotiš nečiste sokove. To je umetnost po¬ daljšati si življenje. Odprte, potne, zatekle noge, glej noge. Odrevenelost (otrpnenje) tilnika se pojavlja zlasti v vojašnicah (kasarnah) večinoma pozimi ali v pozni jeseni. Pri¬ čenja se z glavobolom, hudim bljuvanjem, omotičnostjo in veli¬ kimi bolečinami v tilniku. Nato tilnik popolnoma otrpne in pri najmanjšem dotiku zelo boli. Obraz je ves spačen in bolnik slabo sliši. Težkim mukopolnim slučajem napravi smrt skoro (kmalu) konec, po besnečem glavobolu, razdraženosti in omamljenosti. Ako je bolezen lažjega značaja, človeka sicer ne umori, vendar ne izčezne (ne mine) brez posledic: bolnik oslepi, ogluši ali ohromi. Takim bolnikom pritegnimo kri v spodnji život; jem- ljo naj odvajalna in čistilna sredstva (glej čaj). Vrat, pleča in zadnji del glave, oziroma tudi prsi in čelo mu obvežite z mokro ilovico; vsake 3 ure mu znova obložite sveže prav mokre ilovice. Ali 6 ur trajajoča prstena kopel v banji. Le mokra zemlja s ču- desno svojo naravno elektriko te izleči (ozdravi), da ne ostaneš pohabljen. Oglje. Lipovo oglje kupiš (že stolčeno) kot prašek v le¬ karni; pripraviš pa si ga tudi sam; zadostuje tudi oglje druzega drevja. Kdor je zasluzen, ali ga boli želodec in čreva ter slabo pre¬ bavlja, zmeša naj 1 žlico ogljenega praška v skodelici vode ali mleka ter pije 2 krat na dan. Jetični in na jetrih bolni naj pijo na dan 3 čaše ogljenega praška. 150 Ogljeni prah je zato tako zdrav, ker v prebavilih med potom pobira zastale gnile snovi in strupene sokove ter jih odvaja z blatom. Sveže gnoječe se rane potresajte z 'ogljenim prahom, ker čisti, suši in brzo celi. Ogrci. Napravi mazilo iz pšenične moke in medu(; le zme¬ šati je treba oboje). S tem mazilom si zvečer namaži obraz, zju¬ traj pa se umij s toplo vodo; ogrce dobro iztisni in se še enkrat umij v mlačnem. Ohromelost (mrtvica, mrtvoudnost). Človeku, za¬ detemu od kapi, kar najhitreje umijte hrbet, prsi in spodnji život z mrzlo vodo, v kateri ste raztopili perišče soli; potem mu umi¬ vajte noge, roke in lakte, da se kri enakomerno razdeli in se vse telo ogreje. To umivanje naj ne traja dalj nego 1—2 minuti; nato pa takoj pokriti z volnenimi odejami, a ne poviti. Ne obupajte, ako zdravnik izjavi, da je rešitev izključena. Zakopljite za 5 ur bolnika v vlažno zemljo, ali pa mu na¬ pravite prsteno kopel v banj'. Isto poskusite s človekom, zadetim od strele. Morebiti še tli trohica življenja, ki jo s takojšnimi prstenimi kopelmi razplamtite v polno življenje. Vsi, ki so jim udi ohromeli, naj rabijo prstene kopeli in obkladke. Ohromele telesne dele bičajte z živimi koprivami. Okužitev, okužba, okuženje (nalezljivost). Bol¬ niško sobo razkužiš, ako v kak kot postaviš posodo vrele vode (2 /), v katero si ulil žlico terpentinovega olja. Sopare uničijo bolezenske kali, soba zadiši prijetno po jelkah, kar bolniku, po¬ sebno na prsih bolnemu, izredno dobro de. Kdor bolnikom streže ali ima opravka z ljudmi, ki bi se od bolnikov utegnili bolezni nalezti, naj vselej, kadar nanese prilika, prežveči in požre nekaj brinjevih jagod; kajti te blagodejno vpli¬ vajo na prebavo ter uničujejo kvarne pare in izhlapevanja, ki bi ti skozi nos in usta udrla v notranjščino telesa. Preden posetiš (obiščeš) bolnika, popij nekaj kapljic pelina. Olje namizno (laško olje) igra v zdravilstvu precej važno vlogo. 151 Otroku, ki ga duši davica, daj vsako uro požirek olivnega olja(; če ust neče odpreti, stisni mu nosek, nakar takoj zazija). Če vlasje izpadajo, otiraj kožo na glavi 2 krat na teden z oljem. Jetičnik si kašelj omili (utolaži), zauživši vsako drugo uro 1 žličko olja. Brazgotine, volka, rane, izvirajoče od preležanja in jahanja, pa tudi opekline in oparine namaži in otiraj z oljem. Olje odpravlja zasluženost v sapniku in želodcu. Olje hladi, zato ozdravlja pljučnico(; pij ga vsako uro 1 žličko). Zelo vroče nabrekline in otekline namaži z oljem. Ako si se osmodil, opekel, oparil ali ožgal, namaži takoj z oljem boleče mesto. Če si si oparil ali opekel želodec, požri nemudoma 1 žlico olja in potem vsako uro 7 2 žličke. Kadar te boli uho, kani vanj(e), če ni mandeljevega olja, nekoliko kapljic olivnega olja in si uho s pavolo zamaši. In ul a helenium, Compositae, Tubuliflorac. Oman, veliki koren raste v Evropi in srednji Aziji. Korenina repasta. Stebla zelo visoka, krepka. Pritalni listi pecljati, njih gornja ploskev hrapava, spodnja bela in kuštrasta. Cvete od julija do septembra. Cveti združeni v rumenih koških. Nabiramo korenino in cvete jeseni ali pomladi. Čaj rabijo zoper vnetje dušnikov, katare, slabo prebavo, pljučno zasluzenost, kašelj (20—30^ skuhanih v V 4 1 vode; več¬ krat na dan po 1 žlico). Žene tudi na vodo in pospešuje periodo (mesečno perilo). Čaj iz korenin in odcedek cvetov mešana ter znova kuhana z medom, dokler V s ne izpuhti, priporočajo, češ, da zabranjuje in preprečuje prerane porode. Prašek učinkuje kakor čaj; oslade ga z medom in slad¬ korjem. 152 Tinktura (dnevno 2 žlici) pospešuje prebavo ter služi zoper rumenico, koliko in težkoče v želodcu. Tinkturo napraviš takole: po 25 g omanove korenine, janeževega semena, pelina, tavžent- rože in 100 rozin, iz katerih si pobral (odstranil) zrna (pečke), deni v mešanico y 2 ^ alkohola in 1 / vode; 1 teden naj stoji na toplem; med tem časom pa večkrat dobro”pretresi in končno precedi. Omedlevica (nezavest) je posledica srčne slabosti ali brezkrvnosti v možganih. Malokrvni ljudje se često onesvestijo (omedle). Omedlelega položite na posteljo, kjer naj leži povsem vo¬ doravno. V usta mu ulijte čašo pitne vode, ki ste ji primešali žličko encijanove tinkture, ali mu ulijte požirek dobrega vinskega kisa, ali rožmarinove vode, ali rožmarinovega vina. S kisom mu otirajte obličje (obraz), čelo, senca in dlani. Na želodec mu polagaj toplo (segreto) tkanino in na prsi pritisni gorčični obliž. Zoper omedlevico pij čašo rožmarinovega čaja (25 g rožma¬ rina na V 2 l vode). Malokrvni naj se mnogo gibljejo in razzibljejo v svežem zraku. Vsak večer naj si umivajo noge, 3 krat na teden pa vse telo v mrzli vodi. Vsako uro naj zaužijejo požirek mleka, v kate¬ rem se je kuhalo nekoliko komarčka(, koprca, sladkega janeža). Omehčamo bolezenske snovi le z mokro toploto, nikdar pa ne z mrzlo vodo ali celo ledom. Skuhaj kamilic ali senenih drobcev, vodo odcedi in vročo mokro zel zavij v tkanino, ki si jo položi pod život. Vsak 1 / i ure obkladek menjaj. Preden stari obkladek odložiš, naj bo že pri¬ pravljen drug, tako da telo ni niti minuto prosto. To nadaljuj nekaj ur. Da si kože ne opariš, utegneš na golo kožo položiti izprano mehko belo tkanino (platno). Po obkladkih počivaj 1 uro. Potem pa si mesto obloži s sirnim ali ilovnatim testom(, da ti iz telesa potegne strup, ki ga je mokra toplota omehčala). Težke notranje bolezni ozdraviš na ta način v nekoliko dneh. Če se vrhutega postiš, podpiraš naravo najprimerneje. 153 Viscum album, Loranthaceae, Viscaceae. Omela bela je zajedalka; naseli se često na listnatem (sadnem drevju, vrbah, topolah), pa tudi jelovem drevju (jelkah in borovcih). Ko listje odpade, že od daleč zapaziš na zajedanem drevesu grmiče, rumenozelene, okrogle, vilastovejnate. Vrivajoč korenine v drevo, omela srka hrano iz gostitelja. Listi vedno zeleni, nasprotni, podolgasti, celorobi, usnjati; kljubujejo vetru in mrazu. Grmič je dvodomen. Razcvita se koncem zime in rano po¬ mladi. Cveti zelenkasti, nič kaj očitni, enospolni, več (3—5) jih tesno skupaj sedi v rogovilah ali na koncu vej; diše prijetno. Plod je bela jagoda, enosemenska; osemenje lepljivo in mehko. Plodove zobljejo drozgi (carar) in z neprebavljivim se¬ menom omelo razmnožujejo. Če se seme prilepi ptici na kljun in si krilatec (ptica) kljun čisti na veji, tedaj se lepko seme prime veje, vzkali in vzraste v nov grmič. Korenika se vejnato razpro¬ stira med skorjo in lesom (drevesa gostitelja) in s koreninami sega vedno globje v les. Iz kuhanih omelnih jagod napravljajo ptičji lini. Nabiramo mladike (mlade vejice) in liste pozno jeseni ali pozimi. Čaj (SO g na 1 / vode) učinkuje na krvni obtok; rabijo ga tudi mnogi zdravniki zoper padavico in krče, zlasti dečje krče (15—30 g- za odrastle, 8—10 g za otroke, v Ve—Vi / vode). Služi tudi zoper krvne motnje, krvotok in preobilno menstruacijo (me¬ sečno perilo). Učinek čaja povečaš, če mu prideneš 1 — 2 noževi konici praška santalovega lesa. Prašek(, ki ga morebiti zmešaš z baldrijanovim praškom,) rabijo istotako zoper padavico in dečje krče. Vsake 3 ure 1—4 g praška odrastlim, 1 / i — 1 g deci. Če omelo mešaš s hvoščem, dosežeš še očitnejše uspehe. Omotica. Omotičnost izzivajo (povzročajo) tudi vetrovi in plini, nakopičeni v životu. Zdravi omotico notranje in vnanje. Vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer pij po 1 čaško me¬ šanega čaja in tekom dneva pojej 10—15 brinjevih jagod. Na zunaj si telo osveži in pomladi: 154 1. Vsak večer si z gobo umij noge in roke do ram v mrzli vodi in se takoj toplo odeni. 2. Vsako noč pa umij vse telo v mrzli vodi, brzo (iz po¬ stelje, umivaj se 1 minuto,) v posteljo in se toplo odeni. 3. Tudi zjutraj umij ves zgornji život z mrzlo vodo in brzo pokrij s toplo odejo. V enem tednu se na mrzlo vodo tako navadiš, da je več ne opustiš. Zoper omotico pij 3 krat na dan po 1 čaško jetičnikovega čaja, ali baldrijanovega čaja ali čaja iz kumininega semena (5 g na 1 l vode). Kadar se pojavljajo omotični napadi, pij vratičev (črvinjekov, Tanacetum vulgare) čaj (20 g na V 2 l vode), rožmarinov čaj (25 g na V 2 / vode). Opari janeža in soparo vleci v nos. Pij melisni čaj ali melisno vino(; meliso-zelišče razreži in v vinu destilliraj na solncu). Trpotčev sok zaužij vsako jutro na tešče z medom. Opekline in oparine so kaj mnogovrstne in razno¬ vrstno jih lečimo. Opečeš se z ognjem, razbeljenimi predmeti, vročo tekočino, paro, raznimi jedkimi (razjedajočimi) snovmi, kakor so: lug, va- pno, žveplena kislina, voda ločilka. Opekši se z ognjem, opeklino takoj potresi z moko, obloži jo s pavolo, dobro jo povij s čistim platnom, da razdirajoči vpliv zraka zaprečiš. Domača sredstva: 1. Olje; z njim opeklino namaži in potem potresi s fino stolčeno soljo, ki te ubrani mehurjev. 2. Mešanica kisle smetane, lanenega olja in jajčnega be¬ ljaka; to troje dobro zmešaj, naloži na opeklino (precej na de¬ belo) in preveži z mehkimi robci. Vsaki 2 uri to obnovi. Če se obveza sprime, odmeči jo z mokro gobo. Kadar se rana gnoji, izmij jo z mlačno vodo, preden napraviš nov obkladek. 3. Sveže kislo zelje, vzeto naravnost iz kadi, hladi in celi. 4. Opečeno mesto drži pod curek, da ti mrzla voda 6—12 minut teče na opeklino. 155 Prsteni in ilovnati obkladki hlade, čistijo in celijo, vrhutega pa malodane takoj odvzemo bolečine. Ako je kdo opečen po vsem telesu, zakopljite ga do vratu za 5 ur v vlažno zemljo ali pa mu napravite prsteno kopel v banji. Če si se oparil, namaži oparino (oparjeno mesto) z medom in to pogosto ponavljaj; s tem se ubraniš mehurjev. Kadar pa so se mehurji že napeli, prebodi jih s čisto iglo ali prereži jih s čistimi škarjami ter jih pomaži z galunovim ma¬ zilom, milno vodo (žajfnico) ali mlekom. Opekline, povzročene po jedkih (razjedajočih) lugih, omoči z razredčenim kisom ali limonjim sokom. Če si se opekel po grlu, požiralniku, želodcu, pij čimveč osoljene vode in kamiličnega čaja ali zaužij olivno olje in vsako uro pojej nekoliko žlic mrzlega sira (iz kislega mleka). Oslabelost, glej telesna oslabelost. Oslovski kašelj, glej kašelj oslovski. Juglans regia, fuglandaceae; Juglans = Jovis glans Jupitrov želod! Oreh je visok, košat in morebiti najlepše naše sadno drevo. Raste povsod v Evropi. Pri nas ga goje radi užitnih, oljnatih koščičastih plodov (orehov) pa tudi radi lepega, trdega rjavega lesa; orehovino namreč cenijo strugarji in mizarji. Prava domo¬ vina mu je na jugu; na Grškem in v Aziji raste še divji. Plo¬ dovi orehovi so v južnih krajih okusnejši in večji. Lubje mu je svetlosivo, staremu pa globoko razpokano. Ozeleni stoprav (šele) spočetka maja. Zelo je občutljiv in po dolih rad pozebe. Bolje (ob)rodi po višjih legah, kjer so pomladne noči hladnejše; zato se oreh tu razcvita zelo pozno. — Razen na¬ vadnega goje tudi črni in sivi oreh (Juglans nigra, Juglans cinerea). Listi premenjalno stoječi, lihopernati, goli, svetli, grenki; ker zelo zelo diše, ne ljubi jih živalstvo. Listki mladih listov so zganjeni in zloženi drug na drugem, da se ne posuše. 156 Cveti ločeni, enodomni; razvijajo se nekoliko pred listi. a) Prašni cveti so združeni v viseče mačice, izvirajoče ob straneh vejic; mačice so dolge, sprva zelene, potem črnkaste; na cvetnem peclju je mnogo lusk, pod vsako lusko po več prašnikov, b) Pe- stični cveti se pokažejo vrhu mladik (na koncu vejic) ali posa¬ mezni ali po 2—5 skupaj. Plodnice (pestičnih cvetov) se pretvarjajo v plodove, oble, koščičaste, z gladkim, zelenim, grenkim osemenjem (lupino), vse¬ bujočim črnorjavo barvilo. Ko plod dozori, osemenje (lupina) po¬ črni ter se loči od koščice (koščene lupine), trde, dvoloputaste (dvodelne), grbave. Koščica zapira eno seme, polno oljnatih snovi, z dvema velikima, dvokrpima kalicama. Po zrelih orehih segajo posebno veverice, polhi, oreharji. Plod sicer odnašajo, preglodajo ali stro lupino (koščico), da se s semenom nasitijo. Toda marsikak oreh jim odleti na tla, kjer potem kali. Nabiramo liste v juniju; nezreli plod v juliju; zreli plod jeseni. Čaj (lO^g na 1 l vode) čisti kri, krepi prebavo in odganja črve. Služi zoper želodčno in črevesno zasluzenost; rabijo ga predvsem zoper skrofulozo in taka bolevanja, ki jim vzrok tiči v nečisti krvi. Obenem pa se poslužuj kopeli v (ohlajeni) zavre¬ lici orehovih listov. Kopeli v odcedku zavretih orehovih listov služijo odlično zoper skrofuIozo(; obenem pa vsak dan pij 2—3 čaše čaja iz orehovih listov, oslajenega z medom). Zjutraj in zvečer po 1 ko¬ pel, dokler skrofulnov ne odstraniš. Kopeli ali obkladke in umi¬ vanja z odcedkom rabijo tudi zoper opasne ugnide, kožne iz¬ puščaje in skrofulozno očesno vnetje. Barvilo za vlase. Mrzli odcedek prevretih zelenih orehovih lupin barva vlase temnorjavo. Izvrstno želodčno sredstvo: V 2 l žitnega žganja, 90 .g raz¬ drobljenih zelenih orehovih lupin in 5 komadov (zrn) grenkih mandeljev postavi za teden dni na toplo mesto; med tem časom večkrat pretresi in končno precedi. Če te želodec boli, uživaj na dan nekolikokrat po 1—2 žlički. 157 Ošpice. Čim zapaziš, da je dečje telesce posuto z rdečim priščem (izpuščajem), sleci dete in mu obleci v topli osoljeni vodi namočeno srajčico; nato ga dobro povij v toplo odejo in položi v posteljo, da zaspi. Ko se zbudi, obleci ga v suho perilo. Črez nekoliko ur pa mu okoplji vse telo v mrzli vodi (le 1 minuto) in ga nemudoma toplo zadelaj (odeni). Mrzle kopeli ponavljaj na vsake 3—4 ure, če je otrok že večji in krepkejši, na vsaki 2 uri. V slani topli vodi namočeno srajco mu obleci enkrat na dan. V 6 dneh bode malček zdrav. Čim ste mu srajčico slekli, operite jo takoj, ker je iz bolnega telesa srkala strupene snovi. Da se bolniček spoti, daj mu čašo hvoščevega, rmanovega ali krčevčevega čaja ali čaja, varjenega iz vijoličnega cvetja (1 žličko vijolic na V 2 / vode). Vrhutega naj se dete posti ali naj vsaj ne je mnogo. Oteklina (zateklina, otok, nabreklina). Skuhaj svežih smre¬ kovih vršičkov (vejic); v tej vroči zavrelici namoči 6krat zganjeno rjuho in jo položi, oziroma povij krog oteklega dela telesa, vrhu te pa toplo tkanino. Ovitek obnavljaj na 2 uri in ponavljaj tako dolgo, dokler oteklina ne splahne. Če je otok opasnejše (nevar¬ nejše) vrste, polagaj nanj mokre prstene obkladke. Smrekova za¬ vrelica in prst (ilovica) ozdravljata vsako nabreklino. Otekli udi, glej zabrekli udi. Otiranje, glej masaža. Otisnine (otiske) in zmečkanine. Največkrat si otišan in zmečkan na nogah in rokah. Zmečkanine in otiske koplji pri¬ bližno 20 minut v topli seneni zavrelici in jih potem otiraj s ka- frovcem (kafrnim špiritom) ter jih končno ovij s krpico, namočeno v kafrovcu. Istotako svetujemo: 1. obkladke namočene v arnikni vodi; 2. obkladke ilovnatega testa, zamešenega na arnikni vodi; 3. ob¬ kladke v prah zdrobljenega grškega sena z medom. Otožnost, pobitost (klavrnost). Zvečer pregrni posteljo z volneno tkanino; v mrzli vodi namoči srajco, le malo jo ožmi, obleci in lezi v posteljo; dobro se zavij in odeni, da ti je toplo, 158 da se spotiš in iznebiš notranjih nečistih strupenih sokov. V mo¬ kri srajci leži 2 uri. Če te muči in trpinči otožnost, pobitost, obup in malo¬ dušnost, umij si vsak večer, preden ležeš, noge in kolena v mrzli vodi. Črez 1 mesec se pomladiš in osvežiš za polnih 10 let. Ako pa se malodušno prepuščaš duševnim mukam, izcimi se in sledi težka bolezen. Duševna mračnost moti krvni obtok in liki (kakor) magnet privlačuje bolezni. Otrdine (otrdki). Otrdine omečiš in razkrojiš z mrzlimi obkladki in ovitki. Zganjeno tkanino namoči v mrzli vodi in rahlo ožeto položi ali ovij krog dotičnega uda. Obkladke vztrajno obnavljaj vsakih 15—20 minut. Ako imaš golšo (krof) (, ki je pravzaprav otrdina), obnavljaj ovitke vsakih 10 minut; golša namreč naj ne postane gorka (vroča), kajti kjer je toplota, tje prihaja še več krvi. Kadar jte nadleguje katar v vratu, ovij krog vratu brisačo, namočeno v mrzli vodi; ovitek menjaj na vsakih 5 minut. Po preteku 1 ure, torej po 12 ovitkih katar izgine. Otrdine v trebušni duplini (votlini) najhitreje omeče prav topli obkladki, namočeni v seneni zavrelici. Polagaj jih na trebuh in gornje dele stegen (beder), na nje pa tople tkanine. Obkladke obnavljaj vsako uro. Senena zavrelica meči in vleče nečistoto iz telesa. Iste tkanine torej ne rabi zaporedoma, temveč jo poprej operi, ker se je na telesu navzela strupenih snovi. Mesto toplih senenih obkladkov služijo tudi obkladki, na¬ močeni v mrzli kisovi vodi; obnavljaj jih vsake V 4 ure. Kajpada vse narave niso enake: enemu dobro denejo topli, drugemu pa mrzli obkladki. Otrobi. Otrobe preveč omalovažujemo in vprav greh je, da z njimi krmite svinje. V otrobih je obilica beljakovin in škroba, zato bi jih priporočali siromakom in obitelem (družinam) z mno- gobrojno deco. Če otrobe kuhamo na vodi in jih odcedimo, do- bomo izvrsten čaj za deco, slabotne in bolehne ljudi. Otrobov čaj z mlekom in sladkorjem imenitno nadomešča kavo; takisto otrobov čaj z medom. Otrobovo kašo, ki vam ostane, ko ste čaj odcedili, pokrmite kuram. 159 Otrobi vroCi. Če te boli trebuh, segrej (na ognjišču v ponvi) suhih otrobov, zavij jih v tkanino in položi na goli trebuh. Ako so prevroči, položi na kožo mehko in izprano krpo (cunjo), da se ne opečeš. Še bolje seveda vplivajo prevreti in odcejeni vroči kamilični drobci. Z vročimi otrobovimi obkladki lečimo žolčne kamne, protin in skrnino (revmatizem). Starci, ki so jim noge vedno mrzle, naj si v posteljo po- kladajo k nogam vrečico segretih otrobov. Otrobov kruh napraviš takole: Žito zmelji z otrob(m)i vred. Zvečer zamesi moko na vroči vodi brez kvasa in brez soli. Testo naj črez noč stoji na precej toplem kraju. Drugo jutro na¬ praviš hleb in ga vsadiš za 1 V 2 uro v razkurjeno peč. Vzemši kruh iz peči, potopi ga brž v vrelo vodo, kjer ga pusti 3—4 mi¬ nute, da se napoji; nato ga položi spet nazaj v peč za toliko časa, da se posuši. — To je najredilnejši kruh na svetu. Marsikomu se otrobov kruh spočetka ustavlja in se ne zdi okusen; ko pa se ga nekoliko navadiš, ne okusiš več drugega kruha. Če ima kruh pretrdo skorjo, zavij ga v moker prt, da od¬ neha (odjenja). Otroci (deca). Deco boste imeli zdravo, če jo preveč ne razvadite v hrani in je ne omehkužite; navadite jo na mrzlo vodo, kreta (pregiblje) naj se mnogo v svežem zraku. Jesti dajte deci pogosto, vendar vselej le malo. Večkrat roditelji razmišljajo in premišljujejo, kaj pač malim ljubljenčkom nedostaja (manka), ker naenkrat zbole; ne pomislijo pa na to, da so malčku dali preveč hrane, ki ga zdaj v trebuščku napenja in zavija. Mal post nikoli ne umori, da, celo poživi; preveč hrane pa posebno dečje že¬ lodčke zelo oteži. Deca imej obilo zdravega zraka. Slabo zračeno stanovanje je deci največji sovrag (sovražnik). Ne (na)vadi otrok na toplo vodo in gorko peč. Vse to se, če ne takoj, pa pozneje zelo ma¬ ščuje. Mrzle kopeli in umivanje z mrzlo vodo dete krepe. Ko nekoliko vzraste (odrase), naj teka in leta, poleti boso in razo- glavo, po dvorišču in vrtu; to mu pljuča okrepi, kri osveži, da 160 trdno in mirno spi ter se lahko uči. Tudi pozimi dece ne zapi¬ rajte v zakurjene sobe. Ko zemljo pokriva sneg, je zrak najbolj čist; zato so zimski izprehodi deci prav prikladni. Otroci in mleko. Mleko je deci prva in poglavitna piča (hrana). Čim počasneje mleko uživaš, tembolj ga želodec izrabi; ako vedno uživaš le malo mleka in prav polagoma, samo nekoliko žlic na uro, preide vse mleko v kri. Pito v veliki količini in v naglici, pa se mleko v želodcu zasiri. Otroci naj mleko dobodo vedno le prekuhano. Zmleto ja¬ neževo seme, kuhano na mleku, zabranjuje krče. Deca ljubi osla¬ jeno mleko; sladkor ne samo sladi, temveč tudi redi. Otročja (dečja) hrana. Nikoli ne daj deci toliko jesti, kolikor poželi. Dečji tek je večji nego dečji želodček. Otrok jej pogosto, toda po malem. Ako si želodec preveč napolniš, razte¬ gnejo se prebavila in oslabe. Navajajte deco, da vsak grižljaj prav dobro oslini in pre¬ žveči. Če jed požiraš v koscih namesto zmleto v kašo, jo želodec težko prebavlja; če je že ne izbljuje, jed odhaja iz črevesa napol predelana in le napol prebavljena. Mesa naj deca dobo le malo ali nič. Ne dajajte ji popranih jedi in opojnih pijač! Čista sveža voda je najboljša dečja pijača. Dete je podobno rastlini: vzemi mu svetlobo, zrak in vodo, pa veni, oveni, hira, umira in umrje. Otročje (dečje) bolezni. Največ dece radi tega oboli, ker je ne pitate in hranite pravilno. Otrok dobo vse, kar poželi; prezgodaj mu nudite težko hrano, n. pr. meso, katere nežni že¬ lodček ne prenese in jo prebavi slabo. Dete naj nikoli ne dobi veliko jedi naenkrat, pač pa večkrat po malem; vse, kar pogoltne (požre), naj dobro prežveči. Dobro prežvečeno in oslinjeno jed želodec hitro in lahko prebavi. Zgodaj deco utrjujte. Mlačna kopel je detetu potrebna, da je čisto. Toda že rano pričnite z mrzlo vodo: vsako jutro pomo¬ čite dete v mrzlo vodo (le 1 minuto) in potem neobrisanega malčka toplo zavijte. 161 Otročja (dečja) driska. Da drisko omiliš, daj detetu pol čaše tople vode, v katero si kanil 10 kapljic borovničeve tinkture. Otročji krči (glej tudi krči). Če otroka prijemlje krč, okoplji ga v topli zavrelici lipo¬ vega cvetja. Otrovai sem se, glej zastrupil sem se. Otrplo srce, glej srce otrplo, srčna mrtvica. Oves vsebuje zelo mnogo moči. Zavrelico ovsenih zrn je najboljša pijača in okrepčalo za okrevajoče, onemogle in oslabele po težki bolezni. Juha z ovsenimi osvalki (sukančki, klobci) je prav redilna in tekmuje z mlekom; ovseni osvalki, kuhani v mleku, so najkrepkejša jed. Ovsena zrna 6 krat operi v čisti vodi, preden jih zavreš; potem pa jih dobro prevri in odcedi. Ta jed je po¬ ceni, redilna in dobro tekne. Oves vselej V 2 ure dobro kuhaj (15 g na V 2 ^ vode). Ovseni čaj pijte zoper bolevanja v prsih, želodcu, obistih in zoper kamen. Čaj iz ovsene slame (slamo s škarjami nadrobno razreži in korenito kuhaj i / z ure) osladi s sladkorjem ter pij zoper kašelj, protin in kamen. V odcedku ovsene slame namočene obkladke rabijo zoper mnoga bolevanja. Ovsena zrna raztrgaj ali zmečkaj. Ovseni osvalki (sukančki, klobci). Da se hraniš po¬ ceni in dobro, jej mnogo juhe na ovsenih osvalkih s kruhom ali krompirjem, tudi kuhane s kislim zeljem; ali pa ovsene osvalke polij z vrelim mlekom. Ovseni osvalki so izredno redilni. Izdelujejo jih tudi v tvor- nicah (tovarnah, fabrikah) v različni velikosti. Kot dodatek ti služi samo voda, nekoliko soli in 1—2 magijevi juhni kocki. Zavrelica ovsene slame je odlično zdravilo, ali kot kopel ali za ovitke; rabimo jo zoper težave v želodcu in krče v spodnjem životu; dalje sopare ovsene zavrelice zoper ledvična 11 Zel in plevel. 162 obolenja in kamen; utegneš si tudi napraviti ovoj ali topel španski plašč. Kdor je notranje poln gnoja in gnilobe ter razje¬ den od vsakojake sodrge, naj platno namoči v zavrelici ovsene slame in se vanj(e) popolnoma zavije; vrhu pa povij več odej; dobro se spoti, 1 V 2 uro; to stori vsak dan. Gnojne noge ovij s tkaninami, namočenimi v ovseni za¬ vrelici; takisto tudi predrte noge; končno noge še namaži z ma¬ zilom grškega sena, da izvleče poslednji ostanek gnoja. Čaj iz ovsene slame naj pijo bolevajoči na ledvicah in me¬ hurju, in sicer vsak dan skozi dolgo časa. Slamo razreži s škar¬ jami v čaj. Ovijača krog vratu. Vrat je torišče mnogih bolezni. Ako si vrat gorko ovijaš, razvija se v njem preveč toplote ter kri tišči in valovi k vratu. Če v prevroč vrat vdihavaš prav mrzel zrak, doboš katar ali ti vrat drugače oboli. Zato se utrjuj ter pozimi in poleti imej vrat prost in nezavit. Ovitki. Mnogovrstno porabljamo ovitke in obkladke pri različnih boleznih. Razločujemo ovitke za glavo, vrat, trebušne, nožne ovitke, kratke ovitke in ovitke krog vsega telesa. Ločimo jih v 2 glavni vrsti: topli in mrzli ovitki. Zadača (naloga) ovitku je, da iz telesa vleče in potegne prehudo vročino, slabe sokove in strupene snovi; ali pa da mr¬ zlemu udu pomore do naravne toplote. Pri vsaki posamezni bolezni je označeno, kak ovitek rabite in kako ga uporabljajte. Ozebline (zmrzline). Popari V 2 kg kamilic, te kami¬ lične drobce zavij v tkanino in jo povij krog ozebline. Ta vroči obkladek obnavljaj na 10 minut in vztrajno ponavljaj nekaj ur. Ali pa za 5—6 ur obloži ozeblino s precej mokrim ilovna¬ tim (prstenim) testom. Ali ozebline umivaj z osoljeno ali galunovo vodo, ali jih otiraj s terpentinovim špiritom, v katerega si nastrgal 10 g - kafre. Izvrstno učinkuje arnikna tinktura, ali vaselin, nekoliko me¬ šan s salicylom, ali zlatično mazilo. \ 163 Ozeble buške so otekline z razširjenimi krvnimi žilami, višnjevkaste barve. Ko se vreme naenkrat spremeni ali ko pride zima in mraz, buške oteko, se vnamejo, srbe, bole in se časih celo gnoje. Vzrok tiči v krvi in urediti je treba krvni obtok: vsak dan 1—2 krat omoči roke in noge v mrzli vodi (le 1—2 minuti). Če ozebline le preveč bole, otiraj jih s prerezano limono, ali jih namaži z arnikno tinkturo, ali črez noč poveži na boleče mesto stolčeno čebulo. Ozdravel sem, okrevam. Okrevajoči bolnik naj si vsak dan okoplje noge in časih vse telo (le 1 minuto) v mrzli vodi; to ga izredno ogreje in okrepi. Čim več naj biva v svežem zraku in na solncu ter stanovanje pridno zrači. Da si kri zaredi, naj vsako uro pije požirek prekuhanega mleka ohlajenega in večkrat črez dan zaužije nekoliko stolčene krede. Sicer pa naj živi zmerno in mirno. Znamenje povračujočega se zdravja je, če se bolniku zljubi jedil, ki jih je rad jedel, preden je zbolel, ali če kadilec zopet zahrepeni po tobaku. Ozkoprsnost, ozke prsi, glej prsi ozke. Padavica, glej božjast. Palec (prst) me boli. Včasih se v prstu zbere bolna kri in strupeni sokovi. Prst se raditega vname, oteka, gnoji se in zelo boli. Tu je treba brze pomoči, kajti sicer je v opasnosti roka in končno tudi življenje, če bi se kri zastrupila. Najprej ti prst ozdravi, če vso roko obložiš precej na de¬ belo s prstenim (ilovnatim) testom; vsake 3 ure testo prenovi in vztrajaj, dokler palec (prst) ni zdrav. Bolečine navadno takoj pre¬ nehajo; če pa roka ščemi, je to (dobro) znamenje, da obkladek izvrstno deluje in korenito čisti. tl* 164 Prsteni obkladek sam ne odpre prsta, ker ti strup izpipa skozi kožne preboje (odprtinice); kdor želi, da se koža odpre, naj za 2 dni poveže na bolni prst (jajčni) rumenjak (žolčak), v katerem je primešano za žličko kuhinjske soli. (Rezati z nožem odsvetujemo.) Odprto rano potem dobro očisti z mazilom iz grškega sena. Para mehča in razkraja. Na posamezne ude: glavo, roke, noge, prsi, pljuča, život, deluje zelo blagodejno. Zdravilni vpliv je posebno viden, če si po delni parni kopeli obložiš bolno mesto z ilovnatim (prstenim) testom, ki iz telesa izvleče zastale snovi, ko jih je para omehčala. Zdravo je soparo vdihavati (inhalirati). Kdor ima vrat bolen ali katar v nosu, vdihava naj soparo osoljene vode. Polne parne kopeli so včasih zdrave, vendar le do gotove meje. Bodite previdni, kajti kdor prepogosto in predolgo izpo¬ stavlja telo vplivu vroče pare, utegne dobiti srčno napako. Parna kopel, glej kopel parna. Parna kopel za glavo, glej glava, parna kopel za glavo. Pasji ugriz (pes me je ugriznil, ujedel). Če te je ugriznil (stekline) sumljiv pes, skuhaj takoj zavrelico senenih drobcev ali ovsene rezanice in drži ugriznjeni ud v vroči sopari (ene teh za¬ vrelic), dokler ne pride zdravnik. Če je zdravnik daleč ali je dvomljivo, če sploh pride, izperi rano in obloži ugriznjeno mesto prav na debelo z mokro prstjo ali ilovico, tako dolgo, da je ves strup zunaj. Prst rano čisti in j*, zaceli. Peč v spalnici. Najbolj zdravo spiš v zračni in nezakur¬ jeni sobi. Toda vkoreninjena je navada, da si pozimi v spalnici zakurimo, češ da bodemo bolje spali na gorkem. Če se preveč navadiš na toplo peč, postaneš občutljiv, mehkužen in slaboten; kajti ogenj v peči porabi najboljše sestavine zraka (kisik); zato, počivajoč v zakurjeni sobi, celo noč vdihavaš slab zrak. Dalje to¬ plota bolezenske kali, plavajoče po zraku, takorekoč poživi in okrepi, da z večjim uspehom naskočijo telo. Zakurjena spalnica 165 ni prav nič prida zlasti bolniku, ki je itak slab in potrebuje čim- več svežega zraka. Starim ljudem je toplota potrebna; navadijo naj se pozimi in poleti vsak večer umivati noge v mrzli vodi; seveda bodi nožna kopel prav kratka; to jih tako zelo utrdi, da bodo tudi v največjem mrazu najbolje počivali v nezakurjeni sobi. Vsako jutro odpri v stanovanju okna in vrata na stežaj. Prepih namreč najhitreje in najtemeljiteje zrak izčisti in obnovi. Ko je soba prezračena, razgreje se prav brzo, če v peči zakurimo. Peč zakurite samo zjutraj, nikoli pa ne zvečer. Pege na koži. Pege na telesu, kot posledica gnojnih uljes in mozoljev, izginejo, če jih 3krat na dan namažeš z en¬ cijanovo tinkturo. Artemisia absinthium, Compositae, Radiatae. Pelin (kakor tudi najbližji mu sorodnik pehtran ali torkanj) je dišavna zel; zato ga (ju) prav često goje po vrtovih. Naletiš pa pelin tudi na suhih skalovitih obronkih in neobdelanih mestih. Pelin je visok 1—1 V 4 m. Steblo okroglo, brazdasto, vejnato. Spodnji listi trojno pernati, podolgasto suličasti; zgornji listi pa so bolj enostavni. Celo rastlino pokrivajo nežne, sivobele kosmatinice. Cvete julija in avgusta. Cveti so 'viseče, rumene, kroglaste glavice (koški). Nabiramo liste in cvete v juliju in avgustu. Čaj (10—15^ na 1 čašo; pij ga po žličkah!) je najbolj znano želodčno zdravilo: zelo krepi želodec in želodčne so¬ kove, vzbuja tek, odvaja vetrove, pospešuje prebavo, čisti kri ter služi izborno zoper drisko, koliko, jetrna bolevanja, učinkuje zoper tvoritev kisline, skrofulozo, bledico, vodenico, rumenico, krčevito bljuvanje in gliste, dalje zoper izostalo ali bolestno periodo (me¬ sečno perilo). Prašek (vsak dan 2 krat 2 noževi konici na žlici mesne juhe ali zmešan med jedila) učinkuje kakor čaj. Svetujemo ga zlasti zoper rumenico. Tinktura (pelinova) in pelinji izvleček služita kot želodec krepčajoči sredstvi (20—40 kapelj 3 krat na dan v vodi, vinu, na 166 sladkorju ali medu; izvlečka 1—3^ na dan 3krat, če nimaš no¬ benega teka in če te v želodcu lomijo krči). Pelinovo vino učinkuje enako kakor čaj. Sok (25—30 kapelj ali 1 žličko soka z medom) zoper sla¬ bosti v spodnjem životu, skrofulozo, protin, skorbut. Z ohlajenim odcedkom pelinove zavrelice umivajo bolne oči (2--3krat na dan); ali na bolno oko pokladaj v pelinovem od- cedku namočeno tkanino. Ne uživajte pa pelina v velikih količinah, da se vas ne loti nezavest, glavobol, omotica in mišični krči! Pelin(ov sok, kapljice, tinkturo) prodajajo v lekarnah. Slab duh v ustih, prihajajoč iz želodca, odpraviš, če zaužiješ nekoliko kapljic pelina na sladkorju ali vodi. Če si otožen in pobit, jemlji vsako uro redno nekaj ka¬ pljic pelina. Na jetrih bolni ljudje naj nekoliko kapljic pelina uživajo vsako uro; kajti pelin leči žolčne bolezni in žoltico (rumenico, zlatenico). Kdor mnogo potuje, naj stekleničico pelina nosi vedno s seboj; največkrat si namreč, potujoč, želodec pokvariš. Pelin pridevajo raznim zeliščnim čajem; na jed potresajo trohico pelinovega praška. Pepel. Kopajoč noge v topli vodi, stavi v krop perišče pepela in perišče soli; oboje pomnoži zdravilni učinek tople vode. Če si slaboten, nervozen, če te glava boli, če se kri ne pre¬ taka redno in ako te prijema krč, umivaj noge v topli vodi. To posebno priporočamo slabotnim ženščinam (ženskam) in starcem. Topla kopel nog v osoljenem in s pepelom mešanem kropu ogreje noge in pritegne kri v spodnji život; vendar naj kopel ne traja dalj nego Vi ure. Perilo mesečno (perioda, menstruacija). Zdrava ženska dobo redno vsak mesec perilo. Ako ti je perilo izostalo, je to znak bolezni. Preobilno perilo povzroča preveliko izgubo krvi in ti zato telo oslabi. Ako je perilo preslabotno, zastajajo v životu kvarni sokovi. 167 Kadar ti perilo izostane, pij 50 g aloinega praška na vodi. Kadar je perilo preobilno, uživaj stolčeno hrastovo skorjo na žlici medu ali pa čaško kamiličnega čaja (12 g kamilic na V 2 / vode). Če je perilo izostalo radi bolehnosti, pomaga angelikni čaj (15 g na V 2 l vode). Periodo (perilo) pospešuje zlatični čaj (10 g na 1 / 2 1 vode), rmanov čaj (15 ^ na l vode) ali 5 kapljic lavendelje- vega (sivknega) olja na koščku sladkorja ali vsako uro požirek doma napravljenega pelinovega vina(, v čašo belega vina ulij 1 žličko pelinovega soka in pomešaj); ali pa pojej 1 g mire. Perilo utegneš izgubiti, ker si se hudo prestrašila: sedi za 20 minut v kopel na 30° ohlajene senene zavrelice; da para pre¬ hitro ne izpuhti, odeni se kroginkrog z volnenimi odejami. Ali pa tople senene obkladke pokladaj na spodnji život. — Perilo se ti povrne, če piješ na dan 3 čaše rmanovega (20 g na Va l vode) ali majoranovega čaja ali pa uživaš vsaki 2 uri po¬ žirek konopnega žganja (6 žlic konopnega semena namoči v 1 / žganja in posodo pusti 7 dni mirno stati). Slabotno perilo si okrepiš s čajem iz kolmeževih korenin ali s čajem materine dušice (timian). Kadar je perilo tako silno, da se je bati krvotoka, pij vi- randov čaj (2 g na V 2 7 vode) ali vsak dan 3 čaše mešanega omelnega in hvoščevega čaja ali čaja iz listov rdečih jagod. Kri ti ustavi tudi osoljena hladna (mrzla) voda (1 žlico soli v čaši vode). Perilo belo (perioda bolna). Če ti je perilo belo, pij 2krat na dan po 1 g stolčene mire na žlici vode; ali čaj iz mrt¬ vih kopriv (15^ cvetja na V 2 l vode); ali čaj iz orehovih listov (tudi 15 g na V 2 l vodej. Asperula odorata, Rubiaceae. Perla dišeča, prvenec (Waldmeister) raste v senci visoko ležečih, zlasti bukovih gozdov. Diši močno in prijetno, posebno še, če je ovenel. Korenika je vejnato zelo razraščena in poganja stebla na več mestih. 168 Stebla 15—30 cm visoka, četveroroba, členasta. Listi nežni, suličasti, brez pecljev; po robu jim rasto ostre kocinice; 6—8 jih stoji v (navideznih) vretencih. Cvete maja in junija. Cveti mali, četveroštevni, zbrani v pakobule; diše prav ugodno. Cvetoče rastline, namočene v vinu, nudijo nam pomladi cenjeno pijačo odličnega okusa. Plod je dvodelen pokovec; ko dozori, razpade na 2 obli- časta oreška, imajoča kljukasto zavite ščitinice, s katerimi se obe¬ šata na mimoideče živali. Za zdravilstvo nabiramo liste, preden zel cvete. Čaj rabijo zoper otožnost, histerijo, vodenico, zastajanja v spodnjem životu, rumenico. Še boljši uspeh dosežeš s sledečo mešanico: perla, vrtna materina dušica (timian), jagodnjakovi in robidni (kopinjakovi) listi. Ta čaj nam čisti kri. Obkladki s svežo zmečkano zeljo služijo, položeni na čelo, zoper glavobol. Pokladajo pa zel tudi na vroče otekline. Peščene kopeli in solnčne kopeli krepe telo. Zdravo je ležati na gorkem pesku v svitu solnčnih žarkov, ker se telo izpoti in, izhlapevajoč, izločuje strupene snovi. Vendar naj taka kopel ne traja dalj nego 1 uro. Glavo si vselej dobro zakrij z mokro tkanino. Ako želiš prav dobro se izpotiti, zavij kos neugašenega (v)apna v mokro krpo (cunjo) ter vapno dobro ovij še z drugo tkanino tako, da zrak nikjer ne pride do vapna. Lezi v posteljo ter se dobro odeni. Zavitek, ki je v njem neugašeno vapno, po¬ loži med stegna. Kamen (vapno) bode razvijal toliko toploto, da se tekom 2 ur krepko izpotiš. Poteč se, neprestano polagaj na obraz moker robec, da kri preveč ne tišči v glavo. Peteršilj(ev, peršunov sok) leči vročico. Kadar te vročica napade, zaužij žlico peteršiljevega soka. Pripraviš ga tako¬ le: peteršilj (rastlino in korenino) drobno zreži, nekoliko okropi z vodo in potem krepko iztisni. Tako dobljeni sok mešaj trohico (nekoliko) z vodo. Peteršiljev čaj ozdravlja bolnike, ki imajo pesek (kamenčke) v žolču. 169 Pijača (glej tudi alkohol). Nesreča naše dobe je, da staro in mlado pije preveč opojnih pijač. Premnogo bolezni, predcem (dedom) našim neznanih, izvira vprav v nezmernem uživanju piva, vina in zlasti žganja. Dokler se človeštvo ne povrne k nekdanji zmernosti, tako dolgo bode čimdalje bolj bolehalo in propadalo. Pijača pri obedu. Pri obedu piti ni zdravo. V gostilni si skorajda primoran naročiti si nekaj pijače, ker si sicer z jedjo slabo postrežen; tako se razvadiš, da vsako jed zalivaš s pijačo. Najbolj nezdravo je pitje med jedjo; nekaj časa po jedi ne škoduje več toliko. Želodec namreč jedi prebavi najlažje, če so dobro oslinjene in prežvečene, da se v želodcu lažje zmešajo z želodčnim sokom. Ako piješ med jedjo, želodčne sokove raz¬ redčiš: jedila tedaj odhajajo iz želodca nepredelana in se v čre¬ vesju razkrajajajo, radi česar se ustvarjajo vetrovi in strupeni plini. Oslabiš ter oboliš in često sam ne veš zakaj. Pijančevanje (nagnenje k pijači) je zabloda in strast, ki tebi samemu in tebi najdražjim življenje zagreni in skoplje pre¬ zgodnji grob. Tisoče in tisoče ljudi zastruplja in mori vrag alko¬ hol. Mladeniči, udani pijači, svoje dolžnosti zanemarjajo, nezmožni so brzdati razne pohote (poželjenja) ter so za se in človeštvo iz¬ gubljeni. Pijančevanje je grobokop zdravja, sreče in mirnega za¬ dovoljnega življenja. Ako si nagnjen k pijači, zdrži se popolnoma vseh opojnih pijač. Tisočkrat ljubši v družbi mi je čmeren ab¬ stinent nego še tako dovtipen pijanec. Pik pčelni. Ako te piči pčela (čebela), izderi želo (iz kože) in pičeno mesto obloži z mokro prstjo (ilovico). Ali pa na pičeno mesto pritisni svež odrezek čebule. Če koga napade cel roj čebel, opika ga tako silno, da bi v nekaj urah umrl, zastrupivši se, če mu brzo ne pomagate. V tem primeru obložite vso opikano kožo prav na debelo s prstenim testom ali pa mu v banji napravite 3—5 ur trajajočo prsteno kopel. Ako je opikana samo glava, zadostujejo prsteni obkladki na glavo; obnovite jih vsako uro. Mokra prst potegne iz krvi strup, ki je morebiti smrtonosen. 170 Pik kačji, glej kača me je ujedla. Pik ose. Ako te je pičila osa, polagaj vsakih 5 minut na pičeno mesto mokro prst ali ilovico. Ali namaži kožo z amonija- kovim cvetom ali z rožmarinovim, metnim ali peteršiljevim sokom. Ali pa obveži boleče mesto z obkladkom, namočenim v mrzli osoljeni vodi. V ostalem glej pik pčelni. Pinjeno mleko (pinjec) je mleko (tekočina), ki ostane v pinji, ko si iz kisle smetane umedla maslo. Pinjec ima malo tolšče, a istotoliko beljakovin kakor mleko in smetana. Okus mu je kiselkast; lahko je prebavljiv in učinkuje odvajalno. S pinjenim in kislim mlekom krmiti svinje in kure je greh; kajti to je izborna ljudska hrana, da ostaneš zdrav in dočakaš visoko starost. Mlečna kislina namreč razkužuje prebavila in uničuje črevesne bakterije; in vprav gnilobne bakterije povzročajo gnitje, vrvež in zastajanje ter so krive, da začneš prerano hirati. Človeštvo si samo koplje grob, ker preveč je in telesne notranj¬ ščine ne čisti. Jej čim večkrat kislo mleko in sir iz kislega mleka ter vsak dan pij nekaj kozarcev pinjenega mleka, pa si kljub 7 križem na hrbtu ohraniš mladostno svežost in čilost. Agropyrum repens, Triticum repens, Gramineae, Gramina spicata. Pirnica plazeča, pirika, bored, grana, rava, skrada je sicer pšenici sorodna, toda nadležen plevel na njivah in najhujši plevel po vrtnih potih. Korenika plazeča. Steblo visoko do 60 cm, nosi na koncu klas, do 10 cm dolg, dvoreden. Cvete junija in julija. Nabiramo koreniko pomladi ali jeseni. Čaj žene na vodo in na pot, služi zoper kataralična prsna bolevanja, prsno zasluzenost, zastajanje v spodnjem životu, protin in skrnino. Z njim si bolnik ugasi žejo, ko ga kuha vročica. Pa je tudi živilo (hrana). 171 Sok iz skrbno očiščenih svežih korenin služi nam pomladi kot kri čisteče sredstvo. Pivo (ol). Pivopivci se često hvalijo in bahajo, koliko piva da popijo in preneso; toda če obole, je pivo prvo, ki jim ne diši več. Visoke starosti pivopivec ne dočaka; prej ali slej se javi srce, jetra ter ledvice in zamaščeni prijatelj piva oboli neiz- lečljivo. Ako misliš, da po pivu dobro spiš, motiš se, tovariš! Za- uživši nekaj kupic ječmenovega soka, prevarjenega s hmeljem (piva), ležiš kakor v omotici; a spanje je le umetno privabljeno in te ne okrepča. Hmelj je otrovna (strupena) rastlina, a še bolj strupeni sla podlesek in volčja črešnja, pa sacharin in izvestne oblanice, s po¬ močjo katerih pivo ponarejajo. Ker dobro pivo baje telo osveži in pogasi žejo, svetujemo vam: pivo pijte prav zmerno in samo toliko, kolikor bi mesto piva popili dobre studenčnice. Platno. Pristno platno vam priporočamo za rjuhe, srajce in sploh za telesno perilo. Platneno perilo sicer ni tako toplo kakor volneno; a je najbolj zdravo, ker nas greje enakomerno in naravno. Volneno perilo je pretoplo in ovira izhlapevanje. (Glej volna.) Pleša. Da vlasje izpadajo, vzrok so luskine (prhljaj) na glavi. Glavo si zmivaj z zavrelico živih (pekočih) kopriv; to je najboljša voda za vlase, ki si jo sam napraviš. (Glej lasje in prhljaj v vlaseh.) Capsella bursa pastoris, Cruciferae. Plešec, kašica, mesec, škofova kapica, plevelka, rižnica je kaj navaden plevel, mala in enoletna zel; raste malodane povsod, po vrtovih, njivah, kraj potov. Pritlični listi pernato nacepljeni ali škrbinasti, sestavljajo listno rožico. Zgornji listi, sedeči, suličasti. Cvete ob ugodnem vremenu takorekoč vse leto. Cveti majhni, (umazano-) beli; stoje v češulji, ki se polagoma vzdigne v grozd. 172 Plod je lušček narobe srčaste, skorajda trioglate oblike; lo¬ puti sta mu čolničasti. Nabiramo celo zel poleti in jeseni. Čaj rabijo zoper krvotok (preobilno mesečno perilo) (3 krat na dan po 3 žlice), krvaveč želodec (vsake V 2 ' ur e 1 žlico), zoper pljuvanje krvi, krvavitev iz pljuč (vsako uro 1 žlico), dalje zoper bolečine v životu in želodcu, vranično oteklino, rumenico in pe¬ sek v ledvicah. Prašek, stresen v vino ali v vinu kuhan, ozdravlja bolečine v životu, pljuvanje krvi in krvotok. Ranitve in poškodbe umivajo s precejenim odcedkom ple- ščeve zavrelice in pokladajo na nje obkladke, v njem namočene. Ohlajenega rabijo zoper krvavitev iz nosu. Pljuča so zelo nežna tkanina in treba jih je na vso moč čuvati prehlade, zasluzenosti in strupenih snovi, ki morda krožijo po telesu ali okrog telesa. Pljuč nikoli ne čistimo z mrzlo vodo, temveč s čaji in ob¬ kladki prav mokrega in mehkega sirnega testa; z njim skušamo stiup (nečistoto) izvleči skozi kožne preboje (odprtinice) iz telesa: 8 dni po vrsti vsako noč napravite bolniku ovitek sirnega testa krog vsega gornjega života. Ko je že boljši, naj si vsak večer umije noge v mrzli vodi; poleg postelje naj stoji banja, da po¬ noči, prebudivši se, v njo zleze, se brzo v vodo potopi in gre takoj neobrisan nazaj pod toplo odejo. Bolnim pljučem mrzli ovitki (mrzla voda) škodujejo. Svetu¬ jemo pa kratke mrzle kopeli vsega telesa. Na pljučih bolen naj uživa 2 krat na dan nekoliko stolčenega lipovega oglja. Pljučne bolezni. Če so ti pljuča zasluzena, natrgaj (z rokavico) svežih pekočih kopriv, posuši jih v senci (ne na solncu); ko so popolnoma suhe, zmelji jih in iz njih skuhaj čaj, ki ga pij 3krat na dan; omeči in izleči ti zasluzenost v pljučih in prsih. Ali si napravi mešan čaj iz živih (pekočih) kopriv, krčevca, trpotca in lipovega cvetja. Če so ti pljuča slabotna, uživaj krepko, a preprosto hrano, ki ne draži: mesto kave, skodelico mleka in kos črnega kruha; 173 opoldne zelenjavo in močnato jed; za malico kos črnega kruha in kozarec sladkorne vode ali mleka; za večerjo kako lahko jed in skodelico čaja. Jej prav počasi. Gibaj se dovolj v svežem zraku in spi le v dobro prezračeni izbi (sobi, čumnati). Pljuča čistimo z obkladki sirnega in prstenega testa. Utrdiš si telo, če se često koplješ v mrzli vodi (ponoči iz postelje, le 1 minuto v vodi in brž nazaj v posteljo). Vsaj roke in noge si vsak dan umij v mrzli vodi. — Solnce, zrak, prst in voda so največji prijatelji in pospeševalci zdravja. Pljučnica (vnetje pljuč). Pljučnico ozdravljamo takole: Bolnika zavij v pogrete rjuhe in mu daj skodelico vročega ka¬ miličnega ali lipovega čaja. Potem preskrbi veliko množino sira (iz kislega mleka). Napravi mehko sirno testo in namaži ga na rjuho ter jo položi bolniku pod goli hrbet. Nato mu obloži še prsi z mokrim sirom in mu ovij rjuho krog vsega gornjega ži¬ vota. V tem sirnem oklepu naj leži 6 ur. Sir odvzema vročico in vročino, gasi vnetje in vleče strup iz pljuč. Seveda naj bo bolnik v pogtelji prav dobro odet. Ko preteče 6 ur, obkladek od¬ strani (in ga sežgi, ker je zastrupljen), bolnika umij z mlačno vodo, potem pa ga takoj zopet toplo odeni. Navedeni obkladek ponovi vsak dan 2 krat. Najbolj prikladno je, če bolnik dobo obkladek zjutraj in ga na sebi obdrži do pol¬ dneva); popoldne pa mu po 1—2 urnem presledku ovoj (ob¬ kladek) obnoviš, da v njem vztraja do večera. Ponoči je svoboden (prost). Drugi dan naj dobo zopet 2 sirna obkladka po istem načinu. Ti 4 obkladki mu življenje že najbrž rešijo. Sira nikdar ne rabite 2krat! Vselej je namreč tako navzet strupa, da ga kaže zakopati. Tudi rjuho po vsakem obkladku operite. Ako bolnik morebiti čuti, da po 4 obkladkih pljuča še niso povsem očiščena, napravi mu, na podoben način kot sirni ob¬ kladek, 1 ali 2 obkladka mokrega in mehkega prstenega testa. Nikoli ne zdravi pljučnice z mrzlo vodo ali celo ledom! Ako so roke in noge bolniku mrzle, zavij mu roke v po¬ greto volneno tkanino, k nogam pa mu pritisni ogrevalko (ogre- 174 valno steklenico) in mu polagaj na noge obkladke, namočene v vroči kisovi vodi. Po vsakem obkladku bolnika umij z mlačno (nikoli ne mrzlo!) vodo, rahlo ga obriši in takoj zopet toplo odeni, da se spoti. Med boleznijo naj uživa mehko kuhana ali surova s slad¬ korjem zmešana jajca in od časa do časa pije požirek toplega zavretega vina ali vročega kamiličnega čaja. Ko se bolezen obrača že na boljše, dovoljeno mu je mleko, lahko prebavljiva juha i. t. d. Bolniška soba bodi posebno dobro zračena, kajti čisti zrak je pljučem najboljša hrana. Pljučni čaj. Najboljši čaj za pljuča je mešani čaj iz ko¬ privnih listov, lipovega cvetja in krčevca. Te rastline posuši (ne na solncu!) in mešaj v enakih delih. Pljučni katar zdravi na isti način kot pljučnico. Pij vsak dan 3 čaše pljučnega čaja vročega. Pljučno krvavljenje, pljuča mi krvave, iz pljuč krvavim. Slabokrvni in slabotni ljudje najbolj nagibajo k pljučnim boleznim, ker imajo malo krvi in še ta je slaba in nečista. Pljuča postajajo trhla, ker jih kri dostojno ne redi; slednjič nimajo več toliko moči, da bi kri zadrževala, radi česar nastopi krvavljenje, zelo opasen pojav. Popij takoj kozarec slane vode ali 1 skodelico hvoščevega čaja; hvoščev čaj tudi njuhaj skozi nos(, ker „vleče skupaj"); vsakih 10 minut pij 2 žlici tega čaja in sicer več dni. Ako krvav¬ ljenje le ne poneha, tedaj je treba kri, tiščečo v glavo, pritegniti navzdol: okoplji noge v vroči vodi, kateri ji primešane perišče gorčične moke. Ko je krvavljenje ponehalo, očisti si kri in uredi krvni ob¬ tok. Očistiš kri z obkladki sirnega testa (glej pljučnica), krvni obtok urediš s prav kratek čas trajajočimi mrzlimi kopelmi vsega telesa (glej kopel).. Ko krvaviš, bodi miren in malo ali nič ne govori. Pljučno otrpnenje, pljuča otrpla. Izključeno je, da bi pljuča otrpnila, ako bolnika zdraviš po načinu, kot je opisan v poglavji „pljučnica“. Če so pljuča oči- 175 ščena in se kri redno po telesu pretaka, tedaj kri ne bode za¬ stajala in sluz se v prsih ne bo nabiral. Pulmonaria officinalis, Asperifoliaceae. Pljučnica, navadna raste po svetlih gozdih in grmovjih; pojavi se rano pomladi. . Korenika vztrajna. Steblo pokončno, ščetinasto kosmato; s kosmatinami pokrita je vsa zel, da ne izhlapeva in se varuje polžev. Pritlični listi pecljati, jajčasti, navadno belolisasti; stebelni listi premenjalni, sedeči, podolgasti. Cvete od marca do maja. Cvetovi, spočetka rožasti in rdeči, pozneje pomodre, združeni v svaljkih; venec lijast. Nabiramo liste v aprilu. Čaj učinkuje podobno kakor suličasti trpotec; nalahko raz¬ krajajoče vpliva na dihala, prsno in pljučno zasluzenost, naduho, hripavost in bljuvanje krvi. 30 g na 1 l vode, vsak dan zjutraj in zvečer 1 čašo. Sok, zmešan z medom, služi pravtako kakor čaj. Jemlji ga na dan nekolikokrat po 1 žličko. Pljučnico, luštek in suličasti trpotec, mešane v enakih delih, priporoča Kneipp zoper notranjo zasluzenost. Pljunki (izmeček). Da sluz, zastajajoč in nabirajoč se v prsih in grlu, izbljuješ, pij čaj, varjen iz lučnika (papeževe sveče) ali čaj iz sladkih koreninic (12 g na 1 / 2 l vode). Cetraria islandica, Lichenes. Pljučnjak, islandski lišaj, planinski mah raste pri nas po tleh med mahovjem in vresjem visokih gor in planin. Iz njega pripravljamo pljučni čaj. Na severu se z njim hranijo in krmijo severne jelene. Pljučnjak razvije steljko, podobno grmičku, sestavljeno iz vejic, ploščnatih, zelenkastorjavih. Plodišča so skledice, sedeče na konceh vejic, temnorjave. Nabiramo celo rastlino pomladi in jeseni. Najprej mah (pljučnjak) korenito očisti; nato skuhaj 1 del pljučnjaka s 23 deli vode ter dodeni kandisovega sladkorja. Tudi 176 janež in sladki les kuhajo z mahom vred. Lahko je prebavljiv, utešuje in pomiluje razdraženost ter krepi sluznice dihal in čre¬ vesnega prohoda. Služi izvrstno zoper sušico, zasluzenost dušnikov, krčeviti kašelj in hripavost; pravtako zoper drisko, bolečine v črevih, shujšanost, onemoglost, zlasti ko po težkih boleznih okre¬ vaš. Zoper drisko in grižo primešaj pljučnjaku 1 noževo konico praška hrastove skorje. Gelee. 20 g islandskega lišaja kuhaj polagoma v s / 4 l vode, 1—2 uri, nato prideni sok ene pomaranče in pusti, da se strdi. Počitek. Človečje telo je podobno mnogovrstno sestavlje¬ nemu in sila natančnemu stroju. Vsak stroj pa potrebuje počitka in odmora, ko ga osnažiš, očistiš, namažeš, popraviš in izboljšaš. Isto je s človečjim strojem. Telo potrebuje počitka, oddiha in vse nege, kajti sicer prebrzo onemore. Telesnemu in duševnemu obratu našega bitja je potreben odmor, počitek in spanje, da telo in duh nastopni dan zopet redno poslujeta. Delavec, prišedši domov telesno izmučen, otresi se onemo¬ glosti (trudnosti), preden greš spat; kajti le tedaj te objame zdrav in blagodejen spanec. Činovnik (uradnik) in vsak duševni delatelj (delavec), ki si, razmišljajoč, računajoč in prevdarjajoč, napenjal možgane, še bolj si potreben počitka; preden greš počivat, osveži, okrepčaj se in razbremeni si glavo, da si privabiš trden spanec. Zdravo spanje je najboljši počitek. Pa kako doboš zdra¬ vo spanje? Vsak večer hodi bos, če ne po vrtu, pa vsaj v stanovanju. Preden ležeš, umij si noge v mrzli vodi. Še boljši so mrzli po¬ livi po nogah, kolenih, stegnih in vsem telesu. V mrzli vodi je skrita tajna (skrivnost) zdravega trdnega spanja. Delavcu z žgo¬ čimi in zdelanimi udi in uradniku s polno glavo mrzla vlaga (voda) odvzame breme dnevnega napora in truda. Upoštevajoč ta nasvet, blagoslavljal boš z nami vred blago¬ dejno moč vode, ki ti pomore do trdnega spanja, zdravja, telesne in dušne čilosti ter visoke starosti.. Podagra (putika) se najčešče pojavlja v boljših krogih, ki ljubijo z bohotnimi jedili obložene mize in razkošno žive. Gnile snovi se zbirajo in naseljujejo ob sklepih, kjer se počasi 177 strdijo. Podagra je pravzaprav vročinska bolezen, vendar pa je bolnik navadno mrzel, ker se mu kri ne pretaka redno in je tudi prebava slaba. Po telesu se preganja množica snovi, ki povzro¬ čajo vnetje in otekline. Te je treba razkrojiti in iz telesa pognati, na kar bo kri čista in telo zdravo. Da zastale snovi omečimo in iz telesa izvlečemo, služijo nam ovitki zavretih senenih drobcev. V zavrelici namoči 3 večkrat zganjene rjuhe in bolniku povij s prvo život, z drugo in tretjo pa vsako nogo posebej. Crez mokre ovitke mu ovij suho volneno odejo in ga v postelji dobro odeni. Po 1 V 2 uri mu odvzemi vse ovitke in mu brzo umij vse telo v mrzli vodi, nato ga neobrisa- nega zopet dobro odeni. Mrzla voda poživlja kri, da se razbur¬ kana zaganja v strupene zastanke in jih počasi izloči iz telesa. Če 10 dni zaporedoma doboš vsak dan naznačene ovitke in si večkrat črez dan okoplješ telo v mrzli vodi (le 1 minuto in brž nazaj pod odejo), znebiš se putike. Notranje pij vsak dan 2 čaši mešanega čaja. Bolniki, ki jih muči protin ali putika, boje se le vse preveč mrzle vode. Kratke mrzle kopeli (iz postelje) in mrzli polivi po nogah ter stegnih so tu dragoceni. Učinkuje tudi prstena kopel. Kdor mrzle vode nikakor ne prenese, naj dalj časa, redno vsak dan po Vi ure, koplje noge in kolena v zavrelici ovsene re- zanice. Takisto v ovseni zavrelici namoči srajco in spodnje hlače, to mokro vroče perilo obleci za 2 uri, lezi in se dobro odeni. To ponovi le vsak drugi dan in samo za 2 uri, ker sicer ti telo preveč oslabi. Če ti podagra povzroča neznosne bolečine, naveži na bo¬ leče mesto prekuhane in odcejene vroče senene drobce(, zavite v tkanino). Bolečine tolažijo tudi obkladki, namočeni v vročem kisu, v katerem se je kuhalo nekoliko vijoličnih listov (100 g vijoličnih listov na 1 / kisa). Podagristi naj vsako jutro na tešče pojedo košček česna ter 3 krat na dan zaužijejo nekoliko gorčičnega semena na žlici vode. Podkožna vodenica. Če tekočina zastaja in se nabira med kožo in mesnimi plastmi, govorimo o podkožni vodenici. 12 Zel in plevel. 178 Enako pomenja v trebuhu zastala voda trebušno in v osrčniku (srčnem mehurju, srčni vreči) nabirajoča se voda srčno vodenico. Vodenica je često posledica raznih bolezni in tedaj je zelo opasna (nevarna) ter večinoma smrtonosna. Mnogim vodenica na¬ znanja preran grob, ker strupene snovi v telesu zastajajo; telo namreč nima dovolj moči, da bi jih odvajalo in izločilo. Vodeničnik pij dopoldne in popoldne kozarec rožmarinovega vina; zjutraj, opoldne in zvečer pa skodelico hvoščevega čaja ali čaja, kuhanega iz stolčenih habatovih korenin (1 žličko stolčenega korena na 1 / 2 / vode). Srajco in spodnje hlače omoči v osoljeni mrzli vodi, narahlo ožmi, oboje obleci na golo telo in dobro zadelan leži 2 uri. Po¬ tem se preobleci v sveže suho perilo. To sledeče dni ponovi 1 krat na dan. Obkladki sirnega ali prstenega testa so izborni. Obnovi jih vsaki 2 uri. Najbolj pa vodeničniku pomore prstena (ilovnata) kopel v banji zunaj pod milim nebom (6—8 ur dnevno). Otekle (otečene, nabrekle) noge ovij na debelo z mrzlo vlažno ilovico. Podveze. Preozke podveze na nogavicah in pretrdno pre¬ vezane spodnje hlače so vzrok, da na nogah nastajajo krčne žile. Noge so zjutraj (po počitku) tenke, tekom dneva pa nekoliko nabreknejo (oteko). Kljub temu, da si zjutraj spodnje hlače prav narahlo prevezal, črez dan naenkrat čutiš, da te trakovi stiskajo. Ako je koža pretrd(n)o prevezana, kri v žilah zastaja, glava te začne boleti, na srcu te stiska in noge se ti ohlade. — Varujte se torej ozkih podvez in prevez. Pogoltnil (požrl) sem. Kdor (nehote) kak predmet po¬ goltne, naj takoj pije nekaj požirkov olja; ali pa naj čimprej za¬ užije nedolžno čistilo n. pr. ricinovo olje ali osoljeno vodo. Polipi v nosu so izrastki na nosni sluznici. Povzročajo jih napačna kakovost krvi in motnje v krvnem obtoku. V lekarni doboš poseben njuhalni prašek zoper nosne polipe. Uredi krvni obtok in pomnoži ter zboljšaj si kri. Vsak večer umivaj noge, 179 ponoči pa vse telo v mrzli vodi. Vsako uro pij požirek prekuha¬ nega mleka ohlajenega, v katerem se je kuhal komarček (koprec). Polivi. Stopi v čeber, do polovice napolnjen z vodo, in si daj brzo politi noge, kolena, stegna in hrbet. Poliv vsega telesa svetujemo le 2 krat, morebiti 3 krat na teden(, ne vsak dan). Po mrzlem polivu se dobro odeni s suho rjuho, nato še z 1—2 volnenima odejama in ostani 1 uro v postelji. Mrzli polivi poživljajo kri in uravnavajo krvni obtok. Učinek poliva je še jačji (močnejši) nego učinek kopeli. Polna kopel, glej kopel polna. Pomnoži si kri. Kri si pomnožiš, ako vsake Va ure po¬ piješ požirek prevretega mleka ohlajenega; mleko, uživano v malih množinah, zato pa pogosto, preide vse v kri. Za malico dopol¬ dne in popoldne pojej (polagoma in dobro prežveči) kos črnega kruha ter počasi pij čašo sladkorne vode. Porodno vročico povzroča zastrupljena kri(, ki so jo otrovali gnijoči zaostanki v maternici). Često se ji pridruži vnetje trebušne mrene, nakar bolnico prav težko rešiš smrti. Ker sta v v teh slučajih navzoča babica in zdravnik, naj samo pripomnimo, da sirno ali ilovnato testo hladi, ugasi vročino in telo očisti vsa¬ kega strupa. Porebrnica, glej vnetje porebrnice. Post krepi zdravje, daljša življenje in nam razvedruje duha. Malodane vsi jemo več, nego potrebujemo; s tem si želodec pre¬ več obrabljamo in prebavila preoblagamo. Ne nehaj šele tedaj jesti, kadar je želodec že docela napolnjen; žlico odloži že prej, nego si popolnoma nasičen. Zdrav in čil učakaš visoko starost, ako od mize redno vstajaš še nekoliko gladen (lačen). Kogar muči notranja bolezen, naj se posti ob kruhu in vodi, in sicer takole: Zjutraj, opoldna in zvečer naj je kos nesoljenega črnega kruha in ga prav dobro prežveči; vsako uro naj pije po¬ žirek navadne ali sladke (sladkorne) vode, ali pa požirek shlaje- nega domačega čaja. To za dnevno prehrano popolnoma zadostuje. 12 * 180 Pot (znoj) in potenje. Potom potenja se narava iznebi notranjih strupenih snovi. Vsak pot, ki ga ne povzroča vročičen napad, je blagodejen. Potenje je najbolj naravno zdravljenje; kajti koža s svojimi preboji (kožnimi odprtinicami) je naravno cedilo ter je z vsemi notranjimi organi v stiku in neprestanem vzajem¬ nem delovanju. Izpotiš se, če se v postelji prav toplo odeneš in popiješ skodelico vročega čaja (glej čaj). Kdor je poten (kdor se poti), naj se vkljub temu okoplje v mrzli vodi, vendar brzo (le 1 minuto); po kopeli pa naj se takoj toplo odene. Ako se radi bolezni preveč potiš ponoči, brž umij ves život v mrzli s kisom mešani vodi in neobrisan lezi takoj nazaj v posteljo. Pot smrdeč. Smrdeč pot prihaja od notranje gnilobe. Da se ga iznebiš, obleci (zvečer) v osoljeni vodi namočeno nekoliko ožeto nočno srajco in prav toplo odet leži v nji pol noči. Tudi kopeli v osoljeni vodi ali v shlajeni kamilični zavrelici učin¬ kujejo. — Telo umivaj vsak dan v mrzli vodi; vsak dan užij na mleku ali vodi 1 žlico stolčenega lipovega oglja; ali vsako uro požri požirek pitne vode, v katero si kanil nekoliko kapljic pe¬ lina ali balzama. Potne noge, glej noge se mi pote. Povapnevajo mi žile odvodnice; povapnenje (otrp- nenje) žil odvodnic. Komur žile odvodnice povapnevajo, opusti naj popolnoma pivo in meso, zato pa naj 3 krat na dan uživa kislo mleko, vsakrat V 2 A s črnim kruhom. S pomočjo mrzlih kopeli naj si uredi krvni obtok. Vsako jutro naj umije roke do ram, zvečer pa noge v mrzli vodi. Po¬ noči skoči iz postelje in se vsega okoplji v mrzli vodi (le 1 mi¬ nuto) ter se takoj nato dobro odeni. To ti kri poživi, da črez nekaj časa ne bode več zastajala. Vsak teden 2 krat mrzlo kopel opusti, sicer pa jo vse dni vztrajno Iponavljaj. Toda topla, vroča ali celo parna kopel bi bila tej bolezni zelo neprikladna (škodljiva). 181 Od časa do časa si črez noč stavi na srce obkladek sirnega testa ali pa medeni obliž(; na čedni cunjici razmaži med in obliž je gotov). Poskusi tudi 6 ur trajajočo prsteno kopel. Nekoliko se posti in vsak dan bivaj mnogo v svežem zraku. Požiram težko (požiranje mi je otežkočeno). Kadar težko požiraš, umij si vrat z mokro gobo in ga nalahko ovij z enim ali dvema mehkima žepnima robcema. Tak suhi ovitek onemo¬ goča dostop mrzlemu zraku. To ponovi vsako uro, skupno morda 10krat; nato pa vrat obloži z mehkim precej mokrim sirnim te¬ stom. — Ne pozabrna noge in kolena pokladati mrzle obkladke ali pa obuj v mrzli vodi namočene nogavice. Če je požiranje posebno težko in bolestno, povij okrog vratu v mrzli vodi namočeno brisačo, 'vrhu nje pa suho vol¬ neno tkanino. Tudi te ovitke obnavljaj vsako uro. Pij kamilični čaj ali zavrelico grškega sena. Mrzli ovitki na vratu hlade in mehčajo sluz; mrzli obkladki na nogah pa kri pritezajo v spodnji del telesa. Požirajmo pesek (glino). Človek, spavajoč (speč) v dobro zračenem prostoru, dosti se gibajoč v svežem zraku ter vnanje in notranje svoje telo očiščujoč (čisteč), zboli le redkokdaj. Telesno notranjščino (želodec in črevesje) si snažiš in čistiš najtemeljiteje, če vsak dan požreš vsaj žličko dobro izprane gline. Večini bolezni leži kal v črevesju, oziroma v zastrupljenih snoveh, ki v črevih zastajajo. Ni pa nedolžnejšega in boljšega pomočka, da si čreva očistiš, nego je glina, ki jo v velikih množinah najdeš ob vsakem potoku in reki. Sam si naberi fino glino, posuši jo na solncu, presejaj jo še skozi gosto sito in zdravilo je gotovo. Naj se ti glina ne gabi (gnusi), vsaj je izprana in čistejša nego premnogo jedil, ki jih uživaš z veseljem in tekom. Privadivši se na glino, užival jo boš lahko in rad. Za vsakim požirkom gline pij požirek vode. V Ameriki je obče v navadi, da požirajo glino. Požiralnik. Kdor se navadi jesti polagoma, vse dobro prežvečiti in potem šele požreti, ni se mu bati, da bi mu kak grižljaj v požiralniku obtičal. 182 Če ti v požiralniku zastane kaka koščica, nemudoma pokliči zdravnika. V ostalem glej poglavje o vratnih boleznih. Požrešnost (samogoltnost). Jemo in zremo ne le preveč, temveč tudi prepogosto. Zdravemu človeku povsem za¬ dostuje, če obeduje samo 2 krat na dan (kosilo in večerja). Kaj¬ pada naj je počasi, vsak grižljaj dobro zgrize in premelje (z zobmi), oslini in prežveči; kajti le tedaj ti želodec jedila popolnoma pre¬ dela in izrabi. Vsak obed rabi 4—5 ur, da je pravilno prebavljen. Med obedi bodi torej najmanj 5 ur presledka; ako že prej že¬ lodec zopet napolniš z novo hrano, gre prejšnja neprebavljena iz telesa, ali pa zaleži, kar je še slabše. Večkrat želodcu nudite nekoliko počitka, da ostane prožen (elastičen) in gibčen. Zmernost je podlaga zdravju. Vedno je boljše nekoliko gladu (lakote) nego preobložen želodec; majhen post je telesnemu ustroju prav blagodejen. Prebava motena, motnje v prebavi. Mešani čaj iz hvošča, angelike, pelina in zmečkanih brinjevih jagod zboljšuje želodčne sokove in pospešuje prebavo. Vsako uro ga uživaj požirek (1 žli¬ co) ohlajenega: Pelin želodec krepi, angelika odvaja strupene snovi, hvošč čisti in goni na vodo, brinjeve jagode odprav¬ ljajo sluz. Takisto naslednji mešani čaj: tavžentroža, encijan, angelika, rožmarin, pelin in žajbelj (3 čaše na dan). Prebavo pospešuje žlica stolčenega lipovega oglja (1 krat na dan, nato popij požirek mleka), ali žlička belega gorčičnega semena. Kdor slabo prebavlja, naj pije hmeljev čaj (6 g na 1 / 2 l vode) ali rmanov čaj (15 g na 1 / 2 l vode); ali naj vsak dan uživa 4 kap¬ ljice klinčkovega (nageljnovega) olja na koščku sladkorja. Lahke motnje v prebavi odpraviš, če brisačo omočiš v vroči vodi, rahlo ožeto položiš na želodec, črez 10 minut znova omo¬ čiš in obkladek obnoviš; to nadaljuj 1 uro. — Potem omakaj svežo brisačo v mrzli kisovi vodi in jo pokladaj na želodec; vsa¬ kih 10 minut ta obkladek obnovi. — Obkladki pomnože toploto v trebuhu in olajšujejo prebavo. — Izvrstno pomore kratek post: 183 vsako uro pij požirek hladne vode ali požirek želodčnega čaja, in nič druzega. Želodec prebavlja le tedaj nemoteno, če je telo enakomerno toplo in se kri redno pretaka. To pospešujejo mrzle kopeli nog, preden ležeš, in mrzle kopeli vsega telesa sredi noči (iz postelje). Zjutraj si omoči lakte v mrzli vodi in vsak večer hodi nekaj časa bos po stanovanju, pesku ali travi. Prehlada (prehlajenje, nazeb). Če si se prehladil in te kuha vročica, postavi poleg postelje škaf mrzle vode in se vsako uro brž umij po vsem telesu; nato pa neobrisan takoj lezi v po¬ steljo ter se toplo odeni. Še isti dan bodeš zdrav. Če se mrzle vode bojiš, koplji se v seneni ali ovseni za¬ vrelici, vendar pa le 3krat na dan (zjutraj, opoldne in zvečer); topla kopel naj ne traja dalj nego 15 minut. Pij vroč kamilični ali lapuhov čaj, ki mu morebiti primešaš nekaj medu. Prehrana, glej hrana. Preležal sem se (preležan, obležan sem). Preležanje za- branimo, če bolniku hrbet umijemo in otiramo z arnikno tinkturo, ali otiramo z lojem, raztopljenim in mešanim v vročem rdečem vinu, ali s segretim surovim maslom, kateremu je primešan stol¬ čen žajbelj. Prememba zraka blagodejno vpliva malodane na vsako bolezen. Premenivši zrak, brzo ozdravi deca, ki jo muči oslovski (dušljivi) kašelj. Ker je dušljivi kašelj nalezljiv, ločite kašljajoče dete od zdravih, pošljite ga v drug kraj ali z njim napravite daljši dnevni izlet. Vrnivši se zvečer domov, bolni(če)k navadno ne kašlja več. Pretresel sem si možgane. Če si je kdo pretresel možgane, podložite mu v postelji glavo, da leži prav visoko. Na glavo mu polagajte mrzle obkladke in na prsi pritisnite gorčični obliž. Če je omedlel, ulijte mu v usta nekaj požirkov dobrega vina ali črne kave. Pozovite nemudoma zdravnika, da ponesre¬ čenca natančno preišče in potrebno ukrene. 184 Prhljaj v vlaseh. Lasje izpadajo največ radi prhljaja (luskin) na glavi. Prhljaj odpraviš, če vsak večer in vsako jutro glavo dobro zmiješ z mrzlo vodo ter neobrisano poviješ z volneno tkanino. Crez 1 uro ovoj (tkanino) odloži, vlase dobro skrtači in počeši. Luskine preženeš tudi s sledečimi zdravili: hmelj, namočen v špiritu; ali žive kropive, namočene v kisu; ali plavice, poparjene z vrelim kropom; ali zrezana čebula, namočena v domačem žga¬ nju. Z eno izmed navedenih tekočin otiraj glavo zjutraj in zvečer. Lišaj na glavi preganjamo s petrolejem. Zvečer vlase omoči s petrolejem, črez noč povij glavo z volneno tkanino ter zjutraj dobro umij z milom in mlačno vodo. Komur je petrolejev duh neprijeten, naj glavo umiva s špiritom. Prhljajeva uljesa (ugnide) odpraviš s hvoščevim mazilom (hvoščev prašek zmešaj s kredo v raztopljenem maslu); ali pa krog glave ovij v osoljeni vodi namočeno tkanino. Propadam telesno (marazem). Znaki marazma: obličje bolehavo in telo mrzlo. Bolnika je treba očistiti z mešanim čajem: vsake 3 ure naj užije V 2 čaše mešanega čaja iz žajblja, pelina, hvošča in zmečkanih brinjevih jagod. — Redni krvni obtok si pridobo in telo se mu ogreje, če vsak večer umiva noge, tekom noči pa okoplje vse telo (le 1 minuto) v mrzli vodi in takoj spet v posteljo. Zjutraj naj v mrzli vodi umije roke in rame. Te kopeli kri zelo po¬ življajo in jo razpode po vsem telesu. Protin. Kadar sečna (scalna) kislina, ki se stvarja iz za- vžite hrane, ne odhaja v zadostni množini, temveč zastaja v krvi, zbirajo se sečnokisle soli v sklepih in drugih telesnih delih. Največkrat protin napade ljudi, ki neredno in razkošno žive, pijo preveč alkoholnih pijač ter se premalo gibljejo. Loti pa se tudi ubožnih žen, oslabljenih od mnogih porodov. Predvsem je treba moteno presnavljanje spraviti v pravilni tir ter želodec in ledvice izlečiti. Želodec naj dobro prebavlja, narava naj izhlapeva; ven s slabimi snovmi! Protinove vozle, stvorjene v sklepih in ob sklepih, omečite, raztopite in poženite 185 iz telesa! To posredujejo kopeli iz postelje, mokri ovitki, nožne kopeli in polivi. Seveda ni mogoče strupenih snovi, zbravših se tekom mesecev in morda let, odpraviti že v nekaj dneh, temveč je treba mrzlo vodo vestno rabiti cel mesec. Najhitreje delujejo prstene kopeli; v enem tednu bode bol¬ nik gotovo zdrav in pošteno ozdravljen. Milejša sredstva delujejo nekaj počasneje: Na boleče sklepe polagamo vrečice s segreto soljo in obkladke vročih kamiličnih drobcev; da obkladki ne omrznejo, jih vsakih 10 minut menjamo s sveže segretimi, noč in dan. Vsak teden 2 krat naj bolnik koplje (25 minut) noge v prav vroči pari, neposredno na to naj polije noge, kolena in stegna z mrzlo vodo in jih takoj zavije v volnene tkanine. Če vse to ostane brezuspešno, razmaži med na krpico (cunjico) in jo poveži na boleče mesto. Medeni obliž hladi in često trenotno ublaži bolečine. Med tudi uživaj, vsak dan po 3 žlice, ker deluje posebno blagodejno na ledvice. Pomagajo tudi kopeli v zavrelici smrekovih vršičkov. Kar se tiče hrane, živi zelo redno, zdržno in skromno. Ogibaj se mesa in alkohola. Ostre začimbe, soli in kis so ti popolnoma prepovedani. Sezi po onih čajih, ki odvajajo, n. pr.: hvoščev s pelinom; lipov, mešan z mrzličnikom (močvirsko deteljo); vsak večer 1 čašo bezgovega čaja; čaj iz ovsene rezanice; hmeljev (6 g na V 2 1 vode); torični (20 g na 1 / 2 l vode); čaj blaženega korena (5 g na V 2 1 vode). Prsi (grodi) si okrepiš, če vsak dan prežvečiš in poješ do 10 malih zrn bele smole (ali kadila) ter če piješ dosti čaja ov¬ sene rezanice. Ako so prsi (dihala) zasluzene, je dihanje otežkočeno. Da nečistoto izvlečeš, pa 3—5 noči zaporedoma polagaj na prsi ob¬ kladke mehkega sirnega testa (1 kg), ki naj leže celo noč. To po¬ novi naslednje 3—5 večerov. Zasluzenost v prsih ozdravljajo čaji iz: angelike, žgočih ko¬ priv, krčevca, malve (popelj), lučnika in lapuha. Najboljši je mešan čaj vseh teh zelišč (po enakih delih). 186 Čebulni sok (30 g s stolčenim sladkorjem na dan) baje izleči najbolj zastarano prsno bolest. Prsi ozke. Ozkoprsni ljudje naj vsak dan pijo 2 skodelici (čaši) lapuhovega čaja. Lapuh svetujemo tudi onim, ki nagibajo k jetiki. Prst (ženske) vnete. Na vneta prša polagaj 7 dni za¬ poredoma ilovnate (prstene) obkladke; vsak dan napravi 2 sveža obkladka. Čisto prst (ilovico) zmešaj s svežo vodo in to testo po¬ lagaj na kožo; če se bojiš, da se ne bi umazala, testo zavij v mehko izprano platno ter si je položi na prsi. Ali 1 teden polagaj vedno sveže (surove) kamilice, v vre¬ čico zašite, na gole grodi (prsi). Prsi zasluzene. Če so ti prsi zasluzene, namoči brisačo v mrzli kisovi vodi ter jo položi na prsi; tak obkladek naj de¬ luje vsak dan 3 / 4 ure. Vsak dan umij gornji život v mrzli vodi, a se takoj toplo ovij, da se ne prehladiš. Semintje kratke mrzle kopeli vsega telesa iz postelje (po¬ življajo kri, ogrevajo telo in odvajajo sluz). Zoper zasluzenost pij čaj iz listov žive koprive z bezgovim čajem. Prsna mrena vneta, glej vnetje prsne mrene, po(d)- prsnice. Prsna vodenica. Srce se pregiblje v osrčniku (srčnem mehurju) in pljuča leže v prsnem košu (grodeh). Če je srčni me¬ hur vnet in se stvarja tekočina, sledi srčna vodenica. Če se ovoj prsnega koša (porebrnica) vname in se napravi tekočina, ki ne najde izhoda, sledi prsna vodenica. Voda v prsih utegne narasti tako visoko, da pljuča takorekoč v njej plavajo; raditega se pljuča ne morejo raztezati in otrpnejo, česar konec je smrt. Ako takoj, torej pravočasno, ukrenemo kaj primernega, utegnemo vodenico izlečiti; ako pa je zlo že zelo napredovalo, je bolnik kandidat smrti. Znaki velike povodnji (poplave) v prsnem košu so: kašelj, otežkočeno dihanje, bolnik je plašen, težko sedi in leži, ne spi, nima teka, kakor napihnjen je, glas mu je votel in kratek. 187 Tu je treba premnoge izrabljene strupene snovi odvajati iz telesa, vzpostaviti notranji red in telo, ki je toliko prestalo, zopet postaviti na noge. Najprej bolnika umijte po vsem telesu z mrzlo vodo, nato ga povijte v več vročih ali toplih odej (v postelji) in mu dajte vročega mešanega čaja iz rožmarina, pelina in hvošča. Vse to črez 5 ur natančno ponovite. 8 ur pozneje bolniku obložite vse prsi z 2—3 kg sirnega testa (in navežite); sirno testo naj vleče celo noč, ker odganja vročico, potegne na se ves strup in stanje bolniku zelo olajša. Še 6—8 noči naj sir vrši svojo zadačo (na¬ logo); toda sira, ki ste ga že rabili za obkladke, nikar nič več ne upotrebite (rabite), ker se je nasrkal strupa. Da vse poskusite, pa h koncu (skozi nekaj noči) naložite še mehke ilovice; ali pa v banji napravite bolniku prsteno kopel. Gornjega čaja naj pije 14 dni po 1—2 čaši na dan. Hrana bodi zmerna, toda krepka. Semintje naj si okoplje noge, tjepa- sem pa vse telo. Prsna bradavica ranjena. Če si si prsno bradavico ranila, zmečkaj strok česna in ga položi na rano. To nekolikokrat ponovi in rana se zaceli. Pomore tudi črni koren (gabezova korenina), nastrgan in 3 krat na dan povezan na ranjeni sesek (prsno bradavico). Prst, glej ilovica. Prsti bolni. Ako se s trnom, nožem ali iglo vbodeš ali drugače v prst raniš, poveži nanj (toplo) mazilo grškega sena(, ki je kupiš v lekarni). To mazilo čisti in zabranjuje, da se prst ne ognoji. Ako si se v prst zbodel z umazanim ali strupenim pred¬ metom, naveži na prst mokro prst ali ilovico. Nikakor pa si ne pusti na prstu rezati. Rhachitis, glej angleška bolezen. 188 Rak. Kjer se je prijel rak, tam se odklada pokvarjena kri in gnili sokovi; dotično mesto se pretvori v gnojno ognjišče in tvori razširjajoča se razjedajoča uljesa, ki upropaščajo ves orga¬ nizem. Mazati in uživati tu malo pomore. Pokladajte vlažno prst, in sicer vnanje, tje, kjer rak ruši in boli. Kjerkoli je rak, v trebuhu, želodcu, prsih, vratu, za ušesom, podedovan ali nastavši radi tega, ker je kri zastajala, ker si se prehladil ali ranil, če vlažna zemlja čisti in leči kostojedo (gnilo kost), ozdravi tudi raka. Toda potrpljenje in vztrajnost, ko ilovico polagaš ali se v nji koplješ. Ako nimaš ilovice, vzemi najbližjo negnojeno prst precej globoko ven iz tal in jo zmešaj s stu¬ denčnico. Vnanje vidnega raka lečijo tudi druga sredstva: Stolči črnega korena, zmešaj s črnim kruhom in polagaj na rak - rano. Stolčene pekoče (žive) koprive dobro osoli in naveži na rak-rano. Vinski cvet zmešaj z galunom in polagaj na rakovo rano. S sokom brinjevega lesa pomaži rakovo rano. Ta sredstva kajpada rabi dolgo časa in redno ter počakaj, da vidiš, če se obneso. Poskusi vroče mazilo grškega sena. Rakova uljesa (ugnide) čistiš in lečiš, ako potrpežljivo in vztrajno pokladaš vlažno prst ali ilovico. Za rak-rane naberi mladih malih živih kopriv, razreži jih na drobno, dodaj soli in često navezuj na rak-rano. Rak na jeziku, glej jezik. Rak v želodcu, glej želodčni rak. Rame in roke. Izmed 100 ljudi toži jih 99, da jim kri tišči v glavo ali k srcu in tam zastaja; srčna napaka da jih vzne¬ mirja, in srčni napaki kajpada se pridruži še desetorica postran¬ skih obolenj (seveda le v domišljiji). Ako bi vsi vsako jutro, umivajoč se in pričešujoč se, držali rame in roke nad umivalnikom, seveda navpično, ako bi si rame 189 in roke omočili z mokro (ožeto) gobo, kapljajoč odvzdol (od¬ spodaj) navzgor in odvzgor navzdol samo 1 minuto, potem se prav na rahlo otrli (obrisali); ako bi vsak večer, preden ležejo, umivali noge tudi v mrzli vodi (samo 1 minuto), zopet odvzdol navzgor, nekolikokrat po¬ navljajoč, potem brž v posteljo; ne bi, uporabljajoč mrzlo vodo na ta nedolžni in neznatni način črez 2 tedna ničesar vedeli o srčni napaki. Kdor pa te vaje nadaljuje in se vsaka 2—3 dni, ponoči sko- čivši iz postelje, 1 minuto umiva z mrzlo vodo in takoj zopet zleze v posteljo, ščiti se pred prehlado (prehlajenjem), ki jo po¬ vzroča prememba toplote, kakor pred katarom, prehlajenjem vseh vrst in ostane, redno živeč, zdrav kakor riba v vodi. Uporablja¬ joč vodo prav neznatno in milo, dosežeš najboljše uspehe; samo rabi vodo nekoliko časa, rabi jo redno. Isto velja tudi o raznih želiščnih čajih: ne pomorejo ti, če popiješ naenkrat mnogo, temveč pij pogosto in malo, vsako uro 1 žlico; kajti, če je tekočine le malo zmeša, se vsa docela in popolnoma z želodčevimi sokovi in lahko izloči strup. Mnogo tekočine in hrane pa napravlja težkoče in odhaja, kakor si zaužil. Malo vode milo vzvalovi leno kri in stvori, da se krvni ob tok vrši urejeno, ne da bi kri obtičala pri srcu ali kjedrugod zastajala, kjer se potem zbira vsa nečistota. Če se navadiš, da vsako jutro in vsak večer za 3 minute vtekneš obe roki v zelo mrzlo vodo, varuješ se glavobola, zobo¬ bola, vratobola in srčnih obolenj, ker mrzla voda oživlja kri in jo odvaja navzdol. Potem roki vtekni neobrisani v volneno tka¬ nino ali suho brisačo, samo za 2 minuti, pa ti bodo roke vedno prav tople. Rane. Če si se ranil, naveži pristne arnikne tinkture (iz lekarne), ali soka pristnega suličastega trpotca, ali vlažne ilovice. Druga sredstva bi bila naslednja: Stare gnoječe se rane čistimo z aloino tinkturo. Gnjijoča uljesa in rane prevezujemo od časa do časa z zav¬ relico hrastove skorje. 190 Na ranitve, stare rane, posebno opekline (oparine) polagajte mrzlo kislo zelje. Notranje rane lečimo, pijoč čaj iz stolčenih truskavčevih ko¬ renin (20 g na Vg / vode). Na stare rak-rane polagaj stolčenega svežega netreska (ra¬ stlino in liste) ter preveži. Na obležane rane(, ki nastanejo po pre-, ob-, ležanju,) polagamo obkladke, namočene v zavrelici žajbljevih listov (40 g na V 2 / vode). Gnojne rane čistimo, ako nanje polagamo krpice, na¬ močene v hvoščevem čaju, in jih nato prevežemo; obvezo obnovi vsako uro. (Glej opekline, ilovica, grško seno, balzam čudežni.) Na gnoječe se rane naveži sira prav na debelo in ponavljaj vsake 3—4 ure; ali olupljeni krompir; ali mazilo grškega sena. Na bolečo rano naveži skuhanih kamilic. Vlažno (mokro) gnojno rano potresi s praškom lipovega oglja in jo preveži. Tudi vlažna ilovica čisti in leči prav korenito, če jo pokladaš vestno in vztrajno ter prevežeš. Ako je rana snetljiva (prisajena), ni nič boljšega nego sir in ilovica. Svetujemo vam tudi topel med in zavret hvošč. Rano svežo takoj izperi in preveži z arniko ali ilovico tako, da zrak do nje ne prihaja. Arnika sicer peče, toda čisti in ne pusti, da bi se razvil gnoj; vsak dan 2krat rano na sveže preveži. Arnika in vlažna ilovica ozdravljata najhitreje; rabeč jih, ne boj se, da bi se rana gnojila. Ne preveži rane z bato (pavolo), temveč s platnom. Rane strelne, glej strel. Rane v želodcu, glej želodec. Rastlinska hrana. Zelenjava vsebuje malo dušikovih snovi, torej ima le malo redilne moči; napravlja kri vodeno in kuhana izgubi mnogo redilne vrednosti. Čeprav ješ mnogo ze¬ lenjave in si z njo prebavila napihuješ, ne prinaša ti to nikake dobrote. Zelenjava ne veljaj nikdar za poglavitno hrano, temveč: samo kot dodatek k drugim jedilom. Vegetarijanec torej samega 191 sebe slepi; da ni dobro rejen, nam jasno svedoči njegova bleda polt, bitje mu je brez moči, malokrvnost mu čitaš (bereš) že od- daleč; s svojo idejo vegetarijanec starosti ne učaka. Malo mesa, mnogo močnatih jedi, stročnice, sadje (ovočje) in mlečne jedi, to nas redi in krepi; zelenjavo pa uživajmo kot dodatek. Polnokrvnim ljudem svetujemo, da se mesa zdrže in zato jedo več rastlinske hrane. Vegetabilna (rastlinska) hrana ni gnitju toliko podvržena kakor mes(e)na, a razvija več vetrov in kislin. Najbolj redilne so in ostanejo močnate vegetabilije, torej žitna zrna. Razdobje. Ko si dosegel višek telesnega razvoja, ostaneš nekaj let na vrhuncu moči in zdravja; potem pa začneš nagibati navzdol in polagoma slabiš. Solnce življenja je prekoračilo svoj višek in se počasi približuje zatonu, V tem razdobju si najbolj dostopen vsakovrstnim boleznim; posebna opasna pa so ta leta ženi. Da to nevarno dobo srečno prebiješ, uživaj mnogo svežega zraka in se često kretaj v naravi. Vsak drugi večer umij noge zjutraj roke in lakte v mrzli 'vodi; vsak mesec vsaj enkrat pa okoplji vse telo. Pij vsako jutro, (o)poldne in (z)večer čaško čaja iz tavžent- rož s hvoščem. Razkužujemo (desinficiramo) najceneje z brinjevimi ja¬ godami. Z njimi pokadi v bolniški sobi, da njih dim, ki prav prijetno diši, pomori bolezenske kali. Kdor v dotiko prihaja z bolniki, ki bolujejo za nalezljivimi boleznimi, naj žveči in požira brinjeve jagode; te ga ščitijo, da se bolezni ne naleze. Razpoloženje slabo (slabo sem razpoložen). Zakaj si otožen, duševno pobit in potrt? V krvi ti mrgoli nečistih snovi, ki k tlom sklonijo telo in duha. Žalosten in potrt človek je bo¬ leznim veliko bolj podvržen nego vesel in dobro razpoložen. Čimprej si kri očisti, nakar se ti mračno čelo razvedri. Zvečer obleci v mrzli vodi namočeno in le rahlo ožeto srajco, idi v posteljo ter se prav dobro odeni; tu leži 2 uri, da se spo- 192 tiš in iznebiš nečistih strupenih sokov. To ponavljaj dalj časa. Potem pa si zvečer polivaj noge in koleni z mrzlo vodo. Crez nekaj tednov bodeš kakor prerojen in se čutil mlajšega za več let. S telesnim zdravjem se ti povrne dobra volja in nato ti du¬ ševna pobitost ne bo več grenila življenja. Razpokane roke otiraj z mandeljevim ali navadnim oljem ali glicerinom ali jih namaži z ajbiševem mazilom. Rde£e zelje, ohrovt in druga na vodi kuhana zelenjava ustvarja v prebavilih mnogo vetrov. Kogar že itak rado napenja, naj ne uživa zelenjave preveč. Pač pa zelenjava vsebuje kisline, ki telo osvežijo, čistijo in pomire. Zelenjava kot prihuha k mesu, torej ne v preveliki količini, pa prebavilom prav ugaja. Redkev razvija v želodcu mnogo plinov in vetrov. Kdor redkev ljubi, naj pije zvečer, preden gre spat, čašo bezgovega čaja, ki vetrove odvaja. Taraxacum officinale, Compositae, Liguliflorae. Regrat navadni raste po obdelanih in neobdelanih tleh; po vrtovih in njivah je nadležen plevel. Ljubi peščeno zemljo, suho ali vlažno. Mlade liste uživamo pomladi kot prvo salato. V vseh delih, zlasti pa v betvah, je bel, grenek mleček; zato se regrata ogibljejo polži in gosenice. Korenina valjasta, črna, mlekovita. Betve enojne, votle; prav kratke so v pesku, v travi pa zelo dolge; nosijo po 1 cvetni košek. Pritlični listi tvorijo listno rožico; njih ploskev škrbinasto narezana. Na suhih tleh se listna rožica prilega tlom, da manj izhlapeva; na mokrih tleh pa se listi dvignejo, da ne se- gnijejo. Cvete od aprila do jeseni. Cveti rumeni, združeni v košku. Plod je rožka, noseča na podaljšanem kljunčku kodeljco. Nabiramo liste pomladi, preden zel cvete, korenino pa po¬ mladi ali jeseni. Čaj iz cele zeli izloča sluz v želodcu in sečnem prohodu, čisti kri, učinkuje na jetra, žilo vratarnico, črevesno sluznico. Ra¬ bijo ga zoper zapeko, jetrna obolenja, rumenico, žlato žilo, za- 193 stajanja v jetrih, vranici in žilah dovodnicah (venah) (pij ga skozi 4—5 dni, vsak dan zjutraj in zvečer po 1 / 2 čaše). Čaj iz korenine svetujejo zlasti zoper zlato žilo, zapeko in druga bolevanja v spodnjem životu. Sok sveže zeli naj uživajo, ki so bolni na jetrih in imajo rumenico. Z regratom se navadno zdravijo pomladi (vsak dan 2—3 krat 1 žličko soka). Navedenih sredstev ne rabite predolgo, da prebavila ne trpe. Rekonvalescenca, glej ozdravel sem, okrevam. Agrimonia eupatoria, Agrimoniaceae, Rosaceae. Repik navadni raste kraj potov, plotov in na solnčnih bregovih. Steblo pokončno, kosmato. Listi pernati, jajčasti, nazobčani. Cvete od junija do septembra. Razcvetje: grozd, rumen. Nabiramo liste maja in junija. Čaj „vleče skupaj"; rabijo ga zoper zastajanja in otrdine v jetrih, slabotno prebavo; z njim čistijo črevesni prohod in od¬ stranjujejo pesek v ledvicah (vsak dan 3 krat 1 čašo). Tudi zoper kašelj, nahod, vnetje vratu in skrnino. Sok, izvleček ali sirup služijo zoper drisko, zastajanje v je¬ trih in vranici, abscese v pljučih in jetrih, ugnide v črevesu in opornjakovih žlezah (35—70 g vsak dan). Obkladki z zmečkanimi listi ozdravljajo gnoječe se ugnide in otekline. Odcedek grgraj, kadar so ti bezgavke otekle. Repik dodajajo kopelim, posebno nožnim kopelim, da pre- ženo utrujenost. Arctium lappa, Lappa officinalis, Compositae. Repinec navadni, repuh, repilj, ovčji prijatelj, torica raste često kraj potov, na neobdelani zemlji, ruševinah in travnikih. Korenina dolga, vretenčasta, zunaj sivorjava. Steblo v drugem letu vejnato, zelnasto. Zel in plevel. 13 194 Listi veliki, srčasti, navzgor postajajo manjši. Cvete od julija do septembra. Cvetni koški drobni, obličasti; cveti rdeči; ovojne luske kljukasto zakrivljene. Koški z zrelimi plodovi odpado v celem; ker so ovojni listi kljukasto zakrivljeni, oprimejo se ti (s ključicami) obleke in često obvise živali na ko¬ žuhu ali repu (odtod ime). Nabiramo korenino zlasti 2 leti starih rastlin pomladi; liste pa jeseni. a) Čaj iz listov žene na vodo in pot, hladi in odganja pline. Služi zoper želodčno vnetje in ugnide, zboljšuje prebavo (zjutraj in zvečer po 3 žlice brez sladkorja); dalje zoper protin, skrnino in sifilido. b) Čaj iz korenine je pijača, ozdravljajoča izpuščaje na glavi. c) Najbolje pa baje učinkuje čaj iz semen, če ti težave v želodcu glavo delajo težko in vročo. S toričnim mazilom mažejo ugnide. Sok svežih listov zmešaj s svinjsko mastjo v mazilo. Torični odcedek grgrajo, ako se v ustih in žrelu stvorijo mehurji ali če so ustnice ranjene. Torična korenina krepi vlase in pospešuje rast vlas. Vsak teden 3—5 krat si kožo na glavi korenito umij in obdrgni z mlač¬ nim odcedkom prevrete torične korenine; semintje pa se more¬ biti namažeš s toričnim oljem. Revmatizem (skrnina). Kogar muči revmatizem in ne najde sredstva, da bi se ga iznebil, 1. naj bije, biča in otepa boleča mesta nekoliko minut s svežimi pekočimi koprivami; v nekaj dneh revmatizem odpodiš. 2. Če imaš priliko, da v pivovarni vtekneš roke v sveže tople sladove tropine in stojiš v njih Vi—Va ure, izstopiš malo¬ dane popolnoma zdrav. 3. Kratka mrzla pršna kopel (začni spodaj ter polagoma pre¬ hajaj navzgor) je prav blagodejna; nato se takoj toplo ovij. 4. Izborni so ovoji, namočeni v vroči vodi; obnavljaj ovitke vsakih 12 minut, Va dneva ali 1 dan. Ako je zlo zastarano, ga ogrevamo, razkrajamo, izvajamo in izločimo z vročimi senenimi drobci, zavitimi v tkanino; te ob- 195 navijajte (to je, znova vrzite v vrelo vodo in jih v njej pustite 3 minute), čim se začno na telesu hladiti, in jih nadaljujte dalj časa. Boleča mesta 2 krat na dan otiraj s kafrovcem (kafrnim špi¬ ritom) ali kafrnim oljem. Takoj pa košnji, ko je spravljemo v senike, ima seno (tudi otava) veliko zdravilno moč; v srajci in spodnjih hlačah stopi v tako seno, zakopaj se vanj do glave in se v njem poti 1 uro; to nadaljuj 8 dni in še tako hudo trganje preide. Ali vsak drugi dan napravi kopel v zavrelici ovsene rezanice, 30° C, ostani v kopeli V 2 ure, nato ven in takoj umij vse telo v mrzli vodi (1 minuto); potem se takoj toplo odeni. Vsak dan pij čašo bezgovega čaja, dokler čutiš revmatizem. A navadi se tudi, da vsako drugo noč, skočivši iz postelje, vse telo umivaš 1 minuto z mrzlo vodo in takoj v posteljo; za to umivanje je najprikladnejša goba. Ali z mehkim suknom otiraj revmatično mesto, da je suho (a ne oddrgni in ne rani ga) in ga potem vurno umij z veliko neožeto gobo, nato ga zavij in v posteljo; to stori vsak večer. Če pa je revmatizem trdovraten, naveži na bolno mesto prav mokre ilovice in jo obnovi vsake 3—4 ure; to gotovo uspe in ti odvzame bolečine. Še nekatera sredstva: Zmešaj kafrovec in terpentinovec (ka- frni in terpentinov špirit) in s tem otiraj boleče mesto vsak dan Škrat in še posebej položi nanj krpo, namočeno v tej zmesi. Ali stori isto s petrolejem in glicerinom. Vrečo napolni z bezgovimi listi, zlezi v njo in se močno izpoti. Pij dobre čaje: iz torice; ali živih kopriv s sladkimi kore¬ ninicami; iz jesenovih listov; iz hmelja (6 £ na V 2 l vode). Ribe imajo mnogo redilnih snovi, vsebujejo prav mnogo dušika, obilo beljakovine. Po redilnosti prekašajo meso domačih in divjih živali in vrhutega so lažje prebavljive. Jej ribe, če bo¬ lehaš na želodcu in črevih. Suhe ribe so še redilnejše nego sveže, ker ne vsebujejo skoraj nič vode. 13 * 196 Ribje olje, ako je pristno, (posebno „Scott emulsion") je slabotni deci odlično živilo. Otroci se ga hitro navadijo, ga radi uživajo in izborno uspevajo ob „belem medu“. Achillea millefolium, Compositae, Radiatae. Rman, romancvet, mezinec, škorocelj raste često kraj potov in njiv, na suhih travnatih tleh. Zel je visoka 20—50 cm. Steblo pokončno, redkodkaj vejnato, končujoče se z gosto češuljo. Listi dvojnato pernati, temnozeleni. Cvete od junija do oktobra (, dokler ne pritisne mraz). Cvetni koški majhni, beli ali rožnordeči ali rdečkastobeli; združeni so vrh stebla v češuljo, gosto, ploŠčnato. Cvetni košek je videti kakor en sam cvet, ker se jih od jezičastih obrobnih cvetov raz¬ vije samo 5. Cvetje dišavno. Nabiramo zel, preden cvete(, v maju in juniju); cvetočo zel in cvete pa poleti, od junija do septembra. Čaja vobče popij na dan nekako 1 /. Zoper jetrna obole¬ nja svetujejo rmanu primešati aloinega praška. Pijo ga zoper ledvična bolevanja, slabotni mehur, zasluzenost prsi in pljuč ter je sploh sredstvo zoper kašelj in katar. Vzbuja delavnost želodca in živce. Zelo ga priporočajo zoper hemoroide (zlato žilo), protin, krvotok, tresavico. (20 g listov popari s V 2 l vode; na dan popij večkrat V 2 čaše, v požirkih.) — Med narodom je rman priljubljen kot želodčno sredstvo, zoper sluzotok kot posledico bolezni v spodnjem životu ter, če te v želodcu tišči; zoper prehlado in skrnino. — Slave ga glede ženskih bolezni: zoper nezadostno, bolestno in preobilno mesečno perilo, hysterijo, sluzotok črevesja, prebavljalne težave, napetost (na dan 3 čaše). Dalje zoper ruske, škrlatinko, krče zobe dobivajoče dece (na dan 2 mali čaški), zoper močenje postelje. Sok sveže zeli pridajajo v zeljnato juho in se z njim lečijo pomladi (vsak dan 1—2 žlici). Z rmanovo vodo se umivajo in jo slave kot lepotno sredstvo. Treba pa je redno in naravno živeti ter rman rabiti dalj časa. Obkladke polagajo na ranitve in otekline. Rman pridevajo kopelim in klistirom. 197 Če nimaš rmana, nadomesti ga s krčevcem (Hypericum perforatum). Roke. Vsako jutro in večer drži obe roki 3 minute v mrzli vodi, ki ti kri poživi in razpodi po vsem telesu. Če se nato na¬ vadiš, ne bo te nikoli bolela glava, zobje in vrat, niti se ne boj srčne napake. Ne obriši rok, temveč neobrisane za 2 minuti zavij v tkanine, da se posuše. Pa ti bodo roke vedno prijetno tople. Roke, negovanje (gojenje) rok. Kdor vedno nosi rokavice, niste mu roki nikdar topli; rokavice ovirajo, da roki ne izhlapevate. Ker v tem primeru kri ne redi rok pravilno, ste sla¬ botni, nezmožni dela, (u)veli in medli (slabi). Izbegavaj rokavice; prav često si roki umivaj v mrzli vodi in ne skrivaj jih zraku in solncu. Ne maži rok z mazili! Čim večkrat roke omočiš v mrzli vodi, tem manj se ti je bati nervoznosti in srčne napake. Drosera rotundifolia, Droseraceae. Rosika okroglolistna raste pri nas po barjih in mo¬ čvirjih med šotnimi mahovi. Visoka je le okoli 10 cm. Sredi pritličnih listov poganja betvo; na njej se razvijajo pravilni cveti. Pritlični listi pecljati, okrogli in tvorijo (pritlično) rožico. Na gornji strani jih poraščajo dlačice, končujoče se z rdečimi glavi¬ cami; te izločajo lepljivo snov v obliki kapljic; radi tega se v solncu svetijo in blišče kakor rosne kapljice(, odtod ime rosika). Glavice in (dozdevne) rosice so vaba za male žuželke. Čim žužek sede na list, prilepi se na nekatere dlačice; te pa ga objamejo, ujamejo in pokrijejo z glavicami. Jedki sok(, ki ga listi izločajo,) raztaplja, podobno želodčnemu soku, mehke dele ujetnika. Ta sok, z raztopljenim žužkovim drobom vred, listne žlezice usrka- vajo. Od ujetnika vidiš končno le kitinast oklep, ki ga veter od¬ nese. Rosika je torej žužkojeda rastlina; močvirje samo jej nam¬ reč nudi le borno hrano, zlasti malo dušikovih sestavin; bujno se rosika razrašča le tedaj, če si za priboljšek nalovi žužkov. Do¬ mišljija hudomušnega Američana pa je iz muhe stvorila slona, opisujoč velikanske zeli in grme, ki baje love, davijo in žro živo deco! 198 Rosika cvete v juliju in avgustu. Cveti majhni, beli; po 5 časnih, venčnih listov, prašnikov in 1 pestič. Nabiramo zel v juniju. Čaj iz rosičnih listov rabijo zoper kronični prsni krč, vode¬ nico, rumenico, rdečo grižo. S sokom odpravljajo bradavice in kurja očesa (nakapaj si ga!); pridajajoč sok umivalni vodi, preganjajo solnčne pege. Tinkturo (mešanico soka in vinskega cveta) svetujejo zoper dušljivi kašelj, krvavi kašelj, kronično hripavost, sušico sapnika. Rosmarinus officinalis, Labiatae. Rožmarin je doma v južni Evropi; pri nas goje in ne¬ gujejo to prijetno dišečo rastlino na vrtovih in v loncih. „Rožma- rin ima svoj duh, bodi zelen, bodi suh“, in je vrhutega važna zdravilna zel. Visok grmiček je, vednozelen. Listi sedeči, črtalasti, usnjati, zgoraj gubasti, temnozeleni, spodaj belkasti. Cvete rožmarin od marca do maja. Cveti bledomodri ali belkasti, zevajoči. Nabiramo liste in cvetove od marca do maja. Čaj (2 g na čašo vode) vzbuja tek, pospešuje prebavo, krepi želodec; služi zoper prebavne težkoče (težave), zasluzeni želodec, napetost, bolezni v spodnjem životu, vodenico, srčna bolevanja, ohromelost in padavico; rabijo ga, če je mesečno perilo izostalo. Kdor se je količkaj z želodcem „sprl“, naj vsako uro pije požirek rožmarinovega čaja ohlajenega. Rožmarinovo vino napraviš takole: Precej veliko rožmarinovo vejico zrežeš prav drobno; te rezanice namočiš v steklenici do¬ brega belega vina. Steklenico zamaši in jo za 24 ur postavi na solnce, pa je zdravilo gotovo. Rožmarinovo vino leči srčne motnje, žene na vodo ter zato odpravlja vodenico, zlasti srčno vodenico (vsak dan zjutraj in zvečer po 3 —4 žlice). Izredno krepko učinkuje rožmarin na izločanje seča (odha¬ janje vode); kdor tozadevno boleha, naj pridno pije rožmarinov čaj ali pa rožmarinovo vino. Rožmarinov špirit vdrgnemo, če si omedlel. 199 Rožmarinovo mazilo vdrgavajo, da krepe živce. Rožmarinovo olje rabiš zoper napetost in krče (2—5 kapelj 3 krat na dan na sladkorju). 3 deli rožmarinovega špirita in 1 del lavendeljevega špirita dado lepotno sredstvo, da doboš čisto polt in si okrepiš rast vlas. Rudninske (mineralne) vode so ogljenokisle, žveplo vsebujoče vode in imajo preveč soli; želodec razjedajo, če jih piješ pogosto in premnogo. Res sicer ženo na vodo in mehčajo blato, toda nenaravno in nasilno; raditega se sčasoma maščujejo. Pijte jih torej zelo malo ali prav nič. Veliko bolj zdrave so sladkorna voda, limonada in medica. Rum ali arak prilivati čaju ne svetujemo, ker na notranj¬ ščino delujeta skrajno kvarno; zle posledice se sicer ne pokažejo takoj, a pridejo polagoma. Če čaju kaj prideneš, prideni mleko ali sladko smetano. Rumenica, glej zlatenica. Ruta graveolens, Rutaceae. Rut(ic)a, runda, virand; vinska ruta je doma v južni Evropi; pri nas jo sade po vrtovih, raste pa tudi podivjana. Zel podobna grmiču, visoka 40—50 cm , modrikastozelena. Steblo okroglo, vejnato. Listi dvojno sestavljeni, klinasto-topi. Cvete od julija do septembra. Cveti zelenkastorumem, tvorijo pakobul. Nabiramo liste maja in junija. Čaj krepi; toda uživajte ga previdno in v malih količinah. Kneipp ga svetuje zoper naval krvi v glavo, omotico, utripanje srca, krče v spodnjem životu, histerijo, skorbut, kronične kožne izpuščaje, zastajanja v spodnjem životu. Tinkture dajo vsak dan 2 krat kvečjemu 10 kapelj na slad¬ korju zoper naval krvi v glavo, omotico, utripanje srca, napenja¬ jočo koliko in bolečine v želodcu. Sok iz sveže zeli, 15—30 g črez dan v malih porcijah, služi takisto zoper navedena bolevanja. 200 Olje iz posušenih, v prah zdrobljenih rutnih listov, v olivno olje stavljenih, na solnce postavljeno in črez 2 tedna precejeno, služi zoper črve, slabotni želodec in histerijo; jemlji ga večkrat 2—3 kaplje na sladkorju. Sadje (ovoije) je zelo zdravo in naj vam zato zaključi vsak obed; zlasti poleti uživajte manj mesa, pa tem več zrelega sadja, surovega ali kuhanega. Beljakovina, soli, sladkor in kisline, zbrane v sadju, ustvarjajo kri, pospešujejo prebavo in čistijo čre¬ vesje. Tudi sadnih olupkov, ki jih nalupite, ko kuhate kompot, ne zavrzite, ker dajo, kuhani z medom, izboren čaj, ki ga pijte mrzlega. Izmed vseh vrst ovočja najbolj zdrava so jabelka, češplje in grozdje. Kdor je zaprt, naj često je češplje ali češpljev kompot ali češpljevo marmelado. Pojej vsak večer, preden greš spat, jabelko, pa boš prijetno spal, izvrstno prebaval in vedno hodil redno na potrebo. Deci najprikladnejša malica je kos črnega kruha in 1 jabelko; s kruhom zmešana jabelčna kislina želodcu jako prija. Polnokrvnim in na žolču bolnim ljudem je sadje najboljše zdravilo. Zdravo in zrelo sadje uživajte prav pogosto, toda le zmerno; ne preoblagajte si z njim želodca. Previdno uživajte koščičasto ovočje; ne jejte preveč sliv in češpelj. Sadje nezrelo ali napol zrelo jesti prepovedujemo po¬ sebno deci; povzroča namreč hudo drisko. Kdor je užival nezrelo sadje in je radi tega bolen, naj takoj popije čašico mešanega čaja iz tavžentrož, pelina (ali kamilic) in žajblja. Sadni mošt (sadjevec). Pravzaprav je kar greh sadje mečkati in iz njega delati mošt; kajti mošt ni prav nič redilen, temveč le nekaka poživljajoča pijača. Raje sadje zrežite na krhlje, posušite jih in shranite za zimo. Dobro sadje, ki nima peg, zavito v papir, drži se do velike noči, če ga v primerno topli kleti spravite na policah. 201 Sanicula europaea, Umbelliferae. Sanikelj navadni, lečuha raste v senčnatih gozdih srednje Evrope. Korenika črnorjava z mnogimi listi, dolgopecljatimi, dlana- storazrezanimi, temnozelenimi. Steblo gladko, valjkasto, končujoče se v kobul, sestavljen iz 3—5 kobulčkov. Cvete maja in junija. Cveti rdečkastobeli, glavičasti. Nabirajo liste in cvete, preden se cveti odpro. Čaj čisti pljuča, želodec in mehur; rabijo ga zoper sušico in syphilis (vsako uro ali vsaki 2 uri 1 žlico). Prašek (vsak dan 2—3 krat 1 malo noževo konico) krepi želodec in pospešuje tek. Z ohlajeno lečuhno zavrelico umivajo in v njej namočene obkladke polagajo na ranitve, zmečkanine, ugnide in izpuščaje. Odcedek z medom grgrajo, če je nebo in žrelo ranjeno ali vneto, ali če so v vratu ugnide. Pterocarpus santalinus, Papilionaceae. Santa! je veliko drevo, doma v Indiji. Cvete septembra. Cveti tvorijo rumen grozd. Rabijo prašek santalovega lesa. Čaj, mešan z omelo, služi zoper preobilno mesečno perilo (1—2 noževi konici na 1 čašo vode). Kneipp piše, da 1 žlica omelnega čaja na 2 noževi konici santalovega lesa pomnoži učinek. Olje semintje rabijo zoper kapavico (vsako uro 6 kapelj). Prašek santalovega lesa in prav malo rožnega olja naj stoji ob zmerni toploti ter dodaj drobno razrezanih rožnih listov; to ti služi kot pasta za zobe. Sapnik (dušnik). Če ti je sapnik zasluzen, uživaj pogosto žličko sladkega mandeljevega olja, dalje pij 3 krat na dan po V 2 čaše angeliknega ali lipovega čaja. 202 Ako se zasluzenosti pridruži še katar v sapniku, potem upo¬ rabljaj tudi mrzle kopeli, ki kri pritegnejo v spodnji život. Vsak večer stopi v škaf, v katerem je nekaj mrzle vode, in si polivaj meča, kolena in stegna z mrzlo vodo. Nato brž v posteljo. — To ponovi tudi ponoči 1 krat ali 2 krat.— Odnosno vsako drugo noč, skočivši iz postelje, umivaj vse telo z mrzlo vodo. Te kopeli odvajajo kri, da ne tišči v vrat, ogrevajo telo in urejujejo krvni obtok. Sedna kopel. Sedno kopel napraviš, ako v sedno banjo ali v navaden škaf naliješ do polovice vode in v to posodo sedeš. V rabi so navadno prav tople sedne kopeli v zavrelici sene¬ nih drobcev, ovsene rezanice ali v osoljenem kropu. Te kopeli lečijo bolezni v spodnjem životu: bolezni sečnega mehurja, premega črevesa (danke), ledvične bolezni, zastoj vode i. t. d. Zavrelica ali krop imej le 28° C toplote in kopel naj ne traja dalj nego 6 minut. Za mrzlo sedno kopel zadostuje 5 minut, ker sicer telo izgubi preveč toplote. Komur haemorrhoidi (zlata žila) zadajajo vroče bolečine, svetujemo mu 5 minut trajajočo mrzlo sedno kopel, toda samo 2—3 krat na teden. Seč; težave, ki te obhajajo, puščajočega seč (vodo). Ako težko puščaš seč (vodo), umij si vsak večer noge v topli vodi, ki si ji primešal perišče pepela in per(g)išče soli. Vsak dan pij 1 čašo hvoščevega čaja z 12 zmečkanimi brin- jevimi jagodami, in sicer 1 teden dolgoA Vrhutega se vsako noč 1 krat iz postelje umij vsega z mrzlo vodo (le 1 minuto). Če si ti ne zboljša, vsak drugi dan precej toplo sedno ko¬ pel v zavrelici ovsene rezanice ali hvošča. Ženščeta, ki na vodo ne morejo, naj se takoj poslužijo so¬ par ovsene zavrelice (zavrelice ovsene rezanice), kar jim spodnji život zelo okrepi. Iz hvošča, rmana in brinjevih jagod si skuhaj mešani čaj. 203 Krog života povijte tople obkladke, namočene v zavrelici ovsene rezanice. Spodnjega života nikdar ne lečite (zdravite) mrzlo, temveč umivajte in vurno umijte (le 1—2 minuti) vse telo z mrzlo vodo. Seno in seneni drobci. Senene drobce doboš v seniku (svislih, skednju); leže spodaj na tleh senenega kupa, kjer jih naberi, posuši in očisti prahu. S senenimi drobci napravljamo parne kopeli za bolezni v spodnjem životu: če je blato trdo; če kri v spodnjem životu zastaja; v zavrelici senenih drobcev so napravljene: tople nožne kopeli za stare malokrvne, slabotne ljudi; nožne pare pri otrdelem protinu; pare v sedni banji, če seč (voda) zastaja; pare zoper obistne bolezni; ovitki krog života, če si se prehladil; vroči ovitki, prsni in pljučni, če so pluča zasluzena in če te nadleguje naduha (asthma); vroči ovitki spodnjega života, ko je bolen spodnji život ali te muči driska; sedne kopeli spodnjega života zoper motnje v spodnjem životu, motnje v prebavi, motnje po plinih in vetrovih; nožni ovitki, če so noge otekle, znotraj nečiste, brezkrvne, mrzle. Trganje v križcih (ledjih) (Hexenschuss) lečimo s toplimi ovitki senenih drobcev. Ako naj v telesu razkrojiš in izvlečeš prav mnogo nečistih snovi, omoči srajco in spodnje hlače v vroči zavrelici senenih drobcev; obleci oboje narahlo ožeto in prav toplo in se v po¬ stelji poti, pa samo 3 ure, ker drugače bi iz telesa izvlekel pre¬ več sokov. Za čaj ne rabite senenih drobcev nikdar, ker se vmes na¬ hajajo semena tudi strupenih rastlin. 204 Shujšal (shiral) sem, (shujšanost, shiranost) (glej tudi hiram, hujšam). Kaj je s teboj, prijatelj? Suh si kakor trlica in slaboten, pravcati „tenkonogi Matijec Suha južina“. Prenaglo žreš, požiraš cele kosove, ne da bi jih z zobmi zgrizel ali zmlel v kašo ter dobro oslinil. Kaj čuda, da potem jed odhaja iz prebavnega prohoda napol prebavljena ali nepre¬ bavljena. Poskusi jesti prav počasi (polagoma), prežveči vsak grižljaj posebej v kašo in ga šele popolnoma oslinjenega požri, pa se bodeš črez nekaj mesecev divil (čudil): shujšanost izgine, dobri počutki, redna potreba in krepko spanje te telesno pomlade in duševno prenove. „Žveči in prežveči vsak zalogaj (grižljaj)", to ti bodi prva zapoved, ki ti jamči, da v cvetočem zdravju učakaš visoko starost. Sir, napravljen iz sladkega mleka, ima obilo redil¬ nih snovi; ker pa vsebuje različne pridatke kot sol i. t. d. ni tako zdrav kakor mleko; napravlja žejo, zato ga bolnim in slabotnim osebam ne svetujemo. Tudi zdrav človek ga uživaj le malo in po možnosti nikoli ne zvečer. Čim starejši je sir, tem težje ga želo¬ dec prebavi. Varuj pa se plesnivega sira ter odstrani plesen in gnilobo, ki se stvarja na robu sirovega hleba. Kdor često uživa dosti sira, zasluzi se mu želodec, postane zaprt, dobo motnje v prebavi, pokvarjene ostre sokove, kožne in ledvične bolezni. Ako se dosti giblješ in delaš pod milim nebom, ne napravlja ti sir težkoč. Tudi tu je torej na mestu zlata zmernost in previdnost pri nakupu. Sir iz kislega mleka ni samo odlično hranilo, temveč tudi važno zdravilo. Latvico kislega mleka postavi na toplo ognjišče in kmalu se kislo mleko razdeli v goščo in vodo (siratko). Siratko odcedi, ali je nekaj pusti ter zmešaj; tako doboš sirno testo, ki je izboren lek stoterim boleznim. 205 Če so se ti oči vnele, polagaj nanje vsaki 2 uri svež sirni obkladek in vnetje skoro izgine. Obkladki sirnega testa lečijo pljučnico ter vnetje prsne in trebušne mrene. Sploh sir ozdravlja vsako vnetje, ker pogasi vro¬ čico in telo očisti strupenih snovi. Vztrajno polagaj sirno testo, precej na debelo, na prsi ali trebuh in ga približno vsaki 2 uri obnavljaj. Tudi vnete rane in rak-rane čisti in celi sirno testo. Če imaš raka v želodcu ali notranje vnetje, uživaj vsako uro žlico meh¬ kega sira. Sir, zmešan z mlekom ali smetano, je dokaj okusno in krepko hranilo posebno deci in starcem. Izboren notranji lek je sir, če ga vsako uro noč in dan uži¬ vaš po 2 žlici: leči vsa notranja vnetja ter uljesa v želodcu in črevih; hladi, raztopi in leči. Bodi ti torej vsakdnevna piča, ker je bolj čist in pristen nego jogurt. Sir zmešaj s siratko ali pinje- nim mlekom v kašo, katere kislina zdravi notranje in vnanje. Siratka. Kadar se otroku oči vnamejo, namoči čisto plat¬ neno krpo (cunjo) v siratki (odcedku sira), nekoliko jo ožmi in položi na bolno oko; to ponovi vsako uro. Tako izlečiš in oči¬ stiš oko v 1 dnevu. Lavandula vera, špica, Labiatae. Sivka prava, špiknarda, lavendelj je doma v južni Evropi; pri nas jo goje po vrtovih. Polgrm je, čegar steblo je visoko V 2 —1 m. Veje četverorobe. Listi sivozeleni, brez peclja, črtalasti, na robu zavihani. Cvetne mladike daljše nego listne mladike. Cvete julija in avgusta. Cveti modri, stoje v vretencu, tvo¬ rijo klas. Nabiramo cvetove, preden se razcveto; liste v septembru. Čaj rabijo zoper naval krvi v glavo, migreno, glavobol, omo¬ tico, omedlevico, slabotne živce in bolevanja čudi. Lavendeljno (špikno) olje. Perišče cvetov stavi v 3 / i l oliv¬ nega olja; ko je stalo nekaj tednov, precedi. Jemlji sivkno olje vsak dan 2 krat 5—8 kapelj na sladkorju. Vzbuja tek, pospešuje 206 prebavo in ti pomore, če ti je slaboj; pomaga tudi zoper bolečine v glavi, katerim izvor tiči v želodcu. Izvine, zmečkanine in podplutbe umivajo z mlačnim odced- kom ali s sivknim špiritom. 1 del sivknih cvetov s 3 deli alko¬ hola in 3 deli vode pusti 2 dneva stati na toplem in potem precedi. Sivkne cvetove stavijo v kopeli zoper protin in skrnino. Sklepni revmatizem, glej udnica. Skrnina, glej revmatizem. Slabo mi je. Če komu prihaja slabo, naj takoj popije V 2 žličke encijanove tinkture ali pelinovih kapljic ali lavendelje- vega (sivknega, špikovega) olja. Položite ga na posteljo, ali naj si omoči roke ter lakte, mo¬ rebiti tudi noge in kolena, v mrzli vodi. Mrzel ovitek krog života poživlja kri. Popije naj čašo vročega kamiličnega čaja s 5 kapljami pe¬ lina ali metnega čaja. Ko je bolnik 1 uro počival, posadi ga k odprtemu oknu ali pa ga odvedi, da se izprehodi v svežem zraku. Slaboumnost, glej umobolnost. Polypodium vulgare, Filicinae. Sladka koreninica, sladka praprot raste med ma- hovjem na skalah, v skalnih razpokah, na štorih in koreninah starih dreves, na dobrih gozdnih vapnenih tleh. Korenika plazeča, valjkasta, vozlato členasta, sladka, užitna. Listi podolgasti, pernatodelni; ker so usnjati in le malo iz- hlapevajo, prezimijo. — Na spodnji strani krpic so v dveh vrstah razvrščeni plodni kupčki, okrogli, precej veliki, brez zastiralca. Nabiramo korenino od septembra naprej. Čaj (20 -30 g na 1 / vode) odvaja nalahko; razkraja, če kašljaš; olajša izmečke, če si kataralično obolel; rabijo ga tudi zoper oprijemajočo se sušico (vsako uro 2 žlici). Slad in sladna kava. Sladna kava, kuhana na mleku, je najkrepkejša piča mali slabotni deci. Ta uspeva izborno, čeprav 207 dalj časa ne dobiva ničesar drugega nego to kavo, posebno če ji primešamo medu. Odrasli ljudje naj nikdar ne pijo več nego samo eno čašo; to popolnoma zadostuje s kosom kruha. Bolniki naj vsake pol ure uživajo požirek sladne kave z mlekom, ker tako preide zanesljivo v kri. Sladno kavo napravljajo iz pšenice, rži ali ječmena. Vse troje je dobro, zdravo in ni drago; vsak si izberi po svojem okusu. Azijska (bobova) kava razburja (posebno ljudi, ki bolehajo na srcu); sladna kava pa živce pomiruje, je izredno redilna, bla¬ godejna in prijetnega okusa. Sladkor je, kakor znano, zelo redilen. — Ne uživajte ga v koscih, ker kvari zobe, temveč raztopljenega (v vodi). Deca si zobovje uničuje, ker sladkor grize, mesto da bi ga v ustih počasi raztopila. Kristaliziran sladkor je namreč precej trd in ti rani, če ga grižeš, zobno sklenino (emajl), nakar zobje začno gniti. V vodi raztopljen pa je sladkor nadvse zdrav. Deci dajajte vsako uro požirek sladkorne vode: prvič jo to zelo redi in krepi, ker male množine želodec popolnoma izrabi; drugič pa sladkorna voda izredno pospešuje prebavo. Sladkorna voda tudi pogasi notranjo vročino in omiluje (olajša) katar. Kdor se ustraši ali razsrdi (raztogoti, razjezi, razkači), naj pije V 2 čaše sladkorne vode, da si razdraženi žolč izprazni. Sladkor zmanjšuje kvarne vplive opojnih pijač, azijske kave in čaja; inozemski čaj in kavo torej krepko osladite. Oslajeno pivo izgubi slabe svoje lastnosti in ozdravlja zasluzenost v že¬ lodcu in črevih; kajti sladkorna voda ali oslajeno pivo sluz raztopi. Sladkorna voda pospešuje prebavo in izborno deluje, če je želodec prenapolnjen. Po obilnem kosilu popij čašo oslajene vode. Bolje storite, če jedi osladite (s sladkorjem), nego da jih osolite. Sladkoriki zoper kašelj, ki baje kašelj lajšajo in ozdravljajo, naj se že imenujejo tako ali tako, niso prav nič prida. Kupite raje navadni sladkor, ker vam več pomaga. (Glej kašelj.) 208 Sladkorna voda. Če si zaprt (zapečen), če je blato trdo ali odhaja leno, pripravi zjutraj 17 sladkorne vode in jo uživaj vsake 1 / 2 ure požirek, ne več! Kogar poklic zadržuje in bi mu pitje vode bilo neudobno (nadležno), naj zjutraj in zvečer poje kos črnega kruha (kruh dobro prežveči!) in popije 6 žlic sladkorne vode; ali pa naj vsak večer poje košček črnega kruha in neolupljeno jabelko. Sladkorna bolezen (sladkosečnost, diabetes). Bolnik ima sladkor v krvi in seču (vodi, scalnici). Popolnoma naj se zdrži mesnih jedi in piva; uživa pa naj krepke juhe (riževo, ječmenovo, ovseno, zdrobovo, sago), mnogo kuhanega sadja in močnatih jedi. Stročnice (fižol, grah, leča) so mu prepovedane. Vsak dan 3 krat naj sne (poje) po Va l posne¬ tega kislega mleka in pije čaj iz lanenega semena(, ki ga je treba precej dolgo kuhati). Piva naj nikdar ne pije, temveč rdeče vino, mešano z vodo, ali kislo mleko. Napne naj vse moči, da se čim bolj izprehodi; kajti vztrajno se gibajoč, podpiraš najbolj kri, da izločuje sladkor, ki jo nadle¬ guje in mori. Veda ne pozna še nobenega sredstva zoper sladkorno bo¬ lezen. Znamenja: usta so bolniku zelo suha, zelo ga žeja, seč (scalnica) obilen, gost in vsebuje mnogo sladkorja. Je z velikim tekom, vendar pa je suh in mršav, telo slabi ter moči popuščajo. Sladkorna bolezen tiči v krvi in očistiti je treba kri. Bolnik naj se vsak dan nekaj ur koplje v prsti (ilovici) doma v banji. Ponoči naj lkrat ali 2 krat umije vse telo v mrzli vodi in se takoj prav toplo odene. Slana voda. S soljo pomnožimo učinek tople kopeli in v topli vodi namočenih obkladkov. Pij kozarec osoljene vode, da si brž želodec očistiš in po¬ spešiš bljuvanje. Če je želodec zastrupljen, kar na dušek popij čašo precej osoljene vode. V splošnem pa se soli in osoljene vode varujte, ker sol razjeda. Slepič, glej vnetje slepiča. 209 Slepota, glej mrena očesna. Althaea officinalis, Malvaceae. Slez navadni, koristni, ajbiš raste semintje divji ali v jelovih gozdih podivjan; cesto pa ga sade po vrtovih. Korenino, liste in cvete rabijo za zdravilo proti kašlju. Zel je visoka do 2 m. Pritlični listi okroglasti; gornji listi žametasto kuštrasti, ma¬ lodane trokrpi. Cvete od junija do septembra. Cvetovi rožnordeči ali beli, vrh stebla združeni v grozd. Nabiramo korenino pomladi in jeseni; liste v juniju in juliju, preden slez cvete. Čaj sestoji iz 1 dela slezove korenine, 2 delov slezove zeli, V 2 dela korenine sladkega lesa. Ali 8—12 g slezove korenine z 1 l vode ukuhaj na % l, precedi; morebiti osladiš s sladkorjem ali medom. Slezov čaj razkraja, razdeljuje, omiluje dražljaje; iz¬ borno sredstvo je zoper katare, vnetja v prsih, nekatere driske, želodčni in črevesni katar, črezmerne kisline v želodcu, črezmerno izločevanje žolča, grižo, koliko in težave, obhajajoče te, ko pu¬ ščaš seč; rabijo ga zoper kapavico in belo mesečno perilo(; jem¬ lji ga vsako uro po 1 žlico). 30 g razrezane slezove korenine stavi v 20 g alkohola (90%) in 06 l vode in pusti, da vleče 5—6 ur, medtem pa večkrat pre¬ mešaj; precedi in nato s 150 ^ sladkorja ukuhaj na 600 g. Vsako uro vzemi 1 žličko tega sirupa zoper zasluzenost dušnikov, katare dihal, kašelj in težave v prsih. Odcedek slezove zavrelice grgrajo zoper hripavost. V 2 žlice cvetja s 1 V 2 čašo vode kuhaj 5 minut, nato precedi; ko se shladi, prideni še 6 kapelj kafrnega špirita. S tem izmivajo vnete oči in na nje pokladajo v tem namočene obkladke. Althaea rosea, Malvaceae. Slez rožasti, rožlin, malvo, popelj goje pri nas po vrtovih kot lepotno in zdravilno rastlino; prinesli so jo iz ju- trne dežele. Steblo premo, visoko kakor človek. Zel ki plevel. 14 210 Listi okroglasti, krpasti, hrapavodlakavi. Cvete od julija do oktobra. Cveti veliki, navadno polni (pi¬ tani), raznobarvni: rožnordeči, modri, rumeni ali beli. Nabiramo cvete, kadar rožasti slez cvete. Čaj je sluz razkrajajoče sredstvo zoper prsne bolezni. Me¬ šajo ga z lučnikom. V mleku kuhan slez služi zoper sušico. Ker razkraja sluz, odcedek zavrelice grgramo, če je vrat vnet, če smo hripavi, če kašljamo, če imamo katar v vratu ali žrelu. Sopare vdihavamo, kadar nas boli v vratu, ter nad njimi držimo bolno uho. Sluz in zasluzenost. Če trpiš na zasluzenosti, polagaj na prsi mehko sirno testo in se vsak večer, preden greš spat, okoplji v mrzli vodi. — Ali skuhaj na V 2 l vode 2 noževi konici aloe in 2 žlici medu ter 8 dni, zjutraj, opoldne in zvečer, užij po 1 žlico te tekočine. Odvajajo pa sluz naslednji čaji: hvošč s pelinom; hrastova skorja (stolčena); rabarbara (3 g na V 2 l vode); trpotec (30 g na V 2 / vode); rožmarin (25 g na V 2 l vode); grško seno; lučnikov čaj; vijolični listi (sveži ali posušeni). Teh čajev enega pij 2 čaši na dan. Če si zasluzen, stresi v juho 1 g rabarbarnega praška in večkrat žveči nekaj brinjevih jagod. — Pivo, oslajeno s stolčenim šladkorjem, odvaja sluz s sečem (vodo). Zasluzenosti slede druge bolezni, celo kap; zato si telo čim- prej očisti zastalih snovi, ki se v podobi sluza zbirajo v prsih. Fumaria officinalis, Fumariaceae. Smetenjak, sv. Petra ključ raste kot plevel često po njivah in ruševinah. Rastlina nežna, enoletna, sivozelena. Steblo tenko, gladko. Listi nasprotni, dvojnato pernati. Cvete od maja do oktobra. Cveti rožnordeči do temnordeči, tvorijo grozd. Nabiramo cvetočo zel od maja dalje. 211 Čaj goni pot, krepi želodec, čisti kri. Rabijo ga zoper vo¬ denico, rumenico, skrofulozo, zlato žilo, skorbut in dolgotrajne kožne izpuščaje; povišuje delovanje kože in s tem odstranjuje kožno nečistoto. 15 —20 g na 180 £■ vode, popij tekom 24 ur v požirkih. Sok rabijo zoper ogrce (v obrazu), tudi zoper garje in z njim umivajo vnete in zardele oči. Če čaj piješ zmerno, prenese ga tudi slab želodec. Da se očistiš, pij zjutraj na tešče, 1 mesec, 1 čašo smeten- jakovega čaja na mleku, kadar smetenjak cvete. Euphrasia officinalis, Scrophulariaceae. Smellika, očec, prikla je enoletna rastlina. Raste po gozdnih senožetih (travnikih), suhih obronkih in bregovih. Steblo pokončno, 10—15 cm visoko, vejnato. Listi nasprotni, sedeči, jajčasti, nazobčani. Smetlika cvete od julija do oktobra. Cveti so združeni v klase, beli s črnimi črtami; spodnja ustnica nosi rumeno pego. Nabirajo liste od julija do oktobra. Čaj rabijo zoper želodčna obolenja. Prašek, vsak dan 1 noževo konico, vzbuja prebavo, zboljšuje želodčne sokove, služi zoper rumenico. Če ga na vodi piješ vsak dan po 2 g, zboljša ti vid oči. Očečno vino je imenitno želodčno zdravilo. S smetliknim odcedkom izpiramo prehlajene in brljave oči ter sluzotok. Z njim ali oči izmivamo 2—3 krat na dan ali pa na nje črez noč pokladamo platnene krpice, namočene v očečnem odcedku. Očesna očečna voda: vsak večer kani nekoliko kapljic te vode v bolno oko. Smolo imenujemo kri jelk in smrek. Kdor vsak dan pre¬ žveči in pogoltne 8—12 malih smolnih zrn, okrepi si prsi in no¬ tranje organe istotako, kakor če bi dalj časa užival čaj iz stolčene hrastove skorje. (Glej smreka.) Smrad po setu (scalnici) v spalnici odpraviš, ako vsak dan postaviš (v kak kot) posodo, polno sveže vode; ali pa pod posteljo položiš vrečico oglja. 14 “ 212 Vzduh očistijo tudi limonove lupine. Ali sobo pokadi z brinjevimi jagodami, ki ozračje napolnijo s prijetno vonjavo in pomore bolezenske kali. Smreka (in jelka). (Glej smola.) Ako je smreki ali jelki lubje ranjeno, teče iz njega smola. Pojej kakih 6 zrn smole na dan, ker je zelo zdrava in prsi krepi. Kdor ima nečisto kri, garje ali kak ostuden izpuščaj, naj se 7 dni zapored koplje v zavrelici smrekovih vršičkov in se zvečer umije vsega z mrzlo vodo. Smrekove kopeli zdravijo dalje protin, revmatizem, pesek v mehurju in skrotulozo. Obkladki, namočeni v smrekovi zavrelici in položeni na život, lečijo želodčne (tudi želodčna uljesa) in črevesne bolezni. Komur se noge zelo pote, naj jih ovija s tkanino, namočeno v zavrelici smrekovih vršičkov; to ponavljaj tako dolgo, da so noge čiste. Smrekovi ovitki potegnejo iz krvi vse gnile snovi ter kri očistijo, nakar potenje samoposebi preneha. Soba, ne posedaj v sobi ! Kdor po sobah mnogo po¬ seda in se le malo giblje v svežem zraku, trapijo ga vsakovrstne bolezni: kri mu tišči v glavo, glava ga boli, ima zlato žilo, noge mrzle, motnje v prebavi, slabo spi in se takoj prehladi. Malodane nikoli ni brez nahoda, katara, vratobola in zasluzenosti. Vse te bolezenske pojave mu zakrivi slaba pljučna hrana (nečisti zrak), ker pogreša svežega vzduha, poživljajočih solnčnih žarkov, ker se premalo kreta in nič ne utrdi. Vi vsi, ki ste obsojeni, da dobršen del življenja preživljate med štirimi stenami, odpirajte okna, da vas objame svež zrak in obsije solnčni žar. Hodite mnogo po sobi sem intje! Premikajte roke in noge! Telovadite, da okrepite dihala. Zjutraj umivajte vse telo z mrzlo vodo (1 minuto); vsak večer kopljite noge v mrzli vodi (1 minuto). S tem si telo krepite in ogrevate in osvežite kri. Sol kuhinjska. Želodec potrebuje nekaj soli, da použite jedi lažje razkraja. Ker pa itak večina živil — celo voda — že samaposebi vsebuje precejšnjo množino soli, pridati jo je treba v kuhinji prav malo, da je jed dovolj slana. — Sol nima redilnih 213 snovi, temveč le draži želodec in ga, zaužita v mali količini, vzpodbuja v prebavi. — Preveč osoljena jedila ti želodec in čreva kvarijo, ker je sol jedka in razjeda. — Kdor nezmerno uživa sol, kis in alkohol, koplje si prezgodnji grob. — Navadi se torej jesti jedila čim manj osoljena. Solnžarica. Človeku, ki ga je zadela solnčarica, sleci ali vsaj odpni vso ozko obleko in ga položi na hladno mesto; gornji život mu podloži tako, da glava in prsi ieže precej visoko. Piti mu daj dosti studenčnice in glavo in prsi neprestano polivaj z mrzlo vodo. Tudi s pahljačo ga neprenehoma hladi in ne do(z)voli, da bi zaspal. Pozovi zdravnika. Solnčarice se obvaruješ, če si na glavo polagaš v mrzli vodi ali kisu namočeno tkanino. Tilnik si vedno ščiti (varuj) pred solnčarico. Nastrgaj surovega krompirja in ga polagaj kot „plašter“, ki ga večkrat obnovi. Solnčna svetloba. Zrak in svetloba sta človečji naravi istotako potrebna kakor piča in pijača (živež in voda). Kar vzrašča v solnčnih žarkih — bodisi človek, žival, bodisi rastlina — je zdravo in krepko; kar životari v senci in temi, razvija se slabo ter je slabotno in bledo. Rastline odpirajo cvetne čaše in vence, ko solnce vzhaja in jih zapirajo, ko zvečer solnce zahaja. Takisto živali: ko je solnčna svetloba zatonila, večina živali lega k po¬ čitku; ko prihaja jutrnje solnce, hite živali, okrepčavši se v noč¬ nem odmoru, iskat si piče. Ptice pojo, ko jim sije solnce, nikdar pa zvečer ali ponoči. Če je vreme dalj časa oblačno, mračno ali deževno, ves si potrt in zlovoljen. Kadar iz vedrega neba sije žarko solnce, vesel si, veder in poskočen. Kako bledi in slabotni so rudarji, tkalci, kaznjenci in drugi ljudje, ki do njih solnčna svetloba ne prodira. Primerjajte rokodelce v velikih mestih in ubožce, stanujoče v kletem podobnih temnicah, z vrtnarji, z delavci na polju in z deco na deželi, ki solnčne žarke uživajo v polnih duških. Bolnemu telesu je solnce najboljši lek (zdravilo). Bolnik si sam želi na solnce, ker čuti, kako mu toplo žarko solnce s svojo milo elektriko osvežuje in okrepčuje bolne ude. 214 V mestih naj bi se solnčili na ravnih krovih (strehah) ali naj bi na strehi domov (hiš) napravili okno, skozi katero bi pro¬ dirala solnčna luč; tu naj bi jim jarko solnce obsevalo in krepilo golo telo od 10.—3. ure. V prvih 2—3 dneh ti sicer koža zardi, svrbi in je nekoliko občutljiva, toda to brzo prestane (preneha, preide, mine); črez glavo si povezni star slamnik ali robec. Solnčne kopeli so v novejšem času povsod, posebno v velikih mestih, zelo priljubljene. Slečeš se in oblečen v plavalnih hlačicah izpostavljaš telo blagodejnim solnčnim žarkom; sprehajaš se, sediš ali ležiš v travi ali pesku. Solnčna kopel trajaj 1—2 uri. Prve 3 dni te bode koža nekoliko ščemela, toda to nič ne de. Glava bodi v senci, ali jo zaščiti, pokrij z (žepnim) robcem ali slamnikom. Med kopeljo se večkrat obrni in preokreni, da je vse telo deležno solnčne toplote. Solnčne pege odpraviš, če obličje (obraz) umivaš s pe¬ teršiljevo vodo ali prav močnim mrzlim čajem, kuhanim iz tavžent- rož; temu morda prideneš nekoliko boraksa. Umivaj se s to vodo ali tem čajem 3 krat na dan. Šolnini žarki so najboljše razkuževalno sredstvo. Kamor sije solnce, tam ni bacilov in bolezenskih kali, ker jih solnčni žarki pomore. Poteč se, bolnik izhlapeva vse polno strupenih snovi, ki se primejo ne le rjuh, temveč se zalezejo tudi v volneno odejo; zato bolniška odejala (odeje) in obleko vsako jutro izpostavite solnčnim žarkom. Marrubium vulgare, Labiatae. Somrak, klaš, črna meta raste ob potih in na ruše¬ vinah, toda ne pogosto. Diši prav ugodno. Steblo četverorobo, vejnato. Listi pecljati, gubasti, kuštrasti, neenako narezani. Cvete od junija do septembra. Cveti beli. Nabirajo liste od junija do avgusta. Čaj rabijo zoper kronične katare pljuč, kašelj, jetrna bole- vanja, rumenico, bledico, nezadostno mesečno perilo. Somrakov 215 čaj mešajo z regratom. Zavret čaj naj stoji 7* ure. Popij ga vsak dan 2—3 krat po 1 čaško. Sok učinkuje kakor čaj. Zaužij ga vsak dan 2 krat po 1 žličko. Zmešan z nekoliko mandeljevega olja in nakapan v bolno uho, uteši (umiri) ušesne bolečine. Somrakov sirup je sredstvo zoper kašelj. Iz 100 g somrako- vih listov na 3 U l vode napraviš močen čaj, temu dodeneš V 2 kg sladkorja in vse skupaj kuhaj, da postane prav gosto. Ako kuhaš tako dolgo, da se strdi, doboš somrakove bonbončke, pravtako zelo dobro služeče zoper kašelj. Odcedek zavretih listov učinkuje zoper zločeste izpuščaje na glavi. Spalnica. Okna v spalnici naj bodo celi dan odprta, da je zvečer, ko ležeš, polna svežega čistega zraka. Črez noč od¬ stranite (oddaljite) iz spalnice duhteče cvetice. V kak kot posta¬ vite posodo sveže vode, da potegne na se vse nečiste snovi in hlape, ki se v zraku nabero tekom noči. Ne spi v zakurjeni sobi. Nočna svetiljka bi te samo vznemirjala in ti spanje motila. Spalnica bodi popolnoma suha; ako je kaka stena vlažna, tedaj nikar postelje ne postavi tik ob steno, da ne doboš protina, revmatizma ali trganja po udih. Deca, spavajoča v vlažnih izbah (sobah) in kleteh, postane skrofulozna. Posteljno perilo in odejo ob solnčnih dneh vedno za nekaj ur razobesite na solnce. Spal¬ nica bodi vsekdar zračna in čista. Spanje je premodra naprava narave; s spanjem zaustav¬ ljamo neprestani deroči tok življenskih pojavov; okrepčavši se s spanjem, hitimo zjutraj v novo osveženo življenje. Kako bedno bi nam dnevi potekali brez te brezprestane pravilne spremembe! Kako se veselimo, zaključivši dnevne trude in napore, okrepču- jočega spanca. Spanje nam je potrebno kakor zrak in hrana; brezumen je, kdor misli, da si življenje podaljša in gmotni polo¬ žaj zboljša s tem, da si spanje prikrajšuje. Zdravo zadostno spanje nam ohranjuje duševno energijo in svežost, da se znova lotimo dnevnega dela in življenje uživamo v najlepšem pomenu besede. 216 Kdor pa dolge ure v postelji leži odprtih oči, po nepotreb¬ nem razmišlja in misli na tisočere stvari, ta je bolen, kajti spati ne more. Le zdrav človek ima zdravo spanje. Vzemi komu nado (upanje) in spanje, pa si stvoril (naredil) najnesrečnejši stvor na svetu. Osem ur spanja poprečno naj si človek umeri; manj nikar 1 Predolgo spati pa tudi ni zdravo: če spiš preveč, nakopiči se ti mnogo nepotrebnih in kvarnih sokov, udi oslabe, telo postane neokretno, napihnjeno in življenje si skrajšaš. Spanje slabo. Če se ti ne spi: pij, preden ležeš, 1 skodelico rmanovega čaja (30 g na 1 / 2 l vode); v postelji položi mokre tkanine na noge, mokre tkanine po¬ loži tudi pod tilnik (vrat); zvečer pij 1 skodelico jetičnikovega (Veronica) čaja; zvečer jej surovo čebulo; v postelji se ne valjaj, temveč obleži na hrbtu; spalnico zrači celi dan; preden ležeš, izperi si korenito usta in grgraj; preden greš spat, vdihuj in izdihuj krepko zrak skozi nos; operi si noge v mrzli vlagi (vodi); ne pij zvečer niti bobove (azijske) kave niti čaja; ne lezi v postelj takoj, ko si povečerjal; idoč spat, otresi se dnevnih skrbi in razburljivih misli. Leži v postelji neprisiljeno in brez pritiska, malodane docela vodoravno, le glava ti bodi nekoliko vzvišena. Ne leži v postelji napol sede, ker je nezdravo; kajti s tem oviraš krvni obtok v spodnjem telesu in noge se ti ohlade. Svoboden, neoviran krvni obtok te povede v carstvo zdravega spanja. Vse skrbi in dnevna bremena odloži in sleci z obleko vred; če to pogodiš, blagrujem te, ker si srečen; ako tega še ne umeš, vadi se tako dolgo pozabiti vse skrbi, da se ti priroda temu priuči. Najboljše je in ostane mrzlo umivanje telesa, ki naj traja le 1—2 minuti; takoj nato se dobro zavij in lezi v postelj; črez nekaj dni se bodeš divil (čudil) prečudni mladeniški svežosti, prebudivši se zjutraj iz dolgotrajnega spanja. 217 »Zvečer rano v postelj in zjutraj zgodaj iz ležišča 11 pomore (pomaga) ti več nego vsako drugo uspavajoče sredstva. Kdor zgodaj vstaja, (če je drugače zdrav,) dobro spi. Spanje, sredstva za spanje, glej uspavalna sredstva. Spati pri odprtem oknu ne prepovedujemo, a tudi ne svetujemo. Če se v postelji rad potiš, pa okno zadelaj vsaj z zastorom, ali k postelji postavi špansko steno, da mrzli zrak ne prihaja ne¬ posredno do tebe. Čuvaj se predvsem prehlade (prehlajenja), ki je vzrok tolikim boleznim. Spodnje hlaže (gate). Ako nimaš nikogar, ki bi ti po- mogel (pomagal) deti ovitek krog spodnjega života, pa spodnje hlače enostavno omoči v mrzli vodi, jih rahlo ovij (ožmi), obleci in se v postelji prav dobro odeni, da se spotiš. Spomin mi peša (pozabljivost). Ako postajaš pozab¬ ljiv, tedaj 3krat na dan uživaj po 5 kapljic pelina na koscu sladkorja; ali pij čaj tavžentrož s pelinom in vztrajaj več tednov. Vsak večer si koplji noge, časih pa ponoči, skočivši iz le¬ žišča, umij vse telo v mrzli vodi; ali obleci v mrzli vodi na¬ močeno in le rahlo ožeto nočno srajco ter se toplo odeni, da telo izhlapi strupene snovi. Zjutraj polagaj, le za 3—5 minut, na tilnik in zadnjo stran glave v mrzli vodi namočeno in le rahlo ožeto brisačo. Na ta način urediš krvni obtok, kri očistiš strupenih snovi in si spomin osvežiš. Verbena ofjicinalis, Verbenaceae. Sporiš, železnjak raste na suhih travnikih, nasipih, v jarkih, kraj gozdov. Steblo togo, pokončno, visoko 30—40 cm, vejnato, hrapavo, četverorobo. Listi nasprotni, pokriti s kratkimi kocinicami, podolgasti, ostro napiljeni; srednji listi pernati, trokrpi. 218 Cvete od julija do septembra. Dolgi klasi z malimi cvetovi, lilabarvnimi, na robu modrikastimi; samo cvetovi na vrhu stebla cveto ob istem času. Nabirajo liste poleti; korenino jeseni. Čaj(, zel ali listi s kropom poparjeni,) pospešuje mesečno perilo; kuhan v V 2 vina in V 2 vode, ozdravlja rumenico, jetrna, vranična in ledvična bolevanja. Če te muči težka sapa ali dušljivi kašelj, pij vsak dan 2—3krat 1 malo porcijo. Železnjak, kuhan s korenino, pomaga zoper kamen in pesek. Prašek, vsak dan 2 krat 1 noževo konico, odganja kamen in pesek, služi zoper rumenico ter čisti sokove in kri. Z odcedkom umivajo lišaje in garje. Šporišno vodo grgraš, če ti je vrat zasluzen, če ti sapa smrdi, zobje gnijo ter slina slabo diši. Lanene krpe, namočene v železnjakovem odcedku in po- kladane, čistijo rane in ugnide ter jih celijo. Vsak dan obkladke obnovi 4—6 krat. Srajca mokra. Srajco omoči v mrzli vodi, rahlo jo ožmi; potem jo obleci na golo telo, lezi v posteljo in se prav dobro odeni. Skoro (kmalu) začneš potiti se in s tem telo očistiš kvarnih sokov. V mokri srajci vzdrži 2—4 ure, nato obleci suho perilo. Kadar uporabljaš mrzel ovitek, pazi, da te ne mrazi. Če te mrazi, takoj popij čašo vročega čaja, da se spotiš; kajti mrzla siajca naj ne bo mučeče te natezalno orodje, temveč naravno pot (znoj) goneče sredstvo. Sploh pa je izključeno, da bi te mra¬ zilo, če se takoj, oblekši mokro srajco, tako dobro odeneš, da ti vzduh (zrak) ne prihaja do telesa. Srce zamaščeno. Ako se tolšča (mast) nabira v srčni vreči (srčnem mehurju, osrčniku) ali ob srcu samem, srce kajpada začne neredno delovati; kot končna posledica utegne nastopiti srčna kap. Če ti je srce zamaščeno, glej, da se na naraven način iznebiš maščobe, ki ti dela preglavico, nakar ozdraviš. (Glej de- belušnost.) Srčna mrtvica, srce otrplo. Srce otrpne, če se v srčnem mehurju (osrčniku) nabere toliko nečistote in strupenih snovi, da 219 na srce pritiskajo in mu delovanje onemogočajo; ako se tako ustrašiš ali razveseliš, da ti vsa kri hkratu pritisne v srce; ali pa če se vsa kri požene z vso silo iz srca. (Glej tudi kap.) Sržna napaka (srčna hiba). Srčno napako povzroča kri, ki tišči k srcu, kjer zastaja. Zlo se ti poslabša, ko si se najedel. Srčno napako ozdraviš sam, ker ni treba drugega, nego da si krvni obtok urediš, nakar srce zopet redno posluje. Vsak večer, preden greš spat, 1—2 minuti umivaj od spodaj navzgor noge v mrzli vodi; zjutraj istotako dolgo drži rame in roke pod mrzlim curkom (vodovodom). Vsako drugo noč si v banji, stoječi poleg postelje, 1 minuto umivaj vse telo v mrzli vodi ter se po mrzli kopeli vselej prav toplo odeni. Vedno je priporočljivo časih umivati noge, roke in telo v mrzli vodi, da se napaka ne povrne. Mrzla voda poživi kri, uredi krvni obtok in srčna napaka izgine mimogrede brez sledu. Kreta j se dosti v svežem in čistem zraku. Kot notranje zdravilo pij vsak dan čašo rožmarinovega ali pa mešanega čaja (glej čaj raznih zelišč). Tudi rožmarinovo vino učinkuje(; glej rožmarin). Moderna zdravniška veda predpisuje srčnim napakam razne strupe, ki ti srce trenotno umire, toda zlo še povečajo, ker strup preide v kri. Naravno zdravljenje pa rabi le nedolžna zdravila, ki so vkljub temu zelo učinkovita in brez slabih posledic izrujejo zlo s korenino vred. Srčna vodenica. Kakor v trebuhu tako se utegne voda zbirati tudi v osrčniku (srčnem mehurju). Vzrok je katar ali vnetje. Voda vedno narašča in končno plava srce v tekočini, ki mu de¬ lovanje ovira; zato srce prej ali slej otrpne. V početku je vo¬ denica ozdravljiva. Najprej tudi tu uredi krvni obtok z mrzlimi polivi po rokah, ramah, nogah in kolenih. Vsake 3 ure užij 3 požirke mešanega čaja iz kamilic, bez¬ govih listov, zmečkanih brinjevih jagod in stolčenih habatovih korenin. Ta čaj naj odvaja zastale sokove iz telesa. — Pij vsak dan čašo rožmarinovega vina, ki žene na vodo. 220 Da korenito preženeš nečistoto, nabrano krog srca, zato si več noči zaporedoma polagaj mokro ilovnato testo na srce, kjer naj deluje celo noč. Po nekaj nočeh bodeš čudovito olajšan. Koncem zdravljenja še vse telo okoplji v 6—8 ur trajajoči prsteni kopeli, kjer pustiš zadnje sledove bolezni. Srce ti ozdravi in sam sebi bodeš jedva (komaj) verjel, da si se boril s tako opasno srčno vodenico. Srčne bolezni. Če bolehaš na srcu, ti predvsem svetu¬ jemo, da si kri enakomerno porazdeliš po vsem telesu. Ako se kri pretaka redno, je vse telo enakomerno toplo, enako ogrevano in rejeno ter pravilno razvito, torej zdravo. Ako je okrepčan ves organizem, tedaj je tudi srce krepko. Pravilni obtok krvi dosežeš s kratkotrajnimi mrzlimi kopelmi in polivi. Kdor je navajen na mrzlo vodo, ne bode nikdar bolehal na srcu. Zjutraj, opoldne in zvečer mrzel poliv na roke in noge, to je bistvo lečenja. Ako kljub mrzlim kopelim in polivom čutiš v srčnem po¬ slovanju še kako nerednost, obloži srce, 2 dni po vrsti za 6 ur, z vlažnim prstenim (ilovnatim) testom; ali pa se ves okoplji (6—8 ur) v prsteni kopeli, ki si jo doma napraviš v banji. Ilov¬ nato testo prežene zadnji sled srčne nerednosti. Vztrajno in obilno kretajoč se pod milim nebom, pospe¬ šuješ lečenje. Pij čaj, kuhan iz stolčene hrastove skorje, s pelinom (vsake 3 ure 3 požirke). Mesto čaja prežveči in pogoltni 12 brinjevih jagod ali pa prav toliko zrn kadila. Srčno utripanje (srce utriplje). Močno srčno utripanje muči predvsem ljudi bledične in nadušljive. Ako ti radi vsake malenkosti srce začne močno utripati, pij vsak dan čašo metnega ali pa baldrijanovega čaja ter si često umivaj in polivaj noge in roke z mrzlo vodo. Uživaj virandov (vinska rutica) čaj. Mrzel ovitek krog spodnjega života, pritegnivši kri navzdol, ovira, da srce ne utriplje. Če bolehaš za to ali ono srčno napako, navadi se piti zve¬ čer, preden greš spat, čašo sveže vode ali pristne limonade(, ki si jo sam pripraviš). 221 Starost. Vesoljno človeštvo si že izza prastarih časov želi, da bi zdravo in čilo na duhu in telesu doseglo visoko starost. Zatorej živi zmerno in izogiblji se vsega, kar prebrzo iz¬ rablja telo in preveč razdraži duha. Ne žri in ne zalivaj se preveč; bodi raje nekoliko gladen (lačen) nego presit; ne boj se mrzle vode; naspi in odpočij se(, ne da bi brezdelen polegal in lenaril), pa brez bolezni dospeš do sivih las. Staro je reklo (pregovor): Mnogo več ljudi umira presitih nego gladujočih. Zmernost, in točni red v vseh življenskih delo¬ vanjih ti kažeta pot, katera vodi v visoko starost. Starim ljudem naravna toplota že pojema; zato naj se oblačijo toplo in jedo topla lahkoprebavljiva jedila. Staremu že¬ lodcu veliko bolj ugaja tekoča nego preveč gosta hrana. Semintje starcu prija čaša dobrega starega vina. Večkrat naj si zvečer umiva noge v topli vodi, v katero je pomešano perišče soli in perišče pepela; taka V 4 ure trajajoča kopel mu noge zelo ogreje in zagotovi zdravo spanje. Stari udi se požive, če si časih prav brzo umije vse telo v mrzli vodi in se potem v postelji dobro odene. Vsak mesec 2—3 krat naj se okoplje v topli vodi, da si kožo očisti in namoči izsušeno ter otrplo telo. Redno bode hodil na potrebo, če vsako jutro zaužije požirek sladkorne vode (glej sladkorna voda). Čašica šipkovega ali lipovega čaja z mlekom mu telo ogreje. Posneto kislo mleko in kislo zelje mu očisti že¬ lodec in čreva. Svež čist zrak, topli solnčni žarki in pogoste kratke šetnje (izprehodi) mu krepe otrple ude. Veselo in srečno starost uživa človek, ki z zadoščenjem v srcu zre nazaj na trudapolno a tudi plodonosno zaključeno de¬ lovanje; ne straši se trenotka, ko mu bleda smrt zatisne oči v miren in sladek večni sen. Strašiti Človeka nikar! Ponekod je ukoreninjena raz¬ vada, da človeka, krvavečega iz nosu, -na kakoršenkoli način ne¬ nadoma ustraše, češ, da potem krvaveti preneha. Ta šega prav slabo vpliva na srce in kri. 222 Sanguisorba officinalis, Roseae. Strašnica zdravilna, krvonimštica raste cesto po vlažnih travnikih, grmovju in ob živih plotih. Visoka je do 80 cm. Steblo pokončno, vitko, gladko. Pritlični listi lihopernato sestavljeni, srčasti, nazobčani. Cvete julija in avgusta. Cveti združeni v podolgasto jajčaste glavice, rjavordeči ali krvavordeči, brez venca. V spodnjem delu glavice cveti razvijo samo 4 prašnike, v sredini prašnike in plod- nico, v zgornjem delu (glavice) pa samo plodnico. Nabiramo zel od julija naprej, korenino pa jeseni. Čaj „vleče skupaj" in žene na seč (vodo). Odcedek skuhane korenine (30 g na V 2 / vode) rabijo zoper krvavitve, drisko in giižo. Sok služi zoper pljučno sušico. Strel in ustrelnine (strelne rane). Po strelu zadane rane se često trdovratno gnoje in ne kažejo, da bi se zace¬ lile. Na nje polagaj vsake 3 ure sveže obkladke prstenega (ilov¬ natega) testa. Ako obkladke vztrajno ponavljaš 8 dni, dan in noč, bode rana izčiščena in se zaceli brez drugih zdravil in mazil. Seveda rabi vsakrat sveže testo, ker je staro (rabljeno) polno gnoja. Dalje sledeči recept: Na peči raztopi 50£• rumenega voska, prilij 50 g lanenega olja, prideni 1 rumenjak, potem vse, stran od peči, krepko premešaj v mazilo; nato primešaj nekoliko gra¬ mov stolčene kafre in tega mazila naveži vsako jutro. Strela ga je zadela. Od strele zadetega je najboljše zakopati 30—50 cm globoko v zemljo tako, da je prosta samo glava, ki naj leži nekoliko vzvišeno. Seveda naj bode telo golo. Izkopljite 30—50 cm globoko jamo, prst nekoliko zmočite, potem ponesrečenca golega povsem zasujte (razen glave) in zgoraj polijte zopet nekoliko vode. Pravtako učinkuje prstena kopel doma v banji: banjo na¬ polnite do polovice z ilovico ali svežo prstjo, prilijte primerno množino mrzle vode, oboje zmešajte v mehko, testo in kopel je gotova. 223 Vlažna zemlja vsebuje za solncem največ naravne elektrike in njen zdravilni vpliv je vprav čudežen. Tekom 5 ur se od strele zadetemu povrne zavest, nakar popolnoma okreva. Stročnice (stročni sadeži, sočivje) so fižol, bob, grah in leča. Stročnice vsebujejo malo maščobe, pač pa toliko beljakovin kakor meso, toliko škroba kakor žito, vrhutega še obilo fosforja in re¬ dilnih soli; zatorej so prav važno hranilo. Toda treba jih je dolgo kuhati, da se dovolj omeče. Da ne povzročajo preveč vetrov in nas ne napenjajo, stisnemo jih (n. pr. dobro kuhan fižol) skozi gosto sito, da se izluščijo. Lažje prebavljivi so stročni sadeži, ako jim pridenete nekoliko kisa ali limoninega soka. Strup (otrov). Kri se ustvarja iz redilnih snovi hrane; kri ostane zdrava, ako prebavilom dovajamo samo zdrave redilne snovi. Če pa redilne snovi za kri niso prikladne in jih narava odriniti ne more, postaja kri slaba. Alkohol n. pr. je naravi kvaren in ga narava (telo) ne uporablja: če vkljub temu alkohol uživaš, dospe ta nepridiprav v kri. Ako zaužiješ strup ali strupeno zdra¬ vilo, zaide strup v kri in jo pokvari. Tudi krepke in jedke (raz¬ jedajoče) začimbe so kvarne želodcu in prebavilom sploh. Če piješ mnogo piva, vina in žganja, tedaj si sam kri kvariš ter prej ali slej težko oboliš. Mrzla voda in čistilni čaji s pelinom so edina zdravila, ki telo res očistijo in iztrebijo bolezen s korenino vred. Pri visoki vročici je otrovno (strupeno) zdravilo takorekoč olje v ogenj; telo gori in plamen je treba gasiti z vodo. Vročica preneha, če bolnika brzo (le 1 minuto) okopljemo v mrzli vodi, ga toplo odenemo in to ponavljamo vsako uro. Kadar je bolnik tako slab, da vstati ne more, umijte mu vse telo (golo) z gobo, namočeno v mrzli vodi, in to storite vsake V 2 ure; če pa tudi to ni mogoče, polagajte mu na život mehko sirno testo. Strupene gobe, glej zastrupil sem se s strupenimi gobami. Surovo maslo. Mleko zakriva v sebi največ dušikovih sestavin, zato je prva in najboljša piča (hrana) in pijača. Smetana pa, ki se nabira na površini mleka in iz katere omedemo maslo, dušika nima. Pač pa je surovo maslo dokaj prijetna jed in tudi 224 dobra mast. Čeprav ni nič posebno redilno, vendar na črni kruh namazano želodcu prija; kajti črni kruh je zelo redilen, surovo maslo pa mu okus oslajša in pospešuje prebavo. Sušica, glej jetika. Sušite zdravilne zeli! Cvetja in listov zdravilnih zelišč, ki jih v poletji nabirate za zimo, ne sušite na solncu, temveč v temnem in hladnem kotičku kleti. Le v tem(ot)i posušena zelišča ohranijo zdravilno silo (moč); če jih sušite na solncu, pa vam solnčni žarki posrkajo iz njih vse leke (zdravila) in ostane vam le prazna slama. Ščiplje(, zavija, ujeda, grize) me v trebuhu (ko- lika). Zavijanje v trebuhu povzročajo jedi, ki želodcu ne prijajo, nezdrava pijača, dalje prehlada in razgretje. Združeno je večkrat z bljuvanjem, kar je dokaz, da je v prebavilih buknil (izbruhnil) nekak preobrat (prekucija, revolucija). Lezi v toplo posteljo in si na vsako stran života položi po eno ogrevalko (ogrevalno steklenico); ali pa život ovij z ovitkom, namočenim v vroči kisovi vodi. Pij vsako uro požirek mleka, v katerem se je kuhala kumina, sicer pa se posti. Ščipanje lečimo s čajem iz dišeče (poprove) mete, lučnika (papeževe sveče) in lipovega cvetja (v enakih delih); ali pa izberi enega naslednjih čajev: janeževo seme, komarček (koprec), meta, angelika, rman, kamilice, melisa, kumina, žajbelj, dnevno 2—3 eaške; te čaje utegneš tudi menjavati. Čim bolj je čaj topel, tem hitreje učinkuje. Če te pogostoma ščiplje in zavija po črevih, uživaj vsak dan 3 krat po 5 kapljic janeževega ali lavendljevega ali metnega olja na koščku sladkorja. Kakoršnakoli je kolika, prvo zdravilo ti bodi prav topel ovitek krog života in čaša vročega čaja. Ščipanje krčevito v trebuhu ti poleže, če piješ čaj, kuhan iz lanenega semena (15 g na Va l vode). Šen (plamenica) na obličju (obrazu) se večkrat razvije iz neznatne rane, katara i. t. d. Spremlja ga glavobol, bljuvanje, vi¬ soka vročica, bodenje in srbež. Lice oteka, koža je vneta, zardela 225 in napeta. Strupena snov tiči med kožo in mesom, iščoč izhoda v malih prav strupenih mehurčkih. Predvsem ukrenimo vse potrebno, da šen udari venkaj in da ne zaide v notranjščino telesa, kjer bi zastrupil kri in bi bil morda celo smrtonosen. Na vneto mesto polagaj sveže ilovnato testo prav mehko (mokro) in obkladke obnavljaj vsake 3 ure. Po vsakem obkladku vse telo umij (le 1 minuto) v mrzli vodi, lezi in se toplo odeni, da se krepko spotiš. Ako se ti telo potiti noče, obleci v vroči seneni [zavrelici namočeno srajco, ovij se z volnenimi odejami, pij čašo vročega čaja ter v tem ovitku leži 3 ure. Zatem prični s prstenimi obkladki krog života in spotiš se brezdvomno. Če se ne odločiš za prstene obkladke, namaži tkanino z mokrim sirnim testom in jo ovij krog života in vrhu nje volnene odeje. Čim se sir posuši, zamenjaj ga s svežim. Ko je nečistota že zunaj(, ko se pojavi nečistota na koži), koplji se več ur v prsteni kopeli. Glave si tekom bolezni ne umivaj z mrzlo vodo, temveč le lice z mlačno vodo. Glavna zahteva je toplota in pot (znoj), da strup poženeš iz telesa; zatorej leži, prav toplo odet, mirno v topli postelji. Ne jej mesnih jedi, temveč le močnate. Kadar te žeja, pij nekaj po¬ žirkov sladkorne vode. Rosa canina, Rosaceae. Šipek divji, divja vrtnica, divja (gart-)roža je zelo razširjen grm, visok do 2 m. Raste kraj gozdov, goščav, po grmovju in ob potih, v mejah in plotovih. Mladi poganjki rasto pokončno; ko olesene, nagnejo se.k zemlji. Naslednje leto iz njih poženo kratke veje in dolge po¬ končne šibe; te pravtako olesene in poležejo. To se redno ponavlja in grm se razraste v neprodirno živo mejo. Šibe in vejice so polne bodic, kljukasto zavitih in ostrih; z njim šipek ščiti liste in Zel in plevel. 15 226 šibe pred pasočo se živino. Oleseneli deli bodice zgube, vsaj jih suhi trdi skorji več ni treba. Listi lihopernati, sestoje iz 5—7 lističev, jajčastih, ostrona- piljenih; ob listnem peclju sedita 2 suličasta prilistka. Cvete pa šipek v juniju in juliju. Cvet velik, rožnordeč; 5 čašnih, 5 venčnih listov, mnogo prašnikov in pestičev. Ponoči cvete zapira, da jih varuje pred dežjem in roso. Zreli plodovi živordeči, mesnati, zvani šipkove (šipečje) ja¬ gode. Jagoda vsebuje več svilenodlakavih plodičev. Na šipkova debla in šibe cepijo polnocvetne vrtnice: listne brstiče, vrtnice preneso na divjo rožo; rana kmalu zaraste in de¬ blo divjega šipka nosi odslej bujne cvete plemenite vrtnice. Raz¬ množujejo pa vrtnice tudi z zatiči. Na takozvanih pitanih vrtni¬ cah se mnogoštevilni prašniki pretvarjajo v venčne liste. Ti diše nadvse ugodno in iz njih Bolgari dobivajo dragoceno rožno olje; za en sam liter rožnega olja porabijo nekaj tisoč kilogramov venčnih listov. Nabiramo cvetje junija in julija, plodove pa začetkom oktobra. Čaj iz šipkovih (šipečjih) jagod čisti obisti (ledvice) in me¬ hur; odpravlja kamene in pesek v ledvicah in mehurju (1 žlico plodov, jagod na 1 čašo vode). Čaj, varjen iz šipkovega cvetja, je sredstvo zoper želodčni krč. Tinktura šipečja krepča in bodri starce. 1 l plodov in V 2 kg belega kandis-sladkorja v 3 / žitnega žganja naj stoji 1 teden na toplem kraju, potem odcedi. Škaf mrzle vode naj bi vedno stal v spalnici poleg po¬ stelje. Preden ležeš, umij si noge, nakar sladko zaspiš. Ponoči brzo okoplji vse telo; nato brž v posteljo, kjer se dobro odeni. Škrlatica (škrlatinka) je kožni izpuščaj z rdečimi pegami, združen z vnetjem vratu in visoko vročico. Začenja se navadno mahoma z mrazenjem in vročino; bolnika boli glava in vrat, bljuje in težko požira. Vročica naraste v 1 dnevu do 40°C; žila je zelo nemirna. .Bolnik blede (fantazira) in deco popadajo krči. Škrlatica je strupena bolezen, zato je treba telo korenito iz¬ čistiti, kajti sicer bolnik dobo drugo, često smrtonosno bolezen, navadno vodenico. Strup mora ven na površje kože, nečistoto je 227 treba izločiti in odvajati. Zato bolnika umivaj vsako uro po 1 mi¬ nuto v mrzli vodi in ga potem vselej dobro odeni. Če ga umivaš vztrajno, izmiješ mu strup takorekoč iz telesa in je po preteku 1 tedna izven opasnosti. Je naj malo, vsako uro naj pije kaj krepkega. V bolniški sobi naj bodo zgornja okna vedno odprta. Čim na otroku opaziš znake Škrlatice, začni takoj z umi¬ vanjem. Vsako uro malčka umij (le 1 minuto), potem ga zavij v svežo suho rjuho in v postelji dobro odeni. Odrasli človek naj se vsako uro umiva iz škafa, postavljenega poleg postelje, in obleče v mrzli ali v osoljeni mrzli vodi namo¬ čeno srajco ter se prav toplo odene. Škrlatico lečimo tudi na sledeči način: Srajco namoči v osoljenem vročem kropu, jo krepko ožmi in bolniku obleci ter ga zavij v več volnenih odej. Leži naj 1 uro, nakar mu srajco sleci, obleci ga v suho srajco in naj 2 uri počiva. Potem srajco namoči v mrzli neosoljeni vodi, jo bolniku obleci, zavij ga v volnene odeje in v posteljo. Ko preteko 3 ure, srajco znova namoči in ponavljaj, dokler nevarnost ne mine. Srajce vedno menjavaj, ker rabljene so polne strupenih snovi in jih je treba najprej oprati. Sploh velja za vsako, posebno pa za nalezljive bolezni: čim po¬ gosteje menjavajte perilo. Če je vročica posebno visoka, bolnika vsake 7 3 ure umivaj z mrzlo osoljeno vodo. Po vsaki kopeli in po vsakem mrzlem ali toplem ovitku ga takoj povij v eno ali več toplih volnenih odej; zebsti ga ne sme nikdar. Je naj prav malo. Kadar je gladen, naj poje nekoliko krepke mesne juhe; pije naj vsako uro požirek vode ali limonade. Uživa naj tudi čaj, kuhan iz posušenega vijoličnega cvetja (1 žličko cvetja na V 2 l vode). Škrlatica je nalezljiva bolezen. Kdor bolniku streže, naj žveči in požre mnogo brinjevih jagod; to ga ščiti, da se bolezni ne naleze. Škrofuloza (bramorji). Skrofulozni otroci imajo uljesa na različnih delih telesa in oči bolne. Ne zadostuje zdraviti le oči, temveč očistiti je treba vse telo, nakar bodeti oč(es)i gledali bistro 15 * 228 in bo dete uspevalo. Kri skrofulozne dece je nezdrava in slabotna. Koliko otrok pohabi ta bolezen! Koliko jih po neznosnih mukah pokosi smrt! In vendar je pomoč tako blizu. Voda, zrak, solnce in prst so tu najboljša zdravila. Skrofulozno dete obleci v srajčico, namočeno v vroči zavre¬ lici senenih drobcev, nato ga toplo povij, položi v posteljo in pusti v tem ovitku 2 uri. Potem ga dvigni iz postelje, sleci in brž po vsem telesu umij (1 minuto) z mrzlo vodo; nato ga zopet toplo povij in še za 1 uro položi v posteljo, da se ogreje. To ponavljaj skozi 14 dni vsak drugi dan; vsak vmesni dan pa ga okoplji v mrzli vodi. Črez 14 dni ga povsem obloži z mokrim ilov¬ natim testom in ga dobro odeni. Ilovnati obkladek ponovi 3—4 krat in vselej ga pusti delovati 2 uri. To zdravljenje detetu telo po¬ vsem izčisti. Zdaj naj mnogo kreta v svežem zraku in na solncu. Ozdravljajoče se dete naj dobiva krepko hrano, toda nič mleka, pač pa krepko juho, črni kruh in sladno kavo z medom (brez mleka). Če se ne odločiš za prsteno (ilovnato) testo, napravljaj detetu obkladke sirnega testa, ki istotako čisti, vendar pa počasneje. Sirni obkladek, trajajoč 2 — 3 ure, naj bolniček dobo vsak dan, dokler ne izpoti vse nečistote. Po vsakem obkladku ga umij z mrzlo vodo. Če nimaš sira, tedaj vsak dan za 2—3 ure zavij dete v tka¬ nine, namočene v topli kisovi vodi ali v seneni ali otrobovi za¬ vrelici. Potem ga okoplji v sveži vodi in toplo odeni. Srajčice, rabljene za seneni zavitek, mu ne oblecite 2 krat po vrsti, dokler ni oprana, ker je zastrupljena. Španski ovitek (španski plašč). Pregrni posteljo z volneno odejo; namoči svežo rjuho v mrzli vodi, prav rahlo ožmi in jo povij krog golega telesa tako, da je le glava prosta. V tem ovitku lezi v posteljo in se z volneno odejo prav dobro ovij (odeni), da zrak nikjer ne prihaja do te. Španski plašč 1. ogreje telo, 2. urejuje krvni obtok in 3. iz telesa potegne množino nečistih sokov in strupenih snovi. Učinek ovitka je še večji, če rjuho namočiš, mesto v vodi, v shlajeni zavrelici senenih drobcev, ovsene rezanice ali smrekovih vršičkov. 229 Ovitek naj deluje 2—3 ure. Potem pa rjuho takoj operite, ker je vsa pegasta. Voda, v kateri bo oprana, vsa bode rdečerjava in strupena. Španski plašč ni dovoljeno porabljati več nego 2—3 krat na teden, ker dejstvuje (deluje) prekrepko. Bolnim in zdravim ljudem svetujemo, naj si od časa do časa napravijo španski ovitek, ki jim jamči zdravje in dolgo živ¬ ljenje. Posluževali naj bi se ga posebno oni, ki nagibajo k de- belušnosti, pljučnim, ledvičnim, jetrnim in želodčnim boleznim, ter dalje tisti, ki jih muči srčna napaka, povapnenje žil, vodenica in sladkorna bolezen. Z njim si očistiš kri in se iznebiš strupa. Tabak, glej nikotin. Erythraea centaurium, Gentianaceae. Tavžentroža, zlati grmiček raste pogosto po peščenih in gozdnih travnikih ter kraj grmovja. Ker vsebuje grenke snovi, je mnogo cenjena zdravilna zel. Stebla visoka 20—30 cm, robata, zgoraj vejnata. Listi podolgasti, navzkrižni; spodnji tvorijo listno rožico. Cvete julija in avgusta. Cveti majhni, živahno rožnatordeči, združeni v pakobule. Nabiramo zel, kadar cvete. Čaj krepi želodec, odganja želodčne vetrove, zboljšuje že¬ lodčne sokove, odstranjuje zgago; služi dalje zoper želodčno sla¬ bost, želodčno zasluzenost, slabo prebavo, zastajanja v spodnjem životu ter zoper vročico, rumenico (20 g na 1 / vode, vsak dan 1 skodelico, toda samo za 1 žličko hkratu). 15—30 g tavžentrože polij zvečer z 1 / mrzle vode, pusti stati črez noč in zjutraj odcedi; ta odcedek je izvrstno sredstvo zoper vročico; popij ga črez dan 1 skodelico, toda po žličkah. Tinktura (1 del zelnega soka in 1 del alkohola) služi v enake svrhe. Vino tavžentrožno vzbuja tek, kadar leno prebavaš, ter čisti jetra in ledvice. 230 Umivajoč kožo z odcedkom zavrete tavžentrože, lečimo kožne bolezni. Tek si zbudiš, če uživaš vsak dan 2krat po 5 kapljic lavendeljevega ali 10 kapljic sladkega mandeljevega olja na koščku sladkorja. Pravtako 25 kapljic encijanove tinkture na čaši vode, ali vsak dan 5 žlic belega vina s pelinom (30 g pelina namočiš v 100 g vinskega cveta, pustiš nekaj dni stati, potem priliješ še ste¬ klenico dobrega belega vina in črez nekaj dni precediš). Tek zbujajo sveže rdeče jagode, šparglji, komarček (koprec), kumina in bela gorčica. Istotako tek pospešujeta čaja: rožmarinov (25 g na y 2 l vode) in kuminov (5 g kuminjega semena na V 2 l vode). Telesna obilnost, glej debelušnost. Telesna oslabelost (onemoglost) (glej tudi: pro¬ padam telesno). Telo (o)slabi, ako je zasluzeno in je kri nezdrava ter slabotna. Da se ti predvsem kri prične po telesu redno pretakati: umij zvečer noge, tekom noči pa vse telo v mrzli vodi in se takoj toplo odeni. Vsak tretji dan napravi španski ovitek(, glej španski ovitek), ki ti kri očisti. l--2krat okoplji vse telo v prsteni kopeli, da iz telesa odvaja, kar ga razjeda in ruši. Da se kri zaredi, uživaj redilno hrano in vsak V 4 ure P'j požirek prekuhanega mleka ohlajenega. Vsak dan popij 1 čašo mešanega čaja (iz žajblja, pelina, hvošča in zmečkanih brinjevih jagod). Bivaj in kretaj se mnogo v svežem zraku, na solncu. Telesne vaje v sobi. Ako ne opravljaš nikakega teles¬ nega (fizičnega) dela, napravi vsak dan nekaj telesnih vežb (vaj) doma v sobi. Že to je nekaj, če krepko suješ in krožiš z ro¬ kama in nogama, z vsem telesom i. t. d. Dvigaj ročke, sukaj palice, hodi po stopnicah ali lestvi gor in dol. 231 Prsi si razširiš, če sveži zrak globoko vdihneš skozi nos in ga v prsih zadržuješ, kolikor dolgo ti je le mogoče, in potem zrak izdihneš skozi nos. Vršeč take vaje, poganjaš kri, da dohaja v najskrajnejše telesne dele; posamezne mišice si vadiš in krepiš; telesno toploto si zvišaš; pospešuješ izhlapevanje in prebavo ter odvajaš vetrove. Telesne vaje izvajaj (kakih 10 minut) takoj zjutraj, ko vsta¬ neš, nikdar pa ne po kosilu, južini ali večerji. Telovadba. Telovaditi zmerno je telesu in-, zdravju pri¬ kladno. Ne telovadi pa predolgo in ne napenjaj preveč svojih sil; istotako ne izvajaj opasnih in vratolomnih vaj; kajti telo je se¬ stavljeno iz nežnih in občutljivih delov. Dolg izprehod v čistem vzduhu (zraku) je najboljša telo¬ vadba in bolj zdrav nego telesne vaje v prašni telovadnici. Star pregovor veli: athleti in vrli telovadci ne delajo visoke starosti. Temperatura (toplota). Da se utrdiš proti vplivu toplot¬ nih sprememb v raznih letnih časih, okoplji 2 krat na teden vse telo v mrzli vodi (najbolje ponoči iz postelje), ali pa pripravi, preden greš spat, mrzlo sedno kopel, trajajočo samo 1—2 minuti. Tako utrdivšemu si telo, ni se ti bati brzih sprememb v toplem in mrzlem vremenu. Tesnoba (teskoba, tesno mi je pri srcu). Ako ti je pri srcu tesno, nakopičenih ti je v telesu polno strupenih sokov in plinov. Radi tega te glava boli, omotičen si in spati se ti ne da; tudi bode te v strani in te boli križ. Pij 7 dni zaporedoma nekoliko osoljene vode na tešče; po¬ tem pa se navadi vsako jutro piti na tešče kozarec studenčnice. Nečiste snovi je treba omehčati in iz telesa odvajati. To dosežeš, umivajoč telo, ali vsaj noge, v mrzli vodi; pokladajoč na telo prstene ali sirne obkladke. Pij večkrat čašo mešanega čaja (glej čaj raznih zelišč). Gibaj se v svežem zraku ter bodi zmeren v piči (hrani) in pijači. Težko bolnega (človeka), ki ga kuha vročica, brzo dvi¬ gni iz postelje in mu prav vurno umij vse telo z mrzlo vodo 232 (1 minuto); potem pa ga takoj prav toplo odeni. Tako odet naj leži 1 uro. To mu zelo dobro dene ter mu vročico ugasi; zato mu izkaži to dobroto vsaki 2 uri, ako se mu zahoče, da ga brzo mrzlo umiješ. Če pa bolnika ni moč dvigniti iz postelje, pa mu kar v postelji omoči telo z gobo, namočeno v mrzli vodi. Ni izključeno, da že s tem tako nedolžnim sredstvom bolnika ozdraviš; kajti kratka mrzla kopel ne škodi nikoli. Tolšča preobiia — proč s telesno tolščo! Tolsti (zamaščeni, debelušni), krepki ljudje naj izbegavajo (se ogibljejo) parne in sploh vse vroče kopeli; priporočamo pa jim pršne ko¬ peli, mrzle ali tople, trenotne mrzle polive po plečih in hrbtu. Pršne kopeli (kratke) in hitri polivi osveže kožo, okrepe truplo in tolšča začne naravnim potem sama odhajati; kajti čim krepkejše je telo, tem hitreje se osvobodi (reši) zamaščenosti, ki notranje organe duši. Debeluhom so mišice često slabe, sapa kratka, srce silno utriplje in vidne so posledice v preobilici popitega alkohola in dolgotrajnega spanja. Če ne ljubiš, tolščak, pršnih kopeli, pa si vsaj vsako jutro umivaj le 1 minuto vse telo z mrzlo vodo in se nemudoma toplo odeni; zvečer capljaj 1 uro bos vsaj po stanovanju ali si, preden nočno ležišče obtežiš s svojo težo, okoplji noge v mrzli vodi. Vsak, ki mu telesna obilnost dela preglavice, naj pije na dan 2 skodelici mešanega čaja iz koprivnih in bezgovih listov, brinjevih jagod, angelike, kamilic in pelina. Telovadba ni priporočljiva, pač pa dolge šetnje (sprehodi) v svežem zraku. Vsako leto naj ti, debeluhar, prav debela plast ilovnatega testa deluje 5—6 ur na vse zgornje telo. Ali pa se semintje okoplji (v banji) v prstenem (ilovnatem) testu. Post ti je zelo zdrav, vendar pa post ne bodi prenagel in prehud; pomalem se zdržuj, odpovej se najprej eni jedi, nato enemu obedu dnevno; mesa in piva pa niti ne okusi. Vsa umetna sredstva, odpravljajoča tolščobnost, so ničvredna. Tolščobnost, glej debelušnost. 233 Typhus, glej legar. Toplota (temperatura) v sobi. Preveč zakurjena soba ali prevelika toplota ti telo omehkuži, da postaneš za mraz pre¬ občutljiv. Dalje ogenj pogoltne iz zraka v sobi ves kisik; potem dihaš pokvarjen vzduh (zrak). Slab zrak je slaba hrana dihalom, ki so radi tega zelo podvržena katarom. Če iz močno zakurjene sobe stopiš v sveži mrzli zrak, je izprememba prehuda. Toplota v sobi naj znaša 15—19° C, kar je več, je nezdravo pljučem in gornjim dihalom. Sobo, v kateri se mnogo kuri, zračite 3krat na dan, po¬ sebno če v sobi tudi kuhate ali leži v njej bolnik ali stanuje več ljudi. Populus tiigra, Salicaceae. Topol(a) črna raste često ob rekah; doma je okrog Sre- dozemnega morja in Dunava. Visoko drevo. Vrh (krošnja) razšir¬ jen in košat. Veje razkrečene. Skorja (lubje) črna. Listi dolgopecljati, rombasto trioglati, goli. Cvete v marcu in aprilu. Cveti: mačice, gole. Nabiramo popke, ki so lepki, februarja in marca. Vobče rabijo samo popke. Topolno mazilo leči vnetja, opekline in hemoroide (zlato žilo). 1 del sveže zmečkanih popkov in 2 dela svinjske masti (žmalca), zmešaj in kuhaj tako dolgo, da zgine vsa vlaga; potem mazilo, dokler je še toplo, precedi. Topolni cvet napraviš takole: 1 del sveže zmečkanih pop¬ kov stavi v 4 dele 70 odstotnega alkohola ter naj teden dni stoji; med tem časom pa večkrat pretresi in končno precedi. Rabijo ga pri zmečkaninah in odrtinah, vdrgavajo ga v izvine in izpahe. Notranje, vsak dan 3 krat po 20 kapelj na sladkorju ali v vodi, zoper krvotok, težave v prsih in mehurne bolezni. Topolno oglje, 3—5 žličk, zaužitih pred obedom in po obedu, je baje odlično sredstvo zoper zgago, napetost, bljuvalno nagnjenje, glavobol, ako ta bolevanja izvirajo iz želodčne motnje. Topolna pomada je mešanica mazila iz topolnih popkov, z nekoliko loja, voska in rožnega olja. Če je pretrda, dodeni ne¬ koliko kokosovega olja, dočim jo previdno segrevaš. Z njo ma- 234 žejo vlase in jo vdrgavajo zoper prhljaj (luske), lišaj, ter, če je koža na glavi odrta. Torica, glej repinec nav. Trakulja. Sredstvo zoper trakuljo doboš v lekarni. Zvečer, preden greš spat, pojej 1 slanika (arnka), a ne pij prav nič, kakor tudi te žeja; zjutraj pa použij v lekarni kupljeno zdravilo. Od doma nikar ne hodi radi hude driske, ki se te loti. S to drisko izločiš trakuljo iz črevesja. Trakuljo tudi odpraviš, če 25 oluščenih in stolčenih bučnih peček zmešaš z žlico medu in žlico ricinovega olja, temu priliješ čašico kuhanega mleka in 2 dni zaporedoma to tekočino piješ na tešče. Ali 25 oluščenih in stolčenih bučnih peček z 1 g pelina popij rano na tešče v čaši čaja, več juter zaporedoma; toda 2 uri nato ne zaužij ničesar. Trebuh in bolesti v njem. V trebušni duplini (vot¬ lini) se časih nabere toliko zastalih snovi in odkladkov, da se bojiš, da ti nekaj v trebuhu raste. To je treba čimprej venkaj pognati. Vsak drugi dan trebuh obloži s prekuhanimi in odcejenimi senenimi drobci in potem v zavrelici senenih drobcev namoči rjuho in jo zganjeno povij krog života. Le roke naj ostanejo proste. V tem ovitku leži, dobro odet, 2 uri. Če te mrazi, popij nekoliko žlic toplega čaja. Vsak vmesni dan pa slečen stopi v banjo in strežnik naj ti 1—2 minuti poliva vse telo z mrzlo vodo. Nato se takoj ne- obrisan zavij v svežo suho rjuho, lezi v posteljo in se prav toplo odeni; v ovitku leži 3—4 ure; potem pa daj rjuho takoj oprati in se odpočij v suhi postelji. Kot notranje zdravilo pij vsako uro požirek mešanega čaja iz krčevca, rmana in komarčka (koprca). To delaj vestno vsak dan skozi 2—3 tedne. Trebuh, krč v trebuhu. Pij čaj, kuhan iz lanenega se¬ mena (15 £■ semena na V 2 / vode). 235 Trebuh, vnetje v trebuhu. Skuhaj senene drobce, od¬ cedi jih(, odcedek prihrani za nekaj drugega), zavij jih v mehko tkanino, položi na trebuh, kjer jih, toplo odet, pusti delovati 1 V 2 ure; potem odcedek še enkrat prevri, v njem namoči senene drobce in z njimi obkladek ponovi. 2 obkladka na dan zadostu¬ jeta. Tako postopaj 10 dni zaporedoma. Vsako noč pa se (iz postelje le 1 minuto) okoplji v mrzli vodi in se takoj prav toplo zadelaj (odeni). Nadaljnjih 10 dni pa mesto obkladkov napravi vsak dan le 1 minuto trajajočo mrzlo sedno kopel; ponoči pa si telo i na¬ dalje redno okoplji v mrzli vodi. Ves čas, ko se zdraviš, pij vsak dan čašico mešanega čaja iz hvošča, pelina in (zmečkanih) brinjevih jagod. Mrzle kopeli telo utrjujejo, seneni drobci ga krepe in čistijo (, odpirajoč kožne odprtinice); hvošč odvaja, pelin krepi želodec in brinjeve jagode poganjajo (ženo na) seč. Mesto obkladkov si utegneš napraviti španski ovitek, na¬ močen v shlajeni seneni zavrelici, ter v njem leži črez noč, dobro odet. (Glej španski ovitek.) Če je vročično vnetje prav hudo, polagaj si mehko sirno testo na debelo, ker ti iz telesa potegne vročično vročino; ali pa polagaj na trebuh vlažno mrzlo ilovico, črez njo pa vlažne tkanine. Trebuh, zasluzenost v trebuhu. Kdor je v trebuhu zasluzen, videti je zelo slab, noge so mu mrzle, telo je trudno, uve(ni)lo, boli ga v okolici ledvic, boli ga glava, obhaja ga omo¬ tica, kolca se mu in težave ima s sečem (vodo). Vsak drugi dan si dvakrat, dopoldne in zvečer, polivaj 1—2 minuti hrbet, gornje telo, roke in rame, stegna, posebno pa kolena z mrzlo vodo; potem krog sebe ovij suho rjuho, črez njo dvoje volnenih odej, lezi v posteljo in se 2 uri korenito poti. Prihodnji dan si zjutraj in zvečer umij le noge v mrzli vodi in polij kolena. To vztrajno izvajaj 1—2 tedna. Ako je vreme toplo, hodi rano zjutraj in zvečer pol ure ali celo uro bos po rosni travi. Kot notranje zdravilo pij zjutraj, opoldne in zvečer čašico mešanega čaja, kuhanega iz krčevca, rmana in komarčka (koprca). 236 Tudi pozneje, čeprav si že zdrav, večkrat okoplji vse telo^ (le 1 minuto ponoči iz postelje) v mrzli vodi. Trebušna vodenica je najčešče posledica jetrnih, led¬ vičnih in srčnih bolezni. Loti se tudi ljudi, ki mnogo pijo, bivajo v vlažnih domovih ali žive v močvirnatih krajih. Vodeničnika zelo žeja, pa naj ne pije mnogo in še tedaj le čaje in pijače, ki v trebušni duplini zastalo vodo odvajajo. V tre¬ buhu nabirajoča se voda sestoji večinoma iz zastalega seča (scalnice)* Pij zjutraj, opoldne in zvečer po 1 kozarec rožmarinovega vina (glej rožmarin), dalje čaj, kuhan iz stolčenih habatovih ko¬ renin, in rožmarinov čaj. V vodeničnikovem životu je še dokaj strupenih snovi, ki ne morejo oditi s sečem, temveč jih je treba potom izhlapevanja (skozi kožne preboje, odprtinice) pognati iz telesa. V ta namen namoči srajco v mrzli vodi, ožmi jo le rahlo, obleci in v njej leži, prav toplo odet, celo noč ter se korenito izpoti. To ponavljaj 10—12 dni. Ne rabi pa nikdar 2krat zaporedoma iste srajce, ako ni oprana; kajti nasrkala se je strupenih snovi. Istotako — oziroma še bolje — čistijo telo obkladki vlažnega sirnega in ilovnatega testa (glej sir in ilovica) ali nekoliko ur trajajoče prstene kopeli doma v banji. Vodeničnika muči žeja; ako mnogo pije, pa si zlo še po¬ slabša. Pije naj samo vsake V 2 ure, toda vedno le v malih po¬ žirkih, nikoli pa ne v polnih duških. Vsak vodeničnik je slabokrven; zato naj uživa vsake V 2 ure požirek prekuhanega mleka ohlajenega. Zjutraj naj užije žličko gorčičnega semena. Pije naj hvoščev čaj, ali pa naj si zgotovi naslednjo pijačo: mlado brinjevo vejico naj drobno razreže in te rezance stavi v steklenico dobrega belega vina; temu naj pridene 1 žlico balzama, 1 žličko pelina, 2 žlici stolčenega sladkorja ter (steklenico) izpostavi 5 dni delovanju solnčnih žarkov. Vsak dan naj uživa na tešče kozarec te pijače. Trepalnice (veke) otečene in vnete, najsi vnetje izvira iz žuželknega pika, udarca ali skrofuloze, najprej ozdravi prav mehko sirno testo. Kot obkladek ali mazilo si na oko navezuj sir vsako uro svež. 237 Tresavica (mrzlica). Kadar te stresa mrzlica, popij pre¬ cejšnjo čašo bezgovega čaja (iz bezgovih listov), v Katerem se je kuhalo tudi nekaj zmečkanih bezgovih jagod. Trga me po udih. Če te po udih trga, pojdi na senik (skedenj, svisli), sleci gornjo obleko in se do vratu zakoplji v sveže seno. V senu leži 1 uro, da se prav korenito izpotiš. Se¬ neno kopel ponavljaj vsak dan, zjutraj, opoldne in zvečer; po vsaki kopeli vurno (le 1 minuto) umij vse telo v mrzli vodi in menjaj perilo. Na ta način si v kratkem času preženeš vsako trganje, skrnino in celo protin. Tudi 6 ur trajajoča prstena kopel te brzo osvobodi trganja in ti telo izčisti. (Glej ilovica.) Tuberkuloza, glej jetika. Prumus spinosa, Pruneae. Trnovec, trnoljica, črni trn, oparnica je trnat, krev- ljast grm; naraste 2—3 m visoko. Vidiš ga često ob grmovju, živih plotih, v goščah, na bregovih, ob gozdih, mejah in potih. Listi so majhni, pakrožni ali suličasti, na robu napiljeni; pokažejo se skoro (kmalu) za cvetjem. Cvete marca in aprila; ves grm je s snežnobelimi cveti po¬ sut, kakor da bi bil pokrit s snegom, prelep nakit rane vigredi (pomladi). Dozori pozno jeseni. Plod je droben, okrogel, kakor grah velik, modročrn, višnjevkasto slivast, prav trpkega okusa, z raz¬ meroma veliko koščico; užiten je (plod) šele, kadar ga je po¬ parila silna slana. Les nam daje krepke gorjače. Koder se šopiri trnovec, za¬ ostaja druga rast. Za žive meje izberite raje glog (beli trn): kajti na trnovcu včasih kar mrgoli kvarne golazni, ki bi se razhajala in razlezla po sadnem drevju. Na trnovcu najraje izvršuje krvniško (rabeljsko) delo požrešni srakoper; tu miši, ptice pevke, kuščarje, žabe in žuželke kolje, mesari ter nabada na trne. Mi pa trnovec cenimo in zato nabiramo pomladi cvetje in liste, plodove pa jeseni. 238 Čaj iz trnovčevega cvetja odvaja milo (= nalahko), čisti kri in krepča želodec; pij ga vsak dan po 1 čašo skozi pol tedna. Čaj iz listov pa rabijo zoper nečisto kožo ter obolenja ledvic, mehurja in sečne cevi. Vino trnovčevo napraviš, če zrele trnovčeve jagode zmečkaš, deneš v grozdni mošt in prepustiš vrvežu; osvežuje živce. Ku¬ hane v rdečem vinu, služijo jagode zoper rdečo grižo. Plantago maior, media, lanceolata; Plantaginaceae. Trpotci, pripotci rasto povsod kraj potov, po pašnikih, neobdelanih tleh in travnikih. Veliki trpotec poganja velike, pritlične listne rožice; sestavljajo jih jajčasti listi z dolgimi peclji. Cvete od julija do oktobra. Cveti so majhni, bledovijoličasti in sede na koncu betve v podobi klasa. S semeni krmijo ptice, liste pa pokladajo kot hla¬ dilo na rane. Srednji trpotec cvete maja in junija. Listi v pritlični ro¬ žici so mu kratkopecljati in pakrožni. Klasi so kračji in prijet¬ nega duha. Suliiastolistni trpotec cvete od maja do oktobra. Pri¬ tlični listi so ozki in suličasti ter stoje pokoncu. Betva je dolga ter nosi na koncu kratek klas. V zdravilstvu najbolj cenijo suli¬ časti trpotec. Nabirajo liste od aprila dalje, toda preden cveti osemene. Čaj trpotčev čisti kri in razkraja sluz; učinkuje zlasti na sluznice jjpljuč. Ozdravlja drisko, oslabeli mehur, stare katare z mnogim izmečkom, krvavitev pljuč in dušnikov, kašelj, jetrne bo¬ lezni, rumenico, zgago. Čaj utegneš kuhati tudi v vodi in vinu. Sok. Liste operi, obriši s čistim platencem, razreži jih na drobno in sok iztisni. Sok je izvrstno sredstvo zoper bolezni dihal. Suličasti trpotec mešajo s pljučnico, da je učinek še jačji (močnejši). Uboštvo, siromaštvo (revščina). Kdor je zdrav in so mu udi ravni, ta je bogat; nikar ne recite, da je ubog, čeprav nima ničesar. Kdor je ubog kakor cerkvena miš, toda z usodo 239 zadovoljen, bogat je zadosti; kajti, kdor je bogat, želi še več in ni nikdar zadovoljen, nikoli srečen. Kdor je le vodeno juho, seveda umno pripravljeno, obeduje bolje nego bogatin, ki vsak dan vstaja od bogato obložene mize. Prav pripravljena juha na črnem kruhu ima zelo veliko, redilno vrednost za ubožca in mu moči ohrani celi dan. Star kruh raz¬ reži na kosce, zakuhaj v osoljeni vodi, da je prav gosto, in polij z vrelim mlekom, pokrij, počakaj nekaj minut in evo ti siromaku, zelo krepke juhe! Uživaj jo radi mleka prav polagoma in počasi! Ako imaš vsak dan samo nekoliko podzemljice (krompirja, korana), mleka, kruha ali sadja, fižola, moke in zelenjave, zadostuje ti, da se nasitiš, telesno okrepiš in si ohraniš zdravje. Toda treba je, da umeš pravilno jesti in piti, da čisti zrak uživaš v polnih duških in da se mnogo kretaš. Jedoč, žveči dolgo, prežveči pravilno in korenito ter hrano zmelji z zobmi, da je vsak grižljaj podoben kaši, ko ga pogoltneš (požreš). Pijačo pa, čeprav je samo voda, pij zelo počasi in sreblji (srkaj) v prav malih požirkih. Kdor ta pravila pozna in jih izpolnjuje, ni ubog; nasiti in okrepi se s kosom kruha bolj nego z bogatim obedom razkošen bogatin, ki hlastno žre in le malo prežveči; kajti dokazano je, da ima kos črnega kruha, prežvečenega v kašo, redilno moč za celi dan. Udnica (sklepni revmatizem) napada sklepe, ako si se hudo prehladil, in je združena z vročico. Sklepi zarde, oteko in zelo bole, čim se le malo premakneš. Izmenoma je eden ali več skle¬ pov napadenih in udnica utegne trajati tedne ali mesece. Če si to bolezen prestal, rada se ti ponovi in večinoma ti nekaj zapusti, posebno pa srčno napako. Tu je treba, da se silno izpotiš, izčistiš in izločiš mnoge nečiste strupene snovi ter da se dobro hraniš. Korenito se izlečiš (ozdraviš) le tedaj, če se strupeni zastanki, ki so vse razjedli, rakroje in se izvajajo, če se telo tako očisti in okrepi, da se tako kobni (fatalni) sokovi ne stvore več. 240 Najraje bi take, ki bolujejo za udnico, zakopal v zemljo in jih zakril 10—20 cm, glave bi jim pustil proste in vzvišene; do- čim zemlja izvršuje očiščevalno delo, pa bi bolniku 6 ur čital (bral) lepe povesti, morebiti pod šatorom, nad nama dvema na¬ pravljenim, ali na lepem vrtu, kjer lažje sanjaš in čakaš, da te zemlja osvobodi; to bi delal 2 dni po 6 ur. Dotični bolnik bi ozdravel in ne bi več zbolel. Če bi zakopati koga bilo šport, grobokop bi tožil o slabih časih za zaslužek. Tako pa te udnica muči cele tedne in mesece ter ti zapusti še napako na srcu. Ker sir vselej odvzame najvišjo vročico, obložite ves gornji živet s sirnim« testom v velikih količinah, tudi ob straneh ga na¬ ložite (sira), čim več tem bolje; vsakih 6 ur nov sir; nato vsak dan toplo kopel v seneni zavrelici; vsak dan 1—2krat umij (iz postelje) vse telo in takoj nazaj v postelj; vsak dan 1 krat si brzo umij noge v mrzli vodi in pij skodelico bezgovega čaja s pelinom. Drugače (v ostalem) poti se vedno in bodi ti vedno toplo. Citronova limonada je sempatje dovoljena, da te hladi. Ko te sklepi bole, tedaj po vsakem obedu vzemi 1 žličko koriandrovega semena s stolčenim sladkorjem. Umivši se v mrzli vodi, pa se vsakikrat brzo ovij, da zrak ne prihaja do te, in se poti; čim bolj se izpotiš, tem uspešneje se izlečiš. Ko si se dobro potil, pa še za 6—8 ur sedi do vratu v prsteno kopel, ki si jo daj napraviti v banji, prinešeni v bolniško sobo; zdrav in očiščen iztopiš iz nje. Vroče ovoje krog života in stegen — ali tkanine, vroče na- likane, ali tkanine, namočene v kropu — ovij preko srajce krog života, spočetka vsakih 6 ur, pozneje vsak dan 2 krat. llgnide (uljesa) na telesu, prihajajoče iz telesne notranj¬ ščine in pojavljajoče se, ne da bi se človek ranil, značijo (po¬ menijo), da je notranjščina nečista; radi tega lečimo telo in ne ugnido, ki je postranska stvar; kajti ugnida je samo izhod, ki je skozenj prodrla nečistota. Brezumno (nespametno) bi bilo ugnido zaceliti; grešili bi takorekoč proti zdravju. Če so se ti stvorila uljesa, tedaj ti je kri bolna in bolni so sokovi; uljesa (ugnide) so le bolezenske snovi, ki jih je narava 241 izrinila. Radi tega podpiraj naravo, razkrajajočo in odvajajočo te strupene snovi, in krepi jo, da se nadalje bolezenske snovi več ne stvore. Vzemi srajco in spodnje hlače (danes srajco, jutri hlače), namoči jo (jih), preden ležeš, v prav mrzli vodi, ožmi narahlo, obleci, ovij se z volnenimi tkaninami tako, da ti zrak ne prihaja do telesa, dobro se odeni in izpoti se, kar se da; zjutraj se umij v mrzli vodi; zvečer pridejo na vrsto spodnje hlače, pravtako kakor srajca in tako nadaljuj dalj časa. Telo se ti izčisti, posebno če vsak dan še piješ 2 skodelici mešanega čaja iz pelina, žajblja, hvošča, brinjevih jagod (zmečkanih), hrastove skorje (stolčene) in rožmarina. Ali naj te očisti elektriciteta vlažne prsti, delujoča hitreje. Za lažja uljesa so sledeča sredstva, ki izlečijo in zacelijo: mazilo grškega sena; črni koren (gabez), ki ga nastrgaš in na¬ vežeš, da ulje brzo dozori. Na boleče ugnide pokladaj sveže liste pasjega zelišča (čr- venke, Solarnim, tiigrum ) in v truskavčevi zavrelici namočene la¬ nene krpe (cape, cunje, zaplate). Močno gnoječe se ugnide potresi s praškom lipovega oglja. Zaostale rdeče pege ugnid izginejo, če jih večkrat namažeš z encijanovo tinkturo. Če se ti ugnide venomer (često) izpehavajo (izpuščajo), sku¬ haj žive (pekoče) koprive v mleku in pij zjutraj, opoldne in zve¬ čer po 1 skodelico. Čaj iz živih kopriv čisti kri. Skuhaj senenih drobcev, v ti zavrelici namoči veliko platneno tkanino, ovij jo krog života, vrhu nje ovij 2 volneni odeji, lezi v postelj, da ti celo noč nečistoto vleče iz telesa na površje kože; to ponavljaj vsak tretji dan. Ali, kakor gori rečeno, zdrži v prsteni kopeli 6—8 ur, kar ti najbrže očisti kri in telo. Uho bolno. Kadar se v ušesu pojavi krčevita bolečina, izvirajoča od nazeba (prehlajenja), skuhaj kamilic, da so vrelo vroče, deni vse v pisker (lonec), pokrij ga z lijcem (lijakom), drži Zel in plevel. t6 242 uho (eno za drugim) na malo odprtino lijca (lijaka), da sopara prodira v uho. Ta kamilična sopara razkraja in utešuje bolečine. Ako so ušesa popolnoma zamašena, ker zastaja kri, in radi otrdin v glavi, napravi parno kopel za vso glavo, da se ti (glava) izpoti. Parna kopel žene glavo na pot (znoj) in leči ušesne bole¬ čine, prihajajoče od vnetja ali revmatizma. Nadalje naj ti topla nožna kopel, v katero si stresel perišče gorčične moke, odvaja kri proti nogam. Ako ti iz ušesa teče, tedaj ni samo glava, temveč vse telo bolno in gnojno. Zato vsak drugi dan zvečer obleci srajco, na¬ močeno v seneni zavrelici, dobro zavit lezi v postelj in izhlapevaj 3—4 ure, da ti ovoj izvleče nečistoto. Vsak teden 3—4 krat si polivaj glavo z mrzlo vodo (1 mi¬ nuto), pa tudi noge; pij vsak dan 1—2 skodelici žajbljevega čaja. Na tisoče je ljudi, ki radi notranjih otrdin slabo ali nič ne slišijo. Umetnost je te otrdine razkrojiti. — Vsak dan zjutraj na¬ pravi soparo za glavo, zvečer glavo polivaj z mrzlo vodo; vzemi vodo iz zeljne kadi, omoči laneno zaplato (krpo, cunjo) v zeljno vodo, položi jo na uho, preveži jo in ta obladek obnavljaj vsako drugo uro. Zeljna voda je že zelo gluha ušesa črez nekaj tednov popolnoma izlečila, ako so jo rabili vztrajno. Če je hudo vnetje v ušesu ali ob ušesu, polagaj pridno sirno testo; vsak drugi dan zjutraj drži zadnjo stran glave pod curkom (pipo) studenčnice, da ti glavo dobro polije, potem pa za 1 / i ure poveži glavo z volneno tkanino; to ti razkroji notranje otrdine in nabrani sluz, Ako te uho boli, nakapaj janeževega olja na pavolo (bato) in jo vtekni v uho; ali kani arnikne tinkture v uho in uho s pa¬ volo zamaši; isto stori s toplim sladkim mandeljevim oljem. Kadar ti iz ušesa teče, pij čaj iz orehovega listja in ga tudi kani v uho. Ko ti v ušesih šumi, pomore ti mandeljevo olje in kami¬ lična sopara. Če je v uho zašla kaka mala žuželka, kani v uho namiznega, mandeljevega ali olivnega olja; potem živalca prileze ven, da jo zgrabiš. Nikdar pa ne vrtaj po ušesu s trdim ali celo koničastim predmetom. 243 Umivajoč telo ali nekatere ude z mrzlo vodo, odvzameš odvisno (odvečno) vročino, ki zastaja kjerkoli v telesu. Prevelika vročina telo kvari. Mrzle kopeli ovirajo, da se ne nabira preveč tolšče, slabih snovi in strupenih sokov, ki se radi vgnezdijo ali bi se vgnezdili v raznih kotih telesa. Razen tega mrzle kopeli krepe in ogrevajo vse telo, kakor tudi posamezne dele. Z mrzlimi kopelmi zapreču- jemo motnje v krvnem obtoku, silno kvarne in tako pogoste; kri potem ne zastaja in ne povzroča vročine, ki je navadno povod, da oboliš. Z mrzlo vodo umivaj se ponoči, skočivši iz postelje(, nikoli se ne umivaj dalj nego 1 minuto; umivalnik z mrzlo studenčnico in veliko gobo postavi vsak večer tik postelje); umivši se, vrni se takoj v posteljo in se prav dobro odeni. — Posteljo vselej pokrij, da ostane topla. Umobolnost, slaboumnost (duševna bolezen; blazen, zme¬ šan, nor je). Mens sana in corpore sano = zdrav je um v telesu zdravem. V prejšnjih časih bilo je le malo umobolnih, blaznih in na živcih razdraženih ljudi; a v naših prevurno hitečih in vrvečih dneh so blaznice prenapolnjene. V glavnih mestih imamo ogromne zavode, cele naselbine za blazne in živčnobolne, ki se množe na strašen način. Kaj pa je blaznost in živčna razdrapanost druzega nego telesna bolezen, krvna bolezen, ki jo je izzvala zastala kri na prsih in v glavi! Nedostaten (pomanjkljiv) je krvni obtok teh nesreč¬ nežev, ki so v vedenju navadno uporni in burni; skorajda vedno so jim roke in noge mrzle. Pravilni obtok krvi privedel bi tisoče blaznikov do zdravja, če bi jim iz telesa izgnal nečiste strupene sokove in snovi. Tu bi kazalo predvsem odvajati kri navzdol (proti nogam), potem krvni obtok urediti z vsakdnevnimi mrzlimi kopelmi nog in rok (2 minuti), nato bolnika oviti; dalje polivati glavo in hrbet, najbolje vsak drugi dan jim držati glavo in hrbet pod mrzlim curkom in nato takoj glavo in hrbet zaviti v volnene tkanine. Te mrzle kopeli in polivi naj bi trajali 8—10 dni. 16 * 244 Sedaj pa bi bilo treba izločiti slabe snovi, ki so radi nepra¬ vilnega (načina) življenja začele notranjost rušiti in razkrajati. To bi dosegli z nekolikimi prstenimi kopelmi v banji, trajajočimi vsakrat po 6 ur; dalje z vlažnimi prstenimi obkladki na glavo. Ako prstene kopeli lečijo najhujše zastrupljenje krvi, tudi tukaj čiščenje z elekriciteto vlažne prsti ne ostane brez uspeha. Svetujemo, da en dan bolniku polivate 2 minuti glavo ali jo držite pod curkom in jo nato takoj toplo ovijete; drugi dan pa mu ovijte okoli čela ilovnatega testa in ga obnovite vsake 3—4 ure. Roke in lehti naj bolnik vsak dan večkrat vtakne v mrzlo vodo. Urin, glej seč in voda. Uspavalna sredstva. Nespečnost (nespavanje, bezsonica) prihaja pogosto od trajajočih bolečin; često so ji vzrok skriti plini in vetrovi v želodcu. Vetrove skušamo pregnati s čaji. Nespečnost utegne nastati tudi iz srčnih napak; tu je naj¬ boljše, da noge in roke ali še boljše vse telo, preden ležeš, umi- ješ v mrzli vodi, da kri odvajaš, urediš ter vse telo ogreješ in okrepiš. Nespečnost nam povzroča tudi kri, tiščeča v glavo; tudi tu je najuspešneje, če si vsak večer umiješ noge v mrzli vodi. Ako si cela dolga leta slabo spa(va)l, pa si zdaj postavljaš poleg postelje posodo z mrzlo vodo in se z njo umivaš, preden ležeš, ter se nato dobro odeneš, brez dvoma skoro (kmalu) sladko zaspiš. Ko se ponoči zbudiš, skoči iz postelje ter se čimbrže umij z mrzlo vodo, odeni se in takoj nazaj v ležišče; s to vajo pre¬ magaš naravo, ki te je toliko časa mučila, da ti prinese spanec. Čaša sladkorne vode, izpite v počasnih, zmernih požir¬ kih, služi ti dobro in je odločno boljša nego čaša razdražujoče kave ali inozemskega čaja; istotako priporočamo čašo kamilič¬ nega čaja. Mrzla sedna kopel, preden greš spat, odvzame ti dnevno razdraženost, pripomore ti do prijetnega počitka in zdravega spanja, i da te je nespečnost mučila dolga leta. Toda uvažuj, da človečje narave ne ukroti takoj prva sedna kopel; rabi torej sedne kopeli dalj časa zvečer in ponoči, ko se zbudiš(, traja naj sedna kopel 245 samo 3 minute), dokler narave ne navadiš na redno, dolgotraja- joče mirno spanje. 1 čaška rmanovega čaja, zvečer popitega, učinkuje. Svarimo pred raznimi nasilnimi uspavalnimi sredstvi, ki samo omamijo in katerih kvarne posledice ne izostanejo. Zlasti pa opusti navado in razvado, da bi se v postelji ne¬ pretrgoma valjal sem in tje, kajti s tem spanec samo odganjaš. Takoj spočetka lezi na hrbet in tako obleži, ker tako ležečega te sen (spanje) objame najprej. Če želiš dobro spati, večerjaj že ob štirih ali ob peti uri popoldne in potem ne užij ničesar do jutra; ako ob 9. ali 10. uri ležeš, spalo se ti bode dobro; če pa vkljub temu ne spiš in ne zaspiš, hodi spat s popolnoma praznim želodcem, torej tešč. Pleča in rame naj bodo v postelji tople. Ko ponoči vstaneš, da opraviš potrebo, zadelaj (zakrij) vselej za seboj posteljo, da ostane topla; kajti topla postelja je že izborno uspavalno sred¬ stvo. Takisto nočna molitev; večinoma že zaspiš, ko še nabožno moliš. Uspava te tudi 1-3 žlice medu, ki ga poješ, preden ležeš; ali juha, napravljena na kropu in 1 žlici Liebiga ali Maggijevi kocki; to juho popij v postelji. Da zaspiš, položi si, v postelji ležeč, zganjeno, mokro, mrzlo brisačo na oči ali pod tilnik; ali si golo telo krtači s ščetom; ali pojej vsak večer, preden ležeš, eno jabelko. Usta, iz ust mi slabo diši. Ako ti iz ust prihaja ne¬ prijeten duh, grgraj in izpiraj si jih z galunovo vodo. Slab duh vzame tudi meta, če jo skuhaš na V 2 vina ter 1 / 2 vode in to te¬ kočino uživaš večkrat črez dan. Vsak dan žveči nekaj brinjevih jagod, da ti preženo slab duh pa tudi strupene snovi na zobeh in dlesni. Usta izgube slab vonj (duh), če grgraš robidni ali an- gelikni čaj ali čaj, kuhan iz stolčene hrastove skorje. Usta, katar v ustih leči vroča para navadne vode ali sopare kamilične zavrelice. Zaokroži obe roki pred usti in se nagni, odprtih ust, nad posodo, iz katere se kadi. Kamilični čaj jemlji v usta v požirkih. 246 Usta otekla. Če so ti usta otekla, jemlji v usta prav vroč močen kamilični čaj (vroč, kakor ga je le mogoče prenesti) in ga tako dolgo drži v zaprtih ustih, dokler ti je možno zadrže¬ vati sapo; to ponavljaj nepretrgoma 1—2 uri, tako dolgo, da si že truden; v tem času oteklina navadno že dozori in se predere. Tako leči tudi dekline na dlesni ali, ko ti je izpadel ali si si izruval zob, ali ko te muči zobobol. Ustna gniloba. Proti ustni gnilobi pij čaj dišeče mete. Angelikni čaj pij, grgraj in z njim usta splakuj. Ustnice (žnablji) razpokane namaži večkrat z glyce- rinom ali s salicylom mešanim vaselinom. — Ali jih leči z mazi¬ lom, varjenim iz čistega belega voska in mandeljevega olja(: v ponvi raztopi na ognjišču nekoliko voska, kateremu prilij nekaj mandeljevega olja; zmes neprenehoma mešaj, dokler se ne shladi). Uši (glavne, lat. pediculus capitis ) pomoriš in njih jajca (gnide) ugonobiš, če si (v)lase korenito omočiš s smrdljivim oljem (petrolejem). Petrolej naj deluje 24 ur, potem pa glavo operi z milom in mlačno vodo. Bodi previden, da si z ognjem vlas ne zasmodiš; zato niti ne kadi. Ali glavo dobro umij z močnim nalivom peteršiljevega se¬ mena; potem glavo osuši s suho tkanino in vlase čvrsto izčeši. Če imaš (v obleki) bele uši („gvantne“ uši, lat. pediculus vestimenti ) ali ploščice (lat. pediculus pubis seu phthirius ingui- nalis, nem. Filzlaus), koplji se in izginejo. Utopil se je, utonil je. Utopljencu najprej očisti nos in usta, potem ga položi na trebuh in sicer tako, da je trup vzvišen, glava pa nekoliko visi, da voda hitreje odteče iz pljuč in sapnika. Ko je voda otekla, zavij telo v vročo tkanino in takoj poskusi z umetnim dihanjem. Utrdi si telo ! Če si vzrasel (odrasel) človek ali otrok(o- vica) ali dete, hodi zjutraj in zvečer 1 uro bos doma po stano¬ vanju, mokrem kamenju ali rosni travi. Kratek sprehod z bosima nogama po svežem snegu ti noge ogreje in te utrdi. Stopicaj prav naglo v škafu mrzle vode in potem noge brž obriši in obuj nogavice. 247 Vsako jutro si umij gornje telo v mrzli vodi, le rahlo se obriši in obleci obleko; ali zvečer okoplji vse telo (le 1 minuto) v mrzli vodi in brzo skoči v toplo postelj. Zrači stanovanje! Mnogo se kretaj v svežem vzduhu (zraku) ob vsakem vremenu! Utripanje srčno, glej srčno utripanje. Utrujenost (srbsko umor) (truden sem!). Vsak večer si 5 minut umivaj noge do kolen v mrzli vodi; to te osveži, raz¬ vedri in okrepi, da se temu rad privadiš. Vapnov prašek je potreben, da deci kosti rasto. Otročji hrani primešaj nekoliko praška, nastrganega iz čiste krede. V no¬ vejšem času mešajo vapnov prah ali zdrobljeno kredo med moko, da jo uživamo s kruhom. Kreda krepi nele deco temveč tudi odrasle slabotne ljudi; najbolj pa pospešuje rast in trdnost kosti. Kdor slabo prebava ali je bledikast, naj vsaki jedi primeša 1 noževo konico zmlete krede; vsaj kreda ni draga. Varujte (čuvajte) se bolezni ! Bolezni zabraniti in jih preprečiti je najvažnejša zadača (naloga) zdravilstva. Naša knjiga ti podaja nasvete, če te nenadno obide neugodje ali če zboliš, in ni zdravnika na mestu; svari te pred dobrimi in lažnimi pri¬ jatelji, ki ti svoje takozvane skušnje dopovedujejo in nasvetujejo; odpira ti oči, da se izogibaš mnogih strupenih zdravil; bodri te, da bodi zmeren, kajti zmernost je vogelni kamen našega zdravja; nasvetuje 'ti naravna in domača sredstva, ki so jih rabili naši predniki, ki jih rabimo mi in naj bi jih rabili tudi v bodočnosti; poje hvalo postu kot najuspešnejšemu zdravilu; proslavlja čudesno zdravilno moč vlažne prsti in mokre ilovice; vmer ti povdarja, da rabiš najbolj mrzlo vodo, toda le nekaj minut, a da se takoj nato ogreješ in da te nikoli ne mrazi. Ako naše nasvete uvažuješ in se po njih ravnaš, izogneš se mnogoterim boleznim in živel bodeš zdravo življenje do pozne starosti. 248 Vdihavajoč (inhalirajoč) pare kamilične ali malvine (popelj) zavrelice ali pa sopare osoljenega kropa, lečiš bolezni v vratu in omehčaš zasluzenost. Vdihavaj vsak dan enkrat po y 2 ure, dokler zlo ne mine. Večerja naj ne bode preobilna. Ne večerjaj prepozno! Obilne večerje polnijo rakve. Isto velja tudi o večerni žeji. Me¬ sojedca vedno žeja; če piješ pivo, žejen si še bolj. Torej ne uživaj zvečer mesa, da nisi primoran gasiti si nepotrebne in umetno izzvane (napravljene) žeje. Če te preveč žeja, gotovo ni v telesu nekaj v redu; nered pa si še pomnožiš, če zvečer mnogo piješ. Prastara večerna jed je juha s kislim mlekom in krompir¬ jem. Kislo mleko v novejšem času tolikanj priporočajo. V mnogih krajih večerjajo kavo z belim kruhom; če bi bila sladna kava z mlekom, ne bi vam branili; še bolja pa bi bila mlečna juha na črnem kruhu, ali juha z zelenjadjo ali kako drugo brezmesno prikuho, ali kislo mleko, oziroma mala lahka (neopojna) pijača, čaša zeliščnega čaja. Deca, mladi polnokrvni ljudje naj večerjajo sadje s kruhom. Pozimi pojej vsakdo, preden gre spat, eno jabelko, ker jabelko napravi spanje mirno in pospešuje, da hodi oni, ki mnogo sedi, redno na potrebo. Kdor slabo spi, naj poskusi enkrat brez večerje iti spat, in spanec ga brez dvoma objame. Kdor se vlega s pol¬ nim želodcem, spi, kakor je splošno znano, prav slabo. Hysopus ojficinalis, Labiatae. Velenduh je polugrm(ič). Doma je v južni Evropi in v Orientu (na jutrnem); pri nas ga sade na vrtovih. Vejice pokončne. Listi nasprotni, suličasti, celorobi, žlezasto pičkasti. Cvete julija in avgusta. Cveti temnomodri, redkeje rdeči ali beli; tvorijo klas ali grozd. Nabiramo liste in cvete julija in avgusta. Čaj poživlja in krepi, če so prebavila slabotna, omiluje prsni krč; ozdravlja protin in skrofulozo (8—15 £ na 1 l vode). Obkladke, namočene v zavrelici, pokladamo na rane. Ohlajeno zavrelico grgramo, da utešimo bolečine v dlesni. 249 Vetrovi (plini) se kopičijo (vetrovitost) (glej tudi napet sem). Ko se hrana razkraja, nastanejo v črevih vodikovi, žveplo- vodikovi, dušikovi in jamni plini; dalje, kri izloča ogljikovo ki¬ slino v črevo; vrvež v črevesu, ki ga izzivajo mala živa bitja, razvija tudi pline. Premikajoči se plini v črevesju napravljajo, da ti v trebuhu kruli. Kogar plini mnogo mučijo, ve, da je treba na pomoč priskočiti plinom, iščočim si izhoda. Lezi v posteljo, na katero si razgrnil več volnenih tkanin; daj si krog telesa brzo oviti namočeno, na rahlo ožeto, 2 krat zganjeno platno, nato se pusti poviti v volnene tkanine, da si ves, izvzemši roke in glavo, tako ovit, da ne prihaja zrak do tebe; v teh ovojih vztrajaj 2 uri, dobro se izpoti in popij, poteč se, en čaj. Sledeče dni sedi v mrzlo sedno kopel, v njej ostani le 2 mi¬ nuti, potem takoj v toplo posteljo. Malokrvni in nervozni ljudje tožijo, da jih rado napenja; vprav njim sedna kopel dene takisto dobro kakor nožna kopel; če si se teh dveh kopeli izmenoma posluževal en mesec, zdrav si in pomlajen. Kogar plini mnogo trpinčijo in nima strežnika, naj si umiva, skočivši iz postelje, vse telo v mrzli vodi (1 minuto) in naj gre takoj nazaj v posteljo; črez 1 mesec bode zdrav liki (kakor) riba v vodi. Koliko je trhlih in šepajočih človečkov! Vsi naj poskusijo, vsi naj se navadijo na mrzlo vodo, pa dobodo zopet življenje in toploto v staro zgradbo. Glavobole, prihajajoče od plinov, odpravi krčevčev ali an- geiikni čaj, dalje janeževo olje (vsak dan večkrat nekaj kapljic na sladkorju), čaj iz baldrijanove korenine; prašek komarčkov (ko¬ marček = kopreč, komorač, sladki janež), kot začimba potresen na jedila, zabranjuje in odganja zastale pline. Klinčkovo (nageljevo) olje učinkuje zoper gnile pline, po¬ kvarjene gnile snovi in sokove v želodcu. Špikovo* olje, vsakrat 5 kapljic na koščku sladkorja, je izborno zoper glavobol, prihajajoč od plinov. *) Olje prave sivke, špiknarde — Lavandula vera. 250 Izgnavši iz telesa pline, utrdi si telo in okrepi z dobrimi, redilnimi, enostavnimi jedili; na ta način se obvaruješ mnogih težkih bolezni. 1 skodelico metnega, baldrijanovega, janeževega, kamiličnega čaja, čaja iz zmečkanih brinjevih jagod, čaja iz kumine z jane¬ ževim semenom, čaja iz koprovega (smrdiljevega) semena. Otrokom otiraj ves spodnji životek z nekoliko (z vodo) raz¬ redčenim žebinčnikovim oljem. Jej mnogo medu, med primešaj mleku in čaju, pij mnogo sladkorne vode. Vidoviča (Vidova bolezen, Vidov ples). Vidovico označuje krčevito gibanje in trzanje mišic na obličju (obrazu), udih in te¬ lesu; vidovica ne dela bolečin in zavesti ne moti. Napada po¬ sebno deklice, stare 3—15 let, in slabotneže. Bolnika ločite od drugih otrok, dokler ga vidovica stresa(, in vidovica utegne tra¬ jati 74 leta), kajti vidovica je nalezljiva. Detetu obleci dolgo srajco, namočeno v osoljeni vodi; črez srajco mu povij volnene odeje, v katerih naj 2 uri počiva; črez nekaj ur mu umij telo z mrzlo kisovo vodo in ga zopet brzo zavij, da ga objame pomirjujoč spanec; zvečer mu umij noge in kolena polivaj z mrzlo vodo, da mu kri odvajaš navzdol. Hrana bodi enostavna, dobra, redilna. Bolnik naj mnogo teka bos. Vsake 3 ure mu daj žličko namiznega olja; vsak dan 7 2 skodelice pelinovega čaja in več brinjevih jagod, da jih poje. Ali 12 kapljic pelina ulij v kozarec sveže vode, zmešaj in detetu daj vsako drugo uro 1 žličko. (Mesto slane srajce,) kuhaj seno ali senene drobce v vodi, dodeni periščejsoli in vse skupaj (prav mnogo sena) kuhaj 3 ure; v to zavrelico omoči dolgo srajco, obleci jo detetu, vrhu nje ovij več odej in ga pusti v ovoju 2 uri. To stori vsak dan skozi 14—20 dni. Viola odorata, Violaceae. Vijolica dišeča, ljubica raste po solnčnih obronkih, ob živih mejah in plotovih, pa tudi na senčnatih krajih. Radi prijet¬ nega duha jo goje na vrtovih, zlasti polnocvetne zvrsti; v rastlin- 251 jakih cvete ljubica že pozimi. Cveti so temnovijoličasti; bolj redke so belocvetoče zvrsti. Korenika s pritlikami; na enem koncu korenika odmira, na drugem pa raste. Tu stoje listi, srčasti, po robu nazobčani, dolgopecljati. Vztrajajo vso zimo; posuše se šele pomladi, ko malo višje iz podaljšane korenike poženo novi listi. Cvetni peclji nosijo po 1 someren cvet, ugodno vonjajoč. Čašnih listov 5. Venčni listi modri, včasih beli; 5 jih je: 2 molita navzgor, 2 nastran, največji pa navzdol in je podaljšan v kratko ostrogo. Viola canina. Pasja vijolica raste pod grmovjem in kraj potov. Stebla tudi listnata. Cvete pozno; cveti ne diše, malodane višnjevi so, ostroga belkasta. Viola hirta. Srhkodlakava vijolica raste po travnikih. Cveti ne diše, svetlovijoličasti so. Zdravilna je le dišeča vijolica. Nje liste in cvete nabiramo, ko zel cvete. Čaj (8—10 g na 1 / vode) pospešuje potenje. Kneipp ga svetuje zoper hud kašelj, posebno zoper oslovski kašelj otrok (mešanega z medom vsaki 2 uri 2 žlici, odrastlim pa 3 krat na dan 1 čašo); služi tudi zoper katar dušnikov, zasluzenost v vratu, in celo zoper sušico, ker pospešuje razkrajanje sluza (vsaki 2—3 ure 3—5 žlic). Sirup rabijo prav često zoper kašelj in zasluzenost v vratu. Odcedek grgraj, če te vrat boli, če je vrat vnet, ali če so vnete bezgavke. Obkladke namakamo v odcedku in z njim umivamo, če je glava preveč vroča ali boli; zmečkano zel pokladamo na vroče otekline. Vino ima malo redilnih snovi ter je radi tega samo nasla- dilo in ne živilo. Ogreva prirodo (naravo) in služi za dobro pre¬ bavo; ker pa vsebuje le malo dušika, ne krepi in ne utrja nam 252 telesa. Kljub temu starci koprne in hrepene po čaši dobrega vin- čeca, rek(aj)oč: kar je mleko deci, to je vino starcem. Žal da vino tolikanj ponarejajo; ponarejena vina povzročajo mnogotere bolezni, ki bi jih pač zabranili, pijoč pristno kapljo. Ako si se prehladil, svetujemo ti prevreto vino (4 kosce sladkorja in nekoliko cimeta na Vi l rdečega vina). Slabotne narave se okrepe, če snedo (pojedo) vsako uro mal košček črnega kruha, namočenega v rdečem vinu. Če te muči griža, pojej vsako uro košček črnega kruha, namočenega v rdečem vinu. Krepko juho skuhaš iz črnega kruha s polovico vode in s polovico vina. Mesto strupenega kislega kisa (octa, jesiha) preudarna ku¬ harica rabi kako lehko vino. Če vino piješ prečesto in v velikih množinah, skrajša ti življenje. Vnetje bedrenega živca (Ischias), glej bedro. Vnetje bezgalk, glej bezgalke vnete. Vnetje Črevesja. Znaki črevesnega vnetja so: pod popkom te žgoče boli; ta bolečina se razširja na ves spodnji život; močno bljuješ in trpinči te griža; sluz uhaja, voda se ti zapira ter si tudi zaprt (zapečen). Umivaj život s kisovo vodo in na trebuh pokladaj v topli kisovi vodi namočeno tkanino. Obkladke obnavljaj in ponavljaj na vsake V 2 ure. Noge si s kisovo vodo otiraj tako dolgo, da se ogrejejo. Notranje vsako uro požirek žajbljevega čaja in komarčkovega (koprčevega) čaja z balzamom ali nekaj požirkov čaja iz lanenega semena (15 £ na V 2 l vode). Vsako uro zaužij 2 žlici mehkega sira, napravljenega iz kislega mleka(, ta sir uživaj hladen,) in pij nekaj požirkov si- ratke ali pinjenega mleka. Najboljše sredstvo zoper črevesno vnetje pa je kislo mleko. Najprej ozdraviš, če vsako uro uživaš edinole nekaj žlic sira (iz kislega mleka), sicer pa se postiš. Uspešno delujejo tudi ilovnati obkladki. 253 Vnetje možganov (možgani vneti). Predhodni znaki: potrt si in slab, glava te boli in stresa te mrzlica. Potem te muči žeja, vročina te žge in glava je vroča; vsa notranjščina takorekoč plameni (plamti), gori in žari! Vnelo se je! Toda kje se je vnelo, v možganih ali v pljučih? Ko se vnemajo pljuča, skorajda vselej te bode in žge v okolici pljuč, kašljaš in draži te, da bi bljuval. Ako so se vnele možgane, bolniku takoj pokladaj na glavo obkladke mehkega sirnega testa, da vročino izvleče. Spodnji život in noge mu umij vsako uro z mrzlo vodo in mu vsako uro obuj v mrzli vodi namočene nogavice. Pod trup (telo) mu položi v mrzli vodi namočeno 6 krat zganjeno rjuho. Mesto sirnih obkladkov polagamo na glavo obkladke meh¬ kega ilovnatega testa in jih obnavljamo vsaki 2 uri. Srce in pljuča pustite povsem na miru; le če so istodobno tudi pljuča vneta, pokladaj tudi na pljuča sirne obkladke. Mrzla voda, sir in ilovica naj izvleče(jo) vročico in vnetje. Vnetje oči. Večinoma se oči radi tega vnamejo, ker kri preveč v glavo tišči. Komur so oči vnete, mu kri prav rada teče iz nosu. Oboje je nujen poziv, da kri odvajaj navzdol in jo enakomerno porazdeli po vsem telesu. Največkrat se oči vnamejo deci. Tako dete pomoči vsak dan 2krat za Va minute v mrzlo vodo in ga nato takoj toplo zavij! Vsak teden 3 krat namoči mu srajčico v mrzli studenčnici, obleci mu jo mokro, povrhu povij z volneno odejo in ga v^pvitku pusti 2 uri. To mu iz telesa izvleče nečistoto in vročično vročino. Kadar pa so oči tako hudo vnete in otekle, da so takorekoč zalepljene, potem mu nanje pokladaj mehko sirno testo, nama¬ zano na krpo in obnavljaj, čim se sir posuši. Ali na oči poveži v hvoščevem čaju namočeno platneno krpico in obkladek ponovi vsakih 15—25 minut.' Če je glavica prehudo vroča, polij jo z mrzlo vodo, a po¬ tem jo takoj zavij v volneno tkanino. Vzrasli (odrasjli, odraščeni) naj si vrhutega umivajo vsak večer noge v mrzli vodi in zjutraj 1 minuto drže glavo pod mrzlim curkom (pod pipo vodovoda), nato pa si jo toplo ovijejo. Vsak drugi dan naj si okopljejo vse telo v mrzli vodi. 254 Vročino v očesu preženeš, če skuhaš agavni list (glej agava) in 1 žlico medu na V 2 l vode in ta čaj piješ ter si v njem koplješ oči. Ali pa si na oči naveži prav mehkega sirnega testa in ga vsako uro nadomesti s svežim. Vnetje pljuč, glej pljučnica. Vnetje po(d)prsnice (prsne mrene) lečimo istotako kakor pljučnico: Najprej nekolikokrat polagamo obkladke sirnega testa, po¬ tem vlažne ilovice. Ponavljamo jih tako dolgo, da bolezen premine. Vsakih 5 ur naj bolnik uživa požirek olja. Vsak drugi dan naj obleče v mrzli vodi namočene nogavice; noge naj si potem toplo zavije. Večkrat naj omoči tudi roke v mrzli vodi. To odvaja vročino in kri (od prsi) navzdol. Vnetje porebrnice (rebrne mrene) lečimo s sirnimi in z ilovnatimi obkladki. Na posteljo pogrni široko volneno odejo in črez to svežo rjuho. Na rjuho namaži za 1 prst debelo mehkega (s siratko zmešanega) sirnega testa v dolžini reber in širini životnega obsega. Na to testo položi bolnika ter mu rjuho povij krog života, tako da je ves gornji život (v okolišu reber) obložen s sirom; nato ga ovij še s spodnjo volneno odejo in ga zgoraj še posebej toplo odeni. V postelji ležečemu, mu zdaj daj skodelico kamiličnega čaja vročega, da se boljše spoti. Ovitek naj deluje 3—4 ure in ponoviti ga je nato treba 2—4 krat. Rabljeni sir vselej takoj zakoplji ali sežgi, ker je poln strupa. Končno morda bolniku napraviš še ilovnati obkladek na isti način. Vnetje potrebušnice (trebušne mrene) zdravimo prav- tako kot pljučnico. 3—6 dni polagajte sirne obkladke na bolno mesto ali pa še boljše na ves život. Zdravljenje zaključimo z ilovnatim obkladkom- Vsake 3 ure bolnik dobo požirek olja. 255 Nikoli naj ga ne zebe, temveč vedno naj mu bo toplo. Čim ga količkaj mrazi, naj popije čašo kamiličnega čaja vročega ali kozarec s sladkorjem in cimetom zavretega vina. Vnetje sapnika. Ako ti je sapnik vnet, pij 2 krat na dan in tudi grgraj angelikni čaj ali čaj, kuhan iz listov in cvetja pa¬ peževe sveče (lučnika) (30 g na 1 / 2 / vode). Zvečer okoplji noge, črez dan pa večkrat omoči roke v mrzli vodi. Vnetje slepega črevesa je navadno zvezano z gnojit- vijo in je zelo opasno. Vzrok vnetju so v skorajda vseh primerih tuja telesa (tuje tvarine) n. pr. sadne koščice in jedra, grah, koščki kosti in blato-kamni(, to je otrdelo blato, ki se je oprijelo ne¬ znatnega majčkenega tujega telesa in se nadalje krog njega ovija in množi); na ta način se zapre odprtina, vodeča iz slepega čre¬ vesa v slepič, čemur sledi vnetje. Slepo črevo se tudi vname, če se v njem nakopiči črezmerno mnogo blata. Vnetje slepega črevesa se navadno začne naenkrat z vročico, slabim tekom in velikimi bolečinami na desni strani spodnjega trebuha, torej nekako za dolžino prsta od popka na desno. Ozdravljamo pa vnetje slepega črevesa predvsem z vlažno prstjo; ta odvzame vročico in vročični strup, brzo uteši velike bolečime in izvleče strupene snovi: Izkoplji torej ilovice ali prsti, kolikor mogoče globoko iz tal, napolni z njo umivalnik, s studenčnico naredi iz nje mehko testo in to tvarino položi na golo boleče mesto, da vleče 6 ur. To po¬ novi 3 dni zaporedoma. Isto st(v)ori, če je slepo črevo razdraženo. Elektriciteta vlažne prsti izvleče iz telesa vse snovi vnetja skozi preboje (pore, male odprtinice v koži). Bolnik bodi zmeren v jedi in pijači ter mu telo bodi toplo. Vnetje vezne tkanine. Vnetju vezne tkanine utegne slediti gnojno zastrupljenje krvi. Pojavi: mraz te stresa, vročica te trpinči in ves si slaboten. Tu je treba na vnetem mestu gnoj izvleči in sicer korenito. Da velike bolečine utešiš (olajšaš), obloži boleče mesto z obkladki 256 mokrega ilovnatega testa in jih obnavljaj vsake 3—4 ure tako dolgo, da izvlečejo ves gnoj. Vnetje vratu. Znaki (znamenja): mrazi te, izmenoma te kuha suha vročina, glava te boli, moči ti propadajo, jezik je ob¬ ložen, težko požiraš, golt (žrelo) je kričečerdeče vneta in otekla. Tu je preveč krvi zgoraj, spodaj pa premalo. Dete omoči s srajco vred v škafu vode, nato je brzo položi na 1—2 volneni odeji in ovij; skoro (kmalu) začne se potiti in postajati vroče. Črez največ 1 uro mu odeji odvzemi in dete potopi v mrzlo vodo, nato pa je zopet dobro zavij. Čim češče to storiš, v celem nekako 6—8 krat, tem brže odstraniš vročico in opasnost (nevarnost). Krog vratu mu ovij sirnega testa. Da odvzameš notranjo vročino, daj mu kamiličnega čaja ali hvoščevega čaja ali čaja iz grškega sena. Sirni in prsteni obkladki zaprečijo, da se v golti in vratu ne stvorijo ugnide (uljesa). Semintje naj bolnik požre požirek namiznega olja. Če si odrastel: Porazdeli si kri po telesu, umivajoč se z mrzlo vodo(, kajti topli ovoji ti glavo in vrat še bolj ogrejejo); kri odtegni navzdol, ker so navadno noge mrzle kakor led in potrebujejo krvi. Torej mrzle obkladke na noge in spodnji život, sirne in prstene obkladke na vrat. Pij čaj iz grškega sena, ki sluz razkraja, in grgraj čaj, ku¬ han iz jelševe skorje. Vnetje želodca, glej želodčno vnetje. Voda. Krepka priroda (narava) z zdravim organizmom izloča sama bolezenske snovi, ki se nabirajo v notranjščini; sama telesu priskoči na pomoč in podpira, da se prične telo samo čistiti. Edina pravilna podpora našega organizma bodi in ostani mrzla voda. A vodo uporabljajmo na prav mil način. Nismo prijatelji krutih uporab in ne prijatelji konjskih kur. Konjske kure (zdrav¬ ljenja) izvajajo le ti, ki so o lečenju z vodo nekaj slišali; zdaj mislijo, da je treba samo iti k potoku, cele ure v njem letati ali 257 stopiti pod vodnjakovo cev in se polivati do nesvesti; ali v ledeno- mrzli kopeli vztrajati */*» V 2 , da 1 uro; ali piti toliko in toliko liter mrzle vode. Ne in nikakor ne! Mrzlo polno kopel vzameš najbolje zvečer, preden ležeš: polagoma stopaj v njo, potem se brzo potopi, takoj izlezi iz banje, ovij se, neobrisan, najprej z velikim grobim platnom, po¬ tem še z dvema volnenima tkaninama, lezi v posteljo, zavij se tako, da ti zrak ne prihaja do telesa, odeni se in ostani v tem ovoju 2 uri. Ali ponoči stopi iz dobro tople postelje, brzo si umij telo (le 1 minuto), takoj nazaj v posteljo in se dobro odeni. Preden ležeš, okoplji noge v mrzli vodi, s skodelico polivaj kolena in stegna. Ali si zjutraj, pričesujoč se(, ko se češeš), umij roke in lakte v mrzli vodi, toda brzo in jih pokrij. Ali se Va ure izprehajaj v vlažni travi in potem obuj noga¬ vice; ali namoči nogavice v mrzli vodi in jih neožete (neovite) obuj v posteljo. Ali 2 minuti polivaj telo z mrzlo vodo in se takoj odeni s suhimi tkaninami. Ali se posluži sedne kopeli, trajajoče 1—2 minuti, in idi takoj v posteljo. Ali vsako uro pij 1 žlico sveže studenčnice. Tako z vodo zdravimo! Prvovrstno zdravilno sredstvo je voda ne le vnanje uporab¬ ljana, temveč tudi notranje. Tudi notranje vodo uživaj redno v prav malih količinah, da lečiš bolevanja želodca in prebavil, od¬ pravljaš zastajajoče pline, napetost, zaprtje, leno odkladanje blata, zgago i. t. d. Napravi poskus in popij zvečer, preden ležeš, (in vsako uro, če bi se prebudil,) 1 žlico ali mal požirek sveže pitne vode. Kako dobro ti to dene, kako lahko odhajajo vetrovi in kako dobro spiš! Voda, pita v velikih množinah, odganja in pograbi s seboj dobre sokove. Če pa vode uživaš vsako uro po 1 žlico, zmeša se v želodcu z grizom (pično kašo) ter podpira želodec in pre¬ bavila, razbirajoč in poganjajoč izrabljive in izrabljene snovi; kar je dobrega ostane v telesu, izrabljena snov pa naj odide in na- 17 Zel in plevel. 258 pravi prostor. — Pravtako učinkujejo raznoliki zeliščni čaji, ako jih uživamo po 1 žlici. Najboljša pijača je voda, čeprav jo navadno zaničujejo in reka jo, da ni niti v črevlju kaj prida. Nam je voda sredstvo, ki nam podaljšuje življenje. Skorajda starost svetopisemskih očakov so učakali ljudje, ki so dnevno redno srebali čisto studenčnico. Element vode je največje in edino razredčevalno sredstvo v pri¬ rodi, izborno okrepčavajoče in oživljajoče sredstvo za želodec ,in živce, gnitje zatirajoče sredstvo, prebavo pospešujoče in odvajajoče sredstvo. Brez vode ne izločiš (odpraviš) iz telesa ničesar! Ker je kisik sestavni del vode, zato v vodi pijemo zaista (resnično) novo življensko snov. Navadi deco, da redno pije vodo, in pripomoreš ji do dobrega želodca celo življenje. — Kruh in voda! Koliko imamo obojega in kako oboje podcenjujemo. Brisača, namočena v vročo vodo, zganjena in položena na trebuh, ozdravi skorajda takoj koliko; ovita krog vratu, vratno vnetje in zobobol; ovita krog revmatičnega uda, odvzame boje- čino. Vtekni noge v vročo vodo, in zobobol, glavobol in bolečina v ušesu prestane (poneha). Vode se bojim. Koliko je ljudi, posebno žensk, ki se iz pretirane sramežljivosti, nevednosti in brezbrižnosti cele mesece, da celo celo leto, niti enkrat ne kopljejo. S krpico ali gobo si morebiti umijejo obličje (obraz), vrat, roke in lakte, kaj več pa redko. Zato se ne čudimo, da je število bolehajočih žen tako veliko. Naj bi naše čitateljice poučile sorodstvo, prijateljice in znanke, da je neobhodno potrebno umivati se z mrzlo vodo, da kri 'po telesu redno kroži in ne zastaja. Potem jih ne bi bolela glava, srce bi jim bilo redno in ne obhajale bi jih slabosti. Če se Icri po telesu pretaka redno, je telo zdravo. Vsaj 2—3krat v tednu si umijte noge, preden greste spat; potem naj voda stoji pri postelji, da, zbudivši se ponoči, skočite iz postelje in 1 minuto umivate vse telo z mrzlo vodo; nato pa brž moker nazaj v toplo posteljo. Če te glava boli ali so ti noge mrzle, kako dobro ti dene, ko si noge okopal v mrzli vodi ali po stanovanju hodil bos. 259 Kdor ima srčno napako, naj se z mrzlo vodo poliva po rokah, laktih, ramah, nogah, golenih in kolenih. Če mrzle vode nikakor ne preneseš, koplji noge v topli kopeli. Voda (seč) gosta (z usedlino). Pij zjutraj, opoldne in zvečer po 1 čaško krčevčevega čaja. Voda (seč) zastaja; težave imam, puščajoč vodo. Če seč ne odhaja na pravilni urejeni način, tedaj ti tako stanje po¬ vzroča velike bolečine v mehurju in v sečni cevi. Vzroki utegnejo biti: kamni in vnetje v mehurju, krč i. t. d. En dan se okoplji v topli (28°) sedni kopeli ovsene reza- nice, v njej vztrajaj 25 minut, potem v posteljo. Zjutraj, opoldne in zvečer 1 skodelico ovsenega čaja. — Drugi dan pomoči 4 krat zganjeno rjuho v prav toplo zavrelico ovsene slame, narahlo ožmi in položi na spodnji život (želodec do stegen); vsakih 15 minut to ponovi, v celem nekako 6krat; vsakrat se dobro pokrij z volnenimi tkaninami. Zjutraj, opoldne in zvečer pa pij po 1 skodelico hvoščevega čaja z 10 zmečkanimi brinjevimi ja¬ godami. To delaj vsak drugi dan in tako dolgo, da ozdraviš. Ne pozabi pa ponoči iz postelje umiti si (1 minuto) vse telo z mrzlo vodo. Nekaj drugega je, kadar težave s sečem zadevajo starca; tedaj je treba spodnji život in mehur krepiti in sicer z mrzlo vodo(, kajti topla voda bi ga še bolj slabila). — Zgani rjuho, omoči v mrzli kisovi vodi, nekoliko ožmi, mrzlo položi na spodnji život (med popkom in stegni), kjer naj ostane V 4 ure, ne dlje; potem obkladek odstrani in bolnika pokrij s suhimi odejami. To stori zjutraj in zvečer po 1 krat. Svetujemo tudi, da spodnji život umivate in otirate z ar- nikno tinkturo. Semtertje 1 skodelico hvoščevega čaja ali kozarec rožmari¬ novega vina(, ker so morebiti obolele tudi ledvice). Janežev čaj in terpentinovo olje ženeta seč (vodo). Kdor ne more iti na vodo, naj vsak večer 15 minut koplje noge v prav topli seneni zavrelici, potem v posteljo. 17 * 260 Ali si napravi zvečer, preden greš spat, sedno kopel v topli zavrelici senenih drobcev ali ovsene rezanice. Sednih kopeli se poslužuj le vsake 3 dni 1 krat. Čaji: iz ajbiševih korenin (stolčenih), česnovega stebla (15 g na V 2 l vode), lanenega semena (15 g' na V 2 1 vode), brusničnih listov (15^ na V 2 l vode), brinjevih jagod. Voda (sei) se mi zapira. Ako se ti seč zapira, okoplji vsak večer noge v topli vodi, ki si ji primešal perišče soli in pe- rišče pepela. Vsak dan popij čašo hvoščevega čaja, v katerem se je kuhalo 12 zmečkanih brinjevih jagod. To ponavljaj cel teden. — Ponoči si iz postelje umij (le 1 minuto) vse telo v mrzli vodi. — Pozneje vsak drugi dan’*napravi sedno kopel v zavrelici ovsene rezanice in hodi dosti — če ne zunaj, vsaj v stanovanju — bos. Ženskam svetujemo večkratno parno kopel spodnjega života v sopari zavrete ovsene slame. — Pijo naj hvoščev, krčevčev, rmanov čaj in čaj iz zmečkanih brinjevih jagod; najraje pa me¬ šani čaj vseh teh zelišč. — Izborne so parne kopeli hvoščeve zavrelice. Parni kopeli ne izpostavljajte teles dlje nego V 2 ure. — Izvrstno vplivajo ovitki, namočeni v ovseni zavrelici in poviti krog života. Komur se seč zapira, naj nikdar spodnjega života ne leči z mrzlo vodo ali mrzlimi obkladki. Le prav kratka mrzla kopel vsega telesa je dovoljena. Voda (seč) mi uhaja. Komur seč neprostovoljno uhaja, pije naj čaj, varjen iz brusničnih listov (15 g na Va l vode). Ako pa ti seč odteka poCasi in leno, navadi se zju¬ traj in zvečer, ko nogavice oblečeš in slečeš, noge pomočiti v mrzlo vodo. Kajti mrzla voda odvaja kri navzdol, odvaja pa tudi seč (iz mehurja). Vodene snovi prežene iz telesa mešani čaj iz pelina in aloe. Pij vsak dan čašo tega čaja, ki krepi želodec, pa ti vode¬ nico prežene. Vodenica. Začenjajočo se vodenico zdravimo z za¬ vrelico (čajem> mladih brinjevih vršičkov; dalje s čaji, ki ženo na vodo. 261 Vsi vodeničniki imajo malo telesne toplote, a veliko žejo; ne izhlapevajo več, vse je kakor zamašeno, kakor da se v no¬ tranjščini ustvarja žolca. Radi tega naj bi vsako jutro in vsak večer iz postelje brzo umili z gobo vse telo v'mrzli vodi; potem brž zavili v platno, vrhu platna ovili še 2 volneni odeji, da zrak ne prihaja do njih in bi tako mirno ležali vsaj 2 uri. S tem bi se odprli proboji (pore) posušene kože. Umivši se nekolikokrat, začne vodeničnik potiti se: narava izriva z izhlapevanjem strupene vodene snovi; in čaji odvajajo seč (vodo), ki ga ledvice zadržujejo. Ko se vodeničnik nekoliko okrepi, potem naj, mesto da si umiva, poliva telo z mrzlo vodo, toda samo 1—2 minuti, dnevno le lkrat; takoj naj se zavije v tople tkanine in 2 —3 ure počiva. Ti polivi plašijo kri, jo oživljajo in osvežujejo; telo pa dobo zdravo naravno toploto. — Tkanine, v katere je bil bolnik zavit, vsrkale so mnogo strupenih snovi; zato jih takoj po 1 kratni uporabi operite. — Kdor je v zadregi, naj namoči srajco in spodnje hlače v mrzli vodi, naj obleče oboje narahlo ožeto, torej mokro, naj se zavije še v volnene suhe tkanine in naj leže. Vodeničniki naj pijo čaj živih kopriv in hmeljev čaj (6 g na V, / vode), ki vodo odganja. Napovedujočo se vodenico zadušiš s toplim čajem iz bezgovih korenin, dnevno 3 čaše. Vodenic poznamo mnogo vrst: trebušno, prsno, srčno, sklepno i. t. d. Trebušna vodenica se naznanja s tem, da noge začno otekati od spodaj navzgor do stegen; potem pa se spodnji život napolni z vodo in je strašno napet; ubožec je primoran grozno množino strupene vode vlačiti s seboj in jedva (komaj) da sto¬ pica. A voda se vzdiguje in narašča vedno višje, dočim vode- ničnika trpinči silna žeja. Voda (seč) ne odhaja več; blato včasih zastaja, včasih pa lije iz črevesa. Prebavila so razdrta; ledvice in in jetra ne poslujejo več; srcu in pljučem voda zelo nagaja; de¬ lovanje srca je ovirano; diha bolnik vedno težavneje in skoro (kmalu) dihne poslednjič. To srčno in ledvično bolezen utegnemo ublažiti ali morebiti ozdraviti s hvoščevim čajem ali z rožmarinovim vinom odvajati sečno vodo. 262 Najboljše je, če zakopljemo vse telo v vlažno ilovico ali prst, prvič za 4—5 ur; potem prekinčmo za 2 dneva in, če kaže, še 1 krat v ilovico. Sir ali ilovica izvlečeta strupeno vodo skozi kožne preboje (pore); obenem pa očistita srce in ledvice ter pre¬ ženeta to strašno bolezen; kajti samo nečisti zastanki so prisilili kri, da se je jela razkrajati. — Zopet stara povest: če si no¬ tranje nečist, tedaj si bolen. — Ilovnato kopel napraviš doma v banji. Spočetka vodenice(, da se očistiš,) pij dnevno kake 3 sko¬ delice čaja, vsako iz 15 zmečkanih brinjevih jagod. Če se ti vo¬ denica hoče vgnezditi, tedaj ti čaj iz bezgovih korenin (dnevno 3 čaše) ; vodo izžene tako krepko, da mu v tem oziru nikako drugo sredstvo ni kos. — Ako je vodenica že precej napredovala, leči jo čaj iz habatovih korenin; čaj iz habatovega praška ti služi pravtako (na čašo 2 noževi konici). Kadar se je vodenica že močno razpasla, večinoma ni več pomoči (pomagati), ker nedostaja (manjka) krvi; ipak poskusi imenovane čaje; vsako uro podnevi in ponoči pa zaužij po 1 žlico prevretega mleka omrzlega, samo 1 žlico vsake V 2 ali vsako uro, ne več. Svetujemo tudi, da vsak dan dopoldne in popoldne prav počasi poješ po 1 kos črnega kruha z 1 jabelkoin. Vodeničnik naj si vsak dan ovije spodnji život z mrzlim ovojem in naj v njem (v postelji) vztraja kako P /2 uro; ali pa naj se ovije z vrelovročim ovojem. Tudi naj se vsak dan iz po¬ stelje umije z mrzlo vodo (le 1 minuto) in zopet v posteljo. Komur so obolele ledvice in se boji vodenice, naj vsak dan pije 2 mali čaški mešanega čaja. Istotako učinkujejo mladi brinjevi vršički, iz katerih skuhaš čaj. Pelin z aloo, v vodi prevret in kot čaj popit, tudi odganja vodo. Vsako vodenico utegneš spočetka izlečiti, ako izmenoma piješ habatov, rožmarinov čaj in čaj iz brezovih listov, ali če si ovijaš vroče ovoje. Vodenica (pod)kožna, glej podkožna vodenica. Vodenica srčna, glej srčna vodenica. Vodenica trebušna, glej trebušna vodenica. 263 Vodo (seč) odvaja hvoščev čaj s stolčenimi brinjevimi jagodami, čaj šipkovih jagod, čaj iz habatove korenine (stolčene) z rožmarinom, ovseni čaj in mešanica vseh teh zelišč, ki jo pij vsak dan 1 čašico, še bolje pa vsako uro 1 požirek. Na vodo žene čebulni sok (30 g na žlici stolčenega sladkorja). Vodo iz rok in nog potegnejo obkladki mehkega sirnega ali ilovnatega testa; ali pa obkladki iz zmečkanega kuhanega krompirja (mrzlega), mešanega s pinjenim mlekom. Ti obkladki naj delujejo celo noč; zjutraj pa je treba noge umiti v mrzli vodi in jih takoj toplo oviti. Volk (lupus). Skuhaj kamilic, prekuhano zel odcedi, zavij jo v mehko tkanino ter jo pokladaj na bolno mesto; obkladek obnavljaj vsak V4 ure in ga 10—20 krat zaporedoma ponovi. Nato pride na vrsto mehko sirno testo. Napravi več sirnih obkladkov, vsak teh naj deluje po 6 ur. Končno zdravilo je ilovnato testo; ilovnati obkladki naj ta¬ kisto delujejo po 6 ur. Kadar obkladek obnoviš, vselej vzemi svež sir in svežo ilo¬ vico, ker rabljena sta polna gnoja. Mesto kamiličnih obkladkov rabimo obkladke, namočene v hvoščevem, trpotčevem, virandovem čaju ali čaju, kuhanem iz arrtiknih cvetov ali hrastove skorje. Volna (glej tudi poglavje obleka) draži kožo in v razdraženo kožo vdira lažje, rajše in več bolezenskih snovi. Volna je slab prevodnik toplote, radi tega vzdržuje višjo stopinjo toplote v koži in na vsem telesu, tako da je telo umetno primorano se potiti. Izlivajoči se znoj (pot) pa se volne trdno oprijemlje in v kratkem času je volnena spodnja obleka polna, takorekoč namočena v izpotenih strupenih snoveh. Sicer se volna umaže manj nego platno; zato pa volneno obleko nosijo delj in jo redkeje pero; no, in na koži nam leži perilo, nesesavše se potu, pravcati kup strupov. Volna se lažje navzame nalezljivih bolezenskih kali in jih zadržuje trdneje nego platno ali porozno perilo. Volna nam ugaja, da se umetno ogrejemo. Svetujemo jo starcem; vendar naj volneno perilo često menjavajo. 264 Deca in mladež pa naj nosijo platneno perilo, ker jim ni treba umetne toplote in umetnega ogrevanja; bilo bi docela od¬ več, če bi jim volna izhlapevanje umetno pospeševala. Mladini volnena obleka povzroča mnogo več kožnih bolezni in izpuščajev, ker se v njej bolezenske snovi lahko dalj časa zakrivajo. Starcem izhlapevanje pojema, koža ni več razdražljiva, pre¬ bitek toplote ni več velik, telo je gobasto, vlakna so slaba in vela, sokovi sluzavi ter priroda hladna. Volneno perilo jim torej prija; istotako vsem, ki radi poklica mnogo sede. Vsem tem je izhla¬ pevanje ovirano in nagibajo radi tega bolj h katarom, kopičenju sluza (zasluzenosti), protinu. Kdor se že samodse močno znoji, komur preglavico delajo izpuščaji, kdor ne more menjati (preobleči) volnenega perila vsaj vsak teden 1 krat, ta naj se volnenega perila kar najbolj izogiblje. Vonj smrdet iz ust (iz ust mi smrdi). Zoper smrdeč vonj v ustih, prihajajoč iz želodca, uživaj vsak dan nekaj kapljic pelina na koščku sladkorja; ali pojej tekom dne 12 brinjevih ja¬ god; pij belo vino, mešano z vodo, metni čaj, limonov sok ali močen čaj iz brinjevih jagod. Vranica (slezena) bolna. Na bolno vranico pokladaj ob¬ kladke, namočene v vroči seneni zavrelici ali v vroči kisovi vodi. Ko obkladek omrzne (se shladi), obnovi ga in to ponavljaj pri¬ bližno 2 uri. Potem brzo okoplji vse telo v mrzli vodi in se prav toplo odeni. Ako je vranica otrdela, pokladaj obliž grškega sena; prašek grškega sena, ki ga doboš v lekarni, zakuhaj na kisovi vodi. Vranico čisti revarjev čaj (1 čašo na dan) ali mešani čaj iz tavžentrož, dišeče mete in rožmarina. Skuhaj 10 g dišeče perle (prvenec, Waldmeister) na V 2 / vode. Čaj iz cikorijinih listov. Vrat bolen. Starim boleznim v vratu so večinoma vzrok mala prehlajenja; mesto, da bi se stanje zboljšalo, pa se navadno še slabša. Eden inhalira, drugi maže z jodom, tretji elektrizira, toda brez uspeha. In vendar se da bolni vrat ozdraviti s 4 ele¬ menti: svetlobo, zrakom, vodo in prstjo. Če koga boli vrat, mrzel mu je spodnji život in mrzle so noge. Zato si vsak dan večkrat umij noge, kolena in vse telo z 265 mrzlo vodo in krog života pokladaj mrzle obkladke; krog vratu polagaj vlažne prstene obkladke in jih obnavljaj vsakih 5 ur. Vdihavaj dober zrak! Če ti je možno (mogoče), sedi mnogo v solncu, da ti sije na vrat. Za obkladke krog vratu služi ilovica, ki jo prav dobro na¬ močiš. Če je bolezen v vratu zastarana, tedaj je notranjščina vratu otrdela; tu je treba ilovico pokladati 8—14 dni; ako se pojavijo bolečine, ko ilovica izvlači otrdeli gnoj, potrpi! Ko si ilovico (z vratu) snel, moraš vsakrat na njej opaziti gnoj in iz nje se mora kaditi. Često so vnete in nabrekle (otekle) bezgavke; težko požiraš in, požirajoč, občutiš bolečine; pridruži se visoka vročica, glava te silno boli, slab si -in noge so ti mrzle. To prihaja iz krvi. Takoj okoplji noge v mrzli vodi, lezi v posteljo, počivaj, poti se in kri odvajaj od vratu in glave navzdol; rjuho, 6krat zganjeno, omoči v mrzli vodi, ožmi jo na rahlo, položi na spod¬ nji život, odeni se toplo in počivaj 2 uri; tako oviti utegneš tudi noge. Vratu ne ovijaj, temveč na brisačo položi sira, ovij krog golega vratu, da ti hladi in izvleče vročično vročino; sir obnavljaj vsakih 5 ur. Mal vratni katar preženeš, ako vsakih 8 minut namočiš tka¬ nino v mrzli vodi in krog vratu oviješ. Vrat hrapav in hripav. Kri zastaja v sluznicah nosa, žrela in grgavca (jabelka); glasotvornici sta zardeli in togi, radi tega nezmožni za jasno izgovarjavo. Tu je treba kri odvajati navzdol, umivajoč z mrzlo vodo roke, še bolj pa noge in kolena, dalje 1 celi dan vsako uro po- kladajoč (v postelji) mrzle obkladke na spodnji život. 1 dan ostani v postelji, pij kamilični čaj, semintje požri malo namiznega olja. Nato krog vratu napravi obkladek iz sirnega testa, črez 3 ure še enega in h koncu grgraj osoljeno vodo. Dalje učinkuje: vsake i/ 4 ure obkladek mrzle vode krog vratu ali tople nožne kopeli, ki si jim primešal perišče (lesnega) pepela in perišče soli. Žajbelj skuhaj v mleku in sladkorju, odcedi in pij, preden greš spat. Pij čaj iz sladkega lesa; ali grgraj često in pij čaj iz grškega sena. 266 Mrzle obkladke krog vratu, vsake V 4 ure, 1—2 dneva ostani v postelji. Vrat nabrekel. Ovijaj noge in kolena z mrzlimi ovitki ter mrzle obkladke polagaj na spodnji život. Krog vratu pokladaj obkladke mehkega ilovnatega testa in jih obnavljaj na 3—4 ure, dokler ti ne izvlečejo vsega strupa. Ovitki toplih kamilic so tudi učinkoviti. Vrat, uljesa (ugnide) v vratu. Kri odvajaj in ulje iz¬ vleci z obkladki ilovnatega testa, ki ga obnavljaj vsakih 5 ur. Mesto ilovice rabimo tudi sirno testo. Tanacetum vulgare, Compositae, Radiatae. Vratič, črvi n jek je trpežna zel in nadležen plevel. Raste ob potih in jarkih, po peščenih in ilovnatih pašnikih ter mestoma po senožetih. Ker zoprno smrdi in je steblo pretrdo, ne dotakne se ga živina nikoli. Korenika rjava, z mnogimi koreninami, precej dolgimi, tu- patam gomoljasto odebelelimi. Steblo pokončno, robato, nekoliko dlakavo, visoko 60—130 cm. Listi raztreseni, pernato nacepljeni, njih krpe napiljene. Cvete od julija do septembra. Cveti drobni; koški rumeni, združeni v češulje. Nabirajo liste in cvete od julija dalje. Čaj utešuje krče, ogreva, krepi želodec (5—10 g na 1 l vode). Rabijo ga zoper želodčni krč, protin, težave s sečjo, ka¬ men, bolevanje mehurja, zoper črve; deluje tudi na maternico, ako je mesečno perilo bolestno. Prašek cvetov rabijo zoper črve v drobu (1—5 g deci, oziraje se na starost, v medu ali jedilih; odrasli naj vzemo nekolike več). Toda bodite previdni, ker bi prevelike količine izzvale po¬ jave zastrupljenja. Vratičevo olje (1—8 kapelj na sladkorju) odganja črve v prebavilih in preganja želodčne krče. Olje tudi vdrgavamo zoper protin in skrnino. Vročica. Če koga vročica kuha, daj mu porcijo sira, na¬ pravljenega iz kislega mleka; ta sir hladi. Ali čaj iz grškega sena; 267 ali toplo citronovo limonado; ali bezgovega čaja; ali encijanove tinkture; ali čaja iz jelševe skorje; ali čaja iz pomerančnih lupin ali iz listov božjega drevca (Ilex aquifolium ); ali čaj iz klinčkovih (nageljnovih) korenin; ali čaj iz divjih vijolic. Svetujemo salato rdeče pese, ker posebno voda te salate leči in hladi. Če te kuha vročica, idi neutegoma v posteljo in pij čaj; potem iz postelje umij vse telo v mrzli vodi (1 minuto), takoj nazaj v posteljo ter se toplo odeni. To ponovi vsako uro in telo prisili, da se spoti. Ako si vročični strup izpotil, pregnal si težko bolezen, ako ne, ti bolezen preti. Da se torej korenito očistiš, daj si ponoči napraviti sirni obkladek krog prsi, srca, pljuč, ledvic, jeter, vranice in želodca ter ga nalahko privezati s toplimi tkani¬ nami; zrak naj ne prihaja do obložene kože, da sir izvleče ves strup. Obkladek morda obnoviš sledečo noč. Peteršiljev sok; čaj iz vres(j)a, oslajen s sladkorjem; vsako uro 1 žlico vode z 10 kapljami balzama. Tavžentrožno vino (30 g skuhaj v y 2 1 rdečega vina). Da si vročico preženeš in žejo ugasiš, jej) pomaranče z lupino vred. Ako te kuha vročica, ne pij piva, vina, kave, ker to bi bilo olje v ogenj. Zabrekli (zatekli, otekli) udi. Na zabrekle ude po¬ lagaj vsak dan svež gorčični obliž. (V ostalem glej oteklina.) Zabrekle žile, glej krčne žile. Zadušen(ec). Zadušil se je. Ako se je kdo zadušil, po¬ skusi ga obuditi nazaj v življenje: brzo mu očisti usta, polivaj ga z mrzlo vodo in poskušaj z umetnim dihanjem spraviti v tek zastalo kri. Da proizvajamo umetno dihanje, stiskamo rebra v hitrih presledkih in takoj zopet s pritiskom odnehujemo. Pod hrbet mu položi blazino (ali kaj podobnega), da prsi leže visoko, glava pa nizko. Zajutrek. Najbolj udomačen in priljubljen zajutrek v naši moderni dobi je azijska kava, mešana z mlekom. Kavovec (grm, 268 na katerem raste kava,) je strupena rastlina; strupen je tudi plod, bobova kava, kajti iz nje dobivajo zelo hud strup „coffein“; prav majčkena kapljica kofeina umori najkrepkejšega moža. Mnogo ljudi boleha in hira, ker uživajo preveč kave. Koliko srčnih bolezni in srčnih napak je zakrivila vprav kava. Sicer pijemo strup kofein v kavi zelo razredčen, vendar pa sčasoma le vpliva na telesni organizem. Mesto azijske kave pijte sladno ali želodovo kavo, ali pa čašico čaja iz zdravilnih zelišč, ki je prijetnega okusa. Dober in zdrav zajutrek je mleko s črnim kruhom, ali kakao z mlekom, mlečni riž, čokolada. Zamaščeno srce, glej srce zamaščeno. Zapira se voda, glej voda se mi zapira. Zaprtje (zapeka). Zoper zaprtje ne pijte mineralnih vod in ne jemljite čistilnih sredstev (drstil); ta zdravila res da prav vurno odganjajo, toda z blatom vred odženo tudi dobre snovi, dočim vzroka zapeke ne odstranijo. Tudi klistiri namena ne do¬ segajo. Če trpiš za zaprtjem, uživaj od zore do noči vsako uro: po 1 žlico mrzle vode; ali po 1 žlico mešanega čaja; ali po 2 žlici pinjenenega mleka; ali po 1 požirek sladkorne vode. Če je zapeka trdovratna, posluži se sedne kopeli v seneni zavrelici, topli 28° C in trajajoči 25 minut; toda samo vsak drugi ali tretji dan. Navadi se iti na potrebo vsak dan rano (zjutraj), da se ti narava te navade oprime. Obvaruješ se zapeke, ako vsak dan uživaš juho, zakuhana na črnem kruhu; vsak dan zgodaj pojej 1 žlico nestolčenega gorčičnega semena; ali dnevno 1 žlico lanenega semena, z vodo zmešanega; tešč in še v postelji, prebudivši se, pij mrzlo vodo; ali dnevno 1 čašo čaja iz grškega sena; pij hmeljev čaj (6^ na 1 / 2 1 vode); 269 ali čaj iz breskovih listov (10 g na V 2 l vode; nikakor ne več nego 10 £ breskovih listov!) Zasluzen sem (glej tudi sluz). Zoper zaslusenost v prsih in pljučih učinkuje čaj iz svežih živih (pekočih) kopriv, vsak dan 3 čaše; tudi čaj iz živih kopriv s krčevčevim čajem in čajem iz li¬ povega cvetja, vsi trije zmešani; tudi rjavo pivo s stolčenim sladkorjem ti sluz prežene (1 žlico stolčenega sladkorja v V 2 1 piva); rmanov čaj; čaj iz posušenih - listov suličastega trpotca je izboren zoper notranjo zasluzenost. Brinjeve jagode, prežvečene in požrte, ali čaj iz zmečkanih brinjevih jagod, uživan zjutraj, opoldne in zvečer, skozi nekaj tednov, ti notranjo zasluzenost korenito izmete; to naj si za¬ pomnijo vsi, ki se boje tuberkuloze (jetike, sušice). Čaj iz grškega sena s pelinom; hvošč z žajbljem (skuhana v čaj) zatirata sluz; v čim manjši količini ju uživaš, tem bolje učinkujeta; zatorej vsako uro popij samo 1 žlico. Zasluzene prsi leči lapuhov čaj s hvoščem. Sluz iz dihal odvajajo čaji: lapuhov, trpotčev in omelni. Zasluzena pljuča zdravijo čaji: vijolični (vijolično listje), hvoščev, pelinov, limonov ter čaj iz melisnega cvetja. Zastrupljena kri. Ako je rana onečiščena ali če v kri vdere gnoj, se kri zastrupi; zastrupljenje krvi je ali lahke narave ali pa težko, da celo smrtonosno. Težkemu zastrupljenju krvi se pridruži tresavica (groznica), vročica, velika potrtost in abscesi (gnojne bule). Najenostavneje in najuspešneje sredstvo je vlažna prst: Za¬ strupljeno mesto obložite čim brže z velikim mokrim testom iz prsti ali ilovice. Testo obnavljajte vsakrat po preteku 5 ur. Ra¬ bljeno testo se je navzelo izvlečenega strupa, zato proč z njim! Povsod, kjer je gnoj in gnojno zastrupljenje, polagajte vlažno prst tako dolgo, da je poslednje gnojno ognjišče izsesano. 270 Ako se je zastrupljenje razlezlo po vsem telesu, okopljite vse telo v 6—8 ur trajajoči prsteni kopeli. Zastrupil sem se z alkoholom. Ako se je kdo za¬ strupil z alkoholom, ulijte mu v usta kozarec studenčnice, ki ste ji primešali 1 žlico kuhinjske soli; vse telo mu polijte z mrzlo vodo; roke in noge mu prav pogosto omakajte v mrzli vodi. Ko se je, izbljuvavši se, nekoliko iznebil zaužite pijače, položite mu na želodec in trebuh velik prsteni (ilovnati) obkladek, ki naj de¬ luje 6—8 ur. Zastrupil sem se s (strupenimi) gobami. Če si se zastrupil z gobami (glivami), vtekni prst v golt(anec), da začneš bljuvati; ali pa na dušek popij kozarec osoljene (1 žlico soli) vode. Užij takoj 1 žličko pelinovih kapelj in potem večkrat v teku dne. Potem pij zelo krepek čistilni čaj iz pelina, žajblja, habata, zmeč¬ kanih brinjevih jagod, hvošča, lipovega cvetja, komarčka (koprca), tavžentrože in mete. Vsako umetno odvajalno sredstvo bilo bi kvarno. Zastrupil sem se z mesom. Mesna jedila nagibajo h gnitju; zato k mesu uživajte še rastlinske prikuhe, tudi sadje, ker teh kisline potem gnitje zabranijo; to je važno, kajti gnitje je naš trajni sovrag. Isto velja tudi o mesnem strupu, ki ga ugonobiš, če k mesu ali klobasi ješ zelenjavo, zelje, salato, sadje ali kompot. Razen tega mesna jedila dražijo, delajo vročino ter povzročajo vročico in veliko žejo. Kdor misli, da, uživajoč samo meso, najde zdravje [in silo (moč), ta se moti. Poglejte bramanske narode, zemljedelce na jugovzhodu in švicarske planince, ki se hranijo samo z mlekom, juhami in zelenjavo! Kaka korenjaška čokata pasma! Zastrupil sem se z nikotinom, glej nikotin. Zastrupil sem se z ribami. Izzovi takoj bljuvanje z 1 žlico soli, ki jo zmešaj v skodelici sveže vode in brzo popij; potem lezi v postelj, ovij krog života prav vroče ovoje, namočene v zavrelici smrekovih vršičkov, in skušaj, da se dobro izpotiš; pij kamilični in angelikni čaj. 271 Zastrupil sem se s svincem. Kronično s svincem za¬ strupljajo se slikarji, lončarji, črkolivci in črkostavci ter vobče ljudje, ki imajo mnogo opraviti s svincem. Zastrupljenju s svin¬ cem sledi večinoma ledvično vnetje. Ta bolezen se vleče skozi cela leta; bolnik izloča dnevno 2-4 / seča (scalnice), ki vsebuje zelo malo beljakovine. Otrovavši (zastrupivši) se s sečnino (sca- nino, Harnstoff), na ledvicah bolni utegne brzo podleči smrtni kosi. Koplji se mnogo v topli vodi, uživaj lahko ne dražečo hrano, zdrži se popolnoma alkohola, nosi samo volneno obleko, redno odkladaj blato; svinčene strupe pa izloči (odstrani) in v ta namen uživaj hvoščev čaj. Zdrži se piva, začimb, mesa, tabaka, bodi zmeren in mnogo se kretaj v svežem zraku: s tem podpiraš ozdravljajoči se organizem. Zastrupljen želodec. Ako si je kdo želodec zastrupil (in ni zdravnika takoj pri roči), zmešaj v skodelici studenčnice 1 žlico soli in daj bolniku, da popije v enem dušku; ako se ne izbljuje, daj mu 1—2 skodelici prav toplega kamiličnega čaja; ali naj pije nepretrgoma zelo mnogo mleka; ali raztepi 5 jajc v 1 l vode in mu daj to popiti. Zavija me. Ako te po trebuhu zavija, pij kamilični čaj ali pa zjutraj, opoldne in zvečer kozarec tople vode, ki Si ji primešal 12 kapelj pelina. Zavri V 2 l vina in V 2 l vode ter to ulij na malo količino (2 žlici) krepkega angeliknega čaja, ki naj se potem i / i ure hladi. Vsako uro pij skodelico te pijače pogrete, da ti želodec in čreva pomiri. Zjutraj umij (1 minuto) vse telo, zvečer pa noge v mrzli vodi; preden greš spat, otiraj trebuh s kisom in ga nato odeni s pogreto tkanino. Ali pa vrečico s segretimi senenimi drobci ali kamilicami položi črez noč na život. Zelje kislo. Kdor pogosto uživa kislo zelje, ostane zdrav in učaka visoko starost; kajti kislo zelje čisti želodec in čreva ter zatira strupe. Kajpada je treba zelje prav dobro prežvečiti. Stara poslovica (pregovor) pravi: kdor prav pridno uživa zelje, dolgo na tem svetu melje. Če misliš, da kislega zelja ne preneseš, poskusi, jesti dobro kuhano zelje z zmečkanim krompirjem ali zmečkanim grahom; 272 tekne izvrstno in ga v zmernih količinah priporočamo vsem bol¬ nikom. Da napraviš dobro kislo zelje, ki ga prenese tudi zelo slaboten bolnik, evo ti recepta: kislo zelje dobro kuhaj 1 uro; nato ga vzemi iz piskra, odcedi in ga drobno razsekljaj; potem ga znova kuhaj, dokler ni povsem mehko. Surovo kislo zelje polagamo na opekline; tej dobroti zelja posebno kuharice pojo dolžno hvalo in zasluženo slavo. Zelnata voda, zajeta naravnost iz kadi, ki se v njej kisa zelje, je izborno zdravilo.’ Zmoči mehko tkanino (brisačo) v zelnati vodi, položi jo na vneto (boleče) mesto ter poveži z brisačo, v mrzli vodi namočeno, in še s suhimi brisačami, da zapreš pristop zraku. To ponavljaj vsako uro in vnetje skoro (kmalu) dozori, nakar oteklino očistijo zadnjega gnoja mokri ilovpati obkladki. Ako te boli želodec, pomešaj žlico zelnate vode s 6 žlicami studenčnice ter vsako uro pij požirek. V 1—2 tednih ti želodec ozdravi; kajti zelnata voda leči celo želodčne ugnide in raka, posebno če na želodec istočasno polagaš mehko prsteno (ilov¬ nato) testo. Kislo zelje, polagamo na rane, ozdravlja jih brzo. Kdor slabo sliši, naj zvečer namoči platneno krpico v zel¬ nati vodi in si jo preveže na uho (uhelj). Ako bobenček ni ranjen ali raztrgan, črez nekaj tednov zopet preslišiš. Zgaga dere (gorečica peče). Čaj tavžentrož s pelino¬ vimi kapljami je najbolje sredstvo zoper zgago. Veliko je ljudi, ki jih od časa do časa v želodcu in vratu peče (žge) in trdo tišči; to često napada zlasti slabotne osebe in utegne dolgo trajati. Zgaga rada nadleguje ljudi, ki uživajo mnogo mesa in tolšče ter nato pijo mrzlo pijačo; nadalje onega, komur je želodec razširjen in ima v želodčevem vhodu slabe kisline ali po naravi slaboten slabo prebavlja. Poleg tega, da piješ čaj tavžentrož, delaj na to, da si na¬ ravno toploto zvišaš; s tem urediš krvni obtok in notranjščino očistiš gnilih sokov, kisajočih se snovi in strupenih odkladkov. Vsak dan ponoči iz postelje umij vse telo (1 minuto) v mrzli vodi in takoj spet v postelj; to delaj 1 teden vsako noč. 273 Na trebuh napravi ovoje, namočene v kisovi vodi ali seneni zavrelici. Pij hvoščev čaj z žajbljem ali vsako uro 1 žlico pelinovega čaja ali pojej dnevno 12 brinjevih jagod. Vsa ta sredstva naj ti želodec tako očistijo, da zgaga izgine. Užij 3 žlice pogrete sladke smetane; zaužij prašek lipovega oglja. Pij čaško sladkorne vode, 1 žlico citronovega soka; 1 žličko dvojnoogljenokislega natrona brž popij, dokler se ne peni. Solidago virga aurea, Compositae. Zlata rozga, trebuhovka raste v suhih gorskih gozdovih. Korenika vztrajna. Zel hrapava, visoka do 1 m. Spodnji stebelni listi suličasti, drobno napiljeni; gornji su¬ ličasti, celorobi. Razcvetje: grozdnat lat. Cvete od julija do septembra. Cveti zlatorumeni. Nabiramo gornji del cvetoče rastline v avgustu in septembru. Čaj žene na vodo in ga rabijo zoper ledvična bolevanja in kamene, tudi zoper Brightovo ledvično bolezen; odlično zdravilo je za vročična obolenja, ki jim vzrok tiči v obolelih ledvicah; tudi za protinske napade. 10 g na 1 čašo. Rabiš ga tudi, če močiš posteljo. Odcedek zavrelice grgraj, če ti je bolno žrelo ali požiralnik. Zlata žila (hemoroidi). Hemoroidi so kakor grah ali večji kakor golobje jajce veliki vozli (razširjenja) žil dovodnic v pre¬ mem (mastnem) črevesu (danki); sede v najbližji bližini zadnjice. Če imaš zlato žilo, skrbi za to, da je blato vedno mehko; kajti trdo blato bi ti povzročalo bolečine in vozle izrinilo skozi zadnjično odprtino, ali pa bi vozli utegnili počiti. Ako so vozli izrinjeni, pomoči v olje platneno krpico, na- tekni jo na prst in vozel porini nazaj v danko. Ne mehčaj pa si blata z odvajalnimi sredstvi, ki želodec in čreva slabe in kvarijo. Vozli srbe in peko (pečejo, žgo) ter bole, zato si razdražen in potrt. Čim več je teh vozlov in čim večkrat popokajo, tem hujše so posledice: opasne, neizlečljive ugnide (uljesa), dankne pijavke in rak. Zel in plevel. 18 274 Od vozlov je treba kri odvajati navzdol. Razgrni v postelji nekoliko volnenih odej; na te položi 6 krat zganjeno, v prav mrzli vodi namočeno, le na rahlo ožeto platno; na to platno lezi tako, da s hrbtom in zadnjico ležiš na mokrem platnu. Črez 2 uri znova omoči platno v mrzli vodi in nanj lezi. To stori vsak drugi dan. Vsak vmesni dan pa se po- služi mrzle sedne kopeli. Ko si opravil veliko potrebo, očisti se prav temeljito, 12 krat s krpo (cunjo, capo) ali s klosetnim papirjem. Ako je zadnjica suha, ne boli te več. Če si v zadnjico potisneš kosmič pavole ali žepni robec, imel bodeš mir. Hemoroidi so v danknih žilah zastala kri; izginejo pa, če si kri očistiš in odrineš, kar je gnilega, s tem, da redno in zmerno živiš. Da kri očistiš, uporabi elektriciteto solnca, zraka, vode in prsti. Ako si na telo pokladaš prstene obladke, pomeni to toliko, kakor da bi spal na zemlji. Solnčne kopeli te, kretajočega v či¬ stem svežem zraku, dovedo v naročje materi prirodi. Mesto na mokrih tkaninah napravi(š) si (v postelji) ležišče na vlažni ilovici, 4 prste debeli, in na njej ležiš celo noč; ko si 6 dni preležal na očiščujoči ilovici, pa si zdrav. Zdrži se pikantnih, ostro začinjenih, težko prebavnih jedil. Čim manj uživaj mesa, piva, kave, kisa. Semintje sedi v sedno kopel iz kamilic; tupatam zaužij 1 žlico namiznega olja. Ako se potiš, lečenje zlate žile pospešuješ. Ne pozabi vsak dan umiti roke in noge v mrzli vodi; to je rekel bi najvažnejše, ker urejuje krvni obtok in zaprečuje, da kri ne zastaja. Iz krvi izvira največ bolezni. Ako je zadnjica vroča in vneta, potisni (deni) v njo vlažne ilovice. Zlato žilo dobodo največ ljudje, ki mnogo sede, in oni, ki žive neredno in nezmerno. Zlatenica (rumenica, žoltica) (glej tudi žolč). Zlatenica ljudem, ki so jim jetra zdrava, ni opasna (nevarna), ker jo pra¬ vilno zdraveč, kmalu premagajo. 275 Vsak dan naj telo umivajo v mrzli vodi. Zvečer naj v po¬ stelji napravijo mrzel ovitek krog vsega telesa: namočijo naj rjuho v mrzli vodi ter se, z njo ovivši se, prav toplo odenejo. Vsako uro naj uživajo 12 kapljic balzama na žlici vode. Ali naj skuhajo 6 žlic stolčenega konopnega semena na litru mleka ter pijo tretjino zjutraj, tretjino opoldne in tretjino zvečer. Namoči stolčeno bezgovo skorjo v steklenici belega vina, pusti 3 dni stati, da se vino navzame v bezgu skrite zdravilne moči, ter pij vsak dan 3 kozarčke te pijače. Pij dolgo časa čaj iz orehovih cvetov. Plavični čaj (12 g na V 2 l vode). Uživaj mnogo medu. Ko je voda (seč) gosta, si glavno prestal in ozdraviš. Zmernost. Če misliš, da moraš jesti prav mnogo in si želodec do vrha napolniti, motiš se; na ta način se naješ težke bolezni, posebno če še hitro ješ in žreš ter požiraš le napol pre¬ žvečene grižljaje. Jed ti tedaj ne zaleže dosti, ker ubogi želodec se potem ukvarja 5—8 ur, preden prebavi in črevom odda pre¬ delano kašo. Napol prežvečene hrane prebavila ne prebavijo, temveč neprebavljeno odvajajo z dragocenimi redilnimi snovmi vred. Žroč hitro in mnogo, varaš samega sebe, ker ti vsak dan gre v izgubo množica dragocenih redilnih sokov. Isto se godi, če pri obedu piješ; s tem odplavljaš krepču- joče snovi in jih izmetavaš. Torej, kadar ješ, ne pij ali pij prav malo! Kdor dobro žveči in vse, kar pogoltne (požre), prežveči v kašo, ta izhaja in se redi z malim. To naj bi se zapomnili po¬ sebno siromaki. Ne rekajte: kakoršen si pri jedi, tak si pri delu (kakor ješ, tako delaš). Kos črnega kruha hrani te celi dan, ako ga pravilno ješ(, če vsak grižljaj posebej prežvečiš v kašo, preden ga požreš). Navadi naravo na malo jedila, da ti narava to malo dobro izrabi. Nespametno je jesti mnogo, ker tedaj večji del jedil odhaja brez koristi. Koliko ljudi si s svojimi (lastnimi) zobmi koplje prerano mogilo (grob)! Z zmernostjo često uničiš bolezen v kali (klici) in odganjaš predstraže bolehavosti. Požrtije in piri 18 * 276 pa današnjemu človeštvu nakladajo posebne in bolestne napake in nedostatke; kaj čuda, da je človek izrabljen in nerabljiv, da ne doseza niti prosečne starosti in prerano lega v grob kot žrtev nezmernosti. Zmernost prinaša visoko starost in mi bi najraje celemu svetu. propovedovali (pridigali) o velevlasti in učinku zmernosti kot edine prave poti k blagostanju, sreči in solnčni starosti. Zobje. Skušaj zobe ohraniti, da si življenje podaljšaš. Da zobe ohraniš čvrste in zdrave do pozne starosti, uvažuj sledeče nasvete: K vsakemu obedu jej kos črnega kruha, ki ti zobe očisti raznih kvarnih vlaken in nastavkov. Če ješ mnogo črnega kruha, pa ti je zobni prašek takorekoč odveč; kajti skorja črnega kruha zobe čisti, da se leskečejo, blešče in so beli; ko si poobedoval, prigrizujoč črni kruh, zadostuje, če zobe očistiš z navadno pitno vodo. Ne prehajaj, jedoč in pijoč, prebrzo od vročega na mrzlo, da emailasta in steklenasta zobna prevleka ne razpoka; torej, do- čim uživaš vroča jedila, nikoli ne pij kaj mrzlega. Najedeni in nagniti zobje okužijo svoje sosede (zdrave zobe); zato ven z gnilimi zobmi! Po vsakem obedu usta izplakni. Ako usta niso čista, potem rabi samo kredni prašek, mlačno vodo in zobno ščetko. Vselej jej polagoma, temeljito žveči in redno uživaj mnogo črnega kruha; to ti zobe čisti, neizrečeno krepi in utrjuje. Zobna piškavka (pijavčica) je zastala kri z gnojnim vnetjem. Tu je treba vurno in previdno čistiti, da se gnitje in trlež dalje ne razpase. Ako je čeljust zatečena in lice zelo nabuhnjeno (napihnjeno), treba je naval krvi zajeziti. Zato kri odvajaj navzdol z mrzlimi nožnimi kopelmi, polivajoč istočasno kolena in stegna. To stvori zjutraj. — Popoldne pa vneto žgoče lice drži pod vodni curek, da ti mrzla voda teče črez lice, toda ne dlje nego 3 minute. Nato si lice grej z robcem, samo 3 minute. Ako bolečina (z)gineva, znova lice polivaj, in sicer vsako drugo uro. Tako si daj polivati obe lici, ker to prav dobro de(ne). 277 Sedaj je treba vplivati na vse telo: Ponoči se iz postelje umij v mrzli vodi, da zastajajočo kri uravnaš v pravilne tire, to je, da si krvni obtok urediš. Mrzle pršne kopeli (začni spodaj in polagoma prehajaj navzgor) ali umivanje vsega telesa z mrzlo vodo nadaljuj (vsak dan 1 krat, vsakrat zelo kratko, nikar ne pretiravaj)! Če si dal zob izdreti in so ti zastale bolečine, preženeš jih, če se potrpežljivo 2 uri vadiš s prav toplim kamiličnim čajem: napolni usta s prav toplim kamiličnim čajem; v ustih zadrži čaj toliko časa, kolikor časa (za)moreš zadrževati sapo (dihanje); potem ga izpljuni in znova usta napolni i. t. d. Kamilični čaj leči stare poškodbe na dlesni (zobrnah), moraš pa ga na dlesni zadrže¬ vati; če bi čaj pogoltnil, zgrešil bi namen. Za ta nasvet nam bodo zahvalo dolžni vsi, ki so radi zobo¬ bola dolga leta preživljali mučne noči brez spanja. Zobobol (zobje me bole). Ako so ti zobje pokvarjeni, vtekni v škrbino (krnjo) koščke česna; ali pa nareži smokev (fig) in jih položi na dlesno (zobrne, zobno meso). Dalje prereži revarjevo (potrošnikovo, cikorijno) korenino in jo položi z mesnatim delom na dlesno. Potrošnikova korenina bodi vlažna in sveža; potegne ti tekočine od dlesne in bolečina preneha samaodsebe. če te zob boli, napolni škaf do polovice z mrzlo vodo, sezuj obuv(alo) in nogavice, stopi v škaf in v njem stopicaj kakih 5 minut; potem noge obriši in se obuj. Bolečina mine, ker je mrzla voda odtegnila (odvedla) kri, ki je zastajala v glavi. Včasih ti že pomore, če 3 minute držiš roke pod vodnim curkom (pipo vodovoda). Ako zobje gnijo, vzemi v usta prašek lipovega oglja; oglje ti gnile snovi dodobra izsesa. Kadar so zobne boli tako hude, da je vse krog zoba vneto, pusti si kake 3 minute vodni curek teči črez vneto lice in vnetje ugasiš; to naj bi storil vsako uro. Če ni vodnjaka ali vodovoda, vzemi veliko polivalko in si(, držeč glavo nad umivalnikom,) uli¬ vaj na lice mrzlo vodo; to stori nekako 5krat prav polagoma in ponovi zvečer, preden ležeš. 278 Redno vršeč te vaje z vodo, ki te ne stanejo (veljajo)! niti pare (beliča), ne bodeš si v celem življenju več izdiral nobe¬ nega zoba. Zračite stanovanja in spalnice, zračite jih vsak dan. Nič ni zdravju tako opasno kakor zaduhli zrak v spalnici; temu zraku se godi kakor vodi, ki se ne pregiblje, namreč: osmradi se. Spal¬ nica, ki je ne zračiš ali zračiš premalo, je mrzla, vlažna in stene ji močijo. Truden dnevnega napora ležeš v postelj in, speč (spa¬ dajoč), v dolgih duških vdihuješ kisik, ki ti je potreben, da si •ohraniš življenje; če pa spalnica ni bila prezračena, potem doboš snovi, ki zdravja ne pospešujejo, temveč ga kvarijo, in od tega prihajajo katar, kašelj, glavobol, pljučnica. Vlažne stene neredno zračene spalnice navzemo se neštetih bolezenskih snovi, ki nam dihajočim potem vsako noč dobavljajo bolezenske kali In ne vemo, zakaj da smo zboleli. Zato zračite! Pravilno negovana spal¬ nica pa ne potrebuje samo mnogo zraka, temveč tudi mnogo- svetlobe. Ako solnce sveti, odprite vsa okna in pustite solnce noter, čim dalj tem boljše. Solnce in sveži zrak uničujeta in odva¬ jata izhlapevanje bolehnih pa tudi težko bolnih oseb, ki so v spalnici spale ali še leže; z zračenjem ogibljemo se opasnosti: okužbe (okuženja). Pustite torej v sobe zrak in solnce. Zračna gimnastika (telovadba) je najnovejši šport, ki ga lahko izvajaš na domu ali na izprehodu. V sobi odpri okna; iztegni obe roki v višino, zapri usta in skozi nos vdihaj prav mnogo zraka; vdihani zrak zadržuj v plju¬ čih spočetka 1 minuto in ga potem izdihni skozi nos. Nikdar ne vdihuj, nikdar ne izdihavaj skozi usta. Pozneje bodeš zrak v plju¬ čih zadrževal 2—3—4 minute. So tudi, ki zrak zadržujejo 5 minut, ne da bi trzali; toda to je pretirano. Vsekakor je ta zračna gimnastika zdravju prikladna, ker pljuča redi, čisti in razširja. V stanovanji utegneš zračno telovadbo izvajati 2—3 krat na dan, nekako 10—15 minut. Izprehajajoč ;e, hodi polagoma, roke prekrižaj na hrbtu, vdihavaj skozi nos in polagoma iztisni zrak iz pljuč, nikdar ne skozi usta(, ker bi se utegnil pojaviti katar). Zračna prememba, glej prememba zraka. 279 Zrak (vzduh) bodi vedno čist, kajti slab zrak, ki ga vdi¬ havaš 2 krat ali 3 krat, učinkuje kakor otrov (strup). Dihajoč, pa čisti zrak pokvariš. A tudi na druge načine se zrak v sobi po¬ kvari: s kurjavo, razsvetljavo, prahom, čeprav navidez le malo in neznatno. Ako sobe redno ne zračiš, tedaj mesto čiste zdrave pljučne hrane vdihavaš opasen (nevaren) strup. Čada (dima) z ogljeno kislino zastrupljene sobe mi sami ne vidimo in dosti ne občutimo; toliko bolj pa občuti vsak, ki iz svežega zraka stopi v našo beznico, v našo od pokvarjenih in gnijočih miasmov okuženo spalnico, in nas pouči, kako si s pravcatim strupom kvarimo pljuča. Zatorej zrak, sveži in čisti zrak! Zračite stanovanje vsak dan, vsako uro. Kdor to opušča, greši in grehu sledi kazen in pokora. Neizrečeno neveden in še bolj brezbrižen je vsak, ki lahkomisleno in pregrešno odteguje sebi in drugim pljučno hrano ter s tem krajša življenje. Koliko ljudi nima niti pojma o tem, da je stanovanja (pa tudi hleve) treba redno in pravilno zračiti. Zdi se jim celo ime¬ nitno, če so okna venomer brez presledka zaprta in zastrta. In na stranišču ni ga vetrila (ventilatorja) ali druge priprave, ki bi po¬ sesala ali pokrila tako zelo škodljive pline, izločke in odpadke. Koliko bolezni dihal:- croup, diphtheritis (davica), kašelj, oslovski kašelj, pljučnica in strašna tuberkuloza, bi se dalo za- prečiti, če bi ljudje prav „zapopadli“ (umeli) in spoznali blago¬ slov zračenja in večkratnega prepiha. Tako pa leto in dan krmijo pljuča z nečistim zrakom in si s tem kopljejo prezgodnji grob. Torej več svežega, več čistega zraka v stanovanja, spalnice, delavnice in stranišča. Salvia officinalis, Labiatae. Žajbelj, kadulja koristna raste okoli Sredozemnega morja; pri nas jo goje po vrtovih. Visoka je 30—60 cm. Listi navzkrižni, podolgasto suličasti, sivokuštrasti, dišavni. Cvete junija in julija. Cveti vijoličasti. 280 Nabiramo cvete in mlade poganjke maja in junija, preden zel cvete. Čaj (10 g na 1 l vode) »vleče vkup“, odganja napetost, krepi želodec; rabijo ga zoper nočni pot sušičavih bolnikov, zoper drisko, zasluzeni vrat in želodec (vsak dan 3 krat 1 čašo). Kuhan v V 2 vode in v V 2 vina, ozdravlja jetrna in ledvična bolevanja. Prašek, potresen na jedila, učinkuje kakor čaj. Obkladki na stare, gnoječe se rane so menda neprekosljivi. Odcedek žajbljevih listov, svežih ali posušenih, (15 £ na i / 2 1 vode) z nekoliko medu grgramo, kadar težavno požiramo, kaš¬ ljamo, če so vrat in bezgavke vnete, če dlesna ni trdna ali če se zobje majejo, zoper skorbut, ustno gnilobo, zasluzenost nebesa. Zobni prašek. Če si zobe drgneš z žajbljevimi listi, posta¬ nejo beli. Žajbelj, mešan z enakimi deli pelina, je odličen čaj za že¬ lodec in zoper drisko. Če žajblju primešaš nekoliko kapelj pelina, učinkuje krepkejše in leči kronični kašelj. Žeja. Kdor živi le ob močnatih jedeh in zelenjavi, ne pozna dosti žeje. Mesojedca zelo žeja, kajti meso »se mu kuha in kuri" v prebavilih. Pivopivca neprestano muči žeja, ker použito pivo povzroča novo žejo. Ne bomo mesojedcev in pivopivcev grajali, ker bi naleteli na odločen odpor. Samo to ti svetujemo: Ne pij, če te ne žeja; in če si žejen, ne pij preveč. Pijoč male porcije v presledkih, ugasiš si žejo najlažje in ostaneš zdrav. Kadar ješ, ne pij prav ničesar, kajti jedila navadno vsebujejo tekočine dovolj. Tudi ne pij takoj po obedu, ker se tedaj začenja prebava; če si želodec zaliješ s pijačo, tedaj želodčni sokovi ne vdirajo v jedila, ker tekočina sokove razredči in odplavi preveč dragocenih redilnih sil (moči). Nepivci delajo, kakor je znano, visoko starost. Železo vsebuje špinača, kreša, glavnata salata, kislica in rman; zato jih bolnikom in malokrvnim ljudem zelo priporočamo. 281 Želodec. Človečji želodec je vrečici podoben organ. Ima 2 odprtini (ustji), ki sta zaprti, kadar želodec miruje. Skozi prvo odprtino, želodčno ustje imenovano, prehaja požiralnik v že¬ lodec. Vratar, druga odprtina, vodi iz želodca v dvanajst(o- prst)nik. Tekoči živež (pijača) nam teče neizpremenjen v želodec. Trdo hrano pa zobje s pomočjo jezika razdrobe, zmeljejo in pre¬ žvečijo. Ko žvečimo, priteka nam v usta slina in se z grižljajem pomeša. Čim bolj ti gre jed v slast, tembolj ti teče slina, ki grižljaj napravi opolzel in pospešuje prebavo. V želodcu jed ostane 3—5 ur in se tu pomeša z želodčnim sokom ter se izpremeni v griz, v katerem ne spoznaš več posameznih jedil. Vratar se po¬ tem odpira in potiska griz v dvanajstnik. Preden želodec, krčeč se, šireč se in zgibajoč se, hrano prekuha in predela, preteče več ur. To naj si zapamtijo (zapomnijo) požeruhi, ki mnogo in često jedo, in naj želodca tako zelo ne mučijo s površno prežvečenimi in lahkomisleno pogoltnenimi grižljaji. Brezmisleno pijoč in žroč, z lastnimi zobmi koplješ rano mogilo (grob). Ubogi želodec je velik trpin; ako v prebavilih jed zastaja in vre, ako se stvarjajo plini in strupeni sokovi, želodec prav kmalu občuti: ničesar več ne gre iz želodca; kar poješ, želodec sicer vzprejme, toda v črevo ne dospe ničesar več. Spodnji život je napet, bolnik hujša, obledi, glava je topa, noge mrzle. Radi obile nečistote zastaja kri, zatorej nedostaja (manjka) toplote. Kaj naj storimo? Iztrebimo, potem uredimo krvni obtok in okrepimo onemoglo telo! Topli ovitki na želodec vsak dan 2 uri! Vsak večer mrzle nožne kopeli (1 minuto), vsako noč iz postelje umivaj (le 1 minuto) vse telo z mrzlo vodo. Vsak dan 3 krat 1 čaško prav toplega čaja iz tavžentrož, vsakrat s 5 kapljami pelina. Želodec ozdravljajo naslednji čaji: Zavrelica janeževega semena (6 g na V 2 1 vode); baldrijanov (zdravilna špajka, božjastnica) čaj; mrzličnikov (grenka, močvirska detelja, treslička) čaj (15 g- na V 2 / vode); zavrelica cikorijnih (potrošnikovih) listov; 282 citronov sok; čaj iz angelikne (kravojedec, gozdni koren) korenine; encijanove (svišč, košutnik) kaplje v vodi ali čaju; zavrelica komarčkovega (koprec, sladki janež) semena; odcedek zavretega ovsa; zavrelica korenin njivne redkve (divje repnice); čaj iz kolmeževih korenin (6 g na V 2 l vode); kamilični čaj s pelinovimi kapljami; kuminov čaj (5 g na V 2 / vode); čaj iz regratove (kjunati mleč) korenine (15 ^ na V 2 l vode); odcedek pomarančnih lupin in poprove mete (5 g na V 2 / vode); zavrelica rabarbarnega praška (3 g na V 2 l vode); rožmarinova zavrelica (25 g na Va ^ vode); čaj iz zmečkanih brinjevih jagod; žveči in požiraj brinjeve jagode; uživaj med, kuhan v mleku; jej mnogo kuhanega zelja. Zmernost in primeren post pomagata največ, ker se želodec odpočije. Želodec krvavi često malokrvnim ljudem. Obtok krvi je moten, spodaj ni krvi; noge so mrzle, telo slabotno; kratko re¬ čeno: ubogo bitje je onemoglo. Predvsem pij krčevčev čaj z brinjevimi jagodami, vsak dan 3 male čaške; izmenoma čaj iz santalovega lesa (Pterocarpus santalinus ) z omelo; dalje hvoščev čaj, ki male počene žilice zoži (z-ožuje). Potreben si popolnega miru in počitka in sicer v postelji. Iz postelje stopi ali vsako tretjo uro v mrzlo nožno kopel (1 minuto), brzo z rokama umij noge navzgor in takoj moker lezi nazaj v posteljo; ali si vsak dan iz postelje umij (1 minuto) vse telo v mrzli vodi in takoj nazaj v posteljo. Uživaj enostavne, nezačinjene, zelo redilne jedi: kuhano mleko s črnim kruhom, na mleku zakuhan pražen črni kruh, 283 grahovo juho, zdrobovo juho, jabelčni kompot, tenko razsekljano zelenjavo. Vse jedi naj bodo podobne kaši, da jih želodec lažje prebavi. Najvažnejše je, da te vsa zaužita jedila dobro hranijo in rede. Krvni obtok pa naj urejajo mrzle kopeli. Jej le malo, a jedila naj bodo redilna, tečna in lahko pre¬ bavljiva. Želodčni katar. Skozi 3 tedne vsak dan 3 krat pij sko¬ delico čaja iz hvošča in po 10 zmečkanih brinjevih jagod(, kuhaj jih s hvoščem vred). Vsak drugi večer na želodec vroče obkladke, v katere si zavil kuhane, odcejene vrelovroče senene drobce; voda naj se na ognjišču dalje kuha; črez 2 uri znova stresi v njo senene drobce, jih potem zavij v svežo tkanino ter jih vroče znova po¬ loži na želodec; črez 2 uri obkladek odvzemi in bolnik naj počiva. Tako želodec obloži s senenimi drobci vsak drugi dan, a ne več 2 krat temveč samo 1 krat. V vmesnih nočeh, ko nimaš obkladkov, postavi k postelji škaf mrzle vode, v katero si stresel perišče soli; ponoči 1—2krat skoči iz postelje, brž si umij (1 minuto) vse telo in nato takoj v toplo posteljo. Čaj pij 3—4 tedne, ker želodčni katar je trdovraten. Navadi se, da si ponoči umivaš vse telo z mrzlo vodo, ki ti uredi krvni obtok. Prav zdravilno je, po vsakem obedu užiti y 2 žlice praška lipovega oglja in takoj popiti požirek vode; to čisti. Svetujemo tudi post. Istotako vlažne ilovnate obkladke na želodec; polagaj jih 1 teden in pusti na želodcu celo noč. Pij pa zelo malo in še to samo v prav malih požirkih. Želodčna kislina. Znak slabe prebave je, če si ti kislo- grenko peha. Skuhaj mnogo senenih drobcev, odcedi vodo, zavij drobce v tkanino in jih zelo vroče položi na želodec in trebuh; črez ta obkladek deni nekaj volnenih odej in se dobro odeni; obkladek naj ti na želodcu leži 2 uri. To stori 4 večere, vsakrat 2 uri dolgo. Stare senene drobce lahko zopet rabiš. 284 Skozi 3 tedne vsak dan pij skodelico kamiličnega čaja s 6 kapljami pelina. Vsak večer umij noge v topli vodi, v katero si natresel pe- rišče soli in perišče pepela. Vsako jutro umij roke, lakte in noge v mrzli vodi (1 mi¬ nuto) in takoj nazaj v posteljo. Vroči obkladki in umivanje v topli vodi ti urede prebavo, s čajem si želodec izčistiš; umivajoč se z mrzlo vodo, poživljaš in urediš krvni obtok. Svetujemo vsako uro požirek mrzlega čaja iz tavžentrož s komarčkom (koprcem, sladkim janežem); ali vsako jutro na tešč piti kozarec sladkorne vode; ali vsak dan 2 krat zaužiti 1 žlico praška lipovega oglja na mleku ali vodi; ali vsak dan 1 žlico krednega praška. Poleg tega post. Želodčni krč. Želodec je tu nedolžen; telo je na mnogih mestih oslabelo, malokrvno in mrzlo; plini se kopičijo, napenjajo te, tišče in dražijo k bljuvanju. Vsak dan skuhaj osoljene vode, namoči v njej veliko tka¬ nino, zavij v njo bolnika golega (v kopalnih hlačkah) in ga toplo odeni. Ovoj naj deluje 1 uro. Črez 1 uro ga s to (osoljeno) vodo dobro umij, ne obriši ga, temveč zavij v svežo suho tkanino in v njo zavitega spravi nazaj v posteljo. To delaj vsak dan, skozi 1 teden, in ves notranji človek pride zopet v red. Ali polagaj na telo platno, namočeno v kisu, in obkladek obnavljaj vsake V 2 ure. Zoper krč dajemo čaj iz gosje trave (Potentilla anserina) odcedek janeževega semena; baldrijanov čaj. Gosja trava, kuhana na mleku in vrelovroča pita po žlicah, učinkuje skorajda takoj. 5 žebinčnikovih (Caryophyllus aromaticus) kapljic na koščku sladkorja. Če imaš v želodcu krč, pij vroče mleko, ki so se v njem kuhali listi gosje trave (15 g na V 2 / mleka). 285 Čaj iz poprove mete. Čaj iz šipkovih jagod. Pelin namoči v steklenici vina, destiliraj na solncu in pij 1 kozarček. Želodčni rak (glej rak in zeljna voda). Zmešaj sir(, na¬ pravljen iz kislega mleka,) v fino mehko kašo in uživaj vsako uro po 2 žlici; če sir tako uživaš redno več tednov, dosežeš s tem nedolžnim sredstvom velike uspehe. Ako si se sredi vročega poletja prehladil, popivši premrzlo pijačo, da želodec in njegovi pomočniki ne delujejo več, ako ne hodiš na potrebo, če ti v notranjščini gori, zateci se k siru, kakor je zgoraj povedano, in sir te reši. Zoper želodčna uljesa (ugnide) in želodčnega raka uživaj vsak dan prašek lipovega oglja, dalje vsak dan 1 žlico zeljn(at)e vode (iz kadi). Ker sir zelo redi, zadostuje kot edina jed, da se obenem tudi postiš. Želodčnega raka si lečiš na sledeči način: Vsak dan prevri 2—3 žlice tormentilovega čaja (Potentilla tormentilla = steznik, grižnica, srčna moč) v 1 / vode(, ko se kuha naj bo dobro pokrito); od tega odcedi vsako drugo uro 1 / i skodelice in pij (skozi 8 tednov). Vsak večer v postelji si položi na želodec hladnega ilovna¬ tega testa, črez testo zganjene mokre tkanine in vse naj na že¬ lodcu leži celo noč. Želodčna uljesa (ugnide). Zjutraj in zvečer pij čašo vro¬ čega hvoščevega čaja, v katerem se je kuhalo 1 žlico medu; to »vleče skupaj" mala uljesa, da dozore; ta čaj pij tako dolgo, da se ulje predere; potem pa takoj pij 1 čašo mrzle vode, ki si ji primešal 1 žlico soli; osoljena voda rano očisti strupa in gnoja; potem pa vsak dan 3 krat pij 1 čašo prav toplega kamiličnega čaja. Če je ulje v želodcu večje, ne uživaj dražečih, močno za¬ činjenih, jedkih jedi; najbolje je, če ješ skorajda samo mleko in mlečnomočnate jedi. Mleko kuhano: vsake V 2 ure 1 žlico mleka; vsake nadaljne V 2 ure 1 žlico vode, in vsake tretje V 2 ure 1 žlico pelinovpga čaja z žajbljem. Potem iz kadi v kleti vzemi zeljn(at)o 286 vodo, skodelico napolni do % z vodo, tej (vodi) prideni 3 žlice zeljne vode in vsako uro užij 1 žlico. Vnanje na želodec prav cesto položi 6 krat zganjeno v vroči zavrelici namočeno platno(. Vročo zavrelico sestavi iz hvošča, se¬ nenih drobcev in smrekovih vršičkov). To zavrelico pozneje lahka segrevaš in porabljaš; toda platno premenjavaj in takoj operi, ker se je nasrkalo strupa in izločenega nečistega znoja (potu). Ako je ulje prav opasno, ipak ne obupuj, temveč zateci se k vlažni prsti: njena elektrika ulje zgrabi, ga razkroji in vso nje¬ govo nečistoto izvleče skozi preboje (kožne odprtinice, pore), če vsako uro pokladaš svežo prst. Seveda občutiš bolečine, ko prst ugnido (ulje) izsrkava; vendar rMsi obsojen na smrt, če vsako uro prst vestno pokladaš in naj to traja 20 dni. Dobro sredstvo je: Na tešče 2 skodelici čaja (iz otrobov z vodo skuhanega), a potem celo dopoldne prav nič ne jej in ne pij; sploh svetujemo postiti se vsem, ki bolehajo v želodcu. Kot pijačo pij vodo citroninega soka ali ječmenovo zavrelico, kuhano z medom, popolnoma ohlajeno; metni čaj s pelinom vsako uro 1 požirek; ali vsak dan 3 čaše truskavčevega čaja. Želodčna zasluzenost. Zoper želodčno zasluzenost pij revarjev čaj; ali jej brinjeve jagode, vsak dan 12; ali pij dnevno 2 skodelici rožmarinovega čaja; zavrelica cikorijnih listov kot čaj je izborna. Naslednjega čaja pij vsako uro 1 požirek, ker ti sluz raz¬ kroji, želodec okrepi, žene na vodo in čisti kri: angelika, rož¬ marin, komarček (koprec) s kolmežem. Želodčne bolesti ozdravlja ovseni čaj (glej oves). Ako te v želodcu tišči, pij krčevčev čaj s pelinom ali nekaj kapljic encijana v kaki topli pijači. Nekaj časa se zdrži jedil. (Glej poglavje želodec.) Želodčne sokove izboljša in okrepi mešani čaj, kuhan iz hvošča, zmečkanih brinjevih jagod, pelina in stolčenih ange- liknih korenin; vsako uro pij 1 žlico, skozi dalj časa. 287 Želodčne vetrove (pline) prepodi čaj iz tavžentrož, ki odpravlja nerabljive in nezdrave kisline, ali čaj iz angelikne ko¬ renine, dalje medica in sladkorna voda. Želodčno vnetje kronično je posledica, če preveč piješ, in izziva skorajda neprenehoma žejo. Zdrži se tekočih elementov (pijače), to je prva zapoved; vsako uro pa zaužij 2 žlici sira, na¬ rejenega iz kislega mleka, skozi več tednov. Sir te osvobodi no¬ tranjega vnetja ter je obenem prav redilna hrana. Želodec krepi encijanova tinktura, ki je doboš v lekarni. Priporočamo encijanov liker, dalje regratov sok(, regrat si nabereš sam). Pomarančne lupine so želodčno krepilo; pravtako melisno vino in melisni čaj. Želodec preobložen. Če si si želodec preobložil, pij polagoma in v presledkih kozarec sladkorne vode. Želodec si očistiš z rožmarinovim čajem (25 g na V 2 ^ vode)’; ta čaj pij in jej šipečje (šipkove) jagode. Želodec si ogreješ s čajem, kuhanim iz angeliknih ko¬ renin, in z encijanom. Ženof, glej gorčica. Žganje, glej alkohol. Živčne bolezni najbolje ozdravljaš s svetlobo, zrakom, vodo, zraven še z delom, zmernostjo in počitkom. Sprehajaj se često in mnogo, ko sije solnce ter je zrak svež in čist; ko se zvečer utrujen vrneš domov, umij si noge in pri tem polivaj kolena z mrzlo vodo. Nato idi počivat, uživši še nekaj malega. Šetaj, kolikor mogoče, bos ali v sandalah. Le redkokdaj na živcih bolehajo delavci. Ne uživaj nikakih strupenih zdravil ter si takoj kri očisti. Kri si čistiš s čajem iz bezgovih listov. Po izberi uživajte tudi sledeče čaje, vsak dan 3 krat in ne več nego y 2 čaške, vse eno ali hladne ali tople: čaj iz listov in cvetja komoljike (4 g na V 2 l vode); čaj iz angelikne korenine (15^ na V 2 1 vode); 288 encijanovo tinkturo (V 2 žličke tinkture primešaj čaju, kavi, tudi mleku ali topli vodi); čaj iz divjih ali rimskih kamilic; čaj iz lipovega cvetja (12^ na V 2 l vode); magnezijnega praška 1—2 g zaužij vsak dan 3krat (suhega); čaj iz poprove (dišeče) mete pomiri živce; rmanov čaj (15 na V 2 / vode). Če se navadiš, da vsak dan prežvečiš in požreš 12 brinjevih jagod, pa si živce zelo okrepiš. — Posebno pa se posti 3 dni v mesecu. Živčne bolečine. Zdravila živce le omotijo in trenotno umire, mrzla voda pa živčne bolezni leči. Tudi tu si notranjščino očisti in krvni obtok uredi. Ne pij azijske kave, čaja, piva in alkoholnih pijač. Dovoljeni so ti samo naši zeliščni čaji, posebno gori navedeni. Ako te mučijo velike bolečine, ozdravijo te 3 ilov¬ nate kopeli, vsaka trajajoča 6 ur(, ki si jih napraviš doma v banji). Živci so onečiščeni in jih je treba'osvoboditi vseh stru¬ penih snovi. Živčna bolezen prihaja od tega, ker so živci zastrup¬ ljeni. Strup ti izvleče vlažna prst. Po ilovnati kopeli se brzo umij z mrzlo vodo in zavij v volnene odeje. Potem si vsak dan, preden ležeš, umij noge v mrzli vodi ali brzo umij telo z mrzlo vodo in se vurno zavij. Podnevi se mnogo kretaj v svežem zraku pod milim nebom. Hodi redno na potrebo; v ta namen pij vsako uro požirek mrzle vode in vsak dan 1 skodelico enega prej omenjenih čajev. Uživaj dobro in krepko hrano, toda ogiblji se začimb, alkohola in strupa. Živčna oslabelost. Kdor ima slabe živce, je malokrven in potreben lahkega lečenja z mrzlo vodo; mnogo naj počiva in se mnogo kreta v svežem vzduhu. Vsak dan naj si umije telo z mrzlo vodo, nato brzo v tople odeje; zvečer, preden leže, naj umije noge z mrzlo vodo. Spalnico naj zrači celi dan. Ne uživa naj nikacega strupa. Vsako uro naj pije požirek mrzle vode, da bo redno hodil na potrebo. Ta neznatna sredstva so edino, kar storiš, da se skoro (kmalu) popolnoma pozdraviš. Umivajoč se z mrzlo vodo, urejaš si krvni obtok. Vsako uro požirek kuhanega 289 mleka pomnoži ti kri; istotako mlečna juha na črnem kruhu ali črni kruh, namočen v vinu. Sledečih čajev ti svetujemo vsak dan 2 čaški: Baldrijanov, metni, melisni, rožmarinov, sivkni, dišeče perle (prvenčev, Waldmeister), krčevčev, gosje trave, jegličev, rutični. Ako ti en čaj poide, vzemi drugega. Mnogo počitka in miru, potrpljenje, red in mnogo se poti. Živčno oslabeli imajo preveč sečne (scalne) kisline; ti čaji jim radi tega dobro denejo, če se poleg tega postijo ob neprekvašenem, nesoljenem, nezačinjenem črnem kruhu(, ki naj ga temeljito in dobro prežvečijo v kašo); potem se odvečne kisline polagoma porabijo in izginejo; kajti narava nato seže po soleh in kislinah, ki so v notranjščini odveč, in jih porabi. Život napet (napetost), napenja me. Kdor je polagoma in si želodca ne preoblaga, dobro zgrize, prežveči in oslini vsak griž¬ ljaj, preden ga pogoltne (požre), ne bo ga napenjalo; kajti želodec in čreva bodo redno prebavljali in pravilno odvajali, kar je nepo- rabnega. Napeti so le ljudje, ki hlastno žro in v kosih požirajo. Kadar napol prebavljena jedila začno v črevih zastajati, je to zelo opasen pojav; gnijoče snovi namreč zastrupljajo prebavila in vse telo. Blato se zbira v strjene klobčiče, ki jih narava sama ne more več pognati iz telesa. Potem pa hudo zaprtje (zapeka) izziva (povzroča) premnoge opasne bolezni. Tu je vsako ostro čistilno in odvajalno sredstvo prepovedano. Če te rado napenja, izogiblji se vseh ostrih začimb, kot so: poper, paprika, gorčica, kis, preveč soli i. t. d. Vsako uro užij požirek navadne ali sladkorne vode in vsak dan pojej kos črnega kruha, ki ga prav dobro prežveči. Zraven kruha pa snej (pojej) 1—2 jabelki. Vsak dan pij V 2 čaše aloinega čaja z medom (na V 2 1 vode 1 žlico medu in 1 noževo konico aloinega praška); ali čašo mešanega čaja (glej čaj raznih zelišč); ali prežveči in požri na dan 20 brinjevih jagod. Preden greš spat, polivaj si kolena in stegna, tekom noči pa brzo okoplji (le 1 minuto) vse telo v mrzli vodi in se takoj toplo odeni. To ti kri poživi in jo požene po vsem telesu. Zel in plevel. 19 290 Uživaj tečno hrano, ki jo prav dobro prežveči; vendar je bolje manj nego preveč jedil, ker post in zdržnost pospešujeta lečenje. Žleze nabrekle (otekle). Otekajočih žlez na vratu ne pusti nikdar rezati z nožem. Omoči tkanino v zavrelici mlade hra¬ stove skorje, ovij jo krog vratu. Ovitek obnavljaj nekaj časa vsako uro in vrat bode kmalu očiščen. Še hitreje deluje 6—8 ur trajajoči obkladek mehkega prstenega (ilovnatega) testa. Ali pa vrat obloži s svežimi lapuhovimi listi. Ali pa pij vsako jutro želodovo kavo ali čaj iz orehovih listov z mlekom. Rane, predrte ognojene žleze, namaži vsak dan z mazilom, ki ga napraviš iz stolčene krede, beljaka in repnega olja. Cochlearia officinalis, Cruciferae. Žličnik raste na bregovih severoatlantskega oceana; na bregovih Dunava (Donave) podivjan. Zelišče vejnato, sočno. Stebla robata. Pritlični listi dolgopecljati, skorajda srčasti; steblni listi sr¬ časti, steblo obsegajoči. Cvete od aprila do junija. Cveti beli, razcvetje češuljasto. Nabirajo celo zel, preden cvete. Čaj deluje na sistem žile vratarnice, na jetra, na izločevanje žolča; služi zoper skorbut, pesek, ledvična obolenja, zasluzenost mehurja, odebelelost sluznice sečne cevi. Žličnikov špirit grgramo in z njim izpiramo usta, če je dlesna bolna, če se zobje majejo, če imaš v ustih ugnide, če krvavi nos ali dlesna (1 žličko na 1 / i l vode, da grgraš in izpla- kuješ usta). Vino (20—30 g svežega žličnika naj v 1 l dobrega vina stoji 1 teden in nato odcedi; vsak dan pij 1—2 vinska kozarca polna) deluje uspešno zoper navedena obolenja. Sok iz sveže zeli, dodavšemu nekoliko citronovega ali češminjega soka, služi ti odlično zoper skorbut. Žolč. Preobili žolč odvajaš, pijoč revarjev čaj ali čaj grškega sena(, ki odvzema tudi sluz); dalje čaj iz cikorijnih listov, čaj poljske materine dušice (5 g na V 2 l vode). 291 Želodčne bolezni. Če si bolen na jetrih, žolču ali imaš žoltenico (zlatenico, rumenico), potresi na vsako jed (torej 3 krat na dan) noževo konico pelinovega praška(. Ko žoltenica odjenja, zboljša se žolč in zopet svobodno dihati začne bolnik, ki mu smrdeč zrak in gnili sokovi, prava močvirja v želodcu, takorekoč. zadrgujejo sapo). Žolčni kameni in žoltenica prihajajo od jetrnih bolezni. Tu pomorejo: pelinov čaj ali pelinov prašek (1 noževo konico na čaši tople vode), semintje nekoliko pelinovih kapljic. Stekleničica pelinove tinkture naj bi bila v vsakem domu. Če si bolen na jetrih, jej zmerno; često, toda vselej le malo pij kuhanega mleka. Žolta (rumena) barva ni še opasna. Vsako noč se iz postelje (skočivši) brzo 1 minuto umivaj z mrzlo vodo, potem takoj nazaj v toplo ležišče. Če te v žolču zavija (kolika), pij kamilični čaj s citronovim sokom; zavrelico cikorijnih listov pijo zoper odvečni (preobilni)žolč. Osebe, bolevajoče na jetrih, naj vsako jutro in vsak večer pijo 1 skodelico zavretega mleka, v katero so primešali 1 žlico stolčenega lipovega oglja; to čisti bolna jetra. Ako občutiš krčeče se bolečine pod rebri, ako se ti grenko peha in bljuješ žolč, tedaj vsak dan pij 2 čaški čaja iz divje ci¬ korije z balzamovimi kapljicami ali čaj iz kamiličnih cvetov z balzamovimi kapljicami. Na mesto, kjer leži žolč(ni mehur), polagaj vroče obkladke senenih drobcev in jih obnavljaj vsake V 4 ure. Če senenih drobcev ni, pokladaj v osoljeni vodi namočene obkladke vroče na mesto, kjer leže jetra. Ako so bolečine kljub temu še krepke, potem gre za žolčne kamenčke. Komoljiken čaj, močen, dobro prevret, pij vsak dan. Žolčni kamen(čk)i (na desni trebušni strani, znotraj po¬ leg popka) se napravijo češče ženskam nego moškim in sicer prekoračivšim 36. leto življenja. Stvorijo se na ta način, da se žolč v iolčevodih in žolčnem mehurju strdi; v žolčnem mehurju jih često nahajamo v velikem številu(, ne da bi vidno delali te¬ žave). Samo, kadar se žolčni kamenčki tišče skozi žolčevode, tedaj nastopajo prav burni pojavi: v plečih te boli, v spodnjem 19 * 292 životu te zavija, nekam prestrašen si, dihaš otežkočeno, mrazi te in omedlevaš. Semtertje nastane žoltica in kolika, če se je žolčni kamen kje zagozdil in obtičal. Premikati se več ali menj in za¬ stajati utegne žolčni kamen še cela leta. Če se bolečine povečajo, omili jih, pijoč vroče mleko in po¬ lagajoč gorčične obkladke. Rano zjutraj pij na tešče kozarček olivnega olja; črez V 2 ure lezi na levo stran, ker ti tako olje od¬ vaja kamne v črevesni prohod (črevo). Vsak dan 3 krat pij skodelico čaja iz zmečkanih brinjevih jagod z nekolikimi kapljami pelina; semintje vzemi pelinove kaplje na koščku sladkorja. Ali na tešče popij mali kozarec olivnega olja v enem dušku, Vt ure pozneje skodelico zelo temne kave, toda brez kruha ali česar drugega; črez Va ure zopet ko¬ zarček olivnega olja; to ti pokaže, če imaš zares žolčne kamne, kajti uspeh ne izostane. Če so žolčni kamni odšli, pij peteršiljev čaj ali pušpanov sirup, vsako drugo uro 1 žlico. Za žolčnimi kamni bolehajoči popolnoma ozdravijo, če skozi 1—2 tedna vsako jutro na tešče pijo čaško redkvenega soka. Zvečer nareži redkve na krožce (na krožniku), potresi jih s slad¬ korjem in soljo, pokrij z drugim krožnikom; drugo jutro vse izžmi skozi tkanino na drug krožnik, vso tekočino ulij v ko¬ zarec in pij. Genista germanica, Papilionaceae. Žoltilo, bodičevje, nemška košeničica raste v svetlih gozdih, na pašnikih in kraj potov. Nizek grmič, spodaj trnat in brez listov. Stebla navzgor vejnata in brez trnov. Vejice kosmate in listnate. Listi jajčastosuličasti. Cvete od maja do julija. Cveti zlatorumeni. Nabiramo mladike in cvete poleti. Čaj žene na vodo in odvaja; izborno sredstvo je zoper pe¬ sek, kamen in ledvična bolevanje (vodenico), pa tudi zapeko in črevesno zasluzenost. 15—30 ^ na Va 1 vode > vsak dan 2—3 čaše. Če mu prideneš medu, ta čaj čisti in s potom (znojem) izloča 293 nezdrave snovi (vsak dan 1 čašo v 3 porcijah). Služi baje tudi zoper Brightovo ledvično bolezen, lišaje in ugnide. Tudi z vinom ali s V 2 vode in V 2 vina kuhano košeničico rabijo zoper neštete bolezni. Bodi previden, ker večje količine bi utegnile izzvati blju¬ vanje in drisko. Žrelni katar. V vroči zavrelici ovsene rezanice namoči srajco in spodnje hlače, oboje obleci na golo telo; poprej pa na posteljo položi volnene odeje, lezi zdaj nanje in se daj prav dobro zaviti, da zrak ne prihaja do telesa. Tak ovoj naj deluje 1 V 2 uro. To stori 5 dni zaporedoma, po 1 krat(. Kajpada srajco in hlače vselej opereš). Potem si vsak dan 1 krat umij noge z mrzlo vodo, da kri odvajaš navzdol. Poglavitno je, da se močno spotiš; v to svrho služi perilo, namočeno v zavrelici ovsene rezanice. Notranje pa pomagaj še z mešanim čajem. Na vratu samem ne delaj ničesar, razen če devlješ krog vratu ilovnate obkladke. Vroče mazilo grškega sena. Žrelo ognojeno (absces v žrelu). V žrelu se včasih stvo- rijo(, često tudi na nebesu,) rdeča vnetja in otekline. Pri tem te mrazi, izmenoma občutiš suho vročino, muči te glavobol, jezik je obložen in težko požiraš. Tu je treba predvsem gasiti, ker gori: napravi brzo precej sirnega testa, namaži ga na brisačo in priveži krog bolnega vratu; črez 2 uri obnovi. To ti odvzame vročino in izvleče vročični strup. Zgoraj zastalo kri odvajaj navzdol in uredi krvni obtok: Srajco in spodnje hlače namoči v mrzli vodi, obleci in lezi na tople volnene odeje ter se zavij. Zavit leži 2 uri; potem vstani in se postavi v široko veliko posodo z mrzlo vodo, kjer naj te kdo poliva s črpalnico ali korcem; začne naj te polivati spodaj in naj prehaja do vratu; vse to zelo brzo in potem prav brzo v volnene odeje ter popij čašo prav toplega kamiličnega čaja. Crez 2 uri opasnost (nevarnost) bržčas že preide; vendar si še nekoliko- krat umij život, roke in tudi noge v mrzli vodi. 294 Če se ti v žrelu stvori gnojavica (gnojna bula), bodi skrajno previden; tedaj, poleg mrzlega umivanja, na robec razpoloži vro¬ čih kamilic, zavij skupaj in ovij krog vratu; ta ovoj obnovi vsakih 10 minut, dokler se oteklina ne predere. Če se gnojavica predere navznoter, utekni takoj prst v vrat, da se izbljuješ. Strup naj nikar ne pride v želodec; ako bljuvati ne moreš, zaužij takoj v enem dušku skodelico studenčnice, v kateri je raztopljene 1 žlica soli. Potem pa vsakih 5—10 minut žrelo grgraj z osoljeno vodo, da ti vrat popolnoma očisti gnojnega strupa. Pazite, da bolnik ne zaspi, ako je oteklina v vratu že godna, da se skoro (kmalu) predere. Često že se je dogodilo, da se je bolniku v vratu pre¬ drlo spečemu in so ga zjutraj našli mrtvega. Žulje in trdo kožo omeče in odluščijo obkladki vročih ka¬ milic ali senenih drobcev. Obkladke obnavljaj na 10 minut. KONEC Nekaj rekov (pregovorov), tičočih se zdravja in bolezni. Tovariš ljub ti bodi post: Trebuh je nehvaležen gost — prav hudo se urežeš, če mu preveč postrežeš. Bodi zmeren v jedi in pijači, pa te bolezen zlepa ne obdači. Bolen ne boš, če le nekoliko stradaš. Res zboliš, če si želodec preobkladaš. 1 Kar enemu jed, to drugemu jad (strup). Požeruhi ste črvivi vsi, ker ste pijače polni in jedi. Kdor pije brez žeje, pa uživa brez glada, hira, umira, umrje za mlada. Sredi življenja preži na te smrt. Smrt često sedi z bolnikom za obloženo mizo. Toplo življenje, mrzla je smrt. V kupici utopi se jih več nego v morju. Kar je otroku mleko, to je starcu vince. Zdravje prinaša najvišje obresti. Bolje je zdravje brez bolečin, nego sto užitkov in dobrin. 296 Pač vsak bi ljubo zdravje ljubil, ko ga je že izgubil. Zdravje lažje izgubiš, nego znova ga dobiš. Vsak je svoj najboljši vrač (zdravnik). Največ odvaga, kdor sam si pomaga. Narava sama si pomore. Čisti zrak je pol hrane. Voda gasi tudi žejo. Starost je življenja venec. Če si silen (močen) kot gorjača, kaj ti treba je še vrača (zdravnika)!- Človek stvor je godrnjav: če je zdrav, spet mu ni prav — o bolezni vsak dan toži, pa tiči v prav zdravi koži. Pravilo je to prikladno: glavo imej vsekdar vsak hladno, tople vedno bile noge, — (pa naj vrag sam kaže roge —) če ti črevo je odprto, zlo je v kali že zatrto. NRRODNfl IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA ''liiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijih