»Glasba je Ijubezen, ki išče besedo«
Najti besedo, niz besed za pripoved o štiridesetih letih dela glasbene šole Moste-Polje ni lahka stvar. Poprosili smo ravnateljico Ado Pritekelj, da nam pomaga.
Po 40. letih dela Glasbene šole je glasbeno vzgojo in izobrazbo vsrkalo mnogo mladih Ijudi. Bi nam lahko povedali nekaj besed o vzgojno-izo-braževalnih ciljih in razvojni poti vaše institucije?
Zametki glasbene šole segajo že v leto 1946. ko je na Vevčah deloval glasbeni krožek. Ta je kmalu prera-sel v glasbeno šolo Polje, kar je oboje dolga leta nadvse uspešno vodil Zoran Ažman. Glasbeni šoli Polje je 1. 5. 1947 sledila ustanovitev glas-bene šole Moste. Obe pa sta se na priporočilo Občinske skupščine združili 1.1.1964 v eno šolo, z enot-nira učnim načrtom, vodstvom, de-lovnim kolektivom in programsko usmeritvijo.
V vseh letih svojega obstoja je glasbena šola mnogim učencem raz-pirala svet glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob tem so nas vo-dili in nas vodijo predvsem trije cilji: vzgajati in izobraževati mladino v ljubitelje glasbene umetnosti. v dobre sodelavce raznih amaterskih instrumentalnih sestavov in pevskih zborov. najbolj nadarjene in spo-sobne pa usmerjati v glasbeni poklic.
Eden pomembnih vzgojnih smo-trov glasbene šole je, da si ob indivi-dualni in skupinski igri učenci prido-bivajo sposobnost prilagajanja in us-klajevanja v skupino ter tako razvi-jejo smisel za kolektivno delo in čut odgovornosti.
Ob sistematični in obvezno vsa-kodnevni vadbi instrumenta si razvi-jajo voljo, disciplino. vztrajnost. do-slednost. samostojnost, ter si ob terri vzgajajo delovne navade in odnos do dela. To pa so tiste lastnosti in vred-note, ki so še kako pomembne na vseh področjih življenja.
Morda ni prav. pa vendar — v ko-likšni meri vpliva sodalno-ekonom-ski status staršev na odločitev, da vpi-šejo otroka v glasbeno šolo?
Prav gotovo vpliva socialno-eko-nomski status staršev na odločitev o vpisu otroka v glasbeno šolo.
Vsak otrok, ki obiskuje glasbeno šolo. mora imeti doma možnost da vadi instrutnnet. Nakup instrumenta je velika investicija za družinski pro-račun. odvisno seveda od vrste in-strumenta. Zato je zelo priporočlji-vo. da starši vključijo otroke v malo glasbeno šolo, kjer učiteljica lahko svetuje staršem ali ima njihov otrok dovolj glasbenih nagnjenj in nadar-
jenosti za nadaljnje delo v glasbeni šoli. Glede prispevka staršev pa me-nimo, da ta ni in ne sme biti vzrok, da starši ne bi vključili svojega otroka v glasbeno šolo. V letošnjem šolskem letu je bila v prvem polletju šolnina 3500 mesečno v povprečju, v drugem polletju pa je 5000 din mesečno. Poleg pouka instrumenta 2x na teden morajo učenci obiskovati še pouk nauka o glasbi in se udeleževati ob-veznih vaj pevskega zbora in raznih instrumentalnih sestavov.
Učenci imajo možnost olajšav pri plačevanju šolnine: če je več otrok iz iste družine, plačuje prvi otrok 100% šolnine, drugi 75% in tretji 50% šolnine.
Učenci imajo tudi možnost zniža-nja šolnine (tudi do popolne oprosti-tve). če prinesejo pisno vlogo z doka-zili o OD staršev. Edini pogoj je, da so resnično uspešni in delavni. Doslej se še ni zgodilo, da ne bi vseh vlog' ugodno rešili.
Morda še kot zaniroivost: pri-spevki staršev pomenijo le 10% v odnosu na celotni prihodek šole. Sredstva za svojo dejavnost prido-biva glasbena šola preko svobodne menjave dela.
Koliko učencev imate trenutno (po letniku in vrsti inslrumenla)?
V letošnjem šolskem letu imamo na šoli 731 učencev, od teh jih 140 obiskuje malo glasbeno šolo, ostali so instrumentalisti in učenci nauka o
Zaradi boljše organizacije dela združuje šola vse učne predmete v pet oddelkov, in sicer:
—  za klavir. ki ima 182 učencev;
—  za godala in kitaro, s 180 učen-ci;
—  za pihala in trobila, s 115 učen-ci;
—  za harmoniko, z 71 učenci in
—  za malo glasbeno šolo in nauk o glasbi.
Največ zanimanja pri otrocih je za klavir, kitaro in flavto. Veseli smo. da narašča tudi zanimanje za violino.
Pri instrumentih kot so klavir. harmonika. violina. violončelo in ki-tara lahko traja šolan je 10 lct, pri pi-halih in trobilih pa 6 \et. Prav loliko časa traja tudi pouk iz nauka o glasbi.
Vaša dejavnost je presegla svoj formalni okvir; zadnja leta zelo uspešno sodelujeta z VVO MosJe-Polje. Kaj je pogojevato odločitev, da v   svojo   dejavnost   vključile   tudi
»maso« otrok iz vrtcev?
Že leta 1981 je Glasbena šola vključila v svoj program eno bistve-nih nalogsvojedejavnosti: vsebinsko se čim tesneje vključevati v družbeno okolje in se nikakor ne zapirati med svoje štiri stene. Pri tako zasnovani programski usmeritvi je to razumlji-vo. saj njihove vrste v poznejših letih napolnjujejo našo šolo. Že šesto leto prirejamo glasbene ure za vrtce iz vse občine. Te ure nadvse uspešno orga-nizira in vodi tov. Marija Urbančič, seveda ob krepki pomoči učencev in učiteljev Glasbene šole. V teh urah otroci na primeren način spoznavajo posamezne instrumente, manjše in-strumentalne sestave; s petjem pe-smic pa se aktivno vključu jejo v pro-gram. Vsebino glasbenih ur nato v vrtcih še likovno izražajo. Najuspeš-nejše risbice ob koncu šolskega leta razstavimo v glasbeni šoli.
Danes je šola močno vraščena v svoje okolje, saj se poleg vrtcev tesno povezuje s šolami, KS, OZD, ZKO. DPO in društvi, od katerih velja po-sebej omeniti Papirniški pihalni or-kester Vevče in harmonikarski orke-ster KUD Vide Pregarc.
Glasbeni kapital, ki ga spričo glas-bene šole v Mostah imamo, je pri-merao »izkoristili« ob raznih prilož-nostih kot so proslave ipd. V koliki meri se obračajo na vas. da opleme-nittite programsko vsebino?
Cela vrsta instruraentalistov. pev-cev in instrumentalnih skupin sodelu-je na raznih prireditvah in proslavah, po šolah in delovnih organizacijah. pa ne samo v občini. tudi zunaj nje. Teh nastopov je zelo veliko in o njih vodimo natančno evidenco. V lan-skem šolskenvletu je bilo takšnih na-stopov 81 s 179 točkami. v katerih je sodelovalo 428 učencev.
Kakšne poglede imate glasbeni pedagogi na glasbo mladih? V mislih imam disko glasbo in njene alternati-ve.
Vsaka generacija ima glasbo. ki ji je blizu. ki ji je pri srcu. Pedagogi ji ne nasprotujejo in se trudijo. da bi učenci v vseh zvrsteh glasbe znali lo-čiti zrno od pleva. Tudi naše nastope včasih popestrimo s skladbami s po-dročja zabavne glasbe.
V zadnjfo lelili je slišali, da je glasba priporočljiva tudi na delovnem mestu. seveda tam. kjer je to mogoče. V kolikšni meri so v to zamisel »vme-šani« glasbeni pedagogi; hočem reči, kaj menite o tcj metodi »vzpodbuja-nja« delovne storilnosti?
O priporočljivosti glasbe na de-lovnih mestih smo že sli.šali. Na naši
šoli o tem resneje nismo razpravljali. To je bolj področje psihologov in soci-ologov. Pri tej stvari je predvsem po-membno, kakšno delo opavljaš, pa tudi ljudje smo si precej različni — za nekatere je glasba na delovnem mestu lahko vzpodbuda, za druge pa ovira.
Ali menite. da je glasba človeku res v »krvi«? Kaj svehijete našim bralcem — staršem pri privzgajanju veselja do glasbe?
Mislim. da je glasba človeku re-snično kar v krvi. Saj je njegova spremljevalka skozi vse življenje pa naj gre za pasivno poslušanje ali akti-vno sodelovanje. Glasbo imamo vsi radi.
H glasbeni vzgoji svojega otroka lahko starši mnogo prispevajo. Po-membno za otroka je, kakšen odnos do glasbe je v družini. Nadvse ko-ristno je kdaj pa kdaj popeljati svo-jega otroka na primemo glasbeno pnreditev — na koncert aH v opero. To ostane otroku dolgo v spominu. Možnosti v Ljubljani je veliko, ob tem, da imamo v Mostah KD Španski borci, v katerem so v programu tudi zanimivi glasbeni dogodki. Tudi glasbena šola redno nastopa v njem in naši nastopi so vedno polnošte-vilno obiskani.
Kakšne so vaše želje za naprej? V koliko je vaša perspektiva odvisna od dejavnikov v širši družbi?
Vsa naša dosedanja dejavnost in perspektiva za naprej je v veliki meri odvisna od dejavnikov v ožji in širši družbi. V zadnjem času Sob Ljub-ljana Moste-Polje s Komitejem za družbene dejavnosti, OIS in MIZ Ljubljana posvečajo veliko pozor-nost in skrb razvoju in rasti naše Glasbene šole. Lansko leto smo raz-širili svojo dejavnost. kar je bilo nujno zaradi naraščajočega števila otrok v tem predelu Ljubljane. Radi bi tudi naprej kar najuspešneje opravljali vzgojno-izobraževalno delo. z željo. da bi to vsestransko so-delovanje obstajalo še naprej.
Le tako se bomo lahko vključevali v celovit razvoj naše socialistične sa-moupravne družbe.
Hvala za vaše sodelovanje.
Ob 40-obletnici Glasbene šole Mosle-Polje je čestitka, položena v besedo, mnogo premalo. Iskreno vam čestitamo in želimo, da bi vaše dclo sinhronizirano zvenelo v ulripu življenja in dela moščanskih Ijudi.
ZVEZDANA RUPNIK