Sixhaja trikrat na leden: v tore k, četrtek, soboto.
tissue d Ihreeliines a week
7ues d<xyfTh >iY\5<lajy
5odurdaij.
GLASILO SLOVBNSKBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URAPNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 57.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 12. MAJA — SATURDAY, MAY, 12. 1923.
LETO rVOL > IX.
ANGLIJA FORMIRA ZAVEZNIŠKO INTERVENCIJO
Velika Britanija in Italija soglašate glede reparacij skih
pogojev. — Anglija hoče pridobiti Z. D. za intervencijo.
London. — Po tajnih informacijah, ki so prišle mej javnost iz Downing streeta, delujejo britanski državniki na to, da bi se formiralo skupno zavezniško intervencijo v rursko vprašanje. Italija se je baje že pridobilo za tako skupno akcijo in je pri volji sodelovati skupno z Veliko Britanijo v tem slučaju. Gre se sedaj še zato, da se pridobi Ze-dinjene države za intervencijo v spor, ki vlada mej Francijo in Nemčijo.
Zedinjene države bi edine imele vpliv
Londonski krogi so trdno prepričani, da na Francijo ne bo nihče drugi vplival kot Zedinjene države, ako bi bile pri volji poseči vmes in rešiti zamotane razmere, radi katerih trpi vsa Evropa. V sled tega cela Anglija z nestrpnostjo pričakuje kakšne vspehe bo dosegel prezident Harding' s svojim nastopom za svetovni tribunal, od katerega je veliko odvisno to vprašanje. Nemčija izdeluje nove pogoje.
Berolin. — Nemški industrijalci imajo svoje posebne sestanke kjer razmotrivajo o finančnih možnostih Nemčije. Neki Paul Letwin ugleden nemški industrialist je izdelal načrte, po katerih bi Nemčija prav v kratkem času nabrala 40 bilijonov zlatih nemških mark. Njegov načrt je, da naj vlada prisili vse in-dustrialiste, da bi izročili vladi eno tretjino \vsega industrijal-nega bogastva v Nemčiji. S to ogromno svoto, bi se Nemčija v kratkem času iznebila vojnega dolga in to bi pomenilo novo prosperiteto za Nemčijo. Obsocfcba Kruppa je političnega značaja.
Iz Essena se poroča, da so Francozi obsodili Kruppa le zgolj radi tega, ker jim Kruppo-va tvrdka ni hotela prodati gotovega dela interesov v Krup-povih izdelovalnicah.
Iz zanesljivih virov pravi poročilo se je dognalo, da sc\ Francoski kapitalisti delali nato, da bi prišlo 60 odstotkov lastnine Kruppove industrije v Francoske roke. Gustav je baje nasprotoval takim načrtom in ga je vsled tega doletela kazen, ki pa ima obraz zgolj političnega značaja. -
Francija ima velike stroške v Ruru.
Pariz. — Francoska ekspertna komisija je predložila finančnemu ministru proračun za izdatke od zadnjega januarja, ki pokazuje, da invazija v Rur stane Francijo že 231 milijonov frankov. To je vsekakor že velikanska svota za Francijo. Francozi bodo to svoto zahtevali v odškodnini od Nemčije. Nemški hujskač obsojen na smrt.
Duesseldorf. — Razvpit Albert Schlogetter, ki je bil na glasu kot morilec in hujskač proti Francozom v Porenju je bil predvčerajšnjim od francoskih oblasti obsojen na smrt. En njegov glavni pomagač, je bil obsojen v dosmrtno ječo. Pet drugih ki so tudi sodelovali s Schloget-terjem. pa od 5 do 20 let zapora.
Nemški železničarji obsojeni.
Vojaško sodišče v ""Mayennce
EVHARISTIČNI KONRES VDATVV AMTDT SE BO VRŠIL v CHICA- j MlJUali AAEilU-
GO	i	m YESTI
Chicago. — Mil. nadškof Mun-j	_
delein je objavil poročilo, da se _ Generalni štar New je bo vrs.l 28-t, mejnarodni Evha- izda, štnim uradnikom v dr. nst.cn, kongres v jmuju leta! žavi Texas b odredb da 1926. v mestu Chicago Nadškof jo vsa7<smo in pošiijatve je prejel to obvestilo iz Rima I naslovljene na twdko Genera,
I 114 h lTolri 1 »■»a	A A. __1 _ _ ___ _ _ I ^
Duhovski krogi so silno veseli te novice, s katero je Rim počastil mesto Chicago. V kratkem bo imenovan posebni odbor, ki bo vodil vse pripravljanje za to redko slavnost, ki je zadela Chicago.
NOVE POSTAVE ZA-SLUČAJE RAZPOROK.
Najvišje sodišče, hoče omejiti neumno razporočevanje, ki je prišlo v meso in kri mladih ljudi.
Washington, D. C. — Posebni odbor sestavljen iz najizku-šenejših advokatov, ki delajo in sestavljajo postave v postavo-dajnem oddelku, so priredili nove postave za razporočne slučaje in najvišje sodišče Zedinjenih držav jih je odobrilo.
Namen nove postave je omejiti kolikor mogoče razporočevanje ki je dandanes skoro v modi. Nekateri mladi nepremišljeni ljudje se poročajo in razporoča-jo, kakor bi se šlo za stavo. Nova postava pa določa, da možje ne bodo odgovorni in prisiljeni plačevati odškodnine svojim ženam razven, če bodo imele temeljite vzroke za razporoko.
Do danes so se nekatere nepremišljene mlade žene razporo-čevale za vsako malenkost, ki ni vredna najmanjše pozornosti v zakonskem življenju, pobrala svoje stvari, vzela seboj otroke ako jih je imela in hajd vložila se je tožba proti soprogu za toliko in toliko tisoč odškodnine ali mesečne podpore. Lepa beseda ni zalegla nič. In mož je moral plačati odškodnino ali mesečno podporo.
Po novi postavi, pa mož ne bo več prisiljen do tega. Žena bo morala navesti temeljite dokaze, da z možem v resnici ni mogoče živeti in še le, če bo to moževa lastna krivda, bo primoran plačevati odškodnino in podpirati ločeno ženo, a drugače ne. Drugače pa bodo žene odslej naprej pobirale šila in kopita na svojo lastno riziko.
Lee Development Interest vrniti pošiljateljem.* Poštar je baje informiran, da je označena tvrdka sleparila mej publiko. x
—	Iz urada notranjih zadev v Washingtonu, D. C. se poroča, da je v Zedinjenih državah pri upravljanju indijanskih zadev zaposljenih okoli 2 tisoč pravo-krvnih Indijancev. To pokazuje, da vlada upošteva Indijance in jim daje radi tega tudi službe v uradih, ki imajo opraviti s indijanskimi zadevami.
—	Državna zbornica države Wisconsin ima pred seboj predlogo, ki zahteva referendum v slučaju napovedi vojne. Predloga pravi, da vlada bi ne smela napovedati vojne brez dovoljenja državljanov, ki bi ji ga izročil referendum.
—	Governer države Minneso-te J. A. O. Preus bo, kakor se sliši iz uradnih krogov resigni-ral ker bo imenovan za naslednika pokojnega zveznega senatorja Knute Nelsona, ki je umrl pred par dnevi.
—	Vojaški bonus v Tllinoisu se bo pričel izplačevati prve dni v mesecu juliju, tako poroča za-kladničar države Illinois.
—	Kolumbovi Vitezi države Illinois imajo svojo letno konvencijo v Quincy, 111. Otvorjena je bila včeraj po Edward Houli-hanu deputy-u za državo Illinois. Konvencija se vrši v mestnem kolegiju.
—	V bližini vojaškega torišča camp Dodge se je včeraj pripetila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje 28-letnega Jos. J. Murphy-a, in dva potnika, ki sta se peljala z Murphy-em sta dobila smrtno-nevarne poškodbe. Avtomobil je zdrknil iz pota po nekem strmem bregu na katerem se je avto skoro razbil.
—	Iz El Paso, Texas poročajo, da so se ob meji te dni pojavili zopet mehikanski banditi in da so na mehikanski meji ujeli nekega amerikanca po imenu Newman in ga odvedli v ujetništvo, za katerega pa sedaj zahtevajo odkupnino.
—	Standard Oil Co. of Indiana je povišala svojim delavcem
STATISTIKA PROIZVAJA- P^če po 5c. na uro. Okoli 22 ti-
VLAK PADEL V REKO RENO.
Berolin. — Brzojavno poročilo iz St. Goar-a iz Porenske naznanja, da je potniški vlak, ki so ga vodili francoski železničarji padel iz mostu v reko Reno. Pri nesreči je izgubilo življenje 29 potnikov in veliko je težko poškodovanih. Kako in iz kakega vzroka je nesreča nastala oblastem še ni znano. Posebni detektivi preiskujejo zadevo.
NEW YORK BRŽ. OBRNILA HRBET AMERIŠKI PROHIBICIJI.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
NJA PREMOGA.
Washington, D. C. — Centralni industrijski biro poroča, da so Zedinjene države tekom zadnjih pet let proizvale od 700 do 900 milijonov ton premoga vsako leto.
-0--
ZA 50 TISOČ ODŠKODNINE GA TOŽI.
Virginia, Minn. — Danes se je vršila sodni j ska obravnava pred sodnikom Hughes radi obljube »Karola Bach, ki je obljubil, da bo poročil Marijo Brod-nič, katera ima z Bachom tudi enega otroka. Marija Brodnič trdi, da ji je obljubil da jo bo poročil, kar pa pozneje ni hotel storiti. Zadeva je preložena na višje sodišče, kjer bo čakala rešitve.
je nadalje obsodilo 17 nemških železničarjev iz Porurja, ki so zakrivili zoper Francijo s svojim odporom od treh mesecev do 10 let zapora. Več jih je obsojenih tudi na denarno globo.
soč delavcev bo deležnega tega povišanja pravi poročilo.
—	V Aera, 111. so zadnjo nedeljo utonili trije dijaki, ki so se vozili po jezeru. Dijaki so bili iz katoliškega učelišča Matere Božje, kjer so študirali za duhovski stan.
—	V Rockville, Maryland, je bil te dni pred sodiščem tamkaj-šni Robert Hardison, prometni sodnik, radi prehitre vožnje z avtomobilom. Sodnik se je izgovarjal, da je vozil samo 27 milj na uro, a policaj g-a je dolžil da je vozil najmanj 50 milj. Sod-nija je vrjela policaju in Hardi-sona obsodila na $7.00 denarne globe in sodnijske stroške.
—	Iz Des Moines, Ia. se poroča, da je predvčerajšnim zapadlo tam in po okolici 4 palce snega. Tudi je nastalo bolj hladno vreme, kar se farmarji boje, da bo to škodovalo bolj zgodnjim poljskim rastlinam.
—	V Evans ville, Ind. bodo zgTadili novi katoliški kolegij, ki bo stal okoli $600.000. Z delom se bo pričelo še to leto.
Razni krogi ugibajo, kake korake bo podvzela zvezna vlada.
— Mokrači silno veseli.
New York. — Država New York, ki je te dni glasovala z večino proti prohibiciji, t. j. da država se ne bo več vtikala v te zadeve, je prišla z zvezno vlado v Washingtonu do nesporazuma. Gre se sedaj zato, kdo bo plačal stroške, ki jih bo imela zvezna vlada s svojim uradni-štvom, pri zaščiti prohibicije v državi New York, kjer bo morala zvezna vlada sama voditi žaščito prohibicije proti mokra-čem.
Država New York odločno odklanja vprašanje glede stroškov, dočim je Washington mnenja, da se naj zaračuni državi Nfcw York vse stroške, ki jih bo imela pri čuvanju prohibicijskih postav. Pri tem bo prav gotovo prišlo do ostrejšega konflikta mej državo in Washingtonom.
Drugače pa vlada splošno mej vso javnostjo silni tialo, in ljudstvo hvali kongresnike in senatorje, ki so glasovali proti prohibiciji. Po več mestih so ma-krači priredili posebne javne manifestacije v počast kongresni-kov in senatorjev, ki so volili za odpravo prohibicijske postave.
Kako dolgo bo to veselje trajalo se za enkrat še ne da ugibati naprej, ker governer še ni podpisal te postave, kakor hitro dobi predloga še governer-jev podpis, bo prohibicijska postava črtana iz zakonika države New York.
Zvezna vlada je baje poslala v New York že več prohibicijskih komisarjev, ki bodo organizirali zvezno organizacijo, ki bo čuv&la prohibicijo.
-o-T
NA SMRT OBSOJENA.
Velika železniška nesreča v Sloveniji.
Izredni tovorni vlak štev. 856 je dne 23. aprila 1923 pred postajo Sava j. ž. čakal pri plošči znamenja, da sme voziti na postajo. Vlak so tvorili prazni vozovi. Osebni vlak Trst—Dunaj, ki odhaja iz Ljubljane ob 11. uri 22 minut, je odvozil iz Litije proti Savi. Noč je bila temna, deževalo je tudi, vsled česar strojevodja osebnega vlaka ni mogel že oddaleč videti, da stoji pri savski plošči vlak. Sklepni sprevodnik tovornega vlaka štev. 865 je storil v polni meri svojo dolžnost: razpostavil je na tračnici razpočnike in ko je videl prihajati osebni vlak, mu je dajal znamenja: "Stoj!" Strojevodja osebnega vlaka je precej ustavljal svoj vlak, ki je vozil tam s približno naglico 30 —40 km, toda popolnoma ga ni mogel več ustaviti, vsled česar je o-sebni vlak zavozil v tovorni vlak
MIROVNO POGAJANJE NA IRKSEM PREKINJENO.
Dublin. — Pogajanje, ki se je vršilo potom korespondence mej Williamom T. Cosgrave sedanjim voditeljem Irske proste države in De Valero 'voditeljem republikanske struje in sejnfi-nerjev je glasom včerajšnih poročil prekinjeno. Cosgrave je baje stavil preponiževalne pogoje de Valeri in rezultat je sledil, da se je pogajanje prekinilo. -
BULGARIJA PRIZADETA RADI VELIKEGA DOTOKA PRIBEŽNIKOV,
Ljudstvo je silno obdavčeno in bati se je vstaje. — Apel na zaveznike.
Sofija. — Bulgarska vlada se nahaja v velikih škripcih radi silnega dotoka tujezemskih pri-
bežnikov, ki
so se nabrali v
in razbil več voz, enega je pa Bulgarijo skoro do milijona. Sa-
dvignil kvišku in se je voz ujel v brzojavni drog. Brzojavne in telefonske žice so bile vse pretrgane. Sunek je v osebnemu vlaku vozeče se potnike silno prestrašil, toda na srečo se je ob karambolu vlak premikal počasi ; potniki so popadali s svojih sedežev in je bilo lahko ranjenih samo pet oseb. Ker so bile brzojavne in telefonske žice potrgane, se je ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani naznanila nesreča z litijske postaje, kamor je privozil ponesrečeni o-sebni vlak nazaj. V Ljubljani sc precej sestavili pomožni vlak, ki se je odpeljal na Savo ob pol 6. uri zjutraj. Z njim so se vozili centralni nadzornik Pregelj, prometni kontrolor Arhar in načelnik ljubljanske sekcije j- ž. inž. Mueller. Iz Zidanega mosta se je odpeljal na Savo pomožni vlak pod vodstvom nadžornika Rand-Ija. Rešilni ekspediciji iz Ljubljane in iz Zidanega mosta sta tako požrtvovalno delali, da sta bili obe tračnici že ob pol 10. liri dopoldne prosti za promet. Od ranjencev se je vrnil le eden v Ljubljano, ostali štirje so se peljali naprej, ker se je osebni promet tudi med reševalno akcijo nadaljeval in so potniki prestopali iz vlakov južne proge v vlake severne proge j. ž. in narobe.
Ženska v moški obleki — aretirana. Na čuden način se je hotela v Pančevu neka gospa prepričati o zvestobi svojega moža. Dne 8. aprila so aretirali detek-Idabel, Okla. — Tu sta bila tivi Nastazijo Danilovič, ki ima
danes obsojena pred sodnijsko poroto na smrt John Pope in A-aron Harvey, katera dva sta u-morila John Pope-vo ženo lansko jesen. Oba sta bila od porote spoznana kot prve vrste morilca.
BRITANSKA KVOTA ZA IZSELJENCE IZČRPANA. -
London. — Izseljetaiški urad za Anglijo je izdal včeraj poročili, da je britanska kvota za to leto izčrpana. Od lanskega leta meseca julija pa do včeraj se je izselilo v Ameriko iz Anglije 77,-342 oseb.
-o-
AVSTRIJA PROSI MORGA-i ževno vreme silno ovira pri nuj-
informacijsko pisarno v Beogradu, v nekem hotelu preoblečeno v moško obleko. Pri policijskem zaslišanju je izjavila, da je nosila moško obleko zato, da špijo-nira za svojim možem.
Zgodnja toča. V mariborski okolici in po večjem delu bivše Štajerske je padala včeraj dopoldne četrt ure tako gosta in drobna toča, da je bila pokrajina nekaj časa popolnoma bela. Suhi toči je sledil dež, potem zopet solnce in popoldne ponovno dež. Torej pravo aprilsko vreme, katerega pa kmetiško ljudstvo ni prav nič veselo, ker je moče za enkrat več kot dovolj in ga de-
mo do 500 tisoč Makedoncev je ubežalo v Bulgarijo iz sedanje Grške in Srbije. Veliko izmej teh je poetičnih zjjocincev, ki so delovali proti omenjenimi vladami in so bili prisiljeni zapustiti rodna tla. Mej drugimi par sto tisoč Armencev, ki so pribežali na Balkan pred Turškimi grozovitostmi in po večini vse se je izselilo v Bulgarijo. Tako štejejo blizu enega milijona vse pribežnike na Bulgar-skem. Vse te mase pa so brez vsakega beliča, po največ pravi berači, za katere v premnogih slučajih mora skrbeti vlada.
Če se pomisli, da Bulg"arija šteje z vsem svojim prebivalci komaj 5 milijonov duš, pomeni en milijon pribežnikov nekaj silnega, nekaj silno težkega za državo v finančnem oziru. Ljudstvo mora plačevati silne davke že radi same vojne odškodnine, ki jo mora Bulgarija plačevati zaveznikom, kje so še bremena, ki jih ustvarja v državi vprašanje radi teh pribežnikov, ki samo prosijo pomoči, a ne dajo in ne koristijo državi nič.
Radi tega se je Bulgarska o-brnila s posebnim apelom na zaveznike, ter jih prosi pomoči v tem oziru. Zavezniki niso še ničesar odgovorili in se tudi ne ve, ako bodo sploh kaj odgovorili. Vendar vprašanje za Bul-garsko je od dneva do dneva bolj kritično. Vladi sploh drugega ne bo kazalo, kot zapreti svoje meje za pribežnike, te pa, ki so že na njenem teritoriju pa izgnati čez mejo, sicer se je bati od strani ljudstva resnega odpora v tem slučaju.
NOVE POMOČI.
Pariz. — Posebni zaupni delegati so danes obiskali znanega multimilijonarja Morgana, ter ga prosili finančne pomoči za j
nem pomladanskem delu na polju in vinogradih.
Za kaznilnice v Sloveniji. Finančno ministrstvo je dovolilo kredit v znesku 430.000 dinarjev zapuščeno Avstrijo. Prosijo za. za vzdrževanje kaznilnic v Slo-posojilo 20 milijonov dolarjev. 1 veniji.
DENARNE POSJUATVE.
Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500.— Din.......$29.00
5000 — Din.......$57-oo
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 3.25
100 — Lir ........ $ 5<75
500 ~ Lir ........ $27.00
1000 — Lir ........ $54.#o
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še posebni popust Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite aa naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so redno najnižje 1.
Vse poifljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINO87 XS49 W. aaad. St.
E D I N O S T
(UNITY.)
Ixhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ______Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
naročnina: Za Združene Države 'celo leto............................$3-00
Za Združene Države za pol leta................................$1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-5«
Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta________$1.75
1ubscribtion: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year ........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-50
' _Chicago. Canada and Europe for half year..	$1.75
številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
plačan list.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg tega tudi vaš'stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second class matt>r October nth 1919, at Post Office at Chicago, II!., under the act of March 3rd 1879.
-m_____._
Industrijski položaj.
Malo kdaj razun mej vojno se je nahajala ameriška industrija v bolj ugodnem položaju kot se nahaja prav danes. Vsa industrija je zaposljena s polno paro: brezposelnost je tekom zadnjih mesecev popolnoma izginila in delavcev marsikje primanjkuje. Sam predsednik Ameriške Delavske Federacije Samuel Gompers je izjavil, da bolj ugodnih časov Amerika ni i-mela že dolgo vrsto let.
Naročila po jeklarnah presegajo vsa naročila prejšnjih predvojnih let. Delovne ure so marsikje nategnili. Vse dela s polno paro. Armada brezposelnih, ki je štela pred dobrim letom in pol skoro 4 milijone je izginila in je zopet zaposljena pri proizvaja-nju.	t	v
Gompers je v nekem svojem članku izrazil tudi to-Ie: "Delodajalci si pričeli uvidevati, da je bolj drago povzročati stavke, kakor pa dati delavstvu, kar zahteva za svoje potrebe. Delavske organizacije se množe, nove strokovne organizacije se ustanavljajo vsaki dan, vse to pokazuje velikanski vspeh mej delovnim razredom." Tako govori Gompers, ki je izkušen delavski bojevnik in pozna položaj.	/
Toda vprašanje je, kako dolgo bo ta industrijski položaj trajal. Kako dolgo se bo ta "boom" razlegal tako veselo, kot se? Tega vprašanja delavstvo prezreti ne sme. Za dežjem posije soln-ce in za solncem pride dež. Kapitalisti se ravnajo temeljito po tem pregovoru.	*
- V zadnji številki našega lista smo podali sliko, koliko vrednost ima dolar v rokah farmarjev in delavcev in koliko v rokah industrijskih proizvajalcev. Za celih 15 in pol odstotka je razlike. Štejte »to naprej pomnožite parkrat in velikanska je razlika, ki gre seveda, kakor vedno na račun trpinov farmarjev in delavcev.
Proizvajatelji, s prodajanjem svojih izdelkov po toliko višjih vrednostnih cenah, kot farmar svoje produkte in delavec delo svojih žuljevih rok. si bodo s tem čezmernimi dohodki nakopičili lepe rezerve, ki jih bodo ob ugodnih prilikah uporabljali za boj proti delavstvu. Praktično delavci kopičijo na ta nački delodajalcem ves potrebni denar, ki ga potem uporabljajo, da bi ugonobili delavce same. Tako se vrši sistematično vedni in ne-prenehljivi boj proti delovnim masam.	1 .
Da vlada za par dni mir mej delodajalci in delavci je pripisovati delavski potrpežljivosti, ker je prišlo pravkar iz trdega boja vse izmučeno in zelo oklano v finančnem oziru. Izkoriščanje delovnega ljudstva pa ne preneha niti za trenutek, kdor je v tem oziru neverjetni Tomaž, naj pogleda na vrednost dolarja v delavčevi roki in v roki industrijskih proizvajalcev. Razlika je taka, da jo mora viditi vsak in to v delavčevo škodo.
Industrijski "boom" -je v resnici v sijajnem zamahu, a ne za vse sloje enako. Ta boom" je koristen le za nekatere, za druge pa izkoriščevalen. Navidez je videti osrečevalen, kar pa v resnici ni, ker proizvajateljem daje orožje proti delovnim masam, a slednjim ga trga iz rok.
--o-
Kaj je s sladkornimi verižniki?
"Kadar najbolj grmi, je najmanj dežja," ta pregovor se je vresničil tudi pri preiskavi sladkornega verižništva. Strašanski klic "primite tatu," ki ga je prinašalo v najbolj senzacijonalnih oblikah časopisje, ki je v službi denarnih magnatov, je povzročil v marsikaterem srcu ameriških državljanov upanje, da bodo iz-koriščevalni sladkorni verižniki vendar enkrat prejeli zasluženo plačilo, ki so ga pošteno zasluzili. Toda gromenje je pojenjalo in sladkorni verižniki, ne da bi jenjali verižiti, ampak pridno navijajo sladkorju cene naprej. Tedaj, ko je zavreščalo po časopisju proti tem verižnikom se je sladkor prodajal po 7 in pol centa funt in že tedaj so pripovedovali, da so oskubli ameriško publiko do 100 milijonov dolarjev. Danes pa pripovedujejo, da je po enih krajih že celo 10 in 11 centov funt sladkorja. Koliko milijonov so verižniki utaknili v svoje nikdar site žepe mejtem časom statistika ne pove. Najbo že kolikor hoče, eno je gotovD, da pošteno skubejo ameriško publiko. In kaj je s preiskavo?
Nič ni! Niti toliko preiskava ni učinkovala na sladkorne ve-rižnike, da bi jih prisilila, da se navijanje sladkornih cen ustavi. To potrjuje tedanja sladkorna cena 7 in pol centa in današnja, ki sega že skoro do ne. Namesto, da bi šlo nazaj vre naprej!
Sladkorni verižniki so se izgovarjali, da je kriva nova tarifna postava, toda to brez dokazov. In vlada? Kaj je ona storila proti temu verižniškemu procesu. Harding je parkrat tedaj na počitnicah v Floridi poropotal — izjavil nekaj — ki pa ni segalo dalje kot do par časnikov, ki so njegove izjave obelodanili. Sedaj je zopet vse lepo tiho in tako bt> tudi ostalo. Bomo, pa bomo preiskali, so dandanes vsakdanje fraze, s katerimi se farba publiko, ki še veruje v pravičnost. In pravica bi morala v tem oziru temeljito govoriti. Kdor namenoma izkorišča, ta krade! In take je treba kaznovati!
Če so proizvajatelji sladkorja resnično opravičeni, da navijajo cene sladkorju, tedaj je delavstvo, ki kupuje s svojim zaslužkom ta sladkor tudi opravičeno, da se njemu zviša enakomerno njegov zaslužek. In vlada bi morala nato gledati. Ne pa kot dopušča sedaj, da se eni maste s preobiljem in kopičijo profite na račun trpečih konzumentov — delavcev. Zelo čudno je, da'vlada ne vidi razlike, ki je tako velika, da jo vidi že vsak slepec!
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN. |
+ +



Rice, Minn. — Dragi mi list Edinost! — Žalostno vest zopet poročam! V soboto zjutraj je nepričakovano umrla komaj 40 let stara Neža Legat, žena g. Andreja Legat. Vaša zvesta naročnica posebno lista Ave Maria je ljubila nad vse! Zapustila je družino pet otrok, najstarejši še nima 15 let, najmlajši kake 3 leta. Zapušča tukaj tudi svojo sestro Katarino Biček, katero je prisrčno ljubila, katera ji je tudi skrbno in pridno pomagala pri delu, ki se ga ne manjka na farmi nikoli.
Pogreb je bil v nedeljo dopoldne ob obilni vdeležbi. Requiem z Libero pa planes ob 9. uri. Rajnca-je bila zvesta članica ženskega društva, zato so žene jako številno se udeležile sv. "maše za pokoj njene duše. V nede-deljo darujejo^vse članice sv. obhajilo za umrlo članico, kakor društvena pravila zahtevajo.
Andreju Legatu. otrokom in Katarini Biček iskreno sožalje!
X.
-o-
Chicago, 111. — Birma bo na binkoštno nedeljo v naši slovenski cerkvi in sicer po veliki sv. maši. Sveta maša se začne ob pol enajstih, kakor po navadi. Po maši gre duhovščini s strež-i niki ~ mil. g. škofu Hobanu na-! proti, ki pride v slovesnem spre-j vodu v cerkev. Birinanci in botre se zbero že ob pol enajstih v cerkvi, kjer ima vsak določen svoj sedež. — Vsi birmanci imajo poduk prihodnjo nedeljo ob treh popoldne. — Vsi botri pridejo v cerkev v petek pred birmo t. j. 18. maja k šmarnicam na kratek poduk in vajo, da bo vsakdo vedel natančno, kje je njegovo mesto. — Vsi botri morajo iti na binkoštno nedeljo zjutraj med pol osmo sv. mašo k skupnet^ju sv. obhajilu z birmanci. — Vse drugo se bo bir-mancem povedalo v nedeljo 13. maja in botrom v petek zvečer 18. maja. Ako bi bil boter ali botra iz druge naselbine, naj njegovo mesto zavzema oče ali mati birmanca. Vendar spoved pa mora opraviti vsak boter iri botra tudi če je iz druge naselbine.
Župnik.
-o-
Detroit, Mich. — Cenjeno u-redništvo: — Jako redki so dopisi tudi od nas, vse nekako izgleda, kot da so se tudi odtod izselili Slovenci, kar pa ni res, ker nas je čez dalje več tukaj. Slovenske družine se množe od dne do dne in temu logično se veča naša naselbina. Naselbino je skoro težko imenovati pri nas, ker smo silno raztreseni e-den do drugega.
Mislili smo že, da bomo to spomlad dobili kakega slovenskega duhovnika, ki bi se hotel zavzeti za nas, da bi nas organiziral v župnijo, kar je nam že silno potrebno. Toda ni in ni nikakega glasu od nikoder.
Meni ni toliko zaradi mene, jaz pripadam v tukajšno angleško župnijo, a je veliko takih, ki ne razumejo angleškega jezika in domačega slovenskega gospoda bi pa tudi vsi radi, ker slovenska materna govorica je nam le še vedno najbolj pri srcu.
Pa tudi za naše otroke bo treba kaj poskrbeti. Tukajšni rojaki ponajveč pošiljajo svoje otroke v publične šole, katere zaslužijo vse pohvale, a kljubtemu za katoličana je edino katoliška šola, kjer se otroke pouči v verskih vprašanjih.
Ko bi bili naši rojaki tako vneti za svojo vero, kakor so odpad-
li Slovenci za svoje proti versko prepričanje bi bilo vse drugače med nami kot je. V naši naselbini imamo socialistični klub že dolgo let, a da bi dobili svojega lastnega slovenskega gospoda se pa skoro nihče ne gane. Tako je, kar je sicer žalostno a resnično.
Slovence v Detroit in okolici poživljam, da bi se izrekli glede te ideje. Pogovarjali smo se že lansko jesen, da bi se začela kaka akcija v ta namen, a vse je ostalo le pri pogovarjanju, dela se pa nismo lotili. Pridimo enkrat skupaj in se pogovorimo, kako bi se začelo, izvolimo si par mož, katerim bomo izročili na-daljno delo v roke. Če bomo samo odlašali vsako leto naprej ne bomo nikamor'prišli. Začnimo z resnim delom in to še letos.
Delavske razmere so pri nas ugodne. Delamo stalno in tudi zaslužek ravno še ni preslab. Nekateri se seveda tudi jeze. da jih premalo plačajo, a vendar že gre. ker vsi delajo in brezposelnosti ni.
Pozdravljam vse detroitske Slovence, kakor tudi vse drage čitatelje širom Amerike.
Naročnik. -o-
Cleveland, Ohio. — Kolikor mi je znano, se slovenski socialisti v Ameriki pripravljajo te dni. na svojo konvencijo, ki se bo vršila koncem tega meseca v Chicago. Tako socialisti. Kaj pa mi katoliški Slovenci? Kdaj v-mamo mi svoje konvencije in sestanke? Imamo sicer še dve katoliške podporne organizacije, a te na svojih konvencijah razmo-trivajo le bolj o gospodarskih vprašanjih svojih organizacij. Za pokrepitev katoliške misli se le malo razmotriva na teh konvencijah, ker tudi časa ni. in te konvencije tudi za ta namen niso sklicane. Zato bi bilo treba, da bi se Slovenci vsaj vsake dve leti sešli kje in razmotrivali o skupnem delovanju katoličanov. Potrebno je to nam, ako hočemo kakih vspehov.
Dosedaj smo tavali v vsaki naselbini vsak zase, kakor je komu bolje kazalo. Za ljudi istega mišljenja v sosednih naselbinah se nismo menili in vendar smo po prepričanju eni.
Pri nas v Clevelandu imamo slovenske Orle. Vsak katoličan pozna namen te plemenite organizacije. V starem kraju so Orli stebri vsake fare. Skoro v vsaki fari so. Pri nas v Ameriki pa menda razven našega Clevelan-da in Chicage jih ni nikjer. Ali ni to žalostno? In odkod vsa ta zaostalost v organiziranju za staro domovino? Vsaj smo tu vendar veliko svobodnejši, kakor so doma in ne zganemo se. Orli doma imajo vsako leto skupne letne izlete, koliko veselja, koliko navdušenja za plemenito stvar med mladino, a med ameriškimi Slovenci v tem oziru je vse mrtvo vse spi! Pa vendar na nasprotni strani se pa zavedajo, da je treba delati in gibati ako se hoče do vspehov. Čudno se mi zdi resnično povedano v fem oziru. Res je, da smo v Ameriki, in da naš narod, kakor marsikateri omeni nima tu bodočnosti za svoj narodni obstoj. To je že res, a vendar naša dolžnost, da ohranimo našim sinovom in hčeram ^versko prepričanje ne izgine iz površja tudi pri tem izgovoru. Če naši verski nasprotniki imajo toliko korajže, da hite trgati naše ljudi proč od vere mi bi jo morali imeti njim nasproti toliko, da bi jih branili, da bi jih ohranili zveste našemu prepričanju. Tega pa ne
(Dalje na 3. strani.)
"BABILON"
Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan.
MAKS: (zase) Sto, bomb naj me zadene, če te ne osmešim. (navidezno odide, a pri vratih skoči za zofo in se skrije)
FRIC: Sedaj pa naj še kdo trdi, da tepci niso za rabo. Maks
neumen si, a Fric je zvit.	"'J^
—.
6.	Prizor.
Fric, Jelka, (na Vratih stoji Helena neopažena) (Jelka hoče skozi sobo. Fric jo zadržuje.)
FRIC: Kam hitite gospodična?
JELKA: Na delo.!,
FRIC: So vaši rožni prsti ustvarjeni za delo?
JELKA: Pletenje je lepo žensko opravilo!
FRIC: Ljubezen je še lepša!
JELKA: Ne vselej!
FRIC: Vendar če sta dve srci tako edini, kot najini,
JELKA: Počakajte, pokličem svojo sestrično Heleno'
FRIC: Čemu?
JELKA: Da bodo
vaši pokloni na pravem mestu.
FRIC: Menda vendar ne mislite, da sem zaljubljen v Heleno ?
JELKA: Tako nekako bo!
FRIC: Vi mislite, da imam tako slab okus!
HELENA
: (na vratih, zase) Kaj ?
JELKA: Ali ni moja sestrična lepa?
FRIC: Lepa? Seveda, vendar mnogo manj, kot si domišlja
sama!
JELKA: Temne oči . . .
FRIC: Ima že vsaka dekla.
JELKA: Dolgi svileni lasje . . .
FRIC: So rastli na tuji glavi!
JELKA: Vedno veseli duh!
FRIC: Ne pozna nikakoršne nežnosti!
HELENA: (se težko-premaguje) Le počakaj, malopridnež!
FRIC: Motite se, preljubezniva Jelica. ako mislite, da ljubim osebo, ki prodaja vsepovsad svojo lepoto, samo, da čuje las-kovo besedo. Zato žrtvuje vse! Na kolenih se vam zaklinjam —
HELENA: (Vstopi v sobo, udari Frica s pahljačo po glavi) Tepec ste. zrel tepec ste — ostudnež! (odide razžaljena v svojo sobo.)
FRIC: (osupnjen kleči)
MAKS: (prileze izza zofe in poklekne na drugo stran pred Jelko) Tu vam jaz prisegam na kolenih!
JELKA: Kaj je bil tudi ta porednež tukaj? Prisegajja sedaj drug drugemu zvestobo! (odide hitro v sobo) (Fric in Maks sta presenečena)
7.	Prizor.
Maks
in Fric (klečita ter se osuplo gledata, nato tragično-ko-
mično)
FRIC: Maks!
MAKS: Fric!
FRIC: Hudo sva kaznovana!
MAKS: Prav po vojaško.
FRIC: Kje si vendar tičal?
MAKS: Za zofo.
FRIC: Ali nisi videl Helene?
MAKS: Videl!
FRIC: Zakaj
me nisi opozoril?
MAKS: Nisem hotel motiti!
FRIC: (vstane) Vrag naj te vzame!
MAKS: (skoči pokonci) Ljubše bi mi bilo, ako me ona.
FRIC: Sedaj ne bom čul osem dni nobene lepe besede.
MAKS: Kaj pa je tebi na tem? Ti odvedeš Jelko in Helena pozabi na to komedijo.
FRIC: Odvedel bi jo, če bi me ljubila. MAKS: Ali
še sedaj dvomiš o tem?
FRIC: Tako malobesedna je bila.
MAKS: Dekle je ponižno in sramežljivo. Ali nisi opazil, kako ji je dobro delo, ko si podcenjeval Heleno.
FRIC: Take besede prijajo vsaki ženski.
MAKS: Toda Jelčini boječi pogledi — njeno obnašanje — skratka: Fric, o polnoči imej pripravljen poštni voz, vse drugo preskrbim jaz.
FRIC: Dobro, poskusim srečo! Zdi se mi, da se bliža zame
nevihta —
MAKS: Tem bolje! Le pomisli kakšni črni oblaki se zbir: jo nad tvojo glavo v tej hiši! -
FRIC: Prav govoriš! Takoj grem na pošto in naročim < lih brzih konj, da hitreje odideva, (odide)
MAKS: (se smeje) Malo počakaj! Jaz ti dam na pot spremljevalko, da boš imel preglavice z njo, s katero? Heleno? ^for da? Aha, ali pa našo Maruško? Obe sta dobri! Potem srečno pot
• 8. Prizor.
Doroteja, Maks.
DOROTEJA: (z zavitkom v roki) Ljubi Maks, glej kaj sem ti lepega kupila. Na, vzemi in pokloni svoji nevesti! Tak dragocen dar ti odpre duri Heleninega srca.
MAKS: Menim, da so že odprte.
DOROTEJA: Meniš, samo meniš? Pokliči jo in povej ji ks misliš, da bom jaz cula!
MAKS: Da čujete vi? Ne, ne, teta, dva, ki se ljubita, si vesta to že sama brez prič in brez tet!
DOROTEJA: Pojdi k nji! A poslušati pri vratih ve: smem ne?
MAKS: Smete? — moja, vendar toda — Pri njej je Jel
DOROTEJA: Pa ji povej, naj se odstrani. Naj gre takoj kuhinjo in naj tam pomaga. Da sem jaz ukazala, ji reci!
MAKS: Pošljem Jelico na pošto! (odide v Helenino sobo)

(Dalje prihodnjič.)
*
"EDINOST"
n NEODREŠENE DOMO-! YINE.
Branijo nam v cerkev!
V Trstu pri Sv. Antonu no-vem so imeli Slovenci vsako leto velikonočno mašo s slovenskim petjem. Vsako leto so se zbirali slovenski verniki v tej čerkvi, da praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa. Tako je bilo izza starih časov in nihče si ni upal položiti roke na to pravico Slovencev. Letos se je naenkrat to spremenilo. Tržaški fašisti so zagnali v svojem listu krik in zahtevali, da se mora slovensko petje prepovedati. Poslali so župniku Sv. Antona ukaz, da mora zabraniti slovensko peto mašo in mu zagroziti s hudimi posledicami. Nadalje so pozvali pre-lekta in kvesturo, naj* poseže v-tnes, ker se sicer zgodijo nevše-čne reči Slovencem. In res sta prefekt in polioijski ravnatelj radi javnega reda prepovedala petje. Župnik se je moral ukloniti.
Kako so slovenski verniki za-strmeli, ko so videli, da se vrši na veliko noč tiha sv. maša pri Sv. Antonu. Še večje pa je bilo niih začudenje in ogorčenje, ko so zagledali okoli oltarja skupino fašistov, ki je stala na straži. Prepoved Prefekta jim ni zadostovala. Niso mu popolnoma zaupali. Zato so šli v cerkev, da sami preprečijo petje, če bi kljub vsemu zadonelo na koru.
Popoldne-bi se morala vršiti v i*ti cerkvi služba božja za Slovence. Toda glej. policija je radi "javnega reda" božjo službo sploh prepovedala. Zabranila je kratko malo Slovencem vršitev svoje verske dolžnosti.
Kar živimo v teh lAajih, se ni
Roparski napad na vlak.
15. m. m. zvečer je odpeljal iz Trsta proti Postojni redni tovorni vlak, katerega sta spremljala kakor običajno dva orožnika. Vlak je vozil razno dragoceno blago. Na strmini blizu Nabre-žine je skočilo na vlak več roparjev, ki so nameravali vlak o-pleniti. Orožnika sta začela streljati, a roparji so takoj odgovorili s streli iz revolverjev. Streljanje je privabilo orožnike, ki so v bližini patrolirali in ki so takoj napadli roparje. Le-ti so sedaj poskakali z vagonov in pobegnili. Enega so ujeli. Na vlaku so našli en vagon že vlomljen, vendar ni česar manjkalo, ker so roparje pravočasno opazili.
-o-
IZ SLOT. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
še zgodilo tako nezaslišano nasilje nad verskim prepričanjem ljudstva. Kedaj smo že slišali, ■da bi vlada branila ljudstvu k službi božji? Ali ukazuje v cerkvi* škof in duhovnik ali policija?
Kaj poreče k temu cerkvena oblast? Ali bo k temu molčala?
-o-
Kako se bo Istra poitalijanila.
Popolo di Trieste" priporoča, naj bi se vse močvirje od Raše do Učke melioriralo. s čemer bi pridobili 10 tisoč hektarjev zemlje. ki bi jo potem naselili z izseljenci iz Abrucev v spodnji Italiji. To, pravi list, bi bil političen čin prve vrste. Kajpada je fantazija bolj nagla od vsakdanjega življenja.
-o-
Železniška nesreča.
Velika nesreča v noči od nedelje na pondeljek dne 23. m. m. se je zgodila v Postojni. O tej nesreči ne moremo postreči z avtentičnim poročilom in se omejujemo le na to, kar so nam pripovedovali potniki, ki so se pripeljali iz Postojne v Ljubljano. Tisti osebni vlak, ki je imel nesrečo pri savski plošči, je osmuk-nil na postaji v Postojni tovorni vlak. toda osebni vlak je vozil z zamudo 80 minut naprej proti Ljubljani. Ljudje, došli iz Postojne v Ljubljano, so trdili, da je bilo ob tej nesreči v Postojni ubitih 5 potnikov in 20 ranjenih.
Prepovedana podružnica "Šolskega društva."
Videmska prefektura je pre povedala ustanovitev podružnice "Šolskega društva" v Ajdovščini, češ da njegova sestava ne daje jamstva, da se bo podružnično delo držalo v zakoni tih
Zastavljalnica (Mont) v Puli
je bila tekom velikonočnih praz nikov okradena za pol miljona lir. Ukradeni so bili večinoma predmeti, zastavljeni v zadnjem času. Za odkritje storilcev je razpisana nagrada 10.000 lir.
-o-
Zedinjene države zidajo narodno svetišče. Washington bo okrašen s katedralo, ki se bo po svoji lepoti merila z najslavnejšimi božjimi hrami v Evropi. Srednji zvonik se ima dvigati nad Wash-ingtonov -spomenik ter pričati o idealih Amerike. Za to veličastno stavbo potrebni denar se je nabral v Ameriki in sicer v znesku 10 milijonov dolarjev, a arhitekt, ki je napravil načrt, je Anglež George Bodlev, ki mu ie smrt preprečila izvršiti delo. Svetišče bo t66 m. dolgo ter 45 m široko. Glavni zvonik bo visok 66 m., druga ^dva zvonika spredaj v pročelju pa po 58 m. Postavljena bode apsida, dasi že ta sama žari ponoči na gozdni višini, na katero je postavljena, v magični razsvetljavi obratno skritih reflektorjev. Ko bode dozidan mogočni srednji zvonik, ki se bo dvigal 230 m. nad mestom Washingtonom, bo svetišče ponos prestolici prostrane države.
1 Aparat, ki kaže petrolej v vsaki
globočini.
Ta aparat je izumel katoliški duhovnik Pierre Estines, prof. na univerzi v Toulouse. Na temelju študija radioaktivnih kovin je prišel po 12 letih do tega, da je izumel pripravo, s katere uporabo se dajo najti petroleje-I vi viri, če so še tako globoki v zemskem osrčju. Aparat deluje najbolje, ko je zemlja hladna, torej med 2. in 7. uro zjutraj. Izumitelj pravi, da aparat ne proda, niti ne izda tajnosti svojega izuma, pač pa je pripravljen izročiti izum francoski vladi v u-porabo.
-o-
SI^ŠIRITE LIST EDINOST.
Cigarete
DOBRE
so! 10*
Kupi te cigarete, hrani denar.
č
A *
NOYI NASLOV.
Naznanjam, da smo se preselili z našo trgovino na
1845 West 22nd Street. Druga vrata od tiskarne "Edinosti".
ZA BIRMO
bodem te dni dobil vsakovrstne obleke, ter se priporočam Slovenskim starišem.
BOTRI IN BOTRICE: Pri nas dobite vsakovrstno zlatnino po najnižji ceni. Se Vam toplo priporoča, Slovenska trgovina

JOHN GOTTLIEB, 1845 West aand Street,
Chicago, 111. i
t

moremo vršiti v polni meri, ako ne prirejamo skupnih letnih shodov, ako se ne zavzemamo, da bi povzdignili svoja katoliška glasila naše katoliške liste. Taki skupni shodi in to vsako leto so nam neobhodno potrebni. Pride čas, ko so razpisane r^zne kampanje za katoliški tisek, za katoliška društva in Jednote, pa kaj naredimo, prav malo, ki bi v resnici lahko dosegli velikanske vspehe, če bi bili pravilno organizirani in navdušeni vsi po vsej Ameriki za vsako stvar, ki bi bila v korist katoliškemu pokretu med Slovenci v Ameriki.
Pisec teh vrstic je prišel v A-meriko po vojnif^Kako navdušeno se dela sedaj tam za katoliške organizacije. Mladi gospodje kaplani skoro v vsaki župniji vodijo Orle jih navdušujejo, prirejajo 1 skupne izlete itd. To mladino navdušuje in jo utrjuje v boju za krščanske ideale. Tega žalibog pa ne opazim med a-meriškimi Slovenci, da bi se to delo prav tako lahko vodilo, kot se ga vodi v stari domovini.
Ameriko naj bi se v tem oziru razdelilo v štiri okrožja. Vzhodni del s Clevelandom, z vso državo Pennsylvanijo in državo New Yorkom. Osrednji del naj bi imel Illinois državo, Indianapolis itd. Neverni del t. j. država Minnesota, in zapadni del država Colorado Wyoming in osta-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, 'da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar je v zvezi z listi Edinost. Ave Maria in Glasnikom P. S. J
Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za raz širjanje katoliškega prepričanja
Upr. Edinosti in Ave Maria
H kraji. Taka okrožja bi selah-ko vsaj enkrat na leto skupaj povabilo na sestanek .in koliko navdušenja bi bilo med našim narodom, ako bi bilo v resnici kaj- takega. Marsikdo bo rekel, to je neizpeljivo, seveda je neiz-peljivo če nočemo. Če bi pa hoteli je pa prav lahko. Dela je sicer treba, a le delo rodi sadove.
Slovenci v Ameriki ustanovite si v vsaki naselbini slovenske Orle, vsaj v vsaki tisti naselbini, kjer imate slovenske župnije. Vašra mladina, ki ho#i ob večerih okrog, se naj rajši vadi telovadbe, ki je koristna zdravju in razvoju človeškega telesa. Glede telovadnih vaj, te lahko dobimo iz stare domovine. Orlovska organizacija iz stare domovine bo nas rada založila z vsem potrebnim književnim ma-terijalom, ki je potreben pri tem delu. Vaje se je lahko naučiti iz knjig.
Ni je lepše katoliške organizacije med Slovenci tu in doma, kakor jevorlovska organizacija, ki brusi s svojim kulturnim delovanjem iz slovenske mladine značaje, ki so biseri našega naroda.
Za orlovske^ idejo sem napisal ta dopis in če bodo našle v kakem srcu mesto, tedaj na dan s svojimi mislimi!
Slovenski Orel.
Oko in lice kaže vrednost device.
ZASTAYE
bandera, regaliie in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in naiceneie EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO, ILL.
EMIL KISS BANKIR 133 — Second Avenue, New York, City.
Vsak, ki želi dobi iz* starega kraja svojega rojaka, je treba da mu pošlje
AFFIDAVIT OF SUPPORT
Jaz izdelam vsakemu, ki od mene kupi šifkarto, affidavit v angleškem in hrvaškem jeziku BREZPAČNO.
OpravIj am tudi notarska dela in preskrbim konzularna potrdila. Pristojbina za konzularno potrdilo je $2.60.
Jaz prodajam
ŠIFKARTE za dobavo rojakov iz starega kraja in za potovanje v stari kraj
PO ORIGINALNIH CENAH OD ŠIFKOMPANIJ.
Sprejemam denar na vloge in plačam 4% obresti.
Jaz pošiljam denar v stari kraj po pošti in brzojavu.
Pišite za informacije.
EMIL KISS BANKIR 133 — Second Ave., NEW YORK, CITY.
VELIKA KUPČIJA
NAJNOVEJŠE NOVOLITETE 25 vrednih komadov
PRAVA vrednost $35, SAMO $9.95
POGLEJTE na to ilustrijacijo in lahko sami precenite vrednost vseh teh 25 vrednih komadov, katere ponujamo skoro zastonj. Ako bi vi hoteli kopiti te komade posamezno, bi morali plačati najmanj $35. toda naše cene za vse te komade so samo $9.95. Več novelitet, ki so mej tem i komadi jih Se niste videli nikoli in jih tudi ne morete kupiti nikjer drupeje kot od nas. Vsi ti komadi so jakp koristni s katerimi boste zadovoljni. Tudi ako br jih ne rabili zase, se vam splača, da jih naročite, ker jih lahko prodate mej vašimi prijatelji posamezno, in vi lahko naredite zraven lep dobiček,, ker vsakdo, ki vidi te komade jih vzljubi in jih takoj kupi. Ako pa vi ne bi bili zadovoljni z njimi jih nam vrnite v 10. dneh v zavarovani pošiljatvi, bomo vam rade volje vrnili nazaj denar. Seznam komadov je kot sledi: (1) žepna ura, železničarskega sistema s poniklanem »kovom, krasno enprravirana, močna narejena, priročna in drži natančen čas, (2) Stenska ura s krasnimi kazalci, kakoršno vidite na sliki, \ci drži jako natančen čas. (3). Pozlačeno verižico. (4) Fountain pero, vredno $1.50. (5) Zapestne gumbe. (6 T- Pino za ovratnike. (7) Z gibajoče žepne škarjice. (8) Močno usnjato denarnico: noi, vilice in žlico, jako praktična stvar za vse slučaje. (9) Pipa. (10) Stroj za rezati lase, ki je vreden $3.50. (11) Usnjat jermen. (12) Domači kinematograf, s katerim se vidi krasne slike, kot naravne. 30 slik se da 8 vsakim kinematografom. (13) Računska knjižica s tremi oddelki. (14) Zapenjačo. (15) Glavnik. (16) Krasni pozlačeni prstan. (17) Daljnogled vreden $4. (18) Žepni 5-'Tool-kit" s poniklanim ročajem v katerega lahko denete različno orodje kot vijaški pritrjevalec, sveder, pilo. povečalnik in vijak za zamaške vredno $1.50. (19) Žepni brivski aparat. (20) Kombinirano ključavnico, jako močno in praktično, ima tajno kombinacijo, ki jo lahko odpre samo tisti, ki zna tajnosti ključavnice. (21) Brivska krtačka. (22) Zavratna rapenjača. (28) Cigaretna škatljica in (24)
Lepa taika za ženske.	____. '
NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ izrežite le ta oglas in prede-nite 50 centov za poštne stroške, za blago pa boste plačali, ko ga prejmete na Vaš dom. Pišite takoj dokler se cene ne poviša. Pišite še danes na:
GRAND NOVELTY CO.,
1348 W. AUGUSTA ST., DEPT. 12»,	CHICAGO, ILL.
NEKAJ ZA VSAKO HIŠO.
PREBERITE NASLEDNJI OGLAS PAZNO IN GOTOVO BODETE NAŠLI NEKAJ, KAR BO DOBRODOŠLO VAŠI HIŠI.
POSEBNOSTI ZA KUHINJO.
Ravno ob sedanjem času so kuharice najbolj v zadregi glede tega, kaj naj kuhajo, da ne bi dajale vedno eno in isto na mizo. One vedo, da ima dobra večerja veliko besedo pri vzdrževanju soglasja in za^ovoljnosti v hiši. Da jim pomagam pri tej težki nalogi, jim tu nudim nekaj pripomočkov:
SUHE GOBE. Dobil sem zopet večjo količino dobrih zbranih suhih gob iz Ljubljane v začinjenih plehnatih škatljah. V vsaki en funt ali več okusnih, ročno zbranih, suhih gob. Nudim jih v nakup po znižani ceni: $1.00 za škatljo, 5 škatelj za $4.50 in 10 škatelj za $8.50. Pri večjem naročilu posebne cene. Poštnina vračunana.
Da ne bodete v zadregi, kako se te gobe pripravijo, pošljem.z vsakim naročilom potrebna navodila. — Rojakinje—kuharice, sezite po njih, in nikoli ne bodete v zadregi, kaj bi skuhale, kajti gobova juha, gobov zos, gobova salata, gobov rižot, gobov "ajmoht" iz teh gob, bo zadovoljil najbolj zbirčna usta-
IZLUŠČENE OREHE sem dobil iz starega kraja; lepi so, suhi in okusni. Ne bo Vam žal, če jih naročite, kajti Vaša orehova potica, orehovi štruklji, in orehova jedila bodo povečala Vaš gospodinjski vpliv v Vaši hiši. Funt teh orehov pošljem s poštnino vred za 65 centov, 5 funtov za $3.00, 10 funtov za $5.50.
STAROKRAJSKE JEDILNE DIŠAVE IN
PRIMESI so potrebne našim kuharicam, kajti brez njih ne morejo napraviti, jedi, da bi imela "naš okus." Najvažnejše med njimi so: Španski žefran, majaran, šatraj, lorberjeve jagode, lorberjeva peresa, mtiškatov oreh, muškatov cvet, importirana ogrska paprika, žbice, cimet, mak. Zavitek vsakega teh predmetov stane 25c. s poštnino vred.
SUHE ČEŠPLJE (slive). Importiral sem večjo količino pravih bosanskih sliv. Rečem Vam, da £0 iste nekaj posebnega za kuho. Dočim so ameriške večinoma preparirane s kemikalijami, da ob-drže vodo in težo, so bosanske skozinskoz pristne, vsled česar skoro še enkrat toliko zaležejo, ker Vi kupite samo substanco, a vodo imate doma. Ne bo Vam žal, ako jih naročite nekaj Zapokovane so v zabojih od 50 funtov. Nudim jih Vam po ioc. funt, to je, $5.00 zaboj. — Prevoznina ni vračunana.
PRAVE IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vam nudim v nakup in sicer v vrečah od 100 funtov. Cena je $500 za vrečo. — Prevoznina ni vračunana.
ROŽICE IN PRAVI RUSKI ČAJ imam tudi v zalogi ter jih razpošiljam v zavitkih od 35c. s poštnino vred.
KNAJPOVA DOMAČA ZDRAVILA.
Skrbite, da bo Vaše telo zdravo in sveže, ter da bo tako v stanu odbijati napade nevarnih bolezni. Slaba prebava, zasližena prsa ali vrat in druge take navidez malenkostne bolezni čestokrat pripravljajo pot hujš in nevarnim. Knajp nudi vspeš-na zdravila za take potuhnjene bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti zbirko njegovih najvažnejših zdravil vedno pri roki, da jih ni treba šele potem na-ročevati, ko je potreba že tukaj.
Najvažnejša med Knajpovimi zdravilnimi rastlinami so: Aloja, angelika, arnika, bezeg, borovnice, brinjeve jagode, dobova skorja, enejan, galun, grško seno, habat, hvošč ali preslica, sladki janež, roža sv. Janeza, kamelice, kafra, koprive, krčna trava, lanena moka, lapuh, lučnik, meta, močvirna detelja, motovilc, omela, pelin, pibrov koren, po-vojček, trpotec, revar ali divji regrat, rožmarin, ši-pečje jagode, smetlika, tavžentroža, trnovčev cvet, trobentica, truškavec, vijolica, vinska ruta, žajbelj, žoltilo. — Škatlja posameznih teh predmetov stane 25 centov s poštnino vred.
Dalje Knajp priporoča tudi razna olja, kakor: brinjevo olje, kafrno olje, nagelnovo olje, mandelno-vo olje, oljčno olje. Stekleničica stane 35c. skupno s poštnino.
* • Kdor naroči vsa navedena zdravila — rastlin in olja — naenkrat, mu jih pošljem za $10.00. Poštnino plačam jaz.
. Z vsakim naročilom pošljem tudi spis: Kaj pravi Knajp o uporabi teh zdravil.
NA PRODAJ IMAM TUDI:
1.	Importirane lončene in porcelanaste pipe (fajfe), importiran tobak za pipe in cigarete, kakor tudi cigaretne papirčke.
2.	Slovenske gramofonske plošče, gramofone, piane in šivalne stroje.
3.	Razno zlatnino, kakor ure, verižice, prstane, brazletne, jedilno orodje itd.
4.	Vsakovrstno obleko, dežne plašče, čevlje, klobuke, blankete itd.
Ako še nimate mojega kataloga s slikami, pišite še danes ponj. Pošljem ga zastonj.
Naročilom pridenite poštni ali ekspresni money
order, znamke ali denar. ZA OBILNA NAROČILA SE PRIPOROČA
Joseph Vogrič,
STATION D. BOX 8. NEW YORK, CITY.
u
MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloraa iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.
"Pa vse to" — Villamelonu se je pojavil na licu lahen nasmešek, ki je izdal, da se čuti strokovnjaka v teh vprašanjih — " jc le izrodek angleške kuhinje, ki bo uničila njih kuharsko umetnost. Gotovo, jaz nisem pristranski; moja kuhinja je "kuhinja izbire: najboljše od najboljšega! Ampak, naj se reče, kar se hoče, glede kuhinje so Francozi na vrhuncu. To je kakor pribito! Me razumete, Martinez? Angleži požirajo, Nemci žro, Lah je, Spa-nec se redi, le Francoz uživa. In v tem tiči bistvo stvari, Martinez, — uživati je treba jedi. Me razumete?!"
Ekscelenca Martinez ni razumel. Pa jezilo gfa je, da Villa-melon vedno in vedno ponavlja svoj: "Me razumete, Martinez," in mislil je, da se hoče šaliti z njim. Zato ga je nevoljesn zavrnil:
"Uživati? Ali pa se preobjesti, senor marquis! To ni vseeno."
"Ne, ne ne, in tisočkrat ne, Martinez! To je eden tistih mnogih predsodkov! Me razumete? Gotovo, človek je slaba stvar, nepopolno bitje, in komaj vzdrži, ako je osemkrat na dam. Vendar pa želodec ne zboli od mnogihjedi, temveč le od slabo prebavljenih. Dajte mi kuharja, izborno moč, strokovnjaka, in jaz Vam jamčim, da boste zdravi vekomaj. O, prav dobro jo je razumel knez Orlov, enooki in enoroki! Videl sem, ko je v Parizu izbiral kuharja. Razpisal je javen natečaj. Deset jih je prihitelo v rusko poslaništvo. Bil sem eden izmed zapriseženih vešča-kov. Stoinštirideset jedil smo preizkusili, preden smo eno izbrali. O ne, ne, Martinez, mnogo jesti, to nam ne naredi slabega želodca. Moja rajnka mati — bila je sveta žena — je večkrat rekla : "Želodec je poln, pa hvala Bogu!"
Villamelon je kaj ponosno izrekel te besede; ena izmed njegovih duhovitosti je bila namreč, da je navajal svojo mater in ji nadeval priimek "sveta" ter ji polagal v usta nenavadne, večkrat neukusne besede.
V tem sta vstopila duk de Brigans in Juanito Velarde. Končala sta bila igro na biljardu.
Služabnik je javil, da kontesa ne pride k večerji, da jo boli glava, da je užila le nekoliko juhe in koj legla spat.
Ta novica ni prav nič vznemirila ljubeznivega soproga in tudi ne duka de Bringas.
Na ministra pa je napravila zelo slab vtisk. Njegova slaba volja je dala slutiti, da je Curritina odsotnost popolnoma uničila njegovo namero, radi katere je prišel danes na obisk in tako mirno poslušal kulinarične bedarije iz slavne bitke na morju in na suhem pri Črnem rtiču. Butron je imel upravičen strah; imenovanje prve dvorne dame je kazalo posledice . . .
Tudi Juanito Velarde je bil zlovoljen, malo je jedel in še manj govoril.
Villamekm se je obnesel kakor vedno: vihtel je svoj nož iz čistega zlata, darilo Fernada VII., in prošel skozi tri različne iz-premene, ki so se zrcalile ob takih slovesnih urah v njegovi osebi: temeljito se je vglobil v svoje delo v začetku, pri juhi, kakor človek, ki ima važen opravek pred seboj, proti sredi pojedine — pri pečenkah — je bil zgovoren, toda le v kratkih stavkih, prijazen, pa še vedno resnoben; h koncu pa je postal vesel, dobrovoljen, velikodušen, naravnost ljubezniv. Zdelo se je, da se razliva naraščajoče zadovoljstvo njegovega želodca po vsej njegovi osebi. V tej uri je bilo dobro, ga prositi za kako uslugo. Gotovo jo je storil. V tem srečnem razpoloženju je Villamelon delal kroglice iz kruhove sredice ter jih metal svojim dragim gostom v nos. S to navado je izražal gostom svojo naklonjenost in veselje.
Ako bi bil medtem kak bes dvignil streho nad budoarjem Curritinim, bi bil razkril čuden prizor: budoar je razsvetljevala velika svetilka, ki jo je držal nag zamorec naravne velikosti in čudovito naravno izrezljan iz^eb€novine; Currita je sedela pri pisalni mizi in je bila čisto zafe^ljena v — lepopisne vaje; fin nasmeh ji je igral okrog ustnic, podoben — ne v grozovitosti, ampak v hudobnosti — tistemu nasmehu, ki ga je genij slavnega
| NE POZABITE! t
* *
* + * * + * $ * +
Da ako želite sedaj kupiti si lastni dom, da se obrnite na mene, ker ravno sedaj imam na prodaj več zidanih in lesenih hiš, vsakovrstne velikosti okoli slovenske naselbine, kakor tudi po celi Chicagi. — Zunaj Chicage na Archer Ave. imam naprodaj 2 zidane hiše z več lotamij hiše so opremljene z električno razsvetljavo in kopalnicami.
Obrnite se na:
MARTIN LAURICH 1900 West 22nd Place.
Phone: Canal 5777.	,
* * * * * ♦

D8MACE PI ¥ ©!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIV©!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.

slikarja Liezen-Mayerja dahnil na ustnice angleški kraljici Elizabeti na sliki, ki kraljico predstavlja v trenutku, ko podpisuje smrtno obsodbo svoje sorodnice Marije Sturtove.
S svojo elegantno, fino, gladko tekočo pisavo je zapisala vrh pole papirja stavek: Kako čtidna in lepa žival je človek. In ta neresnični stavek je ponavljala z veliko spretnostjo v najrazličnejših pisavah, z debelimi in ozkimi, z okroglimi in širokimi črkami. Cele pol ure je pisala, marljivo in vneto, kakor otrok, ki piše domačo nalogo, ali pa kakor goljuf, ki se vadi v ponarejanju podpisov.
Nazadnje je bila zadovoljna s svojimi poskusi. Vzela je polo papirja in napisala kratko pismo, s finimi in tankimi potezami, kakor i>i vzela pajčevino, s črkami, ki niso bile čisto nič podobne njeni navadni pisavi, in ga naslovila: Ekscelenca senor civilni gubernator, Madrid.
Manjkalo je še znamke. Currita je prilepila na pismo znamko z doprsno sliko kralja Amadeja, z glavo navzdol, ter se hudobno nasmejala. Z dvema udarcema svoje stisnjene pesti je pritrdila znamko na pismo, kakor bi hotela zdrobiti glavo ubogega vladarja, ki ie bil začetek in konec savojske dinastije na Španskem.
Vsak bi bil mislil, da je sedaj opravek končan in da je bilo treba samo še pozvoniti služabniku, ki bi inesel pismo na pošto.
Toda drugače je sodila velejasna kondesa. Stopila je v sosedno sobo, svojo spalnico, in se vrnila črez četr ure popolnoma izpreijienjena. Odložila je bila svojo elegantno poulično toaleto in si nadela navacino obleko iz črnobarvne volne, krog glave si je ovila priprosto, že zelo obrabljeno mantillo, in si z njo zakrila tudi del lica. V eni roki je držala srbern svečnik s prižgano svečo, v drugi velik ključ. Vzela je pismo in odprla vrata. Ura je nekje v daljavi odbila polenajstih.
Palača Villamelonov je bila staro poslopje, kakršna so v Madridu že redka. Široke veže so vodile k velikim, sijajnim dvoranam in udobnim sobam; posamezni oddelki pa so bili zvezani med seboj z ozkimi hodniki in skritimi stopnicami za služin-čad. Iz stanovanja Curritinega se je prišlo v sobe Villamelonove po dolgem hodniku. Na enem koncu hodnika so vodile tesne stopnice na majhen vrt. Skozi vrata, skrita za cvetličnjakom, pa se je prišlo na samotno ulico.
To pot si je izbrala Currita. Upihnila je luč na stopnicah in v temi korakala naprej, varno in brez strahu. Videlo se je, da to ni njen prvi ponočni izlet.

NAZNANILO.
Naznanjam vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Chicago in okolici, da sem se te dni preselil v svojo lastno hišo, kjer sem otvoril -novo REAL ESTATE PISARNO, na: 1931 West 21st Place.
Priporočam se vsem rojakom, ki žele kupiti lastne domove ali prodati, da se zglasijo pri meni na novem naslovu, kjer jim bom vedno na razpolago.
Opravljam tudi vsa notarska dela kot affidavite, kupne pogodbe, preiskujem lastninske pravice za tu in stari kraj in zavarovalnina za vse slučaje. Vsem se toplo priporočam!
JOHN J. KERSTNIK, West Side Real Estate and Exchange System.

1931 West 21 st Place,
Phone: CANAL 3773.
Chicago, 111.


SO. CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-Ije.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo 1
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obiski
"SVOJI K SVOJIM!"
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČRBVLJI. 9534 — Ewing Avenue.
53



Trgovina z železnino
in pohištvom
Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varniše. Ta mesec bom pričel tudi plum-bersko obrt, za pomoč bom dobil Mike Černeta, ki je znan kot eden izmed najboljših plumberjev na to stran iDulutha.
Za vse slučaje se obrnite na:
JOSEPH SLOGAR
Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN.
SOVJETSKI DELEGAT IN
DVA NJEGOVA TAJNIKA USTRELJENA V LAUSANNE.
Lausanne. — Sinoči ob 9:30 je bil y tem mestu ustreljen sovjetski delegat Vorowsky in dva njegova tajnika v jedilni sobi Cecil hotela. Napad je izvršil •švicarski kapitan Maurice A-lexander Conradi. Vorowsky je bil na mestu ubit. Njegov prvi tajnik John Ahrens je smrtno nevarno ranjen in drugi tajnik je ustreljen v nogo.
Conradi izjavlja, da je storil to iz maščevanja, ker so boljše-viki mučili njegovega očeta do smrti. Conradi je služil preje v ruski armadi.
JAPONCI DOLŽE EVROPEJCE, DA SO KRIVI KITAJSKEGA BANDITSTVA.
Tokio. — Torikichi Obata dolgoletni japonski poslanik na Kitajskem trdi, da so krivi Angleži, Francozi in Amerikanci, da se na Kitajskem ponavljajo razni meščanski spopadi in vojne. On trdi, da Kitajsko bi se moralo strogo nadzirati, ker kitajski narod v resnici ni zmožen vladati se, kot so zmožni drugi kulturni narodi. Seveda Japonce je treba razumeti, ker oni bi radi gospodarili nad Kitajsko, a so jim na poti Angleži, Francozi in Amerikanci.
POTRES V DALMACIJI.
Zader, Dalmacija. — Iz Sebe-nice poročajo, da se je pojavil včeraj močan potresni sunek, ki je poškodoval več hiš in poslopij- Poročilo pravi, da prebivalci po okolici zapuščajo svoja do-movja in beže v gore.
—o--
SENATOR JOHNSON PROTI VSAKI LIGI ALI SVETOVNEMU TRIBUNA-LU.
Pariz. — Senator Hiran Johnson, ki se je pravkar vrnil iz Italije v Pariz, kjer je proučeval evropejske razmere se izraža v posebnem pismu, da je on sedaj bolj kot kdaj proti vmešavanju
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. I1L
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunai
in znotrai. pokladam stenski papir.
Naiboliše delo. naintžie cene.
Rojaki obrnite se vselei na svoieea rojaka!
Zedinjenih držav v evr<
zadeve.
"Za vstop Amerike v ligo narodov delujejo samo tisti faktorji, ki so finančno zainteresirani v Evropi," tako izjavlja Senator. In nadalje pravi: "Ame~ rika, ako hoče biti srečna in zadovoljna se naj lepo drži svojj ga doma, kjer ima dela dovo]j"> Na vse zadnje je to resnica'
-o-- ' V
strašna vročina v a rizoni. -
Yuma, Ariz. — Vremenski po~ ročevalci poročajo iz vseh krajev, da se je pojavila v državi A« rizoni velika zgodnja vročina Včeraj je kazalo živo srebro 10^ stopinj nad ničlo. -
-o--
VLAK DOSEGEL REKORD Chicago. — Transkontinental-ni vlak, ki je vozil predvčeraiš^ nim iz Los Angeles, California v Chicago je prevozil svojo pot v 47. urah in 17 minutah, kar dosedaj še noben vlak ni dosegel.
-o-
—	Iz Atlantic, Ia. poročajo zdravniki, da se je v Cass Coun-tyu porodilo dete brez rok in nog. Dete se nahaja v okrajni bolnišnici v oskrbi tamkajšnih zdravnikov, ki proučujejo slučaj. Novorojenček je drugače zdrav in vse kaie, da bo živel. Mati nesrečnega novorojenčka je Mrs. Rasmusen, žena farmarja Rasmusen, ki živi kakib 18 milj od mesta Atlantic.
—	Janesville, Wis. so pred-včerajšnim neznani banditi naskočili šofirja. ki je vozil vladno žganje na truku, ga vrgli iz tru-ka in se ž njim in z žganjem neznano kam odpeljali. Vrednost žganja sega do 25 tisoč dolarjev.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem nazna-njamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovčL v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. — Od $15x0 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00 do $75.00 po $1.50. — Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO. ILL.

List i Edinost
jc last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist "Tse izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine se nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo- največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO se OGLASI V LISTU "EDINOSTI** USFEŠNL
Trgovci, ki imajo svpje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu '^Edinosti'-' in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BtBO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-stazite se lista za; Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujem« lično in toča«. Vsem slovenskim čc. gg. duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočajo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar dfugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, 111.
Phone: Canal 0098.