Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32*—, polletno Din 16'-, četrtletno Din 8*—, inozemstvo Din 64-- LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Teleton interurban 115 Cena Inseratom: cela »iran Din 140C —, pol strani Din 700- , četrt strani Din 359 —. Mali oglasi be-sedaDinl'-. stalnim popust Vlada odstopila. Težave pri sestavi nove vlade. Vukičevičeva vlada je dovršila veliko delo, za katero so se vse njene prednice izkazale kot nesposobne: novi davčni zakon, ki prinese zenačenje davčnih bremen v celi državi. To, kar so vse prečan-ske stranke od nekdaj zahtevale, po čemer so hrepenele, za kar so se potegovale, česar pa niso mogle doseči, to je ustva rila Vukičevičeva vlada, v kateri je SLS imela vplivno besedo. Z bodočim novim letom nastopi realno (stvarno) zenačenje davkov v celi državi in obenem izdatno znižanje davčnih bremen v prečanskih krajih, zlasti v Sloveniji. To je takšen u-speh Vukičevičeve vlade, da se ne more z njim primerjati nobeno delo drugih vlad, ki so bile pred njo. Dogodilo pa se je po tem izredno velikem uspehu Vukičevičeve vlade nekaj, kar je vzbudilo začudenje: vlada je dala ostavko. V torek, dne 7. februarja, je bil novi davčni zakon v narodni skupščini sprejet skoro z dvetretjinsko večino glasov, naslednji dan pa je vlada dala ostav ko. Zakaj? Čemu? Razmere v Davidovičevi demokratski stranki. Povod za ostavko so dali demokratski ministri, ki so z Marinkovičem na čelu prvi dali ostavko. K temu jih je nagnil demokratski klub, ki je po večdnevni raz pravi z večino glasov sprejel resolucijo, v kateri se obsoja delovanje vlade ter daje strankinemu predsedniku Davidoviču pooblastilo, da deluje za koncentracijo (združitev) vseh demokratskih strank v narodni skupščini. Demokratski ministri, ki so s svojimi pristaši v klubu glasovali proti tej resoluciji, pa so ostali v manjšini, so izvajali posledice s tem, da so odstopili. Po sprejetju novega davčnega zakona jim je sledila cela vlada. Vlada ni mogla več prenašati negotovosti, ali jo bo v bodoče podpirala demokratska stranka, ali pa se bo postavila proti njej. Da se položaj razčisti, za to je bila potrebna o-stavka vlade. Kmetska demokracija. S to besedo se, kakor je znano, zaznamuje zveza med Radičem in Pribičevi-čem. Ta zveza je neprirodna, ker do letošnjega leta ni bilo v naši državi večjih političnih nasprotnikov, nego sta bila Radič in Pribičevič. Radičevci so samostalne de mokrate psovali kot nasprotnike Hrvatov, kot nasilneže in batinaše, samostalni demokrati pa so Radičevcem metali v obraz nnzive: ri *te protidržavni elementi, ita- lijanski špijoni itd. Sedaj pa hodi Radič roko v roki s Pribičevičem in misli, da je rešitev skrahirane samostalne demokratske politike največja zasluga, ki jo on mo re storiti hrvatskemu narodu. Tako pojmuje Radič svojo nalogo kot vodja hrvatskega naroda! Čudno je, da se je tudi Da-vidovič zagledal v firmo kmetske demokracije ter da meni, da svojo nalogo koncentracije demokratskih strank najboljše izpolni, ako pristopi kot kompanjon k tej firmi. Poskusi za koncentracijsko vlado. V teh prilikah so se pretekli in ta teden vršili poskusi za sestavo koncentracijske vlade, to je vlade, ki bi naj v sebi združevala, če mogoče, vse stranke v parlamentu. Najprej je kralj to nalogo poveril zastopniku največje stranke, prejšnjemu ministrskemu predsedniku Velji Vukičeviču. Ko ta ni uspel, je prišel na vrsto Stjepan Radič, ki je dva dni poskušal sestaviti koncentracijsko vlado, pa zaman. Potem je prišel na vrsto Ljuba Da-vidovič, kateri pa ni hotel prevzeti te naloge, ker si je bil v svesti, da je ne more izvršiti. S tem bi se bili koncentracijski poskusi mogli končati, ker so zastopniki treh največjih strank v parlamentu po vrsti morali izjaviti, da je koncentracija nemogoča. Vendar pa je bil storjen še en poskus. Na predlog Velje Vukičeviča kot predsednika radikalnega kluba je kralj pozval predsednika narodne skupščine g. dr. Ninka Periča, člana radikalne stranke, da poskusi sestaviti koncentracijsko vlado. Radič, Pribičevič in Davidovič pa so mu stavili takšne zahteve, da jih radikalni klub ni mogel sprejeti. Vsled tega je dr. Perič odložil od kral ja sprejeto nalogo o sestavi koncentracijske vlade. Nato je Velja Vukičevič dobil nalogo, da sestavi delovno koalicijsko vlado, ki bi ne obsegala vseh' strank. Združena demokracija dela za volitve. Postopanje združene demokracije, to je Radiča, Pribičeviča in Davidoviča, dokazuje, da tem gospodom ni do tega, da bi ta parlament delal. Za to so stavili takšne pogoje za vstop v koncentracijsko vlado pod vodstvom radikalov, da jih radikalna stranka ni mogla sprejeti, ako ni hotela sebe ponižati. Glavna ovira je bil Pribičevič, ki na vso moč sili v vlado, pa ga nočejo sprejeti, ker dobro vedo, da je njegova stranka s svojo politiko državi in ljudstvu storila veliko škodo. Ker Pribičevič ne more v vlado, zato ne pusti Ra- diča, kojega se krčevito drži, in zato oba zadržujeta Davidoviča. Ako bodo voditelji takozvane združene demokracije nadaljevali to svojo trdovratno politiko, bo parlament postal nesposoben za delo, in to v trenutku, ko stojijo pred njim velike naloge. Treba je pomagati tistim krajem, kjer ljudje trpijo glad. Treba je, da se sprejme in uzakoni državni proračun. Treba je zaključiti državno posojilo, ki je že obljubljeno finančnemu ministru g. dr. Markoviču v znesku okoli 14 mili jard dinarjev. Te in druge velike naloge stojijo pred narodno skupščino, Pribičevič in Radič pa ne dovolita, da bi skupščina delala. Razbiti hočeta parlament ter vo-lilce prisiliti, da morajo po preteku niti pol leta zopet volišče. Naj ta gospoda zna, da čaka njo in njene zaveznike hud obračun pri volitvah. Narodni poslanec Vlad. PuSenjak: Novi davčn» zakon. Radičevci in samostojni demokrati so poskušali na vse načine onemogočiti spre jetje novega davčnega zakona, ker ne privoščijo Vukičevičevi vladi tega uspeha in jim je iz strankarske zagrizenosti ljubše, da ostane davčna neenakost in preobremenitev nekaterih pokrajin še naprej. Meseca oktobra so z nujnim predlogom zahtevali, da se sprejme davčni zakon, katerega je lani sprejel davčni odbor, za katerega so glasovali Radičevci. Vlada in vladna večina nista sprejeli nujnega pred loga Radičevcev in Žerjavovcev, ker sta se zavedali, da bi ostala stara neenakost še naprej v veljavi, ako bi se predpis in plačilo davkov vršil po zakonu, katerega so Radičevci tako zelo priporočali. Njihov davčni zakon ohranja invalidski davek in komorsko doklado, vsebuje dohodnino, povrh so pa vse davčne stopnje še višje kot pri sedanjem novem davčnem zakonu. SLS ni glasovala za od Radičevcev tako hvaljeni davčni zakon, glasovala pa je za sedanji novi davčni zakon, ki pomeni znatno olajšavo za vse davkoplačevalce. Storila je to lahko, ker je sedanji zakon najboljši izmed peterih davčnih načrtov, katere so sestavile razne vlade, ker se ozira na gospodarsko šibkega. V ostalem naj govore številke! 1. Zemljiški davek. Poglejmo, koliko znaša ta davek sedaj in koliko bo znašal v bodoče! Za primer vzamemo tri posestva v izmeri 5 ha, 10 ha in 20 ha; zemlja je srednje vrste, ne najboljše, pa tudi ne najslabše. Katasterski čisti donos je znašal sedaj za 1 ha 7 Din, po novem zakonu bi pa inaial 161 Din. Sedaj anaia zemljiški davek pri posestvu 5 ha: 20% od katastrskega čistega donosa 7 Din, 150% doklada 10.50 D, 500% izredna doklada 87.50 Din, invalidski davek 48 Din, komorska doklada 24D, skupno 177 Din; 10 ha: 20% od katastrskega čistega donosa 14 Din, 150% doklada 21 Din, 500% izredna doklada 175 Din, invalidski davek 74 Din, komorska doklada 37 Din, skupno 321 Din; 20 ha: 20% od katastrskega čistega donosa 28 Din, 150% doklada 42 Din, 500% izredna doklada 350 Din, invalidski davek 124 Din, komorska doklada 62 Din, skupno 606 Din. V novem davčnem zakonu ni določena davčna stopn ja, temveč se bo ista določila šele v finančnem zakonu, ko se bo znalo, koliko bo znašal katastrski čisti donos za posamezne pokrajine. Skoro gotovo moremo trditi, da bo davčna stopnja znašala 10% katastrskega čistega donosa; da pa potolažimo tudi one, kateri preveč radi verjamejo liberalnemu časopisju, hočemo vzeti v poštev tudi davčno stopnjo 12%, katero je prvobitno sklenil davčni odbor. Pri posestvu 5 ha bo znašal osnovni davek (d. stopnja 10%) 80.5 Din, dopolnilnega davka ni, ali (davčna stopnja 12%) 96.6 Din, torej za 96.5 Din ali 80.4 Din manj kot sedaj. Pri posestvu 10 ha bode znašal osnovni davek 161 Din ali 193.2 Din, dopolnilni davek pa 32.2 Din, skupaj 193.2 Din aii 225.4 Din. Davek bo znašal za 127.8 Din ali za 95.6 Din manj kot sedaj. Pri posestvu 20 ha bode znašal osnovni davek 322 Din ali 386.4 Din, dopolnilni davek pa 128.8 Din, skupaj 450.8 ali 515.2 Din. Davek bo znašal za 155.2 ali za 90.8 Din manj kot sedaj. Opomniti pa treba, da je posestnik z 20 ha zemlje srednje kakovosti plačeval navadno še dohodnino, katera ni bila nič manjša kot zemljiški davek po novem zakonu, v katerem je dohodnina ukinjena. Mirno lahko trdimo, da bode zemljiški davek pri malih in srednje velikih posestvih približno za polovico nižji kot doslej. Ako bi se pa zgodilo, da bi komisije določile pretirano visok katastrski čis-ti donos, je pa sigurno, da bo nar. skupščina določila nižjo davčno stopnjo kot 10%. 2. Hišno-najemninski davek. Kmečke hiše v kmečkih občinah so pro ste tega davka, pri kmečkih hišah v trgih in mestih se bo po izjavi generalnega direktorja davkov davčna podlaga vzela zelo nizko. Proste so tega davka tudi hiše zadrug in zadružnih zvez. Hišnonajemni davek pri letni čisti najemnini 10.000 Din je znašal doslej 3876 Din, pri čisti letni najemnini 20.000 Din je znašal doslej 7752 Din, po novem davčnem zakonu bo znašal v prvem slučaju 1400 Din, v drugem slučaju pa 3000 Din, znatno manj kot polovico sedanjega davka. Omeniti treba, da bo znašal hišno-na-jemni davek pri čisti letni na jemnini čez 70.000 Din, še za več kot 40% manj kot doslej. 3. Splošna pridobnina. Obrtnik, ki ne zaposluje več kot 4 pomočnike, plača seda j, če doseže letno Din 20.000, 30.000 ali 40!000 dohodnine, pri-dobnine in dohodnine 1827, 3236 ali 4830 Din, po novem zakonu pa bo plačal 1650, 2550 ali 3550 Din, torej znatno manj kot doslej. Trgovec z letnim dohodkom 20.000 Din, 50.000 ali 100.000 Din, je do sedaj plačal pridobnine in dohodnine 2227, 7270 ali 16.618 D, po novem davčnem zakonu bo pa plačal 2450, 6550 ali 14.550 Din. Tudi trgovci bodo v splošnem manj plačevali kot doslej. 4. Posebna pridobnina. Ta davek tvori sedaj pretirano obdavčenje naše industrije in vseh podjetij, ki so zavezana javnemu polaganju računov. Z vzgledi hočemo pojasniti sedanjo ter t bodočo obremenitev treh podjetij, katerih : davčno odmerno podlago tvorijo dohodki 100.000 Din, 250.000 Din in 1 milijon Din. Sedaj plača podjetje v prvem slučaju D 41.800, v drugem 114.000 Din, v tretjem pa 513.000 Din. Podjetje z isto davčno odmerno podlago in istim razmerjem med lastno glavnico in čistim dobičkom bode plačalo po novem davčnem zakonu Din 14.000, 40.000 ali 180.000 pridobnine, vob-če manj kot polovico dosedanjega davka. 5. Davek na uslužbence. Pod to označbo so združene tri vrste do sedaj obstoječih davkov: in sicer davek na plače državnih nameščencev, davek na plače zasebnih in samoupravnih uslužbencev ter davek na ročno delo. Državni nameščenci plačujejo do sedaj davek v iznosu 3—5% plače, povrh pa še invalidski davek in komorsko doklado. Zasebni in samoupravni uslužbenci pa plačujejo doslej davek v iznosu 3.5—10% plače, povrh pa še invalidski davek in komorsko doklado. Davek na ročno delo znaša 3.3% zaslužka. Po novem davčnem zakonu bo znašal ta davek 2—15% plače, eksistenčni minimum znaša letno 4800 Din za vsakega uslužbenca, povrh pa še za vsakega otroka 1200 Din, dočim do sedaj ni bilo eksistenčnega minimuma pri davku državnih in zasebnih nameščencev, pri davku na ročno delo pa je znašal brez ozira na število otrok 6000 Din letno. Primerjajmo davek za uslužbence z mesečnim dohodkom 1000, 2000 in 4000 Din. Sedaj plačujejo državni nameščenci 48—68, 96—136, 192—272 Din mesečno davka. Zasebni in samoupravni uradniki plačujejo 53, 116, 272 Din mesečno. Ročni dealvci plačujejo 33, 66, 132 Din mesečno. Po novem davčnem zakonu bo plačal državni nameščenec, zasebni nameščenec ali ročni delavec, ki ima dva otroka, 9, 43, 173 Din mesečno davka. Davek za u-službence je pri nizkih dohodkih za več kot polovico nižji kot sedaj, šele pri mesečnih dohodkih nad 4000 Din se približuje sedanjemu plačilu. Pod kakimi pogoji bo mogoče izvažati živino v Nemčijo? Odkar sf> se razširili glasovi, da bo Avstrija z zvišano carino preprečila izvoz živine vseh vrst iz Jugoslavije v Avstrijo, moramo gledati na to, da dobimo kje dru god odjemalce ca našo iivico Ker se je sklenila pogodba z Nemčijo, bo mogoče nekaj živine prodati v nemško republiko. Žalibog pa so pogoji, po katerih bi se moglo pošiljati živino v to državo, zelo tesni. V naslednjem navajam nekatere važnejše določbe, kar se tiče izvoza naše živine v Nemčijo. 1. V trgovinski pogodbi med našo ter nemško državo ni Nemčija prevzela nobene obveze v pogledu postopka pri uvozu živine. Radi tega je Nemčija popolnoma svobodna in lahko brez kontrole uredi predpise pri uvozu živine iz naše države. Nemška vlada niti ni hotela, da napravi z našo državo veterinarsko konvencijo, po kateri bi se uredilo z zakonom, kako je postopanje pri prevozu in prevzemu živine v Nemčiji. Morda je krivo tega dejstvo, ker je naša država razkri-čana, da se pri nas premalo pazi na zdrav stvene predpise. Oni, ki torej hočejo sedaj, ko imamo pogodbo z Nemčijo, živino pošiljati tje, morajo biti zelo previdni. 2. Za svinje iz naše države je nemška vlada izdala popolno prepoved, oziroma generalno zabrano. To se pravi, kdor hoče pošiljati svinje v Nemčijo, mora si pri nemški vladi izposlovati posebno dovoljenje. Za ostalo živino — govedo, konje itd. — obstoji v Nemčiji samo veterinarska zabrana. O tem lahko dajo natančnejša pojasnila naši državni veterinarji. Dovoljenja, oziroma prepovedi uvoza izdajajo v Nemčiji posamezne zvezne države — Saška, Bavarska, Pruska itd. — a ne država in imajo te dežele pri tem popolnoma proste roke. Vlade posameznih državic lahko brez dovoljenja in vednosti ber linske centralne vlade dovolijo posameznim uvozničarjem uvoz živine, ali pa ga prepovedo. Nemški uvozničarji pa imajo veliko prednost. Ti-le dobijo za vseh vrst živine dovoljenje uvoza v ozemlje nemške republike. Težje pa dobijo tudi Nemci sami tako dovoljenje za svinje, nego za druge vrste živine. Iz tega sledi, da so v Nemčiji zelo previdni in se bojijo, da bi zanesli kako kužno bolezen iz Balkana v Nemčijo. V zadnjem času se opaža, da Bavarska zelo gre na roko pri uvozu živine iz naših krajev. Tudi za uvoz svinj tu ne gre tako težko, kakor v drugih nemških zveznih državicah. Morda bi bilo dobro, da kaka gospodarska organizacija naših kmetovalcev skuša dobiti zvezo z Bavarci, da si zasiguramo njen trg. Opozoriti se mora na sledeče: Veterinarski dokumenti iz naše države — spričevala naših živinozdravnikov — se v Nemčiji ne upoštevajo. Živina se pri vstopu v nemško ozemlje strogo pregleda po nemških živinozdravnikih. Radi tega zavisi dovoljenje za prevoz v Nemčijo samo od dobre volje tamošnjih živinozdrav nikov in v glavnem seveda od zdravja živine. 3. Tranzit ali prevoz preko avstrijskega ozemlja v Nemčijo dovoli Avstrija samo v tem slučaju, če prevozniki imajo uvozno dovoljenje nemških oblasti. Ako tega dovoljenja ni pri drugih prevoznih listinah, avstrijske oblasti že na meji pri Jesenicah, Spielfeldu in Pliberku zavrnejo transport živine. Ker se bo sedaj, ko je stopila v veljavo trgovinska pogodba z Nemčijo, gotovo nudila Uiintam prilika, da se bode dalo vsaj nekaj naše živine prodati v Nemčijo, kjer so zelo vabljive cene za vse vrste živine, svetujem našim ljudem, da so pri sklepanju pogodb z Nemčijo skrajno previdni. Ker Nemčija nima prav nobene obveze, je vse odvisno od dobre volje nemških oblasti. Naša vlada nima pri tem nobenega upliva in nima smisla, se obračati v tem oziru na našo vlado. Dobro bi pa bilo, da bi se naše gospodarske organizacije, pa tudi podjetni posamezniki, obrnili za informacije naravnost do sorodnih organizacij in velikih solidnih mesarskih podjetij na Bavarskem in drugih mestih Nemčije. Ali še enkrat svetujem strogo previdnost in prevdarnost! F. Ž. a». V vsaki kmetski hiši se pogovarjajo sedaj gospodarji pred vsem o novem davčnem zakonu. Enako je po gostilnah, kjer se shajajo možakarji ob nedeljah. Tako so sedeli to nedeljo skupaj sosedje in se pomenkovali. Njihov pogovor je bil pa tak-le: »Eno moramo pred vsem povdariti: Do kler ni SLS prišla v vlado, toliko časa sploh nihče ni upal sprožiti besede o iz-jednačenju davkov. Demokrati-Žerjavov ci so neenake davke naložili, Radičevci so jih prav vestno izterjavah skozi tri leta, ko so vladali. Zdaj, ko je pa naša SLS stranka prišla v vlado, se je šele začelo o tem resno razpravljati in ni se odnehalo preje, dokler ni bil sprejet zakon za izjed načenje davkov.« Sosed, ki je zadolžen pri liberalnem trgovcu, odvisen od njega, zato naročen na liberalen časopis, je mislil, da mora ugovarjati, pa je rekel: »»Kmetijski list« in »Domovina« pa tako zabavljata zoper ta zakon. Radič je celo rekel, da je to šintarski zakon! Ali veš, kakšne predloge so naši stavili in kak je ta zakon?« »Vem«, mu je odgovoril prijatelj, »to vem, da zabavljajo. Morajo! Saj vsi pametni danes vidijo, da so oni vedno bili zoper zjednačenje davkov, ki so zoper ta zakon glasovali. Zdaj se morajo pa pred narodom braniti, pa lažejo, da je zakon za nič! Ali pa so oni kaj boljšega predložili? Nikakor ne! Beri »Slovenskega Gospodarja«, kjer naš poslanec in strokovnjak g. Pušenjak piše o tem davku. Nasprotniki pa so taki, kot je Davidovič, ki je izjavil, da zakona sicer ni bral, ne preštudiral, Dač pa bo kljub temu glasoval proti. Tako delajo naši nasprotniki! Samo ovirajo, kjer le morejo, potem pa še zabavljajo, zakaj teh ovir ne odstranimo! Konečno pa tudi ni res, da bi nasprotniki stalno trdili, da je ta zakon za nič! V zadnjem »Kmetijskem listu« pravijo, da se je vlada morala udati pritisku radičev-cev, da je ta zakon sprejela. Čuden pritisk to, če radičevci glasujejo zoper zakon, ki so ga »izsilili« od vlade! Poleg tega pa računa na neumevanje svojih bralcev, ko pravi: »48% vseh neposrednih davkov se plačuje iz kmetijske zemlje, le 2% celega proračuna pa gre za kmetijstvo. Kolika razlika med 48 in 2!« Tega pa seveda ne pove, da nosijo neposredni davki le eno desetino celega proračuna, torej se k ce-Itniu proračunu prispeva le iz zem- ljiškega davka in ne 49%, kakor namenoma ta list piše, da bi kmete prevaril s hujskarijo!« »»Domovina« pa je nehala zabavljati«, je hotel sosed prekiniti razgovor. Ali tovariš mu je takoj odgovoril« »Zato je prenehala, ker ve, da bi jo ravno po tem kmetje najpreje spoznali in vrgli iz svojih hiš. Pač pa se je vrgla zopet na »klerikalno« stran. Piše samo o župnikih, cerkvah, pokopališčih, napiše besedo o debelih konjih, ki so vozili goste na zadnji priiniciji. Nazadnje pa nima drugega povedati, kakor da je »Slovenski Gospodar« lagal, ko je zapisal, da je Pribičevič žalil našo armado v svojem govoru v Zagrebu. Res pa je le, da je tako govoril, da so v Beogradu na trgu Pred spomenikom imeli velik protestni shod, kjer so se potem še stepli, ko so orjunaši napadli zbo-rovalce!« »Veste kaj«, je rekel tretji v družbi, »pustimo naše nasprotnike in njihove liste, saj boš tudi ti prijatelj kmalu dobil v naši posojilnici denar, boš izplačal liberalnemu upniku in začel modro gospodariti, pa bo konec nasprotnih listov med nami! Zdaj pa kako šaljivo za predpust!« 14 milijard posojila smo dobili. Takega uspeha do sedaj še ni imela nobena vlada kot prejšnja Vukičevič-Korošec-Ma-rinkovičeva, kar zadeva zaupanja od osta lih držav. Finančni minister dr. Marinko vič je sklenil v Londonu dogovor za veliko posojilo v znesku 14 milijard dinarjev. S tem se bo takoj začelo delati vsa ona zaostala dela, ki kar kričijo v nujnosti popravil. Iz tega posojila se bo regulirala Drava, Sava in Mura, se bodo državne ceste in železnice uredile, mostovi postavili itd. itd. V domači državi bo izginila vsa brezposelnost, dosti bo dela in dosti bo jela! Tako je za doma velikega pomena, da smo dobili to posojilo. Kar pa zadeva zunanjepolitičen položaj, pa je zrradi tega posojila postal zelo ugoden. To se pokaže že zaradi tega, ker je Italija vsa besna, ko smo dobili posojilo. Jezna je na Angleško, ki je posodila skupaj z Ameriko to svoto. S tem posojilom smo torej dobili Anglijo na svojo stran, ki bo zdaj zaradi svojega denarja, ki ga ima pri nas, gledala na to, da bo Italija lepo pri miru. — Iz tega posojila, za katerega bomo plačevali po 4%, pa bomo vrnili še druge dolgove, za katere zdaj plačujemo po 8 in 9%. Nasprotni listi so pred kratkim pisali, da sploh ne dobi država pod našo vlado posojila. Zdaj, ko ga je dobila in to tako ugodno, so seveda začeli kritizirati, zakaj najemamo posojila. S tako neresnimi nasprotniki res ni mogoče ni-kakega sodelovanja. Delo našega ministra dr. Gosarja. Naš minister dr. Gosar je dal Mariboru 2 milijona dinarjev brezobrestnega posojila za zidanje delavskih stanovanjskih hiš. Mestna občina mariborska bo s tem posojilom in še s svojima dvema mili jonoma postavila okrog 70 delavskih družinskih hiš pri kadetnici. Delavci v Mariboru vkljub obrekovanju in hujskanju socija- listov vedno bolj uvidevajo, da delajo ravno zastopniki SLS za delavce. — Ureditev delovnega časa po trgovinah je izpeljal naš minister. S to ureditvijo bodo zadovoljni vsi, ki jim je resno za pravo trgovanje, trgovci bodo precej bolj svobodni, urediti prodajanje po času, kakor ga zahtevajo krajevne razmere. — Odkup invalidnine je tudi delo našega ministra. Marsikateri invalid bi z odkupnino lahko kaj začel. S tem denarjem, ki ga je dose-daj prejemal, pa ni vedel kaj začeti. — Preureditev borz dela se te dni izvršuje. — Delavci izvolijo ta mesec svoje zaupnike po vseh obratih. Da je do tega prišlo, je zopet delo naše stranke. Naši dolgovi. Prejšnje vlade so se zadolževale do brezrazsodnosti in še vedeli niso, koliko dolga so napravili. Sedanja vlada je dala vse to »lepo« gospodarstvo prejšnjih vlad pregledati in je ugotovila, da je vsega dolga, ki ga ima naša država, do 60 milijard dinarjev! V DRUGIH DRŽAVAH. Jugoslavija vez med Anglijo in Ameriko. Zaradi zadnjega posojila Jugoslaviji, katerega sta skupaj dali Anglija in Amerika, sta se ti dve državi zbližali. Enako se je izpremenil položaj med Francijo in Anglijo. Italija pa je izigrana, osamljena. Zoper Madžarsko se bo društvo »narodov vendarle postavilo. Njen greben l/o s tem malo pristrižen, da ne bo več taki) o-hola. Tudi AngLeška se je postavila na stališče proti Madžarski. Avstrija in češka bosta te dni se tako-rekoč prvič oficijelno sestala po Seiplu in Masaryku. Poleg medsebojnih odnosov je v razgovoru tudi madžarsko tihotapljenje orožja. Vatikan in češka sta se pobotala in je sklenjen konkordat. Iz tega dejstva se spozna, da je svobodomiselna Češka uvidela, da ni mogoče kljubovati Cerkvi, posebno ne, ker so češki katoličani zelo dobro organizirani in odločni. V Grčiji nova revolucija? Poročila iz Grčije poročajo, da se pripravlja nova revolucija. Tam je za vsako malenkost že revolucija. Zdaj so nekateri Jugoslovani kupili hotel v Solunu, pa so po celi Grčiji naredili kravale radi tega. V Indiji teče kri. V Indiji se domačini ne udajajo radi angleškemu gospodstvu, ki jih precej tišči. Zato so se začeli upirati z orožjem. Angleška vojska jih je začasno zopet ukrotila. Mehika bi rada mir s Cerkvijo? Mehika ni dolgo zdržala boja zoper katoliško Cerkev. Že prihajajo glasovi, da se hoče krvoločni Calles pobotati s Cerkvijo. ilS^z^MBElJO Pogled na Njega. Trpečim za postni čas. Si že slišal o oni ženi v Miinchenu na Bavarskem, ki je leta 1916 obhajala 50-letnico, kar je bila priklenjena na bolniško postelj. Za to 501etnico ji je dal papež Benedikt XV. dovoljenje, da se sme služili v njeni bolniški sobi sv. maša. Ko duhovnik pride in se napravi za sv. mašo, vpraša bolnico, v kateri namen naj opravi najsvetejšo daritev. Odgovor je čuden. Žena pravi: »V zahvalo.« Nato pa pripoveduje: »V bolniško postelj sem prišla kot mlada žena ob porodu. Začela sem postajati od dneva do dneva bolj hroma, nazadnje se niti obrniti nisem mogla več sama. Tolažili so me, da bo že boljše, pa sčasoma sem opazila iz pogledov in besed onih, ki so mi stregli in me hodili obiskovat, da sem — neozdravljiva. Vmis-lite se v moj položaj! Komaj dobro leto poročena, v posteljici poleg mene malo dete, a jaz za vedno priklenjena na postelj, brez rešitve, brez upanja! Kričala in jokala sem kot brezumna, ruvala sem si v obupu lase, prosila sem za revolver, stegala sem roke po nožu, ki je ležal na nočni omarici, da bi si prerezala žile. In tako je bilo dneve in tedne. Trpela sem grozne dušne muke, trpeli so z menoj tudi moji, ki so me gledali v moji neutolažljivi bridkosti. A, ko nekega dne spet divjam v moji bolesti, se mi obrne pogled na križ, ki je visel nad mojo posteljo. Tedaj je kakor mil žarek padel v mojo grozno temo. Prvič v svojem trpljenju sem se spomnila na Kristusa, na njegov križ, na njegovo trpljenje — in poslala sem naenkrat nekoliko bolj mirna. Od tedaj pa sem začela velikokrat ozirati se na križ, premišljevala sem Kristusove grozne muke, mislila sem, zakaj je trpel, kako je trpel in vedno več luči, več miru, več tolažbe, več moči je lilo iz križa v mojo izmučeno dušo. Sčasoma sem prišla tako daleč, da trpim že leta in leta čisto mirno, čisto vdano, z vesel jem, da niti ne želim več še biti kedaj zdrava. Darujte zato sv. mašo v zahvalo križanemu Odre-šeniku, ki mi je dal v mojem trpljenju tako luč in moč.« Morebiti Imaš ti, ki to čitaš, isto usodo, si že leta priklenjen na bolniško postelj, nimaš veliko upanja več, da vstaneš kedaj .iz nje. Če to ne, pa kak drug križ neusmiljeno leži na tvojih slabotnih in tako občutljivih ramah. Morda ti je včasih pri srcu, kakor oni ženi, ki je prosila za revolver, ki je stegala roke po nožu. Si kakor apostoli, o katerih pripoveduje sv. evangelij prihodnje nedelje. Kristus jim je govoril, da gre v Jeruzalem, kjer ga čaka trpljenje. A oni tega niso umeli. In tudi ti ne umeš. Tvoje srce se krči in joče, se upira in buni, tolikokrat morebiti s škripajočimi zobmi vprašuješ: Zakaj? Zakaj? Glej kakor ona žena na križ! Tam imaš odgovor! Kristus trpi za grehe vsega sveta, ki so položeni na njega najčistejšega. Za vsak greh mora biti zadoščeno božji pravičnosti! Kdo izmed nas pa je brez greha? Veš kaj je govoril trpeči Odrešenik jeruzalemskim ženam? »Če se na zelenem lesu to godi, kaj se bo šele na suhem?« Kristus trpi, da bi vsem človeškim dušam zaslužil milost zveličanja. To veliko delo lahko pomagaš opravljati Kristusu s trpljenjem tudi ti. Si morebiti veliko zanemaril in zamudil pri vzgoji svojih o-trok? Popravljaj sedaj s trpljenjem! Si bil drugim v pohujšanje in padec? Popravljaj to s trpljenjem! Ko se z vso težo vlega križ na tvoje rame, misli na tolike grešnike, ki so v nevarnosti pogubljenja, misli na tolike pogane, ki čakajo na milost vere. Kak apostol, kak sodelovalec Kristusov lahko postaneš, čeravno nika- mor ne moreš, čeravno si pozabljen, zapuščen! Kristus trpi, da si zasluži svoje poveli-čanje v nebesih. »Ali ni bilo treba, da Sin človekov vse to trpi in tako gre v svojo slavo«, je povedal sam. Nam pa tudi daje sv. pismo veselo zagotovilo: »Ako bomo žnjim trpeli, bomo žnjim tudi poveliča-ni.« Pravi: »Ne da se trpljenje sedanjega časa primerjati s slavo, ki bode razodeta nad nami.« Prihodnjo sredo začnemo postni čas. Verni kristjani v postnem času že od nekdaj radi misli jo na trpečega Odrešenika. Glej v tem postnem času velikokrat na njega posebno ti, ki moraš kakor on nesti težki križ skozi živi jen ie, ki si kakor on priklenjen na križ. Godilo se ti bo kakor slepcu, o katerem pripoveduje sv. evange K j, da je pri Kristusu izpregledal. Pri trpečem Kristusu se bodo odprle oči tudi tebi in videl ter razumel boš marsikaj, česar sedaj še ne razumeš. 401etnica smrti izrednega moža. Dne 31. januarja t. 1. je preteklo 40 let, kar ie u-mrl v sluhu svetosti znani veliki dobrotnik mladine Don Bosco. Kakor znano, je on ustanovitelj saleziiancev, ki se pečajo z vzgojo moške mladine in imajo svoje zavode tudi na Slovenskem in sicer v Veržeiu, v Radni in na Rakovniku pri Liubliani. Zanimivo je, kako je prišel na misel, da se je začel baviti s to mislijo, da bi vzgajal dečke, ki nimajo staršev, ali na starši zanemarjajo svojo dolžnost. Nekega jutra se je v zakristiji oblačil za sv. mašo. Naenkrat zapazi pri vratih dečka, starega kakih 15 let, ki ga radovedno opa zu je. Reče mu, naj mu ministrira pri sv. maši. Ko deček pravi, da ne zna, ga hoče cerkovnik spoditi iz cerkve, češ, da je to kak nemarni potepuh. Don Btvsko ga pa nriiazno povabi, da naj bo pri njegovi sv. maši in mu obljubi, da mu hoče potem nekaj veselega povedati. Ko se začne po končani sv. maši žnjim pogovarjati, izve, da je sirota brez staršev, čisto nepoučen in zapuščen. Smili se mu in mu obljubi, da mu bode oskrbel stanovanie in hrano. Temu enemu dečku se ie pridružilo vedno več in kmalu je imel Don Bosko okoli sebe več sto takih dečkov, ki jih je rešil za čas in večnost. Ko je leta 1888 umrl, «e bilo že 250 njegovih zavodov, v katerih ie delovalo na tisoče njegovih pomočnikov, ki so vzgajali na desettisoče zanemarjenih otrok. — Kako je znal vzgaiati ta čudoviti mož mlade liudi, kaže sledeči dogodek: Meseca maja leta 1885 je dobil od kaznilnice v Turinu dovoljenje, da je imel 300 mladostnim kaznjencem osemdnevne duhovne vaje. Po končanih duhovnih vaiah pa je stavil na vodstvo kaznilnice izredno prošnio, da bi smel s temi 300 kaznjenci napraviti skunen izlet. .Tu-stični minister, ki je Don Boska osebno poznal, mu je dal to dovoljenje, zraven tega pa še 50 vojakov na konjih, da bi pazili na kaznjence. Don Bosko pa je odklonil voiake, dosegel, da se je izlet vseeno vršil in je pripeljal zvečer vse jetnike do zadnjega nazaj — on sam! Svetovni evharistični kongres 1. 1928. Že ves čas je navada, da se v gotovih presledkih — navadno v preslpdku dveh let — obhajajo svetovni evharistični kongresi. Letos bo tak kongres v glavnem mestu j Avstralije — Sidney. Zadnji svetovni evharistični kongres je bil leta 1926 v Čika-gi v Severni Ameriki, katerega se je udeležilo tudi precej Slovencev. Ali bo letos na kongres v Avstralijo tudi šel kak — Slovenec? NOVICE Pobeg iz zapora. Iz sodnijske jetnišnice v Mariboru je ušel od carinarnice zaradi tihotapstva na dve leti zapora obsojeni Herman Hobacher. Za beg je porabil priliko, ko je bil pozvan kot priča k neki sodni razpravi. Ko ga je paznik po razpravi vodil nazaj v jetnišnico, je smuknil skozi sodnijska vrata, ki vodijo v Sodno ulico. Preden je bil paznik za begunccm na ulici, jo je že popihal čez dvorišče nasprotne hiše na drugo ulico, kjer se je pomešal med druge ljudi. Je že preko meje, kakor njegov starejši brat Viljem, ki je predlanskim, obsojen na dve leti ječe v znani carinski zadevi, utekel takoj po porotni razpravi. Smrt blage matere v Središču ob Dravi. Dne 6. t. m. smo pokopali blago mater Ano Lončarič, ki je po truda- in skrbipol nem življenju in po dolgotrajni in hudi bolezni v starosti 75 let dne 3. t. m. bogu-udano izdihnila svojo v trpljenju prečiščeno dušo. V trudu in znoju je z zaupanjem na božjo pomoč svojim otrokom pomagala do boljšega kruha. Sin Jožef jfe župnik pri Sv. Jederti nad Laškim, Mici-ka pa mu je skrbna gospodinja. Matjaž je ugleden stavbenik v Avstriji, Jakob pa je šel za očetom in pred materjo v večnost kot vojaški podkovač, in počiva na mirodvoru v Somboru. Njena hiša je dala dvakrat streho tukajšnjemu Orlu, ko še sam ni imel svojega doma. Za to nieno naklonjenost so se Orli častno oddolžili s tem, da so jo korporativno s praporom spremili in nesli k večnemu počitku. Sorodniki, sosedi in znanci žalujemo za to tiho, skromno, skrbno, blago materjo. Počivaj v miru, ti dobra duhovnikova mati, in izprosi od Najvišjega Duhovnika veliko takih mater! Žrtev neprevidnega igran ja z orožjem. Smo že poročali, da se je igral na Sveč-nico 181etni posestnikov sin Avg. Zorjan iz Zgornje Velke pri Mariji Snežni z revolverjem. Orožje se mu je sprožilo vsled neprevidnega ravnanja in krogla mu je prodrla skozi levo oko v možgane do zadnje kosti loban je, kjer se je odbila od kosti in obtičala v notranjosti možganov. Ponesrečenega so prepeljali v mariborsko bolnico in se mu je že vnela možganska mrena. Po enem dobrem tednu po nesreči, v četrtek, dne 9. t. m., zjutraj je umrl v bolnici. Raztelesenje je pokazalo, da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman, ker so bili hodniki, katere si je napravila re-volverjeva krogla skozi možgane, polni gnoja. Smrt tega mladega in krepkega mladeniča je nov dokaz, kolike previdnosti je treba pri orožju, ki je navadno nabasano po nepotrebnem. Poroka v fit. Rupertu v Slov. gor. Poročila sta se dne 6. t. m. vzgledni mladenič Franc Kurnik z bivšo orlico in sodeloval-ko v prosvetnem društvu Juliko Cafovo. Ob priliki pogostitve se je nabralo za misijonske namene 107 Din. Obilo sreče! SMRT ZNANEGA SRBSKEGA POLITI- KA IN PRIJATELJA SLOVENCEV. V Beogradu je umrl eden največjih srb skih politikov in prijatelj SloVencev g. Ljuba Jovanovič. Rodom je bil iz Boke Kotorske, a je študiral modroslovje na beograjski visoki šoli. Kmalu se je posvetil politiki, bil je eden najbolj odličnih članov radikalne stranke. Na bolj vodilno politično mesto je stopil leta 1905 kot narodni poslanec Vranskega okrožja. Bil je večkrat predsednik narodne skupščine, leta 1909 je postal notranji in leta 1911 prosvetni minister, a med vojno v novembru 1914 je zopet prevzel notranje za deve in jih opravljal do decembra 1918. V letih 1919 in 1920 je deloval kot član državnega sveta, nakar je bil v svojem domačem okrožju (južna Dalmacija) zopet izvoljen za narodnega poslanca in je leta 1922 prevzel prosvetno ministrstvo, a od junija 1923 do decembra 1924 je bil vnovič in poslednjič predsednik narodne skupščine. Leta 1924 je znah njegov odločilni nastop, ko je v radikalni stranki zahteval končni prelom s Svetozarjem Pribičevičem ter zagovarjal zvezo z SLS. Od tedaj je bil v stalnih tesnih stikih s Slovenci in Hrvati, neprestano odstran jeval nesporazume in se pri vsaki priliki toplo zavzemal za nas. Ni zamudil nobene priložnosti, da nam pokaže svojo naklonjenost, zato je vesel obiskoval vse velike narodne prireditve. Omenimo naj samo, da se je udeležil največjega slovenskega katoliškega shoda in tedaj pred vso državno javnostjo dal izraza svojemu začudenju nad veliko našo narodno organizacijo in močjo, ki se je pri tej slovesnosti manifestirala. Bil je mož poštenjak in poštenjak tudi v politiki. Slava njegovemu spominu! JUBILEJ NAJVEČJE TVRDKE ZA IZDELOVANJE ORGELJ V JUGOSLAVIJI Dne 18. t. m. praznuje mariborska tvrd ka za izdelovanje orgelj Josip Brandl 50-letnico, odkar se je posvetil njen lastnik in ustanovitelj poklicu izdelovanja orgelj Josip Brandl je rodom iz Bavarske in se je tamkaj tudi izučil svojega poklica, katerega izvršuje že 50 let. Leta 1893 se je preselil v Maribor, kjer je ustanovil se-dajno podjetje, ki je moderno urejeno na strojni pogon in je največje te vrste v naši državi. Poleg glasovirjev in harmonijev je zgradila tvrdka Brandl 130 novih orgel j, ki delajo čast izdelovatelju po raznih krajih naše države. Med Brandlova dela spadajo znane velike orgije v mariborski stolni cerkvi- in pri frančiškanih. Letos koncem pomladi dobi iz te tvrdke največje orgije na 40 registrov božjepotna cerkev v Rajhenburgu. G. Brandlu in nje govi blagi soprogi, ki mu pomaga pri težavnem poklicu, želimo ob priliki pomen ljivega jubileja zdravja in zadovolja ter porast tega največjega in najbolj novodobno urejenega podjetja v naši državi! Mariborska oblastna skupščina dobi novo avtomatično telefonsko centralo, ki jo bo priključila mariborski pošti. — Šef gradbenega oddelka mariborske oblastne skupščine je strankam na razpolago le v pondeljek, torek in četrtek. Druge dni je večinoma službeno odsoten; zato opozarjamo ljudi, da pridejo k njemu le omenjene dni ter si naj ne napravljajo nepotrebnih stroškov. Žrtev medvojne surovosti. V Rušah je umrla po 131etnem bolehanju upokojena učiteljica Lasbacher. Začetkom vojne so jo radi ovaduštva zaprli z drugimi narod nimi Rušani v graške ječe. Muke v zaporu so jo tako pretresle, da je začela bolehati od tedaj in je umrla po dolgoletnem trpljenju kot žrtev medvojne surovosti in podlega ovaduštva. Bodi jej lahka zemlja slovenska! Nesreča in vlom v Šmartnem ob Paki. Ponesrečil se je Franc Radoslavnik iz Skornega. Bil je dne 6. februarja na gostiji v Gorenjem. Da bi streljal, kakor je običajno, je nosil v žepu nabasano pištolo, pripravljeno za strel. Grede na prosto mu je na ledenih tleh ponoči spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da je sprožil pištolo. Strel je zadel levo roko v gornjem delu. Vsled rane se je kri naglo zastrupila in je bila zdravniška pomoč v Celju brezuspešna. Umrl je v bolnišnici v četrtek, truplo je bilo domov pripeljano v soboto, pogreb se je izvršil v nedtijo. Težko prizadeti rodbini izrekamo naše so žalje! — Dne 10. t. m. zvečer so poskušali vlomiti doslej neznani zločinci v delavnico krojaškega mojstra in mežnarja pri podružni cerkvi v Gorenjem g. Mart. Ramšaka. K sreči je mojstra zbudil ropot ter je sam prepodil vlomilce, preden so se mogli obložiti in z naropanim oditi. Bil pa je v nevarnosti, ker je eden beže-čih zlikovcev ustrelil nazaj proti njemu. Novice iz Št. Ilja v Slov. gor. Po »Domovini«, »Jutru« in drugih samostojno-demokratskih listih se je razkričalo, da je župan v Ceršaku, g. Rudolf Hamer, pristaš Pribičevič-Žerjavove orjunske demokratske stranke. Resnici na ljubo moramo povedati, da g. Hamer trdi, da nikdar ni bil in tudi nikdar ne bo samostal-ni demokrat. — Zelo smo tu veseli, da se pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo ne prekine. Hudo bi bilo za nas, če bi se meja zaprla in mi ne bi mogli čez Muro v Avstrijo, a Avstrijci ne k nam. Mislimo, da se bo Avstrija dobro premislila, pred-no bo začela Jugoslaviji kljubovati. — Nova cesta iz Št. Ilja proti Mariji Snežni je že sicer izročena prometu, a z govejo živino težko vozimo po njej, ker je na vrhu ceste sam debeli in ostri prodec. Pro simo oblastni odbor, da ukrene potrebno, da se bo nasulo več peska. Za sedaj bi se naj tudi prepovedalo voziti z težkimi avtomobili po tej cesti, sicer jo bodo ta vozila čisto razorala. — Kakor slišimo, bo te dni začel voziti iz Maribora do državne meje pri Št. IIju mestni avto-omni-bus. Cena bo za osebo 15 Din. Iz Maribora bo vozil dopoldne ob pol devetih in popoldne ob pol štirih, a iz Št. Ilja v Maribor ob četrt na deset in popoldne ob pol petih. Avto bo postal na meji, pri gostilni Vračko, pri kolodvoru, pri Haringu in pri Muršecu. Zopet lep napredek! Požar v Hočah pri Mariboru. V soboto ob dveh popolnoči je izbruhnil iz neznanih vzrokov požar v tvornici za čokolado v Hočah. Goreti je začelo v srednjih zgo-rajnih prostorih, kjer so bile zaloge masti. Goreča mast je priletela iz zgorajnih prostorov v spodnje in ogenj je napravil precejšnjo škodo, ki je pa krita po zavarovalnini in bo upostavljen obrat v tvornici po preteku treh tednov. Pri gašenju se je izkazalo domače gasilno društvo. Rodite previdni pri streljanju! Sin po- sestnika v Novištifti pri Gornjemgradu Anton Enzi je hotel po starem običaju prirediti slavnostno streljanje svojemu prijatelju, ki se je ženil. Pripravljal je svojo pištolo, da bi s streli sklical svate k svatbi. Pri tem mu je pištola eksplodirala. Naboj mu je šel skozi levo lice v glavo. Dasi naboj nj bil oster, vendar so nastale težke rane- radi katerih je Enzi drugi dan po nesreči umrl. 601etni junak s trdo glavo. V vasi Jase-nici pri Mostarju živi kmet Mate Balen-čič, ki se more postavljati, da ima najtršo bučo v vsej državi. Mate je star 60 let, toda je zdrav in čil, kakor kak 181etni mladenič. Pred nekoliko dnevi se je poročil z 191etnim dekletom. Mate preskoči brez težave dva metra visok plot, po hribih pa pleza kakor maček. Najbolj zanimiva pri njem pa je čudovita trdost njegove glave. Nekoč je stavil, da razbije z glavo dva kg težak kamen in ga je res tu di razbil, škodilo mu ni prav nič. Pred dnevi ga je neki mladenič izzval na tekmo, češ, da ima on tršo bučo. Obema so zvezali roke in potem spustili drug na drugega. Mate je z enim samim sunkom svoje trde buče razbil glavo svojemu nasprotniku, ki se je nezavesten in krvav zgrudil. Junaški Mate živi nenavadno živ ljenje. Kakor trdi, ni živ dan pokusil niti kapljice vode, hrani pa se s pečenimi piščanci, mlekom in sadjem. Mate vedno pozivlje vsakogar, ki bi bil voljan, da se z njim poskuša, kdo ima tršo butico. Resnica in slutnja. Alice Salt, 171ctna delavka v tovarni za igrače v Leicestru na Angleškem je pripovedovala pri delu, da je sanjala ponoči grozne sanje. Zdelo se ji je, da je izbruhnil v tovarni ogenj in da se je v dimu zadušila. Ta mora je ves dopoldan mučila dekle. Pri kosilu je zopet vse povedala staršem. Popoldne je šla zopet na delo in pol ure pozneje se je res vnelo skladišče celuloze v II. nadstr. poleg delavnice, kjer je bila Alice. Vse delavke so našle vrata, da se rešijo, samo Alice Salt se je v dimu ožgala in zadušila. Ognjegasci so njeno napol sežgano truplo našli med razvalinami. Ukradeno letalo. Češko-slovaško vojno ministrstvo poroča, da sta dva učenca vojaške zrakoplovne šole, iz katere sta bila izključena, vdrla pri belem dnevu v hangar omenjene šole, pretepla stražnika in ga zvezala, nato pa odprla hangar in pripravila neko letalo na polet ter vr.no obletela neznano kam. O vkradeaem letalu dosedaj še ni nobenega sledu, čeprav je policija obvestila o dogodku domačo ter inozemsko policijo. Amerikanski milijonarji. Leta l'„17 je bilo v Zedinjenih državah Severne Ame-rike 11.800 dolarskih milijonarjev, danes pa jih je samo še 11.000. Poročila SLS. Politični tečaji. V Poljčanah in v Mak« lah sta se vršila dne 8. in 9. t. m. politična tečaja za može in fante, ki sta se prav izborno obnesla. V Poljčanah .e j^ zbral.) nad 40, v Makolah pa čez lbO naših somišljenikov, ki so pazljivo poslušali pr davanja govornikov: oblastnega poslane.) g. dekana Sagaja iz Hoč, ki je razložil sedanji splošni politični položaj, ter oblastnega poslanca g. Ovčarja, ki je govoril o pomenu in potrebi močne politične orga nizacije, posebno še krajevne. V Makolah je imel g. Tirš iz Maribora poučno predavanje o našem zadružništvu. Taki tečaji so jako važni in potrebni ter bodo pokazali nedvomno lepe uspehe. Naročniki »Slov. gospodarja« pozor! Prosimo vse naročnike, da upoštevajo naslednja navodila in jih izvršijo: 1. Že nad 18.000 naročnikov je plačalo naš list za naprej večinoma celoletno, nekateri pa polletno ali četrtletno. Le malo lanskih naročnikov še ni podaljšalo naročnine za leto 1928 in te naročnike prosimo, da nam takoj pošljejo vsaj nekaj naročnine za leto 1928. Dozdaj še nikomur nismo ustavili lista, četudi še lista ni plačal. Začnemo pa list ustavljati z 23. februarjem vsem, ki še za letos niso nič plačali, ali ki niso prosili za podaljšanje plačilnega roka. 2. Vsak naročnik, ki je list plačal že za leto 1928, ima nov ovitek in na ovitku stoji tudi napisano, do kdaj ima list plačan. Poglejte na to opombo na ovitku! če bi pri tej opombi bila od naše strani kaka pomota, naj se nas takoj zdaj opozori na njo, da jo odpravimo. 3. Ako je kdo list plačal, pa bi vsled pomote lista ne dobil, na j nas takoj opozori na to in nam piše, kdaj in koliko je plačal za list, da se pomota takoj odstrani. 4. Če bo kdo pomotoma dobil dva lista mesto enega, naj nam enega takoj vrne in na ovitek pripiše: Dobivam dva! 5. Nekateri naročniki izgubijo položnice, ki smo jih priložili, potem pa nam pišejo po druge. To povzroča precej stroškov in je počasno. Najboljše je, da si kupijo položnice brez številk na pošti in na te položnice napišejo številko »Slovenskega Gospodarja« 10.603 ter nam z njo pošljejo denar. To stane samo 20 para, dopisnica pa jih stane 50 par in mi moramo zopet plačati, da dopošljemo položnico, 30 para! 6. Naslovi se naj pišejo razločno in natanko. Stari naročniki naj napišejo na položnico svoj naslov ravnotako, kakor je njihov naslov na ovitku, pod katerim dobivajo »Gospodarja«. Dobro je tudi, ako pristavijo zraven še tudi številko ovitka. Potem bodo napake izključene. Še enkrat torej: Kdor še ni podaljšal naročnine za leto 1928, naj stori to tekom 10 dni, da mu ne bo treba ustaviti lista. »Slovenski Gospodar« stane: celoletno 32 Din, polletno 16 Din in četrtletno 8 D. „Naš dom". Sert Ema in Bezjak Lojzek sta plačala »Naš dom«, toda pošta nam ga je vrnila, češ, da sta neznana. Najbrž sta nam sporočila napačen naslov. Neznani naročniki. Pošta nam je vrnila »Naš dom«, češ, da so sledeči naročniki neznani: Fijauš Pepi, Juvan Martin, Angela Schrimpf itd. Vrnite januarske in februarske izvode, če ga ne mislite naročiti! Oglašajo se novi naročniki, pa jim ga že ne moremo več poslati. Kdor si od marca naprej naroči »Naš dom«, ga dobi za 10 Din, če je naročnik »Slovenskega Gospodarja«, če ne, pa stane 17 Din. Zmanjkalo bo januarske in februarske številke. Skrbeli pa bomo, da boste vsi novi naročniki dobili tudi začetek povesti »Roparski poglavar« — če že ne v celoti, vsaj nakratko. Še enkrat lepo prosimo vse tiste, ki so pozabili plačati naročnino, da to čimprej storite. Saj vemo, da nihče izmed Vas noče škodovati listu; zato se spomnite »Našega doma«. Položnice si lahko kupite na pošti za 25 par in vpišite številko »Našega doma«: pošt. ček. rač. 13.577. Novi dobrotniki: Naš pesnik Silvin Sar denko je poslal toplo pismo ».Našemu domu« in dar 30 Din. Dr. Juvan, mestni župan, 100 Din. G. Robert Košar, Kog pri Središču, 50 Din. Skupni znesek 1190 D. Bog povrni! »Naš dom«, Maribor, Aleksandrova c. 6. Družinska pratika za leto 1928 s podobo Svete Družine se še dobi v vseh večjih trgovinah papirja itd. Segajte le po naši! 'Kmm društva. Slovensko pevsko društvo »Marbor« priredi v sredo, dne 7. marca, ob 8. uri zvečer v veliki »Unionovi« dvorani v Mariboru koncert, na katerem izvaja Haydnov oratorij: »Stvarjenje«. Oratorij, ki je umetniško še globokejše zajet kot že znani oratorij »Letni časi«, je veličastna visoka pesem Stvarniku. Sodelujejo: kot solisti gospa Lovšetova, koncertna pevka iz Ljubljane (sopran), člana mariborske opere g. Burja (tenor) in g. Ne-ralič (bas) ter pomnožen orkester mariborske vojaške godbe, stopnice se dobijo od 20. februarja nadalje v predprodaji v knjigarni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 in v prodajalni Hofer, Ulica 10. oktobra. Zunanji gostje naj si čimpreje naročijo vstopnice pri »Mariboru«, Maribor, Koroška oesta 5. Za proge iz Maribora v Ruše, Slov. Bistrico, Konjice, Kamnico in Selnico^ St. Ilj v Slov. gor. bo vozil avtobus, pa tudi v druge smeri, ako se oglasi do 15 udeležencev. Koncert l>o nudil največji umetniški užitek! Studenci pri Mariboru. Kat. slov. izobraž. društvo v Studencih prireja redna predavanja združena s skioptičnimi slikami vsak petek ob 7. uri zvečer v društveni sobi samostana pri Sv. Jožefu v Studencih. Prvo predavanje se vrši v petek, dine 17. t. m. Predavatelj pride iz Maribora. Sv. Ana v Slov. gor. V nedeljo, dne 19. t. m., priredi Kat. prosv. društvo v Društvenem domu poučno igro »Ukradeni biseri«. Začetek ob treh popoldne. Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukajšnji orlovski odsek je dne 15. januarja priredil velik srečolov, kateri je uspel v splošno zadovolj-nost. Da pa je tako lepo uspel, gre hvala vsem cenjenim darovalcem krasnih dobitkov, domačim in tujim, zlasti pa g. trgovcem pri Sv. Benediktu, v Gornji Radgoni, Apačah, Trojici, Lenartu in onim v Mariboru. Vsem skupaj izrekamo prisrčni Bog plačaj! — Domen. — Na pustno nedeljo dne 19.-februarja pa nas bodo Orli znova razveselili z lepo narodno igro, v 5 dejanjih »Domen«. Igra je posneta po istoimenski Jurčičevi povesti. Na programu je še tudi poučni govor. Prijatelji poštenega razvedrila pridite! Ribnica na Pohorju. Dne 29. januarja je priredilo tukajšnje katoliško prosvetno društvo narodno koroško zgodovinsko igro: »Miklova Zala«. Letos je ravno 450 let, ko se je vršila ta žalostna zgodba v lepi Rožni do-j lini na Koroškem. Obisk naše prireditve je I bil tak, kakor še pri nobeni prireditve. Mno- gi so mogli na žalost oditi, ker nI bilo prostora. Zato se je igra še 5. februarja ponovila ter je bila udeležba zopet mnogoštevilna. Videlo se je, kako pogrešamo društvene dvorane, ki bi morala biti za tukajšnje razmere precej obširna. Igralci so pod vodstvom g. kaplana M. Barbiča igrali izvrstno. Tudi mešani pevski zbor se je zelo postavil in nas prav dobro zabaval. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Orlovski odsek vabi vse prijatelje poštene zabave na mastno nedeljo, dne 19. t. m., ob treh popoldne v lastne prostore. Na sporedu bo: Kuplet »Župan«, »Materina žrtev«, drama v treih dejanjih in »Za letovališče«, veseloigra v enem dejanju. Pridite! Bog živi! Središče. Tukajšnji Ljudski oder vabi vse prijateje smeha k ponovitvi nad vse komične igre »Tit Grom«, ki jo vprizori na svojem odru v nedeljo, dne 19. t. m., ob sedmih zvečer. Na svidenje! Sv. Barbara v Halozah. Slov. kal izohraž. društvo pri Sv. Barbari v Halozah predstavlja na pustno nedeljo, dne 19. t. m., tri zelo smešne in za predpust primerne igre: »Zaklad«, burka, »Zamorec«, burka, »Ženin Miha«, šaljiv prizor. Začetek ob treh popoldne pri gospej Reicher. Bog živi! Čadram. Orel vprizori na pustno nedeljo, dne 19. t. m., ob treh popoldne v Orlovskem domu dve šaloigri polni smeha in zabave. Ko bo »čevljar« s svojo učenostjo nehal krat kočasiti ljudi, bo pa nastopila strokovna, ve-lenaobražena pisateljica »Jurčikov« s svojim elegantnim spremstvom. Prihova. Tombola našega prosvetnega dru štva v prid društveni knjižnici je od ministrstva poljedelstva dovoljena. Vrši se v nedeljo, dne 19. t. m. Dobitki so lepi ter jih je veliko število. Kdor se hoče zabavati in doseči srečo, naj pride v nedeljo, 19. februarja, na Prihovo na tombolo našega -prosvetnega društva! Braslovče. V nedeljo, dne 19. t. m., priredi tukajšnje prosvetno društvo ob treh popoldne v Društvenem domu veselo in zabavno igro »Lumpacivagabund«. Št. Pavel pri Preboldu. Tukajšnja orlovska mladina vprizori na pustno nedeljo, dne 19. t. m., ob treh popoldne v Društvenem domu veseloigro v štirih dejanjih »Stric v Toplicah«. Mladini po 15. letom je vstop strogo zabranjem! Bog živi! Polzela. Naše mladinske organizacije priredijo v nedeljo, dne 19. t. m., v dvorani g. Cimpermana podučno predavanje »Roparji na slovenski zemlji«, združeno z dramatično predstavo: ?Dimež, strah kranjske dežele«, narodna igra v šestih slikah. Nastop našega pevskega zbora. Začetek ob treh popoldan. Št. Janž na Vinski gori. Na pustno nedeljo ,dne 19. t. m., ob dveh popoldne priredi prosv. društvo dve igri: »Čašica kave« in pa »Krčmar pri zvitem rogu« s petjem narodnih pesmi. Prireditev se vrši v prostorih župnijskega gospodarskega poslopja. Trnovlje. Prosvetno drštvo Trnovlje pri Celju priredi v nedeljo 19. februarja ob 15. uri popoldne v gostilni pri g. Kramarju predpustno šaloigro »Pogoddba. Prijatelji smeha in poštene zabave pridite v obilnem številu! Sv. Križ tik Rogaške Slatine. Mladinsko telovadno društvo »Orel« uprizori v nedeljo dne 19. februarja t. 1. ob 15. uri v društveni dvorani šaljivi igri »Lažizdravnik« in »Nace hlačnica«. Nudi se torej ugodna prilika, da se vsa poštena mladina iz Smarsko-rogaš-kega okraja udeleži te poštene zabave. Vstopnina nizka. Igri zelo zanimivi. Mladina! S korajžo na veselo svidenje, ne bo Vam žal !Bog živi! Sladka gora. Tukajšnje izobraževalno društvo vprizori v nedeljo dne 19. februarja ob 15. uri v župnišču žaloigro v treh dejanjih »Užitkarji«. Nato petje. Sv. Jurij ob južni železnici. Slovensko katoliško prosvetno društvo priredi v soboto- zvečer 18. svečana ob pol 8. uri, kakor tudi t ftedeljo 12. svečana po večernicah v dvorani Katoliškega doma Molierjevo veseloigro »Skopuh«, Ker je igra polna veselih in resnih prizorov in takorekoč novost za St. Jurij, vas stare in mlade kar obilno vabimo. Kostriviiiea. Tukajšnji Orel ponovi v nedeljo, dne 19. t. m., igro »Užitka rji c. Šmarje pri Jelšah. Popoldne ob treh bode V Kat. domu igra »Tihotapec«, na katero so vabljeni vsi stari in mladi! ZaraŽVEDRlIO Rešitev ugank: Vaš konj ima 8 nog: 2 sprednji, 2 zadnji, 2 desni in 2 levi, skupaj torej 8 nog. — Iz pekla napraviš nebesa» ako napišeš besedo pekel, namesto p napišeš n, namesto k napišeš b- namesto 1 napišeš s in dodaš še a. —- Čimbolj plešei boij je debelo — vreterto. NoVe uganke: Komu denar težo dela? — Kateri sad je vsakemu človeku zopern? — Kdo stoji celo zimo v vodi in ga nič ne zebe? — Kdo ima po vsem svetu svoje njive? (Peter Zorko.) Franček-pijanček na božjem potu. — Tudi na božjo pot je šel Franček-pijanček in pobožen je bil. Po kolenih je šel okrog cerkve zjutraj na vse zgodaj. Zvečer je prišel zelo vinjen iz gostilne in sedel nasproti cerkvi. Splašeno je gledal o-koli in začel govoriti: »O sveti Rok, kaj delaš! Je že res, da sem jaz zjutraj šel po kolenih okoli tvoje cerkve, ali zdaj ti in tvoja cerkev okrog mene plešeta!« Dobro ga je odrezal. Učitelj vpraša svojega učenca za izpit nek večji račun. Ker pa ni šlo gladko, vpraša učitelj dalje: »Povej mi, koliko prstov imaš na obeh ro kah?< — Učenec: »Ednajst.« —t Učitelj: »Kako to, ti paglavec, hočeš eno za uho?« — Učenec: »Oprostite.« — Učitelj: »Že 6. leto hodiš v šolo in še ne veš, koliko prstov imaš!« — Učenec: »Prosim, gospod učitelj! Takoj dvignem ob roki kvišku in dam vse prste pokoncu, bova računala od desne na levo in sicer: mezinec 10, pr-stinec 9, sredinec 8, kazalec 7, palec 6, in na levi roki jih imam pet, torej 6 in 5 je ednajst.« Čudno. Gospod: »Sinko, ali bi danes lahko govoril s tvojim očetom?« — Otrok: »Oče je odšel na sodnijo.« — Gospod: »A pred štirimi tedni si mi isto rekel.« — Otrok: »Da, ker se še vedno ni vrnil.« Nove kniige. častiti duhovščini priporočamo: Avšič, Pridige za vse nedelje in praznike, 20 D; Opeka, Memento homo, 22 Din; za vodstvo Marijinih družb »Muttergottestag«, 65 Din; za šolo: 24 malih slik za pouk o sv. maši 8 Din; za postni čas: Na Kalvarijo, navodilo za duhovnike, 5 Din; za urade: vse nove matične tiskovine, štambiljke in pisarniške potrebščine — Tiskarna sv. Cirila, Maribor. Dr. Mihael Opeka: Memento homo. 15 govorov o molitvi, delu in misli na smrt. — Vse pridige dr. Opekove niso le suha in siva teorija, ampak so v lesni zvezi z življenjem. In če smemo trditi to o vseh dosedanjih zbirkah, pa v Jvoj.r meri o tej najnovejši. Molitev in delo- dve krili, ki ?(■ dvigamo z njima k Bogu. "vV'eti pa je vako jih ¡nv ribili Ti govori nas tem2'j to «u^e o tc i». In potem s mri in odločitev z» večnost v «mrt ni uri. te "»«.trnu drugemu, tej ue ubeii bo bediii roieirh. Molitev in delo sta daljna p"i-pr iv« na smrt, bližnja prip'av.1 sv. vj.oved. O t« j go^cr; pridigar v IzlU a a • a S « -« i. g I-šJ g ► •5 cc v <3 u H « « a.-- . "X tac 60 ZA C as E^S ja ™ —' i s-e o. a u Oi -t a e ra w - t ° i S .9 g- t» os »s a xa o Majerja za srednje veliko posestvo pri Brežicah potrebujem. poštenega, oze-njenega. Dohodki po dogo voru. Ponud'be na lastnika Viljema Horvat, lesni trgovec, Sv. Križ, Kostanjevica. 155 Dekle iz dežele, pridno in pošteno, se sprejme. I. Pi-sanec, Maribor, Koroška cesta 11. 184 Viničarja brez otrok, dve delavne moči, iščem. Vila Babič-Purgaj, Lajteršperk št. 256. 200 Vajenca iz poštene hiše sprejme Miha Kokošinek, vrtnar, Celje, Gabrje 154. 185 Zahvala. f: Za iskrene izraze sočutja ob naši globoki žalosti, za poklo-njene vence in vsem, ki so našo drago nepozabno hčerko, oziroma mater, sestro, svakinjo itd., gospo Frieda Evers, roj. Goli spremili na zadnji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini iz Velenja in Dobrne, prostovoljnim požarnim hrambam in pevskim društvom iz Velenja in Dobrne. Velenja-Dobrna, v februarju 1928. Rodbini Goli, Komposch. Služba mežnarja in organista se odda s 1. majem. Pojasnila daje župni urad Belevode, p. Šoštanj. 198 Iščem službo za majerja ali švajcerja, imam 3 delavske moči. Naslov: Štev. 365, poštnoležeče, Laško. 209 Kovaškega učenca sprejme Maks Šalamun, Osek, Sv. Trojica v Slov. g. 192 Prcvoršek Marija preklicem, kar sem o Tržan Jakobu žaljivega govorila. Sprejme se takoj lončarski in pečarski vajenec. Oskrba v hiši. Jože Matjaž, pečar in lončar, Mozirje št. 59. 194 Sprejme se takoj viničar z več ljudmi, dohi 2 kravi, nekaj polja in dobro plačo. Naslov v upravi, 212 Vinograd s kletjo, prešni-co in kompletno vinsko po sodo v Virštanju (Doble-žice) se takoj proda. Pojasnila daje: Miha Maček, sodni oficijal v Rogatcu. 177 Kmetje in trgovci! Zamenjam vse vrste žita najpovoljnejšo ter kupujem pšenico po najvišji dnevni coni. Dalje nudim cenj. trgovcem la koruzni zdrob in moko iz rumene in bele koruze. A. GRUDEN nasl. FR. DROFENIK, umetni valjčni mlin, 193 vV Poljčane. I. naivečia menjalnica, nakuoovalnica, prodajalnica žita LSEK štev. 57—57a 1$*%, jšMšk GRO Maribor, Aleksandrova cesta Naznanilo ! Kmetje, kmetice! Vsem svojim znancem in odjemalcem naznanim, da začnem dne 15. februarja zopet mleti v svojem mlinu. Naš mlin: O Ki m w ■1 C O) S rt N 'u d «J J- o. C/} >N a> j-N Veliki paromlin Čakovcc je sedaj na novo zgrajen z najnovejšimi stroji in toliko povečan, da se bo sedaj zmlelo dnevno 60.000 kg, še.-tdesettisoč kg pšenice (dosedaj samo 25.000 kg). Ta velika množina, ki se bode sedaj dnevno pridelala, nam da možnost, da smo naše procente zvišali in se bo od 15. februarja naprej menjalo: Pšenica: Čitajte natančno: sedaj sedaj sedaj daste samo 156 kg pšenice, daste samo 136 kg pšenice, daste samo 130 kg pšenice. Za eno vrečo 85 kg pšenične moke OOGG ste dali poprej 144 kg pšenice, Za eno vrečo 85 kg pšenične moke OG ste dali poprej 144 kg pšenice, Za eno vrečo 85 kg pšenične moke štv. 0 ste dali poprej 135 kg pšenice, Za eno vrečo 85 kg moke št. 5 ste dali poprej 120 kg, sedaj daste samo 115 kg pšenice. Na tri moke se menja za 100 kg pšenice: 25 kg št. 6, 25 kg št. 0 in 25 kg OOGG, to je 75%. Ali tudi na tri moke za 100 kg pšenice: 22 kg št. 3, 25 kg št. 0 in 25 kg OOGG, to je 72%. Na dve moki: za 100 kg pšenice: 32 in pol kg OG in 32 in pol kg OOGG, to je 65%. Koruza: Za 100 kg koruze dobite sedaj: 50 kg zdroba in 30 kg koruzne moke, to je 80%. Ali pa za 100 kg koruze dobite sedaj: 70 kg koruznega zdroba št. 1. ; Ali pa za 100 kg koruze dobite sedaj: 70 kg lepe pše nične moke št. 6. Žito: Za 100 kg rži dobite sedaj: 70 kg ržene ali pšenične moke. Ječmen: Za 100 kg ječmena dobite sedaj: 70 kg ržene ali pšenič ne krušne moke št. 6. Skladišče za menjalnico je na dvorišču, kjer je tudi priprava za krmljenje in napajanje živali s pokrito lopo za podstavljanje konj. Na novo imam sed; N< s 7) T3 -t &J < rS» rt> ■a 12. 3* a> &2. O •o N S» 3 3 PJ in a> a* o Franc Grobelšek največja menjalnica in mlin Veliki paromlin Cakovec Bolan i na pljučah! Tisoče že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji Novi umetnosti prehranjevanja Dr. med. ekrane Sdiosteritsch je otvoril 1. februarja 1928 svojo pr< ks< kot zobozdravnik v Ptuju Cankarjeva vi. Št. 15 (poleg mestne fchtnicej Ordinira: ob delavnikih od 8—11. ur> in od 14.—16. ure, ob nedeljah in pra znihh od 9.—11. ure. u: Cepljene trte, vkoreninje-ne divjake in sadna drevesca prodaja po najnižji ceni. Za odgovor treba pri ložiti znamko. Alojz Gra-bar, posestnik in trtnar, Zagorci, pošta Juršanci p. Ptuju. 173 V vsakem petem paketu po pol kg zdravstvene sladne kave Viktor J are, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo. 83 Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložite 2 Din. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana. Poljanski nasip št. 10 Mi 197 C3I Umetne ori naravah <* F, Ad. Müller Söhne, JtewJT Wiesbaden in Graz, Grand Hotel grtfr^mvita Wiesler, Grieskai 48 cd 5-7 marcu 1928 Katera je že mnoge rešila. Uporablja se lahko pri vsa *em načinu življenja, in pomaga bolezen hitreje pre raagat. Telesna teza se poveča in pljuča polagoma zapnenijo. Resni možle zdravstvenega znanja potrjujejo izvrstnost moje me tode ter jo radi uporabljajo. Čim prej začnete s tem prehranjevanjem tem bolje je. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere izveste mnogo koristnega znanja. Ker pa moj založnik samo 10 OOO knjig zastonj razpošilja, pišite takoj, da boste tudi Vi med tistimi srečnimi prejemniki. Georg Fulgner, Berlin-Neukölln, Ringbahnstrasse 24 Abt.: 847. 43 Vsi, kateri bodete to leto zidali, pozor! Za zidanje podstrešnih sob za majhne, stavbe za vse medzide lahko rabite najcenejšo Opeko »Oka«, z katerim zidanjem prihranite velike stroške pri zidarskem delu. Opeka >Oka« se dobi vedno pri meni v zalogi ter pišite po brezplačna tozadevna pojasnila in cenike na naslov: Korošec Dragotin, Šmartno ob Paki. 204 Razglas. Proda se iz proste roke: 1. Nova hiša z gospodarskim poslopjem, travnikom, vinogradom in njivami ob okrajni cesti v Zabukovju za 70.000 Din. — 2. Kmetska hiša z gos-podarskm poslopjem, kozolcem ter večimi njivami, travniki in gozdovi v Podgorjem Zabukovju, 5 minut od okrajne ceste, za 38.000 Din. — 3. Proda se okrog 15 oralov zemljišča brez poslopja, velika njiva, veliki gozd in travnik, za 16.000 Din, četrt ure od okrajne ceste v Zabukovju — 4. Gozd, okrog 4 orale, nedoraščen smrekov in bo rov v Ledini, 10 minut od okrajne ceste, za 8000 Din. Vse posestvo je brez vsega dolga. Zglasiti se je pri Lukasu Senica, trgovcu v Šmarju pri Sevnici. 195 DUNAJSKI MEDNARODNI SEJM K.—18. marca 1928« |i| Največja razstava vzorcev industr. in obrtnih izdelkov I Jj Poljedelski stroji in orodje Pogled vzorcev, deželnih lesnih in mlečnih izdelkov [I |i Razstava krompirja. Razstava prediva. Reja drobnjadi. Poskušnja vina. | jI 1. avstrijska razstava pili tane živine (15 —18. marca) ! 1 i Znatno znižanje cen na vteh tu- in inozem-j i skih železnih progah. — Noben vizum. — Z i | sejmskim izkazom in potnim listom prost prehod meje v Av»trijo. Sejmski izkaz za 40 Din se dobi: p WIENER-MESSE, A. G. WIEN VII. avstrijskih zastopnikih v inozemstvu, kakor 1 i tudi pri vseh zastopnikih sejma ▼ večjih p krajih. Vabilo na 44. redni občni zbor POSOJILNICA V MAKOLAH, r. z. z n. z., ki se vrši dne 1. marca 1928, ob 10. uri v prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo računskih pregledovalcev; 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1927 in razdelitev čistega dobička; 4. Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Nasveti in predlogi. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov. Makole, 11. februarja 1928. 205 NACELSTVO. Ptegled tirolskih plemenskih bikov 207 z najboljšo priložnosijo nakupa. 2./III. Hochfinstermünz bei Landeck (sivo rjava hribov, živina in Oberinntalerska) 5./III. Ried bei Landeck 12 Uhr (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 5./III. Prutz bei Landeck 2 Uhr (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 7./III. Silz 9 Uhr (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 12./III. Zell a. Ziller 12 Uhr (sivo rjava hribov, in Unterinntalerska lisasta1 živina) 12./III. Mieming (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 13./III. Mayerhofen (sivo rjava hribovska io Unterinntalerska lisasta živina) 14./III. Rotholz bei Jenbach (Unterinintalerska lisasta živina) 15./III. Jschgl, bei Pians, 10 Uhr (sivo rjava hribovska živina) • 16./III. Breitenbach bei Kundl, 12 Uhr (Unterinntalerska lisasta živina) 17./III. "Wörgl (Unterinntalerska lisasta živina obenem Pinzgauerska) 22./III. Fulpmes (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 24./III. Zirl (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 2./IV. Wenns (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 3./IV. Kematen i. T. (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 4./IV. St. Johann i. T. (Pinzgauerska) 5./IV. Kitzbühel (Pinzgauerska) 5./IV. Schwaz (sivo rjava hribovska živina in Tuxenska) 13./IV. Zwieselstein ötztal (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 14./IV. Umhausen ötztal (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska'! 15./IV. Längenfeld ötztal (sivo rjava hribovska živina in Oberinntalerska) 24./IV. Lans bei Innsbruck sivo rjava hribovska živina in Unterinntalerska) 27./IV. Mutters bei Innsbruck (sivo rjava hribov, živina, ober- in Unterinntalerska) 30./IV. Wildschönau bei Wrörgl (Unterinntalerska) Pojasnila daje brezplačno die »Viehverkaufs-Vermittlungsstelle des Tiroler-Lan-deskulturratesc Innsbruck, Wilhelm-Greilstrasse 9. Predsednik tirolskega kulturnega sveta Franz Reitmair s. h. Veletrgovina; galanterije in igrač j [ F. König, Celje prodaja po reklamnih cenah: Otroške vozičke od Din 420*— naprej Damske ročne 181 torbice...... „ 27-50 „ Potne košare . „ „ 62-50 „ Gramofone . . „ „ 360*— „ Gramofonske plošče v veliki izbiri. rt. febïwjm 1925. Stran 11. Najboljše garantirane trte 130 breskve divjake najugodneje: J. GRADIŠNIK, trto- in drevesničarsko podjetje DOBRNA PRI CELJU. Cenik na zahtevo zastoni! cepljene zgodne sadne razpošilja Tomažev, žlindra Apneni dušik Superfosfat Kalijeva sol vedno po najnižji ceni v zalogi pri tvrdki Lovro Petovai ,051 v a n j k o v c i Kaum »taro dato, srebro srebrne krone in goldiDa rje po najviijih cenah: C Ackermann, war v Ptuju. Glavni tre 19 Kmetovalci gnojite z Kalijevo solfo. na en hektar (l8/, orala) s sledečimi količinami 40% kalijeve soli: Na žitih in travnikih -100-150 ka (50-75 kg na oral). Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200-300 kg (100-150 kq na oral) Na hmelju, vinogradu in sočivju: 250-350 kg (125-200 kg na oral). Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40°/, kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim došikom je edino sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. Že mešano gnojilo »Nitrofoskal Ruše« OC je zelo priporočljiv. -j^jj Agrikulturno kemični urad, Zagreb Trg. N. br. 4/b ki deluje po nalogu znanega nemškega „KALI SINDKAT"-a, Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila ko bro.-ure od vseh vrst umetnih gnojil. Vedno svežo žgano kavo, riž, lepo krušno moko, živinsko sol ter drugo razno špecerijsko blago priporoča po najnižji ceni prej F. Hartinger Maribor, Aleksandrova 19 cesta 19 Dospela so tudi sveža semena vseh vrst, detelja štajerska in lucerna, runkelj, travna in zelenjava. 199 Čevljarna B.Uršič Celje, Breg št. 1 Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otroških in športnih čevljev vseh vrst. 186 Cene konkurpnčnel Ceniki na zahtevo brezplačno. t Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas je zapustila naša zlata hčerka ALBINA LASBACHER učiteljica v p. po dolgoletnem, z največjo potrpežljivostjo in udanostjo pre-našanem trpljenju, večkrat previdena s tolažili svete vere. Pogreb nad vse ljubljene, nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 14. febr. ob 15. uri na domače pokopališče v Rušah. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 15. febr. ob 8 uri v župnijski cerkvi. Ruše, dne 12. febr. 1928. Žalujoči stariši Josip Lasbacher, nadučitelj v p. in Antonija. I^fe Posebni -parti se ne hodn izd tali. 189 _ Zahvala. Vsem, ki ste naši predobri materi Ani Lončarič roj. Kelemina nudili dušno tolažbo, lajšali telesne bolečine ter jih spremili na zadnji poti, izrekamo iskreni: Bog plati! Grabe pri Središču ob Dravi, dne 7. februarja 1928. f, i, ; Vl: Matej, Joža, Mica Lončarič. Artur Sills: Smrtna past. Ameriški roman. (Dalje.) Priredil Fr. Kolenc. — Ne kot gost. Nasprotno, on sploh ne sme slutiti, da si blizu. — Kaj torej naj storim? — Kar ti bom rekla. Znaš špansko in se znaš sukati krog živine. Sedaj je čas, ko žigosajo živino. Pri tem delu sprejmejo vsakega, kdor se ponudi. Pusti si rasti brado, obleči jopič, kakor ga nosijo taki delavci in se javi pri ekonomu. Jutri poveš tvoji družbi, da greš v Patagonijo in se poslovi. Henriku se je načrt dopadel. Svoj čas je že opravljal to službo v Argentiniji, zato je vedel, da tudi sedaj ne bo težav. — Kam pa ti greš? — je vprašal. — Očetova posestva so sosedna z Raoulovimi. Zato bi rada, ako bi šel tje — je odgovorilo dekle mehko. Pogledala je na uro. — Takoj bo dvanajst! Iti moram! — Toda kje in kedaj se bodeva zopet videla? — Jutri greva domov. Prilika se že najde. Le imej zaupanje! Godba je zopet zaigrala. Juanita jo je poslušala, na ustih ji je zaigral smehljaj. — Plešiva še enkrat, predno grem! — je prosil. Diibell se je udal in zaplesala sta. Na okolico nista pazila in tako nista videla, da je mornar nastavil nogo. Malo je manjkalo, da nista oba padla. Dalje sta plesala. Pri tem je Diibell pogledal na mornarjev čevelj in se je začel smejati. Kmalu so mu začeli pomagati še tudi drugi. To je mornarja razburilo. Skočil je pokoncu in je začel preklinjati. Diibell je izpustil Juanito, stopil nekoliko nazaj in je premeril mornarja od pet do glave. En majhen Japonec, dva Brazilijanca in en Španec so se že postavili za mornarja. Pastir je ostal miren. Za njega pride čas, ko je nered največji. Diibellov položaj pa je bil tudi brez pastirjevega vmešavanja kritičen. Nasproti mu je stalo šest razbojnikov. Iz oči jim je bral žejo po krvi. Sploh se je čudil, da se še nekaj obotavljajo. Mornar je dvignil roko. — Proč, prasec! — je zakričal Diibell in ni odmaknil oči od razbojniške tolpe. « S. <8 S» S I « © s js - T« «3 O iD C J5 B í5 h r Î2 - I. £ > .5 CS Sfi? o . ¿ ftje 5 S > ï» o at v > ._ >N c ■c S E ¿A S » .5 -a B 05 « «N ei » t£> C :=. e- 5 «s K K Prostovoljna javna dražba nepremičnin. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bode v zapuščinski zadevi po dne 16. julija 1927 umrlem Petru Mesarecu, veleposestniku v Jurjov-skem dolu, na javni dražbi prodajalo k tej zapuščini spadajoče nepremičnine in sicer: I. Dne 2. marca 1928 ob pol 9. uri na licu mesta v Zgornjih Žerjavcih gozd pare. št. 47 k. o. Zgornji Žerjavci v izmeri 2 h 61 a 87 m2 v cenilni vrednosti Din 5.257.—. Istega dne Ob 11. uri posestvo vi. št. 31 k. o. Jurjovski dol na licu mesta v izmeri 24 ha 88 a 95 m2 (hiš. št. 13) v cenilni vrednosti Din 64.210.75 in pritiklin: 1 breja krava, 2 kravi, 1 brana, 1 pljug, 2 voza, konjska oprema, okoli 40 mtc sena, 2 kobili, vejal-nik, mlatilnica v cenilni vrednosti Din 8.845.—. Oddaljenejši gozd v izmeri 2 ha 3 a 79 m' se bo prodal za sebe kot parcela. II. Dne 3. marca 1928 ob 9. uri: a) posestvo vi. št. 50 k. o. Jurjovski dol v izmeri 16 ha 76 a 9 m2 v cenilni vrednosti Din 68.640.30 (Rantaša). To posestvo se bo prodalo na licu mesta po skupinah, ki se bodo določile, ocenile in ppkazale na licu mesta. K temu .posestvu pritiče gozd v izmeri 8 ha 79 a 31 m2; b) istega dne na posestvu vi. št. 50 k. o. Jurjovski dol (Rantaša) se bo prodala parcela št. 417 k. o. Ploder-šnica vrt v izmeri 4 a 35 m-' v vrednosti Din 21.75. III. Dne 5. marca 1928 ob 9. uri: a) zemljišče vi. št. 126 k. o. Jurjovski dol (Senveter) v izmeri 16 a 30 m2 v cenilni vrednosti Din 336.50 na licu mesta v Jurjovskem dolu; b) nato istega dne posestvo vi. št. 6 k. o. Partinje v izmeri 5 ha 63 a v cenilni vrednosti Din 18.038.'—, s priliklinami: 1 voz, 1 vejalnik, 1 loj tre, 1 omara, 12 mtc sena v cenilni vrednosti Din 425,— na licu mesta v Partinju (Šumandl); c) nato istega dne posestvo vi. št. 275 k. o. Partinje (pristavnik Zvajkar) v izmeri 7 ha 20 a 66 m2 v cenilni vrednosti Din 20.860.70. IV. Dne 6. marca 1928 ob 9. uri: a) posestvo vi. št 328 k. o. Partinje (Snofl) v izmeri 1 ha 3 a 54 m2 v cenilni vrednosti Din 5. 187.40; b) nato posestvo vi. št. 125 k. o. Partinje (Plaveč) v izmeri 13 ha 55 a 80 m2 v cenilni vrednosti Din 32.185.—. To posestvo se bode prodajalo po skupinah oziroma parcelah in se bodo parcele oziroma skupine določile na licu mesta kakor tudi njih cenilna vrednost. V. Dne 9. marca 1928 ob 10. ur se bode prodajalo posetvo vi. št. 38 k. o. Zgornje Hlapje v izmeri 4 ha 42 a 13 m2 v cenilni vrednosti Din 11. 070. 90, s pri-tiklino enega dreva od stiskalnice v vrednosti Din 400.—. Na licu mesta se bodo določile skupine ozir. parcele, ker se bode posestvo prodalo po skupinah oziroma parcelah, če ne bo kupca za celokupno posestvo. Cenilne vrednost parcel oziroma skupin se bodo določile na licu mesta, VI. Dne 10. marca 1928 ob 9. uri: a) posestvo vL št. 4-5 k. o. Grušova v izmeri 7 ha 70 a 54 m2 v cenilni vrednosti Din 21.748.44; b) zemljišče vi. št. 17 k. o. Trčova v izmeri 44 a 24 m2 v cenilni vrednosti Din 1.327.20 ob približno 12. uri na licu mesta. Po želji kupcev in po volji zapustnika se lahko napravijo nove pkupine, oziroma se bodo posestva prodala po parcelah, kajti vse dražbe vseh zemljišč se bodo vršle na licu mesta in se bodo skupine takoj zamejičile. Tako se bode prodajalo, če l>o taka prodaja v korist zapuščine. \ Vsak kupec bo moral takoj položiti 20 % izklicne cene kot varščino, brez katere se ne more nikdo udeležit dražbe. Nadponudek je mogoč v roku 14 dni po podeletvi domika pri podpisanem sodišču in mora znašati najmanje 10% kupnine oziroma domika. Ostali in natančnjši dražbeni pogoji so kupcem na vpogled pri okrajnem sodišču Sv. Lenart, na oddelku I. OKRAJNO SODIŠČE SV. LENART V SLOV. GOR., dne 26. januarja 1928. 20S DR. TA V ŽELJ. Iščem deklico 14 let staro v službo, pozneje se lahko šivati uči. — Hišo z nekaj zemlje dam v najem blizu cerkve. Naslov v upravi lista. 196 Fantka 5 mesecev starega na deželo na hrano. Naslov v upravi lista. 188 Mož, kateri razumem drevje čistit in snažit, kakor tudi cepit, iščem si dela. Vstopi takoj, plača po dogovoru. t91 Sušilnice za hmelj dela naj ceneje: Avg. Svajger, ključavničar, Braslovče. 203 V najem dam posestvo 9 oralov. Kramberger, Gra-diška 18, pri Spodnji Kun-goti. 211 Prodam lepo posestvo, 7 Oralov v lepi, solnčni legi za 60.000 Din. Naslov v u- pravi lista. 160 Kupim 2600 gabrovih sadik, 90 cm visokih in višjih, v ljuotmerskem, deloma v ptujsko-maribors-kem srezu. Naslov: Mart. Missia, Mota 10, p. Slatina Radenci. 181 Na prodaj: mlatilnica, dobra in močna, z pretresa-čem, za pogon z gepelj-nom, plug obrtač z železnimi kovci, stiskalnico za seno, travniško brano, se proda ceno: Franc Kup-nik, Podplat. — Kunim pa mlatilnico z čistilnikom za pogon z motorjem. 126 Romanje na Trsat. Na splošno željo priredimo tudi letos skupno romanje na Trsat in sicer o Bin-koštih, t. j. v dneh od 26. do 28. majnika. Da nam bo -nogoče vse priprave v podrob nostih pravočasno izpeljati, pošiljamo lo okrožnico že sedaj ter Vam sporočamo sle deče: Romanja se lahko udeleži vsakdo (moški in ženske) ter ima vsak udeleženec z izkaznico pravico do sledečih ugodnosti: a) polovično vožnjo z izkaznico iz domače postaje do Sušaka (Trsata) in na- zaj in sicer na vseh osebnih in brzovla-kih; b) polovično vožnjo z izkaznico na vseh ladjah Jadranske plovitbe (posebno prikladno tudi za tiste, ki žele ob tej priliki ostati par dni na oddihu na Primorju); c) do brezplačnega izleta z izkaznico po morju s posebno ladjo. Letos se bodemo peljali na otok Krk, kjer bomo najbrž tudi obiskali prevzvišenega škofa dr. Sre-brniča! Ker velja polovična vožnja z izkaznico ne samo za posebni vlak, temveč tudi za vse druge vlake 10 dni, se na željo lahko vsak udeleženec poda že preje na Trsat in se eventualno kasneje vrne. Polovična vožnja iz Maribora do Trsata in nazaj stane 138 Din, iz Ljubljane 117 Din, iz Novega mesta 89 Din. Iz drugih krajev temu primerno več ali manj, kakor so pač bolj oddaljeni ali bližji. Prijavite se čimprejel Na vsaki pošti dobite prazno položnico, na kateri napišite: »Sveta vojska«, Ljubljana, ček. račun št. 13.846. Po položnici pošljite za vsa ko osebo 50 Din za izkaznico, ki Vam jo pošljemo, čim prejmemo denar. Na željo dopošljemo tudi poljubno število polož- To je bilo dovolj. Neki vročekrven Italijan se je z bodalom zagnal proti njemu. Diibell ga je čakal. Pozorno je določil razdaljo in mu je s spretnim udarcem izbil iz roke orožje. Sedaj je pastir privlekel nož na dan. Diibell je hitro segel v žep. Bil je prazen. Revolver so mu ukradli! Brez vsake pomoči je stal sam in je pričakoval konec. V tem trenutku se je vrgla med napadalce in njega Juanita. V desnici steklenica. Iz oči so ji švigale strele. Prejšnja lepota je izginila iz obraza, ko je divje zrla po napadalcih. Ti se niso upali premakniti. Polagoma sta se prerila do vrat. Ko sta bila zunaj, sta obstala. Diibell je vzel v roko steklenico. Stresel jo je in videl, da je polna. Odmašil jo je in poduhal. Osuplo je zrl Juanito. — Vitriol! — je šepetal. — Da — je prikimala Juanita. — V Cafe Peru mora ženska imeti orožje . . . Sedaj pa le hitro! Bežati moraš! Mene ne bodo zasledovali. Z Bogom! — Z Bogom! — je rekel Diibell in jo poljubil. — Ljubim te — je šepetalo dekle. — Obljubi, da prideš v Sv. Martin. Nemo je prikimal. — Beži! , . . hitro po tej poti! Z Bogom! Dübel je stal, dokler Juanita ni izginila v ozki ulici. Potem pa je šel. VI. Večer se je spustil na obširno pokrajino in v Sv. Martinu je zavladala tihota. Domov je prijahal tudi zadnji cowboy na silnem, napol divjem konju. Pri vodnjaku je napojil žival in jo pustil na pašo. Pred barako pod drevesom je sedel stari Donato. Piel je lasso in se je med delom zamislil v stare čase, ko je bil še mlad in je na divjem konju dirjal po puščavi. Bil je en najboljših krotilcev konj. Zadnji čas je postal nadzornik cowbov-jev in je on sprejemal začasne delavce. Iz zamišljenosti ga je zbudil znan glas. — Dober večer stari! — Mignel je prišel, ki je bil kot krotilec konj njegov naslednik. Donato ga je imel zelo rad in sta mnogo posedevala skupaj. Spustila sta se v razgovor in sta razpravljala ravno o nekem rujavem konju, ki ga je Miguel nedavno kupil, ko sta zaslišala peket konjskih kopit. Ozrla sta se in zagledala tujca na krasnem konju. V tem času je prihajalo mnogo ljudi, ki so iskali dela, zato prihod tujca ni bil nič čudnega. Dübell je pozdravil, povedal zakaj je prišel in čakal dovoljenje, da lahko stopi s konja. ca e3 o efi ' Strart R. nic, da z njimi vplačate od časa do časa vplačane zneske udeležencev iz Vašega kraja. Udeleženci iz Štajerske se bodo vozili via Zidanimost, Zagreb, Karlovec, ker je ta pot krajša, kakor čez Ljubljano. Ako bi se prijavilo večje število udeležencev, ki bi hoteli potovali preko Postojne in si ob tej priliki ogledati Postojnsko jamo, bomo tudi tem preskrbeli ugodnosti za prekoračenje meje in ogled jame. Vsi udeleženci se bodo lahko udeležili treznostnega tabora! Vse preč. gg. župnike prav uljudno pro simo v imenu dobre stvari, da bi to romanje raz elco ljudem oznanili takoj v nedeljo ter ga prav toplo priporočili. Tudi prosimo, da bi prevzeli kot naš poverjenik nabiranje udeležencev. Nam bi bilo treba sporočiti v tem slučaju samo število udeležencev ter na kateri postaji bodo vstopili. »Sveta vojska« Vam gre leto za letom v vsakem oziru na roko. Zato trdno pričakujemo da tudi Vi sodelovanja in naklonjenosti ne boste odrekli! Na vsakih polnih 10 izkaznic damo pa vsem, ki zbirajo prijavljence, eno popolnoma brezplačnol Podrobnosti so tiskane na izkaznici. Od časa do časa bomo objavljali vse potrebno tudi v časopisih. Če pa želite kake posebne informacije in niste popolnoma na jasnem, pa nam pišite; Vam bomo takoj odgovorili. Bog živi treznost! Prijave pošiljajte takoj na naslov: Sveta vojska v Ljubljani, Poljanski na-sig io. Materi. Predpust je čas možitve in ženitve. Mi- ! slečemu človeku, ki gleda to vrvenje od sirani, postane često nekako tesno pri srcu in ga zgrozi, ko vidi, s kako nerazum- j ljivo lahkomiselnostjo, brez umevanja in i brez priprave napravi marsikatera deklica ta korak, ki bo odločilen za vso njeno bodočnost. Koliko razočaranj, koliko pre-bridkih trenutkov bi ji bilo lahko prihranjenih, če bi jo mati pravočasno pripravila na dolžnosti, ki jih bode zahteval od nje novi življenski poklic. Deklica postane mlada žena, postane mlada mati. Le malokatera si je na jasnem, koliko novih dolžnosti je spojeno s tema dvema imenoma. Doslej je živela kolikor toliko sebi, sedaj se to neha. Nov stan prinese seboj nove zahteve. 2iveti mora drugim, misliti na druge, žrtvovati svoje najljubše želje, svojo prostost in udobnost drugim. In s čim večjim razumevanjem to stori, tem več zadovoljstva in sreče bode našla tudi sama. Srečno dekle, ki jo je mati tekom let na to pripravila in ji napolnila notranjost z duševnimi vrednotami, da jih bo mogla ko pride čas ^a to, razsipno deliti, ne da bi jih izčrpala. Kedaj in kako pa naj mati s to pripravo začne? Priprava začne, marsikatera mati bo neverno zmajala z glavo, pri detetu v zibeli. Vsaka mati ima priliko o-pazovati, kako se že poskuša taka drobna stvarica uveljaviti in kako hitro si zasi-gura nad materjo nadvlado, če se ji ta ne ume pravočasno postaviti v bran. Dete zajoka; pa ni lačno, ni bolno in leži v topli, suhi posteljici. Mati, ki jo v takem slučaju ganejo otrokove solze, da ga teši s pestovanjem in hrano, je že izgubila igro. Neverjetno hitro si dete to zapomni in zopet in zopet uporablja sredstvo, ki se mu je tako dobro obneslo. In z vsako tako nepotrebno in neumestno zadovoljitvijo otrokovih razvad se utrjujejo in večajo kali slabih lastnosti v otroku, zlasti svojeglavnosti, trme in nerednosti. Mati pa je poleg tega še radi svoje neurejene ljubezni oropana po dnevu časa, po noči pa miru in spanja. In vsa poznejša vzgoja bo vsled tega otežkočena. Mati pa, ki zna ostati v danem slučaju močna in razume napraviti svojemu srcu silo, ko vidi. da ni resničnega povoda za jok, koristi otroku in sebi. Ko otrok uvidi, da se njegov jok ne upošteva, utihne, se umiri in se oglaša le v slučaju resnične potrebe. In tako pridobi mali na času, ne troši po nepotrebnem svojih sil in ne pozna pre-čutih noči. Pomen pa je še mnogo večji; vzS°ji je postavljen močen temelj. Seme skromnosti, nesebičnosti in rednosti je posejano in ob modri negi kali in veselo uspeva. Malokatera mati se zaveda, kaj da otroku že s tem, da ga navadi na red pri hrani. Koristi mu telesno in duševno. Koliko otrok je navzlic obili prehrani — medlih in slabokrvnih, ker jedo, kar in kadar se jim zazdi, brez ozira nato, je li hrana njihovi starosti primerna, ali je telo hrane potrebno ali ne. Jed gre v takem slučaju večkrat neprebavljena iz organizma, ali pa povzroča v telesu motenja, ki imajo za posledico oslabelost prebavil. Nered vpliva pa tudi na duševno življenje. »Človek, ki se ne zna brzdati pri jedi«, pravi pedagog Förster, »si tudi ne bo znal odreči, ko stopijo pred njega prepovedani miki življenja.« Pojedave gospodinje so navadno sebične žene, ki mislijo samo nase. Na red in snago je treba navaditi otroka že v najzgodnejši mladostni dobi. In pa na pokorščino. Le tisti človek bo zmožen kedaj pravilno ukazovati, ki se je naučil brezpogojno ubogali. Nepokorščina in odgovarjanje je največkrat kriva mati vsled svoje nedoslednosti. — Otroku nekaj ukaže, kar mu je neprijetno in česar se skuša ubraniti. Zato našteva protirazloge, poskuša s solzami in prošnjami in mehka mati podleže. In vendar lu ni na mestu popustl jivost, ampak odločnost! Pač pa je potrebno, da mali dobro premisli, preden izreče ukaz in se pre priča, je li to, kar zahteva od otroka, modro, pametno in izvedljivo. Če je spoznala, dä je stvar dobra, mora ostati močna in zahtevati, da otrok ukaz brezpogojno izvrši. S takim ravnanjem naravnava o-trokovo voljo v pravo smer in jo utrjuje. In preskrbeti otroku dobrih načel ter mu utrjevati voljo, to je pri vzgoji najnujnejše in najvažnejše. S preudarjenostjo in doslednostjo v svojem ravnanju bo dosegla pri otroku tak ugled, da mu niti na misel ne bo prišlo, da bi ugovarjal ali be-sedoval. Mati mora biti tudi tista, ki ogreva svojce s solnčno toploto ljubezni. Z ved-rostjo in veselostjo priklepa domače tako — Vi ste Nemec ali Holandec — je začel stari Donato. — Da, gospod. — Oče je bil Holandec, jaz pa sem skoraj vse življenje prebil v Argentini, tako da sem holandski jezik lakorekoč popolnoma pozabil. Donato je prodirno gledal Dübella. S Holandci ni imel dobrih izkušenj, zato za Dübella ni bil ravno navdušen. Miguel pa je zelo želel, da bi bil tujec sprejet. Dübellov krasni konj in srebrna oprava na njem sta takoj vzbudila njegovo zanimanje in je že sklenil, da mora oboje dobiti. Z igro bo to lahko. Donatu je nekaj šepetal in posledica tega je bila, da je bil Dübell sprejet med cowboy-je. Ko je Dübell nekoliko potem z drugimi cowboyi sedel krog ognja in je slastno rezal kos pečenke, se je ¿útil popolnoma zadovoljnega. To življenje se mu je dopadlo. Betka in brat sta že precej časa uživala Las Casa-sovo gostoljubnost. Prvotni namen, da bi ostala le en teden, sta izpustila iz vida; ameriška zemlja ju je očarala. Gregor je bil izvrstno razpoložen. Las Casas mu je dal na razpolago enega nadzornika, tako da se je lahko naučil vsega, kar je hotel vedeti o živinoreji. S spremljevalcem je vsak daji prehodil eu del posestva. Med tem pa je gospodar sam posvečal pozornost Betki in si prizadeval, da jo zabava. Priredil je »ron-deo«, pogon živine od vseh strani. Zgodaj zjutraj sta od jahala ven. Ko sta dospela na konec drevoreda, ki je vodil na velikanske pašnike, je Raoul namignil spremljevalki, da ustavi konja. V začetku sta na lahko, potem pa bolj močno slišala neki glas, ki je bil podoben daljnemu grmenju ali topovem strelu. — Ali slišite? — je vprašal Las Casas. — To je mukanje. »Rondeo« se je začel! Betka ga je gledala in skrivaj občudovala. Jahala sta dalje in na neki višini ustavila. Od vseh strani so tirali živali proti eni točki. Od leve, od desne, pred njima so se gibale velikanske črede. Za njimi je dirjalo do petdeset konjenikov. Betka je nepremično sedela na konju. Ni premaknila oči od prizora. Casas je molčal poleg nje. Z obraza mu je sijal ponos. Ko pa se je od trenutka do trenutka ozrl na Betko, ki je bila zatopljena v gledanje, ni mogel prikriti nekega čudnega žara, ki mu je gorel v očeh. Enkrat so se oči obeh slučajno srečale in Betka je z zadovoljstvom opazila, da občuduje njeno lepoto. »Rondeo« se je končal. Belka in Raoul sla obrnila £s á% g c « o ■g < V N £ vili E C s, o •""> u Cfl > g J 3 =" rt «>N 2 -O * c ö ^ ¡¡H «2 S « SQ2S1 ¿Ptí „ rt s §S ■ m 2 «H SnUUIlIlMUlIlllHIUIIIIIIi aase, da jim ni nikjer tako lepo in toplo pri srcu, kot pri materi v domači hišici. Dekle, ki je rastlo v takem ozračju, bode neslo to toploto tudi seboj na novi dom. Materina vedrost, njeno izžarevanje ljubezni je pa mnogokrat kupljeno s tajnimi žrtvami in samoodpovedjo. Da ohrani dobro voljo, mora obvladati čuvstva in slabo razpoloženje, se mora znati premagali. In tega mora navadili tudi hčerko. Nobene muhavosti in zadirčnosti napram drugim ne sme pri njej trpeti. Čim bolje jo bo tega naučila, tem bolje jo bo pripravila, tem lepše življenje bo imela hčerka. Premalo se pri nas gleda tudi na vzgojo k hvaležnosti, kar se potem dostikrat kruto maščuje ravno nad starši. Otroka je treba navaditi, da za vsako, še tako neznatno stvar prosi in se za izkazano uslugo zahvali. Opozarjati ga je treba na dobrote, ki jih dobiva po svojih starših od Bogžf in ga poučiti, da so dokaz velike božje ljubezni do njega. Nauči naj se cenili prijazen pogled, dobro besedo in vsak še tako skromen znak dobrote. Navajati ga je pa tudi, da rad dela drugim veselje in je postrežl jiv, četudi treba zato žrtvovati lastno udobnost. Tako in podobno pripravljaj mati svojo hčerko, potem se ti ne bode treba bati, da so z dnevi svatbe minili za njo dnevi veselja in sreče, ampak se bodo šele pričeli in sicer v veliko plemenitejši obliki. Poravnajte naročnino za ,,Slov. Gospodarja"! Nasveti. Pozimi nam perilo rado porumeni, ker ga ne moramo sušili na prostem. To pa izostane, če prilijemo vodi, v kateri plavimo perilo, pest raztopljene soli. Laneno platno ločimo od polplatna, če držimo blago proti svetli luči in opazujemo posamezne niti. Niti lanene preje niso enakomerno debele, bombaževe pa so gladke in povsod enako močne. Če pretrgamo iz blaga izvlečeno nit, se bombaževa kodra in zavija, lanena pa ostane rav- na in gladka. Pri pranju ostane pristno platno gladko, z bombažem pomešano se pa nagubanči. Krofi ne bodo pili pri peki maščobe, če zamešamo v testo pri stepanju par žlic dobrega žganja. Iz koruznega ličja moremo napraviti prav močne in poceni predpražnike. Lič je spletemo v kite. Pri spletanju pola-gajmo ličje tako, da pride odtrgani del, kjer je ličje najmočnejše, na zgornjo stran in je kita samo na narobni strani gladka. Ko se nam zdi dovolj dolga, jo zvijemo v pravokotno ali okroglasto obliko in jo na narobni strani s tanko špa-go trdno sešijemo. Preglej zaloge semena. Staro seme preizkusi glede kaljivosti. Položi na krožnik moker kos pivnika in potresi nanj 10—15 zrn ter jih z drugim mokrim pivnikom pokrij. Dobro je, če seme prej nekaj časa namakaš v gorki vodi. Prostor, kjer se ta poskus vrši, mora biti gorak, pivni papir med katerim se nahaja seme, vedno vlažen. Dobro seme vskali skoro istočasno; čim kasneje vskali, tem slabše je. Na ta način ugotoviš, ali se splača seme sejati in kako gosto ga bo treba sejati. Preglej tudi, koliko imaš v zalogi za prihodnje leto dobrega semena. Odberi najlepše komade korenja, zelene, petršilja, rdeče pese, kolerabe in jih zakopl ji v zaboj z zem ljo ter postavi na zračen in svetel prostor, da jih presadiš na vrt, ko pride za to čas. Pri sajenju pomni, da ne smeš saditi sorodnih rastlin skupaj in tudi ne na istem vrtu. N. pr. ohrovta, kolerabe in zelja. Iz takega semena bi dobili rastline, ki bi bile pol kolerabe, pol zelje ali ohrovt. Najboljše bi bilo, da si urediš pridelovanje semena tako, da prideluješ eno leto kolerabo, peso, petršilj, drugo leto pa zelje, korenje, ali da razdeliš posamezne rastline na njive. Z umnim pridelovanjem semena ohranimo marsikateri dinar pri hiši in še prodamo lahko seme, če skrbimo za prvovrstno blago. Da bode sadie obrodilo. Danes ga že skoro ni gospodarja, ki bi so mogel pohvaliti, da ima res lepo in zdravo «adno drevje. Tekom zadnjih desetletij se j« zanesla iz Amerike čez Nemčijo v naše kraje cela vrsta sadnih bolezni, ki jih preje nismo poznali, katere pa sedaj grozijo uničiti naše sadovnjake. Predvsem naj omenimo krvavo uš, ki jo danes pozna že skoro vsalc sadjar. Zaradi krvave uši in raka se je moralo že marsikatero jabolčno drevo posekati, ki bi lahko še desetletja rodilo obilen sad. Češ-plje v Sloveniji so skoro prav povsod napadene po kaparju, t. j. kapici podobna živali-ca, ki je prilepljena v velikih množinah na vejah iin ki navidezno sploh ne živi. Drevo napadeno od kaparja zgleda navadno, a ne vedno črnkasto kot bi bilo potreseno s sajami. Ko se ta mrčes zadostno razmnoži, se drevo posuši. Če se bode ta škodljivec širil v taki meri kot sedaj v 10 — 15 letih v Sloveniji ne bode več češpljevih dreves. Marsikdo opazi, ko cveto jabolka, kako nekateri, ali včasi večina cvetja porumeni in odpade namesto, da bi se oplodilo. To je ¡napravil evetodcr, majhen skoro neviden črvič, ki je razjedel cvet. Listne uši, ki napadajo skoro vedno mlado drevje in dostikrat povzročajo, da se drevesa posuše, pozna vsakdo po zavitem listju. Se cela vrst& drugih škodljivcev pomaga gori omenjenim, da ostane in dozori le del tega sadja, ki bi ga moralo dati drevo ter da se drevje predčasno posuši. Napačno je gledati poleti kako bi se znebili tega mrčesa. V tem času jim zaradi listja na drevju ne moremo priti z uspehom do živega. Skoro ves mrčes, ki napada naše sadno drevje, prezimuje, ali ima jajčeca že v zimi na drevju. Ve« ta mrčes se da zanesljivo uničiti s škropljnjem golega drevja pozimi z AR-BORINOM. Arborin tudi pomladi drevo, stara skorja odpade, mah in lišaj se posuši ter odpade. S tem so vzeta mrčesu skrivališča in prezimovališča . Naj se nobeden gospodar ne boji tega dela in stroškov, ker se le-ti bogato poplačajo z obilnejšim pridelkom zdravega sadja. Družba Chemotechna v Ljubljani, Mestni trg 10, ki proizvaja Arborin, ali Kmetijska družba vam bode gotovo rada dala brezplačno navodila o uporabi. Poskusi s zimskim škropljenjem vinske trte tekom zadnjih dveh let so pokazali, da Arborin ne zamori samo mrčesa in jajčec na trti, ampak se je škropljenje obneslo tudi proti penospori. Z enkratnim zimskim škropljenjem z A rborinom se prihrani najmanj enkratno škropljenje z modro galico poleti. Vinogradniki poskusite. konje proti domu. Molčala sta. V srcu se je vzbujalo neko nevarno čustvo, a z besedo nista upala na dan. Kakor hitro se je Dubell vživel v novi položaj, si je stavil vprašanje, kako bi najlažje zadostil svoji nalogi. V Buenos Airesu je že poizvedel, na kakih virih temelji Casasovo velikansko posestvo. Kar je izvedel, mu je vzbudilo misel, da mora Raoul razpolagati z nekim skrivnim bogastvom, ker posestvo samo ne more prinašati ogromnih vsot, s katerimi Gasas razpolaga. Pastirsko službo je vestno vršil. To mu ni bilo težko, ker je bil vajen. Zabavam tovarišev je redno prisostvoval. Ko so po sobotah prenehali z delom, so od-jahali v vaško gostilno in so tam pili. Gostilničar je bil Italijan, po imenu Fernando. Razen gostilne je imel trgovino z drobnarijo, kakršno so pastirji radi kupovali. Neke nedelje je Dubell, kakor tudi drugi pastirji, odjahal v Fernandovo gostilno. Konj je bil osedlan s srebrno opravo. Konja je privezal k drevesu, sedlo je snel z njega in ga položil na tla. Ko je vstopil v gostilno, je izročil revolver Fernandu. V tem kraju je tak zakon, da se gostu ne sme dali žganja, dokler ne odda orožja. Kakor je navada, je Dubell povabil edinega gosta v gostilni na kozarec žganja in ko sta izpila par kozarcev, je ta predlagal, da gresta ven gledat igro. Dubell je bil pripravljen in ko sta plačala, sta vzela revolverje in odšla. Pred gostilno se je razprostiral z drevjem obdan prostor in tam se je vršila igra. Gledalci so v krogu sedeli. V sredi je čepel neki možakar pred starim zabojem: to je bila miza. Pred njim sta bili potegnjeni po tleh dve črti v razdalji 20 metrov. Na eno črto je stopil en pastir, v roki z zavito kostjo, ki je bila na obeh koncih gladko zbrušena in okovana z železom. Pozorno je meril in potem zagnal kost v zrak. Kost je na drugem koncu padla na tla. — Suerte! — je nekdo zaklical. — Suerte! — je ponovil pastir, ki je stal pri cilju in se je nagnil nad kost. Oni, ki je vrgel, je šel k zaboju, pobral srebrnike, ki so bili na njej in jih vtaknil v žep. — Ali bi ne poizkusil enkrat tudi ti? — je vprašal tovariš Diibella. Ta je čutil, da on kot novinec mora pokazati svojo spretnos.t zato je stopil naprej in je vrgel na zaboj 4 dolarje. Oni, ki je prej vrgel, je položil na zaboj ravno toliko. Dubell je vzel v roko »tabo« — tako se imenuje ona kost — in je stopil na črto. Pozorno je meril in vrgel. ;i J Dalje prih* ° i. t/3 O C ^ M p'51g s « O 55o.a a ,S>N O o > o Q> —» ti o rt S 0S.-ŽS o < -5 Mlado lice •s? lahko očnvate do kasne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lire začelo veneti. Mladeniško svežino treba čuvati, dokler ne mine. Rabite za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las: III. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo le parfimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko prciskušanc, dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mladeniško sveže. IV. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE so: Elsa lilijino mlečno milo Elsa rumenjakovo milo Elsa glicerin milo Elsa boraks milo Elsa katranovo (šam- pon) milo Elsa milo za brijanje. Poiskusite jih! Nikdar ne bodete rabili drugega mila! p Za poskus 5 komadov Elsa-mila z orno-lom in poštnino vred 52 Din. V Vašem lastnem interesu je, da pošljete denar vnaprej ker plačate po povzetju radi poštnih stroškov 10,— Din več. Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju Eugcn V. Feller, Stubiea Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. &-<0 I. FELLERJEVO PRAVO KAVKAŠKO POMADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE, ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, brile sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Izncnadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zajeilav-ci in drugi vsakovrstni nedostatki kože. II. FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LASI, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast. Za poskus 2 lončiča ene ali po 1 lončič od vsake Elsapomade z o-motom in poštnino vred za 38 Din. Originalen francoski Ectai«» l/ermocel je najboljša brizgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo Barzei d. d., Subotica Zahtevajte cenik! Dobi se lahko povsod r» 111 m 11111. ... , m 11.....1111111 ittt BLAGO Za ženine in neveste, -vileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d. se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri I. TRPINU Maribor. Glavni trg 17 Kože divjačine zimske (decembra do mar ca), veverice, bele podla sice in druge, kupuje po najvišjih cenah: J. Ratej. Slov. Bistrica. 1542 Fanta in deklico od 12 let naprej sprejme v službo. Naslov v upravi. 172 Učenec se takoj sprejme pri Antonu Marčič, usnjar v Slov. Bistrici. Za hrano in obleko se bode skrbelo. 128 Viničar s 5 delav. močmi se pod ugodnimi pogoji.ta koj sprejme v bližini Ma, ribora. Podrobnosti se izvejo pri pošti Sv. Marjela ob Pesnici. 102 Organist, dober pevovodja in zmožen voditi večje zdo re, išče službe v kakem ve čim kraju, prevzame tudi ob enem službo cerkovnika. Naslov v upravi. 140 Prodam lepo posestvo, 4 orale zemlje, pol ure od Ptuja pri glavni cesti. — Vpraša se v Skorbi štev. 46. 167 Denar naložite D^C najboljše in najvarnejše pri Spodnještajersfci ljudski posojilnici u Mariboru Stolno ulico G z. z n. z. stolno ulico 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/o na trimesečno odpoved po ~/o 8°/c IflM^ Nobene nevarnosti metilja-vosti ni več ker 99 Distol povsem zanesljivo uničuje vse metilje brez vsakršnih posledic Male kapslne za ovce z napisom ▼ cirilici „flHCTOJI* Velike kapslne za govedo z napisom v latinici „DISTOL" Izdelovanje „DISTOLA" se vrši pod trajnim nadzorstvom klinike za govedo na veterinarski fakulteti vseučilisča v Zaarrebu (Prof. Rajcevič). Varujte se pred fonareienimi in nadomestnimi preparati! — Navodila daje in brezplačno pregledovanje govejega blata oskrbuje KASTEL, tvornica kemičnih izdelkov, Karlovac. 1*77 is a mu m» i..b 11 mulj iiinm nun rm nun KMETOVALCI. POZORl Kar J« kile nekdaj, t» velja tudi dana. Uporabljajte atart», vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek (a žit v i a o. posebno za praliče: Zakonito zavarovana znamk« „MASTELIN" Sam« poskusite is prepričali te bodete I Dobi se v vseh trg o« Tisah oa deželi in v glavni zalogi '630_A KOSEC. MARIBOR. Sprejemam vsakovrstne kože kakor: goveje, telečje, kozje, pasje in svinjske v navadno delo in tudi v izdelavo na boks 1610 Kože se pristno izdelajo in tudi računanje po jako znižani ceni. Cenjenemu občinstvu se priporoča tvrdka KAROL KIRBISCH, usnjarna Sv. Trojica v Slov. goricah Pa kako naj bo drugače, ko mi je nra za niči Varuj s« take usode in kupi sebi uro pri tej strokovno urar»ki tvrdki, katera ima v ftvioi lastno tvornico ur in zato edina prodaja lahko prave švicarske ure sknro PO IZVIRNIH TOVARNIŠKIH CENAH. Zcpno uro čt. 100 A nker-Remontoir-Roskopf dobite za samih 49 Din 60 par, budilko St. 1115 z zanesljivim švičarskim Ankerovim strojem s triletnim jumstvom za 64 Din 20 p. Suttnerieve ure z zaščitno marko IKO. OMIKO in AXO, katere uživajo svetovni glas, dobite lahko r različnih cenah in sicer zla'e, srebrn» in niklaste — Večina slik teh ur, ui-zapestnic, verižic, prstanov, uhanov, in vse ostale zlate in srebrne predmefe kakor tudi koristne darove in praktične predmete za dnevno uporabo najdete v velikem praktično krasnem ilustriranem ceniku, kateri »e na željo pošlje brezplačno vsakemu. kateri ga z hteva pri SVETOVNI HIŠI OH, H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 992 Oteletenje. »Radi katara v spolnicah sem rabil pri črez 300 kravah »Bissulin« z enako izvrstnim uspehom; nikdar ni bilo opaziti razdraženosti — krave so se normalno otelile.« Zivinozdravnik Dr. S. Berliner Tierarzt. Wochenschrift, 1908, Nr. 16. »Bissuiin« se dobi le na odredbo živinozdravnika. H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8. B Najvarnejše in najboljše naložite denar pri i s Ljudski posojilnici v Celju € •2 € registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije. Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv ▼si člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z v s e m svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji. 9 % » s® # % «r % «r KLOBUKE, ZIMSKO PERILO, ČEVLJI, OBLEKE (moške in otroške) gamaše, plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637 Jakob Lah - Maribor sairo Glavni trg 2 Velika izbira, najnižje cene! AIITnil I rPMIK URAR-ZLATAR-OPTIK »H I Ull LLUniA CELJE, GLAVNI TRG.4 Ba1*B'-j* salo ga ar, ilat-nlne ln sre- brnlne, očal, poro nih pr- Knpnja srebrne kron« po najvišji dnevni oeci, 1501 < stanov. — I Zadružna gospodarska banka d.d. »IHHIIlillllllllHIlllllllllllllllliiillllllP Podružnica Maribor miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — NajviSje obrestovan je vlog ca knjižice in v tekočem računa. 13 Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije. lj»i ■( m m «i hi an hi hi hi »lbuji hi hl hi hlhlhuhl-Hlhi hijbi hi hi hi (h)hl.S O ,,.>/onrli.skrlli < tii.s f>t>< l(ir / u" I1IKI mifrCp H.s/prfl ! 1569 nejše kupilo kakor pri Franc Kolenč v Apačah Dnevno prihajajo velike množine poletnega blaga v najnovejši in najlepši izpeljavi. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let in JililU v Celju, Krekov trg Sli MESTNA HRANILNICA (v lastni palači pri kolodvoru) ntmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinii Prihrankom rojakov * Ameriki, denarju nedoletnih, (j ga vlagaj» loditta, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posteča posebno pažnjo. Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. IDllllll!!llll!!nil!IIIIIIIIIIHIIIIII!l!llllllllll!!lllll!lllllllllllll!lllll Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vit prošnje ttšuje brezplačno, iiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii m. P §§ n Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarjac, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.