'IS-pSSr. gCr Cena 150 lir Leto XXX. Št. 198 (8904) TRST, nedelja, 25. avgusta 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. «STRATEGIJA TERORJA IN POLITIČNA KRIZA hi^l!0raj 116 mine dan. da kara-ne odkrili kje v Ita-Hra^dadišča orožja in razstre-ea èJ£f.tlrali zdaj tega ali miri medtem ko se sod- ubadajo z raziskovanjem rrn-2?Ce mednarodne «črne ^»■.Niti se zapletajo in P^petajo, na dan prihajajo da v06, za katere se je zdelo, bil™ ^ u.radni organi že poza-In vendar se pre-L oiov ek s ceste sprašuje, 11 kaj iz vsega tega. Munii so dobri trije meseci »roe ryavefV pokola v Brescii, st tremi tedni je peklenski v nii Unidd dvanajst življenj Moncenih va?°na brzca « Italo * rned Firencami in Bo-krS1!?- ki se otepa v no ^ • §osPOdarske in poldtič-nj„ .rize. spreleta srh ogorče-ie Prc>testa. Politični mož-svbAo 56 enikrat pred krstami narc^n? govorili, da je treba striAj , fašizmu konec in prese iri1 okrvavljeno črno nit, ki ce?eK e fa™- °d tisega 12. de-kmoAv1 f®69' ko je v milanski Va j^^^banki eksplodirala pr- Kaj pa je biiQ v resnjci na- krie(nfga? ,Pet let so demo-aucne sile, predvsem v tis-lj opozarjale sodstvo in po-miK na imena fašistov in Jinove domače in mednarod-fim^Veze’ Vsi So vedeli, da je aakcionar obveščevalne služ-grških polkovnikov Kostas nemoteno Krožil po , jakji, svetoval fašistom, ka-Ovijati «strategijo nape-m se pajdašil s člani Pozneje razpuščene teroristič-“e organizacije «Ordine nuo-o». Prav tako so vsi vedeli ?a nati, m so VOdile v neofa-~suono stranko MSI, k po-wicu Rautiju, k namestniku «TOika MSI posl. Servellu, k fotroniu in drugim. Niti niso oiie tajnost vsote, ki so jih Nekateri vidni industrij cd naf-ta sladkorja nudili fašistom aa sestanki v vilah ob ligurij-ski obali, kjer so se nekateri mdustrijoi pogovarjali ob pri-"°mosti vojaških častnikov o državnem udaru fašističnega 5°Va> ki naj bi «spravil sin-k pameti». Kolikokrat ^. se v časopisih in revijah Pojavljala imena organizacije ?Pjših nacističnih oficirjev «Pa-*~dan» ali agenta portugalske POtatične policije, zloglasne Pl ■E, Ivesa Guerina - Seraca, ki je italijanska vamostna-ooveščevalna služba SID pre-rstiia v nič manj kot anarhista, (v Lizboni pod fašistič-ppp režimom?!). Milanski sodnik D’Ambrosio je Pred časom moral zaklju-uu preiskavo o milainskem po-oiu. v svojem zaključku je «avedel vlogo fašista Gianetti-o?Ja. agenta SID in prijatelja 'dsokih častnikov italijanske vJi e' Tega človeka, ki je šfdol za marsikaj in predvsem a načrte v okviru «strategije «»ja», sta dolgo časa ščitila ustv0 SID in rimska vlada, jd.haj verjamemo da niso ve-čemu ga ščitijo? j. ^ddaj, ko so Gianettinija a-hrali v Buenos Airesu in ga milanskim sodnikom, se jJPdgi sprašujejo, ali ni to nov ■Panever krogov, ki bi radi skalili vode». Kajti D’Ambro-k* meni, da bo ves njegov JPd zaman, če ne bo odkril stih ljudi «na vrhu», ki so lastno politično korist pri-Pfsvili načrt «strategije nape-j/Sti», ga finansirali in spret-0 tempirali vsako akcijo. Pa "So bodo ljudje «Cme interna-“j°hale», ameriških špijonskih “iPžb 311 ceio organi državne-ga aparata. Koga bo Gianettini ščitil s jPfojirni političnimi priznanji? "fPrda svoje nadrejene v var-Ppstno - obveščevalni službi, •d jih 1e dr. D’Ambrosio že Uslišal? Ne vemo. Pač pa vemo, da po izkušnjah zadnjih let o-®°rčenje, ki je sledilo vsake- mu atentatu, vse bolj umika hladnemu razmišljanju o vzrokih in posledicah početja oblasti m predvsem vlade ter dveh delikatnih vej države — policije in sodstva. Tako se vse bolj zdi, da se po atentatu v Brescii in na vlak v predoru pod Apenini za vrvežem potujočih sodnikov in za «aretacijami po kapljicah» skrivajo predvsem pomanjkanje prave politične volje, da bi stvari šli do dna. Ne samo zato, ker je v Italiji v teku najmanj 12 medsebojnih konkurenčnih si preiskav o teroristični dejavnosti fašistov, kar nujno pomeni razpršitev energij in informacij v prav toliko, in še več kanalov in kanalčkov, iz katerih niso doslej izvlekli niti ene velike ribe. Tudi ne samo zato, ker parlament še ni odobril (in vendar obstaja več kot zadostna večina, vsaj na papirju) odvzema imunitete vsem tistim fašistom, kot so Hauti, Servello, Caradonna, Petronio, za katere se zanimajo preiskovalni sodniki. In tudi ne zato, ker se vlada še ni odločila, kaj naj naredi proti fašizmu : ali naj uvede «izjemne zako-i9>> in policijsko konfimacijo ali pa seže po že obstoječih zakonih, ki omogočajo tudi razpust MSI in vzporednih organizacij. Zdi se celo, da je «strategija terorja», pa čeprav nehote, dala možnost odgovornim za gospodarsko in politično krizo, da zavlačujejo z reševanjem perečih proolemov in ohranjajo svojo oblast predvsem z izsiljevanjem javnega mnenja, ko se vprašanji politične krize ločujeta. Ljudem se prevečkrat ponuja izbira: potrpeti, ker moramo najprej zaščititi republiko in demokracijo pred fašizmom. Tistim fašizmom, ki so ga krmarji republike vzredili na svojih prsih! Res pa je, da fašizem dviga glavo in tvega tudi zato, ker je v politični krizi Italije, nesposobnosti vodilnega razreda in razkroju sistema oblasti našel ugodna tla. Razrešitev politične krize in obnovitev demokratičnega zaupanja državljanov do države so zato tudi nujni pogoj za zmago nad prevratništvom. STOJAN SPETIČ KARAMANLIS IN KLERIDES PRIVOLILA V SKLICANJE MEDNARODNE KONFERENCE POD OKRILJEM OZN Grška otroka se sprehajata po periferiji Nikozije, kjer so še vidni znaki hudih bojev, ki so tu potekali v prejšnjih tednih (ZAJV V ATENAH IN NIKOZIJI PODPRII PREDLOG SZ 0 CIPRU Vodja turške skupnosti na otoku pa ga je odločno zavrnil - Tudi ZDA in Velika Britanija proti internacionalizaciji problema - Waldlieim danes v Nikoziji ATENE, 24. — Grška vlada je danes uradno privolila v sovjetski predlog o sklicanju mednarodne konference v okviru OZN za rešitev ciprske krize. Sovjetski predlog je podprl tudi ciprski začasni predsednik Klerides ob zaključku svojih razgovorov z grškim pre-mierom Karamanlisom. Pač pa je ostro nasprotovanje proti predlogu izrazil vodja turške skupnosti na Cipru Denktaš, medtem ko turška vlada še ni sprejela uradnega stališča, ki pa bo prav gotovo negativno. Prav tako negativni so doslej še neuradni komenatrij v Velik! Britaniji in V ZDA, medtem ko je Francija zavzela bolj ohlapno stališče. Sporočilo, da se Grčija strinja s predlogom, po katerem naj bi ciprsko vprašanje reševali na mednarodni konferenci z udeležbo vseh članic varnostnega sveta OZN, je dal grški zunanji minister Mavros, ki je istočasno tudi ugotcaril, da je tristranska konferenca v Ženevi doživela polom in da zato namerava Grčija spraviti ta problem na višjo raven. Mavros je tudi poudaril dejstvo, da bi se take konference, kakršno predlaga SZ, udeležile tudi ne-uvršč!?«je države, ki so še posebno zainteresirane za rešitev vprašanja neuvrščenega Cipra. Mavros je dal svoje sporočilo na tiskovni konferenci, na kateri je bil prisoten tudi ciprski začasni predsednik Klerides. Slednji je dejal, da bi problem Cipra lahko rešili z razgovori med voditelji grške in turške skupnosti na otoku, ko bi ne bilo tujih vmešavanj. Klerides je tudi potrdil, da se ne bo udeležil ženevske konference, dokler se turške čete ne bodo umaknile na položaje iz 9. avgusta in dokler ne bo grško - uiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiviiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinTniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiii>iiiiiiMiiiiiiiiii>iiiiiiii>iniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZGODOVINSKI KOMPROMIS PONOVNO RAZVNEL POLITIČNO POLEMIKO Berlinguer in Piccoli o odnosih KPI-KD Komunistični tajnik pravi, da stranke leve sredine niso več sposobne vladati Demokristjanski poslanec pa popolnoma odklanja «zgodovinski kompromis» RIM, 24. — Glasilo KP4 «l'Unità» objavlja jutri članek glavnega tajnika KPI Berlinguerja, s katerim odgovarja, ne da bi jih osebno imenoval, Fanfanlju in vsem drugim demokristjanom, ki zavračajo dialog s komunisti. Glavni tajnik KPI se sklicuje najprej na Togliattija, na njegovo politiko in poudarja, da ko je bil Togliatti še živ, je KPI zastopala stališče, da se v Italiji vlada zelo negativno, kar škoduje življenjskim koristim celotne države. To stališče, pravi Berlinguer, potrjuje tudi današnji gospodarski položaj in splošna kriza italijanske družbe. Danes, nadaljuje Berlinguer, večinske stranke niso več v stanju vladati in je zelo težko trditi, da imamo v sedanjem političnem položaju vladno večino. Zato ni mogoče več prenašati, da se takšno stanje nadaljuje v nedogled. Glavni tajnik KPI pri tem dodaja, da prav iz tega izhaja, «da je treba z vso obveznostjo delovati, da se v najkrajšem času najde pozitiven demokratični in trajni izhod iz krize, ki je prizadela in omrtvičila državo, s korenito obnovitvijo državnih struktur, gospodarske poti, političnih odnosov in vrednot, ki navdihujejo družbo.» Berlinguer poudarja, upoštevajoč sedanji položaj in potrebe ,da je treba čimprej premostiti težave. Zato zahteva od KPI, da še bolj utrdi svoje vezi z delavci ................................m...n..................................n....-"-»...................... DRUŽBA FIAT NAPOVEDUJE TEŽAVE PO 30. SEPTEMBRU Kovinarski sindikati nasprotujejo zmanjšanju proizvodnje avtomobilov TURIN, 24. — Turinska federacija kovinarskih delavcev odgovarja danes na vprašanje zaposlitve v Fiatu v zvezi z nedavnimi izjavami, ki jih je dal pooblaščeni upravitelj družbe Umberto AgneUi. Slednji ni izključil možnosti, da bo družba orisiljena po 30. septembru sprejeti ukrepe, da se omeji proizvodnja zaradi nadaljevanja krize prodaje avtomobilov v Italiji in v tujini. Turinska federacija kovinarskih delavcev ocenjuje te izjave za zelo resne in poudarja, da sindikati zavračajo nadaljnje ukrepe za zadrževanje proizvodnje, potem ko je ravnateljstvo družbe v začetku letošnjega leta sprejelo ukrepe o omejitvi proizvajalnih programov za avtomobile. Sindikati ugotavljajo, da je družba že tedaj v bistvu načrtovala zmanjšanje proizvodnje, ko si je zadala za cilj, da bo v letošnjem letu zgradila 100 tisoč avtomobilov manj, kot v lanskem letu. Upoštevati je treba, pravi federacija, 1973. leta ustavila najemanje v službo novih delavcev in je s tem prekinila «zamenjavo» delavcev, ki redno odhajajo iz službe. Obenem pa je družba premestila precejšnje število delavcev iz tovarn avtomobilov v tovarne tovornjakov in drugih težkih vozil. Vse to bi po mnenju sindikatov zadostovalo za načrtovano zmanjšanje proizvodnje. Zato sindikati ugotavljajo, da sedaj se ne občuti pomanjkanje dela in da so zato neupravičena napovedovanja o novih omejevalnih ukrepih. Sindikati pravijo, da je družba po ■ večala za 23 odstotkov proizvodnjo avtomobilov v pridruženih ah montažnih tovarnah v inozemstvu in da hoče s svojimi napovedmi izsiljevati sindikalno gibanje in pritiskati na politično oblast, da si utrdi monopolistični položaj ne samo na področju proizvodnje avtomobilov. ampak tudi avtobusov, težkih industrijskih strojev, jedrskih central itd. Sindikati trdijo, da je bila neopravičena tudi nedavna podražitev av tomobilov, kar bo gotovo vplivalo krajevna sindikalna da je družba Fiat že novembra ....................................................................................................... utrditi vezi z delavci in z vsemi plastmi «zdrave družbe» za spre- _ Grška vlada je privolila v somatski predlog o sklicanju mednarodne konference o Cipru z udeležbo držav članic varnostne-9a sveta OZN. Predlog je podprl tudi začasni predsednik Cipra Klerides, medtem ko ga je voditelj turške skupnosti na otoku Genktaš odločno zavrnil. Tudi ^GA nasprotujejo predlogu, podobno kot Velika Britanija, ker bi sklicanje mednarodne konference nrnogočilo Sovjetom, da se aktivno vključijo v reševanje krize. Razprava okrog dialoga med *pl In krščansko demokracijo je 4e vedno zelo živahna. V njo _ ________ 9 "M DANES se je vključil tudi glavni tajnik KPI Berlinguer, ki ugotavlja v «l’Unità», da je sedanji gospodarski položaj in splošna kriza italijanske družbe samo izraz negativnega vladanja v zadnjih desetletjih. To, pravi Berlinguer, zahteva, da se začne misliti na novo obliko vladanja, saj dejansko ne obstaja več vladna večina. Spričo tega mora KPI še bolj membo italijanskega družbenega razvoja. O tem vprašanju se je oglasil tudi Piccoli, predsedm. poslanske skupine KD, ki odločno odklanja «zgodovinski kompromis» in pravi, da je za sedaj še vedno edina možna vladna oblika v Italiji leva sredina, ki jo je treba še bolj utrditi. O tem razpravlja jutri v uvodniku tudi glasilo PSI «Avanti», ki napoveduje, da bo treba med vladnimi strankami vse na novo proučiti, če ne bodo točno spoštovani doseženi dogovori. na večjo inflacijo, ki že itak močno pritiska na gospodarstvo in zmanjšuje življenjsko raven delavcev in upokojencev. Pokrajinska federacija kovinarskih delavcev v Turinu zagotavlja, da bodo delavci odločno zavrnili vsak poskus izsiljevanja in če bo treba bodo s pomočjo vseh italijanskih delavcev sprejeli pobude za zavarovanje plač in dela. Filipinski minister obiskal Ljubljano LJUBLJANA, 24. — Član pred-sedništva SFRJ Edvard Kardelj je sprejel danes v Ljubljani ministra za zunanje zadeve republike Filipinov generala Carlosa Romula. V daljšem prijateljskem razgovoru so bila proučena mnoga vprašanja iz mednarodnih odnosov in nadaljnjega napredka jugoslo vansko - filipinskega sodelovanja. Kardelj je visoke goste iz Filipinov seznanil tudi z družbenogospodarskim razvojem Jugoslavije. Sprejema so se z jugoslovanske strani udeležili tudi član izvršnega sveta Slovenije Miran Goslar, pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve MUjan Ko--- ma in veleposlanik v držav-i c-m tajništvu Miloslav Kreačič. Član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj je zatem svoje goste zadržal na kosilu. BEOGRAD, 24. — Kubanski zunanji minister Raul Roa, vodja kubanske delegacije, ki je na večdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji si je danes ogledal številne kulturne in zgodovinske sporne nike v Dubrovniku. in z vsemi plastmi «zdrave družbe». Glavni tajnik KPI nadaljuje. da je partija v tej akciji dosegla velike uspehe, ki pa še ne zadostujejo za uresničitev preobrata v splošnem političnem vodenju. Zato so potrebni, pravi Berlinguer, nove politične pobude, nadaljnji programski razvoj in kritična ocena nekaterih življenjskih trenutkov italijanske zgodovine in zgodovine partije. Za Fanfanijem, tudi predsednik demokristjanske poslanske skupine Piccoli obravnava v sardinskem dnevniku «Tutto Quotidiano» odnose s KPI. Piccoli je še bolj odkrit kot Fanfani in pravi, da krščanska demokracija «še enkrat poudarja svoj ne zgodovinskemu kompromisu». Piccoli o-stro napada vse politične može, ki krivično obsojajo krščansko demokracijo in stalno grozijo s preverjanjem, ki napovedujejo možnost novih ravnovesij in novih večin, ki obstajajo samo v željah in razvnetih glavah tistih, ki dajejo te predloge. V tej zvezi Piccoli pravi, da imajo demokristjani sedanjo vladno obliko leve sredine za edino in možno, da lahko vlada in da je zato njihova dolžnost, da jo ohranijo in poživijo. Ko pa obravnava gospodarska vprašanja in težave, ki jih preživlja Italija, Piccoli pravi, da je od rešitve teh težav odvisen ne samo ugled krščanske demokracije, KPI, PSI ali drugih strank, temveč ugled italijanske demokracije. Zato opozarja, da je treba z vsemi sredstvi braniti sedanji politični red. Na globoko nerazpoloženje, na utrujenost in na zaskrbljenost, ki vladajo v državi, pravi predsednik poslanske skupine KD, «moramo jasno in točno odgovoriti». V to perspektivo — nadaljuje — je treba vključiti tudi odnose s komunistično partijo, «ki je danes stvarnost, ki je ni mogoče zanikati, zaradi velikega vpliva, ki ga ima v javnosti, zaradi velikega števila volivcev, ki se okrog nje zbirajo, kar jo sili, da išče nove politične poti». KPI hoče navezati dialog s KD, pravd Piccoli, «na zgodovinskem kompromisu», katerega ponovno «odklanjamo». Glasilo PSI «Avanti» pa obravnava jutri v uvodniku izjave, ki jih je dal predsednik vlade Rumor tedniku «Europeo». Sklicujoč se na «načelna vprašanja», o katerih govori Rumor v svojem intervjuju, «Avanti» pmidarja, da če dogovori ne bodo pravilno in pravočasno uresničeni, je skoraj gotovo, da bo treba vse na novo preučiti. Nato pravi, da nobena vlada ne more pričakovati, da bo popravila gospodarski in socialni položaj države z omejenimi rešitvami ali s «podporami», ker sedaj ne gre za reševanje «konjunkture», ki se lahko popravi, ampak za takšno krizo, ki je zajela celotni razvojni u-stroj, ki je do sedaj pogojeval prihodnost italijanske družbe. Ko govori o Rumorjevih ugotovitvah o «črnem terorizmu». «Avanti» poudarja, da je edina in najbolj gotova pot za obrambo demokratičnih ustanov, da se poskrbi, da bodo uživale podporo najširših ljudskih množic. Ob zaključku pravi, da obstajajo v parlamentu in v državi sile, ki hočejo zgraditi nekaj novega in jim je treba omogočiti, da se okrepijo in da se s tem okrepi tudi demokracija v državi. član vodstva PSI Vittorelli pa piše v genovskem dnevniku «Lavoro», da je razprava okrog sodelovanja med KD in KPI gotovo zanimiva, toda se nanaša na srednjeročno ali dolgoročno perspektivo. Današnja kratkoročna perspektiva — pravi Vittorelli — pa je boj proti brezposelnosti. Na to perspektivo se morajo sedaj osredotočiti napori vseh demokratičnih sil. Sestanek Colombo-Ortoli RIM, 24. — Zakladni minister Colombo je imel danes daljši pogovor s predsednikom izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Ortolijem, ki je na zasebnem obisku v Italiji. Govorila sta o bodočem delu Evropske gospodarske skupnosti, ki se bo nadaljevalo septembra, zlasti pa še o gospodarskih vprašanjih. Colombo in Ortoli sta posvetila posebno pozornost boju proti inflaciji, ki spravlja v težave več ali manj vse zahodnoevropske države ter o ukrepih, ki jih bodo baje kmalu sprejeli v Bruslju. iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiimiimtiiiiiiiiitfiiiiiiiimiiumiiiiMiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Povratek po sedmih letih Po sedmih letih izgnanstva, ki jih je preživel povečini v Sovjetski zvezi, se je v petek vrnil v domovino tajnik grške komunistične partije (v tujini) Karalambos Florakis, da bi prispeval k boju za popolno obnovitev demokracije v Grčiji ciprskim beguncem dovoljeno, da se vrnejo v svoje domove. Začasni ciprski predsednik je tudi dejal, da je prebivalstvo otoka pripravljeno prenašati velike žrtve in voditi dolgotrajno gverilo, če se Turki ne bodo umaknili. Povsem nasprotno mnenje o sovjetskem predlogu je dal voditelj turške skupnosti na Cipru Rauf Denktaš, ki je sklenil tudi odpovedati že napovedani sestanek s ciprskim začasnim predsednikom v znamenje protesta, ker je Klerides podprl sovjetski načrt. Srečanje, ki so ga mnogi označevali kot prvi korak k reševanju ciprske krize, bi moralo biti danes zvečer v rezidenci posebnega predstavnika OZN na Cipru Munoza. Denktaš je obtožil Grčijo, da hoče internacionalizirati ciprsko vprašanje, ker upa. da bi na ta način lahko omejevala pravice tunike skupnosti ter preprečila Turčiji, da brani to skupnost in da onemogoči priključitev otoka Grčiji. Vodja turške skupnosti na Cipru je poudaril, da se je Grčija v svojih prizadevanjih za «eno-sis» (namreč za priključitev otoka) najprej poslužila Makariosa, nato Grivasa in Sampsona. Niti novi premier Karamanlis ni opustil stare politike in se skuša sedaj poslužiti neuvrščenih in afro-azijskih držav, da bi nadaljeval politiko agresije. Denktaš je končno izjavil, da bi lahko ciprski problem reševali obe skupnosti na otoku «s kritjem obeh matičnih držav». Kot smo omenili, se Turčija še ni uradno izrekla o sovjetskem predlogu, pričakovati pa je, da bo zavzela isto stališče kot Denktaš. Prav tako se še niso uradno izrazili v ZDA, kjer pa so visoki funkcionarji zunanjega ministrstva dali razumeti, da Henry Kissinger odločno nasprotuje predlogu predvsem zaradi tega, ker bi sklicanje mednarodne konference omogočilo Sovjetski zvezi, ki je doslej ostala ob robu dogajanj, da se aktivno vključi v diplomatsko delovanje na tem področju. ZDA vztrajajo na sta-lišču, da je treba obnoviti pogajanja v Ženevi, istesa mnenja pa je tudi Velika Britanija, ki nadaljuje svojo akcijo, da bi privabila sprte strani k pogajalni mizi. Med drugim izvaja londonska vlada pritisk na Turčijo, naj bi zavzela bolj popustljivo stališče in naj bi umaknila vsaj del svojih čet z otoka, kar bi lahko privedlo Grčijo do tega, da pošlje svoje pogajalce v Ženevo. Britanska vlada pa nasprotuje sovjetskemu predlogu tudi zaradi tega. ker predvideva umik vseh tujih vojaških sil z otoka: po tem predlogu bi morali torej tudi odstraniti obe britanski vojaški bazi na Cipru skupaj z 20 tisoč vojaki. Stališče, ki ga je zavzela Francija, je bolj popustljivo: pariška vlada sicer želi — kot je izjavil danes uradni glasnik — da bi obnovili ženevsko konferenco za rešitev ciprske krize, vendar pa ne nasprotuje nobeni drugi proceduri, glede katere bi se vse zainteresirane strani lahko dogovorile. Jutri popoldne ca medtem prispel na Ciper generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, da bi se osebno prepričal o položaju na otoku, pa tudi o perspektivah politične rešitve krize. Waldheim se bo sestal z začasnim predsednikom Kle-ridesom in s podnredsednikom in voditeljem tinske skupnosti Denkta-šem, nato ria bo obiskal tudi Ankaro in Atene. ČISTKA V GRŠKI VOJSKI Zloglasni loannides predčasno upokojen ATENE, 24. — V okviru široke čistke v grški vojski je grški premier Karamanlis danes predčasno upokojil brigadnega generala Dimitriosa loannidesa, zloglasnega šefa politične policije pod fašistično diktaturo in enega od «stebrov» polkovniškega režima. loannides je bil takoj po u-stanovitvi civilne vlade v Grčiji najprej «suspendiran», nato pa podvržen prisilnemu bivališču. Njegova predčasna upokojitev spada v okvir Karamanlisovih u-krepov, da bi ponovno vzpostavil vladno nadzorstvo nad oboroženimi silami, že prejšnji teden je grški premier odstavil vrhovnega poveljnika oboroženih sil generala Bonanosa, šefa generalnega štaba vojske generala Ga-latsanosa in deset drugih generalov, ki so sodelovali s prejšnjim režimom. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH V EES PREDSEDNIK IGNUTTI 0 EVROPSKI VLOGI TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Ponovno odprtje Sueškega prekopa ho prineslo nove možnosti razvoja ! NARODNE NOŠE V «KRAŠKI GALERIJI» Na tržaški univerzi, kjer se nadaljuje 15. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, sta včeraj spregovorila dva predavatelja: Nizozemec G. van der Auwera, načelnik glavnega ravnateljstva za deželno politiko pri komisiji EGS, in G. To-nutti, predsednik Neodvisne ustanove za tržaško luko. Prvi predavatelj je razvil temo o naložbah za gradnjo raznih infrastruktur v združeni Evropi, pri čemer je obravnaval zlasti naložbe na področju prometa. Govornik je naglasil, da je bil pri vodstvu EGS pred časom ustanovljen poseben finančni sklad, iz katerega se bodo črpala sredstva za priznavanje otipljive pomoči v korist najbolj potrebnih področij v Evropi. Finančna sredstva iz evropskega sklada so namenjena predvsem razvoju kmetijskih dejavnosti, ustrezni statut pa ne izključuje posegov na družbenem področju. Praviloma se bodo pomoči iz tega sklada podeljevale tistim deželam v okviru EGS, kjer poprečni narodni dohodek na prebivalca ne presega 50% poprečnega dohodka na prebivalca v Evropi. G. Tonutti pa je predaval o perspektivah deželnega pristaniškega kompleksa in o njegovi vlogi v evropskem merilu. Govornik je najprej orisal sedanje stanje v Furlaniji - Julijski krajini, nato pa je prešel na vprašanja, ki jih bo postavilo v ospredje ponovno odprtje Sueškega prekopa. Na nov razmah blagovnega prometa čez področje dežele Furlanije - Julijske krajine — je dejal Tonutti — se tukajšnji poslovni krogi pripravljajo intenzivno. Pri tem se ubadajo z vprašanji dvoje vrst: z vpašanji, ki zadevajo prometne infrastrukture med pristaniškim kompleksom in zaledjem, ter z vprašanji, ki se ISčejo novih finančnih naložb v obstoječe luške in prometne naprave. Pri vsem tem se prizadevanja poslovnih krogov nanašajo v prvi vrsti na Trst in na njegovo pristanišče ter na predvidene povezave z luko Portorosega v Tržiču. Predavatelj je prikazal ugodnost zemljepisnega položaja našega pristanišča ob skrajnem robu severnega Jadrana in ob vrsti razmeroma lahkih prehodov v smeri morje-zaledje (Trbiž, Ljubljana, Reka). PraV zaradi ugodnega zemljepisnega položaja naše luke bi bilo umestno, je ,dejal Tonutti, da bi vodstvo Evropske gospodarske skupnosti vzelo v pretres možnost finančnega posega za njeno okrepitev v interesu širše Evrope, toda še pred EGS bi marala o tem razmišljati sama italijanska vlada. S ponovnim odprtjem Sueškega prekopa je namreč pričakovati, da bodo številna italijanska pristanišča občutno pridobila na važnosti, to pa velja še posebej za tržaško pristanišče, čez katerega se odvija pretežno mednarodni blagovni promet. Jutri se bo tečaj redno nadaljeval. Na dnevnem redu je predavanje univerzitetnega profesorja W. Hamma iz Marburga, ki bo govoril o skupni politiki prevozov v EGS v luči gospodarske in denarne unije. Mednarodni tečaj se bo zaključil v soboto, 31. avgusta. Novi deželni prispevki za znanstvena raziskovanja in športne dejavnosti Deželni odbor je na zadnji seji obravnaval predlog odbornika za šport in razvedrilne dejavnosti R. Bertolija o podelitvi novih finančnih prispevkov organizacijam in ustanovam, ki delujejo na športnem področju. Po daljši razpravi je odbor nakazal vsoto 345 milijonov lir, od tega 194 milijonov raznim krožkom in organizacijam za njihovo redno poslovanje, za prirejanje tečajev in prireditev, 100 milijonov lir za ureditev športnih igrišč in 50 milijonov za nabavo pohištva in opreme. Poleg tega je odbor nakazal krajev- Naboji za lovske puške z eksplozivom Poleg milijonov in milijonov navadnih nabojev za lovske puške naj bi bilo po vsej Italiji v prodaji tudi petdeset nabojev z močnim eksplozivom. Tako namreč zatrjuje v nekem pismu, ki ga je v teh dneh poslala predsedniku republike, ministrskemu predsedniku, vsem italijanskim dnevnikom ter predsednikom vseh italijanskih pokrajinskih uprav (med temi tudi predsedniku tržaške pokrajine dr. Zanettiju), neka tajna proti-lovska organizacija, ki se podpisuje «Predstavniki 48 milijonov Italijanov, ki niso lovci». Organizacija v pismu zatrjuje, da je dala v prodajo te naboje z eksplozivom, da bi na ta način protestirala proti gnusnim in strahotnim pokolom, ki jih povzročajo lovci ter proti pasivnosti italijanskih politikov v tem pogledu. Med drugim je v pismu tudi rečeno, da je eksploziv takšne jakosti, da bo poleg lovskih pušk zdrobil tudi roke lovcev. nim upravam v iste namene nadaljnjih 140 milijonov lir, Na isti seji je odbor odobril obračun deželnega podjetja za gozdove za poslovno leto 1973, vrsto popravkov k splošnim regulacijskim načrtom za Clorico, Čedad in Sv. Ivan ob Nadiži. Deželni odbor je tudi za letošnje akademsko leto nakazal eno milijardo lir (po zakonu štev. 25 iz lanskega leta) za razvoj visokošolske izobrazbe in raziskovalnih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Od omenjene vsote bodo potrošili 470 milijonov za videmsko univerzo, 400 milijonov za mehanske vede iz Vidma in 30 milijonov za organizacijo tretjega tečaja zdravstvene fizike pri Miramaru. Proust sindikatov nad ukrepi INAM Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je v zvezi z navodili osrednjega vodstva INAM glede vprašanja uvedbe skrčenja seznama zdravil, izrazilo protest nad tem protizakonitim ukrepom. Tajništvo obenem obžaluje, da pristojni organi niso upoštevali predlogov, ki so jih sindikalne organizacije iznesle na ministrstvu za delo, čeprav se je sam minister ugodno izrekel o teh predlogih. Tajništvo enotne sindikalne federacije bo to vprašanje poglobilo na jutrišnji seji, na kateri bo obenem sklepalo o morebitnih pobudah protestnega značaja. Občina dala privoljenje za sekcijo otroškega vrtca v Dijaškem doma Z novim šolskim letom bo v tržaški občini delovalo štirinajst novih sekcij otroškega vrtca. Tako je na svoji zadnji seji, ki ji je predsedoval župan Spaccini, sklenil eòe inski odbor na predlog odbornice za šolstvo Bennijeve. Med temi norimi sekcijami je tudi slovenska sekcija v slovenskem Dijaškem domu v Trstu, za katero je vodstvo doma zaprosiio že pred časom. Od ostalih bodo odprli pet sekcij v novem 'dtrfflTRem vrtcu na Greti, tri v poslopju «Euroresiden-ce» v Ul. Capodistria za predel Čarbola, dve sekciji bo občina prevzela v otroškem vrtcu na Vrdelski cesti 3, ki so ga prej vodile do-menikanske sestre, tri sekcije pa bodo odprli v zavodu S. Giusto. Občinski odbor je poleg tega sprejel še vrsto drugih sklepov, ki zadevajo razna popravila in obnovitvena ali izpopolnjevalna dela na občinskih objektih ter nakup raznega materiala. Na predlog podžupana in odbornika za javna dela Giuricina je odbor odobril spremembe v pogodbenih cenah za razširitev nekaterih mestnih pločnikov ter razna popravila v rikrea-toriju «E. Toti». Na predlog odbornika za proračun Lonzarja pa je odbor sprejel sklep za izplačilo stroškov, ki jih zahtevajo razna preureditvena dela na občinskem pokopališču pri Sv. Ani. Z včerajšnje otvoritve razstave narodnih noš muiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiuuntiuiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiniiiiii MEDTEM KO DOVOZ SUROVE NAFTE ZAOSTAJA Tranzitni promet v pristanišču za 20 odstotkov večji od lanskega Do konca leta 30.000 kontejnerjev? • V luki še vedno prevladujejo tuje ladje Medtem ko se dovoz surove nafte čez tržaško luko — zlasti za naftovoda Trst-Ingolstadt in Trst-Dunaj — krči v primeri z lanskim letom, se promet tradicionalnega blaga v pristanišču veča. Ta promet je do konca julija letos dosegel skupno 1.410.481 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lanskega leta 1,180.949 ton. V relativni vrednosti je po vsem tem letošnji promet tradicionalnim blagom čez tržaško luko za okoli 20%. večji od lanskega. V okviru splošnega prometa beležijo letos naraščanje skoraj pri vseh iblagovnih postavkah: promet z rudami se je do konca julija povzpel z lanskih 132.000 na 162.000 ton, jjromet z žitom je narastel s 47.000 na 108.000 ton, promet z lesom s 56.000 na 109.1)00 ton, promet s kosovnimi pošiljkami pa z 939.000 na 1.018.000 ton. Kontejnerski promet, ki je v pr- aifiiHiiiiiiHniiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii EMIL MILKOVIČ IZ GROPADE SE DOBRO POČUTI V LEUVENU USPEŠNA PRESADITEV LEDVICE V belgijsko mesto so ga iz Ronk odpeljali z italijanskim vojaškim letalom Emil Milkovič iz Gropade je star 46 let, je torej v polni zreli dobi. In vendar se že dokaj dolgo, že leta otepa z boleznijo, za količkaj več zdravja. Zdravniki tržaške bolnišnice so mu skušali pomagati in se z njim trudili, tako da je bil Milkovič pogosto njihov pacient, v zadnjih časih pa je bil na stalnih, rednih pregledih, ker so mu ledvice čedalje bolj odpovedovale. Pred dvema mesecema pa so ga poslali k znanemu strokovnjaku dr. Ale-xandru na univerzitetno kliniko v Leuven v Belgijo, kjer so mu po temeljitih pregledih in analizah dali upanje, da ga bodo rešili, da mu bodo pomagali s presaditvijo ledvice, seveda brž ko bo ta na razpolago. S tem upanjem se je Milkovič vrnil domov in čakal in čakal. Pred tednom dni, v soboto, 17. t.m., pa je ob 18. uri popoldne prišel iz Belgije poziv, naj se čim prej odpravi na pot, naj pride takoj v kliniko, ker se je zanj našla ledvica. Emil je z ženo takoj odšel v Ronke, da bi dobil kako letalsko zvezo proti Belgiji, saj bi bilo potovanje z vlakom tako daleč nemogoče, ker bi bilo preveč naporno, pa tudi predolgo. Toda v Ron-kah zveze ni bilo. Ledvica, ki jo je priskrbela belgijska klinika, pa ni mogla, oziroma ne more čakati. V teh primerih so ure in ne dnevi odločilne. In Emilu Milkoviču ter njegovi ženi, ki ga spremlja na poti, je italijanska vojska dala na razpolago letalo, ki ju je še isti večer pripeljalo na bruseljsko letališče, kjer ju je čakal rešilec Rdečega križa, s katerim so ga takoj odpeljali na kliniko, tako da je bil Emil v Leuvenu že ob 1.55 ponoči. Že kmalu zatem so s posebnim helikopterjem pripeljali tudi njemu namenjeno ledvico. In tako se je v nedeljo v zgodnjih jutranjih u-rah začela operacija za presaditev ledvice, operacija, ki se je zavlekla vse v prve popoldanske ure. Kakor so pozneje povedali zdravniki, operacija ni bila kdo ve kako lahka. Nasprotno, dokaj zapletena je bila, toda pacientov organizem je močan in zato so bile že po operaciji napovedi pozitivne, ker je pacient napore dobro prestal. Vse to je pacientova sestra Klara, ki živi pri Banih, zvedela kmalu po operaciji v telefonskem stiku s svojo svakinjo, bratovo ženo, ki spremlja razvoj bolezni svoje ga moža po telefonu, ker je mož v tako imenovani šok sobi, kamor smejo le zdravniki in bolničarji. Včeraj pa smo od pacientove sestre Klare dobili ponovno zagotovilo, da zdravstveno stanje Emila Milkoviča dobro poteka, iz česar sledi, da je operacija presaditve ledvic uspela. Zato rojaku v dalj-nji Belgiji voščimo, da bi se čim-prej vrnil med svojce s kar se da dobrim počutjem. • Jutri ob 20.30 se bo v palači ana-grafskega urada (II. nadstropje, soba št. 217) sestala rajonska konzulta za novi predel mesta. Na dnevnem redu bo razprava o zdravstveni izpostavi v zavetišču G. Gozzi. vem letošnjem trimesečju nekoliko zaostajal za prometom iz lanskega leta — in sicer v prvi vrsti zaradi političnih in vojaških zaplet-Ijajev na Bližnjem vzhodu — je v zadnjem času ponovno oživel. V samem juliju so v tržaški luki manipulirali 3.670 kontejnerjev (junija so jih našteli 2.800), tako da je skupno število manipuliranih kontejnerjev do konca julija narastlo na 17.177, medterp ko je znašal promet v prvih sedmih mesecih lanskega leta 15.500 (v razdobju ja-nuar-julij 1972 pa 8.000) kontejnerjev. Na upravi Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče gledajo z optimizmom v bližnjo bodočnost in zatrjujejo, da bo kontejnerski promet do konca leta presegel 30.000 kosov. Še vedno pa prevladujejo tudi v blagovnem prometu tržaške luke tu-jciadje. Po podatkih, ki segajo do konca aprila, so italijanske ladje v Trstu letos vkrcale in izkrcale vsega le 21% vsega manipuliranega blaga, medtem ko je preostalih 79% odpadlo na tuje ladje. Od 88 rednih pomorskih zvez za in iz našega pristanišča, so jih konec a-prila letos 52 vzdrževale tuje pomorske družbe, italijanske družbe pa le 36 (v tem okviru gre za 25 zvez «pretežnega državnega pomena» in za 11 zvez, ki jih vzdržujejo zasebni ladjarji). V prvem letošnjem štirimesečju se je v na šem pristanišču vkrcalo in izkrcalo 22.706 potnikov, to je 1.594 potnikov več kakor do konca aprila lani (+7,6%)) Prihodnji mmc posvet o pobudah industrije za premostitev zastoja V torek, 10. septembra, bo v Trstu zanimivo strokovno srečanje na temo «Industrija in promotion — kako ukrepati v času krize?» Srečanje organizira vodstvo Neodvisne ustanove za tržaški velesejem namesto mednarodne razstave-kongre-sa «Tecnomar 74». Prireditev, ki bi se morala začeti 8. septembra in trajati kakih pet dni, je odpadla zaradi pičlega števila podjetij, ki so bila po predhodnem vpisu pripravljena sodelovati na «Tecnomar» tudi po uvedbi vladnih omejitvenih ukrepov, zlasti na področju kreditiranja in uvoza blaga iz tujine. Na srečanju bo prof. Bruno Trezza z rimske univerze orisal današnje stanje v italijanskem in mednarodnem gospodarstvu. Sledila bo vrsta predavanj o tem, kako industrijski krogi v posameznih državah reagirajo na splošnem gospodarski zastoj Za Združene ameriške države bo nastopil podravnatelj milanskega U.S. Trade Center dr. Raymond Riesgo, za Veliko Britanijo docent z univerze Reading in svetovalec Angleške narodne banke prof. J.N. Robinson, za Zahodno Nemčijo {ja ravnatelj hamburškega velesejma in kongresnega središča dr. Hans Joahim Hoerenz. V Kraški galeriji v Repna je sinoči predsednik zadruge Albert Olenik (Mačkolje 65) Ur, Mirko Tul (Mačkolje 45) •000 Ur, Ernest Smotlak (Mač-l.e 58) 15.000 Ur, Angel Tul (Mač-^le 4) 10.000 lir, Alojz Smotlak 'Mačkolje 56) 5.000 lir. ?A SPOMENIK PADLIM V NOB 12 Trebč p Ob 30. obletnici smrti partizana avla Kralja iz Trebč daruje Ju-8lma Daneu 5.000 Ur. . Tržniki partizanski pevski zbor 0 darovali podporni člani: Druži-a Kodrič - Trst 50.000 lir. Kmetij-^a zadruga - Trst 50.000 Ur, Franc ^žmančič - Bazovica 185 10.000 Milka in Berto Švab - Trst, v pecastitev spomina pok. Vilkota Colta 4.000 Ur. V isti namen daruje «Udolf (Nando) Čok - Lonjer 1.000 Ur , Namesto cvetja na grob pok. Vil-«ota čoka cman 1.000 lir. Pepi Budin 1.000 siti ras ..i-jinmhsi . lir, Grilanc 1.000 lir, Berto Budin 500 Ur, Josip Pegan 1.000 lir. Nada Gherlani 500 Ur, Edi Škrk 1.000 Ur, Vera Auber 600 Ur, Ivanka Pirc 1.000 lir, Duška Škrk 2.000 Ur, Gruden (št. 56) 500 Ur, Elena Škrk 500 Ur, Bruna Milič 1.000 Ur, Boris Grilanc 1.000 lir. Iz Zgonika: Dragica Kreševič 2.000 lir, Ivanka Živec 500 lir, Frančko Milič 1.000 Ur, Igor Milič 1.000 Ur, Renato Doljak 5.000 Ur, Valter Kobal 3 tisoč lir, Igor Milič 5.000 Ur. Iz Repniča: Batič 1.500 Ur, Nino Bla-žina 4.000 Ur, Vojko Škabar 1.000 lir, Viktor Cesar 1.000 Ur. Iz Bri-ščkov: Marija Prinčič 300 lir, Mario Briščik 1.000 Ur, Radi Briščik 500 Ur, Slavko Savi 500 Ur, Piero Briščik 500 lir, Mario EmiU 1.000 lir, Marino Kralj 1.000 lir, Emil Škabar 2.500 Ur, Berto Pahor 1.000 Ur, Milič (gostilna) 3.000 Ur. # * * Namesto cvetja na grob Franca Mezgeca daruje družina Karlo Kalc (trgovina) 5.000 lir za oltar Sv. M. Magdalene v Bazovici in 5.000 Ur za ŠZ «Gaja». Namesto cvetja na grob Vilija čoka daruje družina Glavina (Sv. Alojz - Trst) 2.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Franca Mezgeca darujeta Zmaga in Toni Petaros fz Boršta 2.000 lir za vzdrževanje spomenikov v Bazovici. V spomin pok. Vilota čoka darujeta Nino in Milka Batič 3.000 lir za PD Lonjer-Katinara. Andrej in Marija Kuret darujeta, namesto cvetja na grob pok. Vila Čoka, 1.500 Ur za kolesarski klub Adria in 1.500 lir za PD Lonjer-Katinara. V počastitev spomina Luciana Rutarja daruje Dora Caharija 3.000 Ur za Glasbeno matico. V spomin Josipine Danev vd. Košuta darujejo Marija Starčeva 10.000 Ur, Marija Danev 5.000 Ur in Vida Mennucci 4.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela. V spomin Egona Širce darujejo družine iz Zgonika: Josip Guštin 2.500 lir za ŠK Kras in 2.500 Ur za PD Rdeča zvezda, Janko Guštin 2.500 Ur za ŠK Kras, Zmaga Bla-žina 2.500 Ur za ŠK Kras in 2.500 lir za PD Rdeča zvezda, Janko Si-moneta &500 Ur za ŠK Kras in 2.500 Ur za PD Rdeča zvezda, Zvonka Simoneta 2.500 lir za ŠK Kras in 2.500 Ur za PD Rdeča zvezda. Zora čok daruje 10.000 Ur PD Tabor za popravilo dvorane. Namesto cvetja na grob Josipine Daneu vd. Košuta daruje Valter Brus 3.000 lir za tabornike RMV. V počastitev spomina Luciana Rutarja daruje Delly 10.000 Ur za Glasbeno matico in Mila Rutar 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Luciana Rutarja daruje Ana Barovina 1.000 Ur za ŠD Bor. Za Kulturni dom Prosek-Kontovel darujejo Olga Nabergoj 1.000 lir ter Bruno in Nadja Rupel 10.000 lir. Razstavljavec na Kmečkem taboru slikar Silvester Godina daruje 25.000 lir PD Tabor za popravilo dvorane. čila že skoraj tri desetletja, vendar pa ji je lahko vedno kljuboval in se posvečal svojemu delu. Prav zaradi tega so ga leta 1948 upokojili, saj ni mogel opravljati težkih gradbenih del. Kljub temu pa ni zapustil svojega zidarskega poklica, še vedno je po malem delal ter se udejstvoval na sindikalnem področju, seveda v gradbeni stroki in bil v pokrajinskem vodstvu. Pokojni Vilo se je rodil 15. julija 1913 v Lonjerju. Mladost je preživ* Ijal v Trstu, kot dvajsetletni fant pa je moral k vojakom, kjer je ostal dve leti, do leta 1935. Tri leta kasneje so ga spet vpoklicali, vojaško suknjo pa je slekel celih sedem let kasneje ob koncu vojne. Med služenjem vojaškega roka je staknil tudi zahrbtno malarijo, ki je precej pripomogla k njegovi kasnejši bolezni. V žalosti je zapustil ženo in dve hčerki, vedno pa se ga bodo spominjali številni prijatelji in znanci, ki jih je imel v vasi in v okolici precej, saj je bil znan, posebno med stanovskimi tovariši. VESTI Z ONSTRAN MEJE Brkini se pripravljajo na septembrsko slavje Na tiskovni konferenci orisan program proslav Včeraj dopoldne so se v dvorani zadružnega doma v Herpeljah srečah predstavniki krajevnih oblasti in množičnih organizacij s predstavniki slovenskega tiska, da so si izmenjali informacije in misU v zvezi s proslavo 30-ietniee volitev v krajevne odbore v Brkinih. Glavna proslava bo 8. septembra letos na Tatrah, kjer bo imel slavnostni govor predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj, ki bo pred tem na križišču pri Barki izročil prometu prti del nove sle-menske ceste skozi Brkine. Sledilo bo tovariško srečanje, na katerem bodo nastopili Tržaški partizanski pevski zbor, godba na pl hala in recitatorji. Dan prej, v soboto, 7. septembra. Dr, bodo na Pregarjah pred osnovno šolo odkrili doprsni kip političnemu komisarju XXX. divizije narodnemu heroju Rudiju Mahniču - Brkincu, k' je novembra 1943 padel v Beneški Sloveniji, pred šolo v Materiji pa doprsni kip Franca Seguli-nu - Boru Kladivarju, okrožnemu sekretarju KPS za Tržaško okrožje, ki so ga nacisti novembra 1844 sežgali v Rižarni. Več « pripravah in o slavju bomo poročali prihodnje dni. « • * Posebna komisija je pregledala posledice škode, ki jo je povzročilo neurje v noči od četrtka na petek. Uničenih je približno 10 odstotkov kmetijskih pridelkov, predvsem v okoliških krajih Kopra (Črni kal, Bertoki, Debeli rtič in Kubed). Prizadeto je bilo tudi samo mesto Koper, kjer so morali gasilci kar dvajsetkrat intervenirati ter črpati vodo iz kletnih prostorov posameznih podjetij in ustanov. Precej so imeli opravka tudi z odstranjevanjem podrtih dreves z obalnih cest. Med nevihto je bilo precej škode tudi na električnih in telefonskih napravah. * * * Huda nevihta, ki je divjala v petek ponoči na slovenski obali, je le za nekaj ur ohladila ozračje in ni pregnala turistov. V petek in v soboto je spet začela pripekati vročina in ceste so bile tako kot ves avgust polne domačih in tujih turistov. Vsi hoteU in počitniški domovi so skoraj polno zasedeni, prav tako tudi avtocampi. Največja gneča pa je seveda v ko-pahščih, kjer je treba kar precej iznajdljivosti, da si priboriš prostorček. Preskrbo s pijačo, sladoledom in sadjem so letos odlično organizirali, to pa je seveda za pasje dni najpomembnejše. Poseben problem je seveda čisto morje, ven- dar menijo strokovnjaki, da je morje ob slovenski obali še najmanj onesnaženo v severnem Jadranu, mesta, kjer se izteka kanalizacija, pa so posebej označena s tablami. Včeraj zjutraj ob sedmih se je začela v Piranu tradicionalna slikarska priredite*/ «Ex tempore». Kakor prejšnja leta je tudi letos prispelo veliko število slikarjev iz raznih krajev Jugoslavije in iz tujine, med njimi so dobro zastopani tudi zamejski umetniki. Na temo «Piran - morje - Istra» se bodo slikarji pomerili v različnih tehnikah in smereh. Vsak udeleženec je prevzel v galeriji dve platni, oddati pa jih bo moral danes do 12. Takrat se bo namreč sestala strokovna žirija, ki bo odbrala najboljša dela za razstavo. Otvoritev razstave bo v nedeljo ob 20.30. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili nagrade in diplome za najboljše stvaritve. Obvestilo INAC pridelovalcem olj Patronat Kmečke zveze INAC obvešča pridelovalce oljk iz dolinske in miljske občine, da je letos stopil v veljavo nov zakonski odlok po katerem lahko zainteresirani kmetovalci predložijo prijave o gojitvi oljk nepreklicno do konca prve polovice meseca septembra. Prejšnja leta je potekel rok za predložitev prijave veliko pozneje, ko so imeli kmetovalci pridelek že pod streho, istočasno pa so vložili tudi prošnjo za dodelitev finančne podpore. Letos pa sta obe prošnji ločeni in kdor ne bo pravočasno prijavil, da goji oljke na točno navedenih parcelah, bo izgubil pravico, da naknadno zaprosi na podlagi količine pridelka za odgovarjajočo finančno podporo. Zato pozivamo vse pridelovalce oljk iz dolinske in miljske občine, ki so člani Kmečke zveze in ki so se tudi v prejšnjih letih obrnili za usluge do patronata INAC, da se nepreklicno do 10. septembra zglasijo v pisarni patronata Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62785, PD TABOR — OPČINE se toplo zahvaljuje vsem. ki so na katerikoli način prispevali za dober uspeh Kmečkega tabora. .....................mil DANES V KOPRU, IZOLI PIRANU IN PORTOROŽU KINO Koper ob 18. francoska komedija PLAVOLASI AGENT Z ENIM ČRNIM ČEVLJEM, ob 20.30 angleški TROJNI ODMEV Izola ob 18. in 20.30 ameriški KO TE OČKA PUŠČA SAMO škofije ob 17. in 20. angleški LOV ZA PRIČO Piran ob 18. ameriški MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO Portorož ob 20. francoski SIN TRGOVINE V Izoli bodo dežurale Jestvina v Drevoredu 1. maja, Nanos v Pittonijevi ulici in KZ v Ljubljanski ulici. V Kopru bosta dežurali Nanos v Kidričevi ulici in Jestvina na Titovem trgu, V Portorožu bosta dežurali samopostrežna Nanos in mesnica Emona. V Luciji bo dežurala samopostrežna KZ. V Piranu pa bosta dežurali Kolo-niale na Trgu bratstva in trgovina z zelenjavo Muženič. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru, kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo do 7. ure zjutraj v ponedeljek. PRIREDITVE IN ZABAVE Čee nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča. teniška igrišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrah v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barske programe pa si lahko ogledate v hotelih Triglav v Kopru, v Palacu, Centralu in Metropolu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu. V nedeljo zvečer bo v Piranu razglasitev rezultatov mednarodnega Ex tempora. V Postojni bo v nedeljo popoldne Praznik piščancev, v Salari pri Kopru pa bo ob 19. velika vrtna veselica pri Angelu. ŠPORT Koper ob 16.30 — prvenstvena nogometna tekma republiške lige Koper - Pohorje. Otvoritev jesenske nogometne sezone. V predtekmi ob 15. se bodo pomerili mladinci Kopra in Izole. FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNi POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 6. BALETNI BIENALE Jutri, 26. avgusta Rudolf: CELJSKI GROF NA ŽREBCU Slovensko ljudsko gledališče, Celje V torek, 27. avgusta orTET GALLUS Ljubljana V sredo, 28. avgusta BALETNI VEČER Danski kraljevi balet, Kopenhagen V petek, 30. avgusta Grgič - Kabiljo: JALTA, JALTA — musical Komedija Zagreb Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30. Informacije in rezervacije po telefonu (061) 21-768 OBIŠČITE NOVO TRGOVINO cm s~\ i ^ ^ u.,,,, c,, POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STAND A Mali oglasi AUTOAGEN7.1A ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1609 super 1971, giulia 1.3 1974, 1300 'H 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alletta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971; fiat 128 berlina štiri vrata 1970, 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970, autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971; renault TL6 1970: kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS! Il «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA l28. 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69. 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giuba 10 m Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. r ŠVICARSKE URE v 800 modelih NAKIT - SREBRNINA DRAGULJI - OKRASNE URE (Ai DARWIL A TRST -Trg Sv. Antona 4 I - II - lil nadstr. Tel. 36231/61932 CENE ŠE VEDNO A BREZ POVIŠKA ^ VSTOP PROST ŠOLA IN VARČEVANJE «RAZREDNE POBUDE» 1973-74 z iskreno zahvalo vsem, ki so sodelovali pri «Razrednih pobudah» vošči zavod «Cassa di Risparmio di Trieste» vsem učencem prijetne počitnice polne razvedrila SEZNAMI SODELUJOČIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM šola v Sv. Križu: Šolski okoliš — Sv. šola v Ul. Donadoni; Jakob 2. mešani Viktorija Scocchi šola v Trebčah: 3. mešani Marija Coretti Šolski okoliš — 4. mešani Marija Novella Carli Delovna skupina Delovna skupina šola v Nabrežini: šola pri Sv. Jakobu: !.. 2. in 3. mešani Lilijana Furlani Romana Zomada Miranda Lorenzutti šola pri Sv. Ani: !.. 2., 4. in 5. Silvija Kodrič Irene Stubel šola v Devinu: šola Dragotin Kette: 1. in 2. mešani Leticija Dibenedetto šola v Sesljanu: šola v Skednju: 4. in 5. mešani Ondina Bauletti Šolski okoliš — Sv. šola «Oton Župančič»: Ivan 1. mešani Marija Udovich šola v Mavhinjah: 2. mešani Benita Gnjden 3. mešani Luiza Stanislava 4. mešani Ana Furlan šola v šempolaju: 5. mešani Ornella Nacinovi šola v Barkovljah: 1. mešani Tatjana Neubauer 4. Zitta Coslovich Delovna skupina šola v Barkovljah: 2. in 5. mešani Nada Martelanc Celestina Gulin šola v Zgoniku: šola na Katinari: 1. in 2. mešani Marija Kalan šola v Saležu: 3. in 4. mešani Ana Marija Jankovich šola v Rojanu: 1. mešani Marija Jinta Šolski okoliš — 2. 3. 4. moški mešani in 5. mešani Cvetana Poljk Marija Vera Pljsak Nadja Černič Marija Trobec Delovna skupina šola pri Dom ju: šola v Mačkoljah: Šolski okoliš — Opčine šola v Ricmanjih: šola na Opčinah: 1. B mešani Franko Sirca (celodnevni pouk) 5. mešani Draga Lupine šola v Borštu: šola v Bazovici: 4. mešani Marija Kenda Delovna skupina šola v Bazovici: 1. in 2 mešani Laura Scuka Vilma Leprini 3. in 5. mešani Bruna Kralj šola v Boljuncu: šola v Gropadi: 4. mešani Fedenka Kralj 3. in 5. mešani Eda Presi 1. in 2. mešani 3. in 5. mešani 1„ 2., 3., 4. in 5. mešani večrazredni mešani (drugi ciklus) 1., 2„ 3., 4. in 5. mešani večrazredni mešani (prvi ciklus) večrazredni mešani (drugi ciklus) 3. mešani večrazredni mešani (prvi ciklus) 4. in 5. mešani 3., 4. in 5. mešani 4. in 5. mešani 1. in 2. mešani 1. in 2. mešani 1. in 2. mešani 4. in 5. mešani 3. mešani 4. mešani 3., 4. in 5. mešani 1. in 2. 4. in 5. mešani Marija Radetic Josipina Sabadin Irma Sardoč Silvana Križmančič Danica Leghissa, Vlasta Legisa, Elvira Samar, Paola Paoletti, Darja Zidarič Daniel Zonta Marija Leghissa, Almira Vescovi, Adriana Sedmak Mileva Venier Emilia Bagozzi Lidia Zaccaria Adolfa Velussi Ivana Zuzek, Marija Widmar Ana Malalan, Ivana Cateneo Leon Bitežnik, Srečko Sustersich Ana Parovel, Marija Magdalena Svetlich Lidija Sterni, Nerina Svol Natalija Tul Mirela Guštini Anita Saule, Anamarija Cemich Marija Dobrila, Anamarija Roncelii Severina Vecchiet Andreina Grgič, Lilijana Marzolo Amalja Smotlak, Anita Campana, Karmen Kalin Luiza Umari, Vesna Tul PrunorTkì’dnèvnik GORIŠKI DNEVNIK 25. avgusta 1974 PRIHODNJO NEDELJO V MATAJURJU PARTIZANSKA SVEČANOST Odkritje spomenika padlim partizanom borcem za enakopravne odnose med narodi V grobnici je pokopanih 17 vojakov, ki so padli v spopadu z nacisti 7. no-vembra 1943 - Pri svečanosti sodelujeta ANPI iz Vidma in Zveza borcev Slovenije Prihodnjo nedeljo, 1. septembra, bosta videmski ANPI in Zveza borcev Slovenije svečano odprla v kraju Matajur, pod istoimenskim hribom, spomenik in grobnico 17 padlim partizanom. Gre za skupni napor demokratičnih in protifašističnih sil, da na temelju idealov, krvavo doseženih v osvobodilnem boju, nadaljujemo z razvijanjem dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Za italijansko družbo pomeni nedeljska manifestacija hkrati obveznost, da v sedanjem kritičnem trenutku okrepi boj za demokracijo in izpodreže korenine črni mreži, ki koplje grob naši u-stavni ureditvi. Odkritje spomenika nas v mislih vodi nazaj v čase NOB, ko so slovenske partizanske enote prekoračile Sočo in pričele z operacijami v Benečiji. Že pred razpadom fašistične Italije sta se 17. origada Simon Gregorčič in Brišao - beneški odred zapletla v bcje po dolinah in hribih Benečije in koordinirali akcije z italijanskima bataljonoma Pisacane in Mazzini, ki sta bila sestavni del divizije Garibaldi - Natisone Po predvidevanju župnika Grio-na je prišlo 7 novembra 1943 v Matajur okoli 460 partizanov. Ko so se v hudem mrazu slabo obo-rožfni in neprimerno oblečeni prebijali proti Livku, so jih med postankom v vasi napadli nacisti. V junaškem boju, v katerem so borci krili umik glavnine, je padlo 25 partizanov, kì jih je župnik pokopal. Osem domačinov so svojci takoj izkopali, preostale pa so 19 >3. leta pokopali na pokopališču Po tolikih letih jim je v znak hva'cz-nosti za veliko žrtev, ki je pomagala vzpostaviti demokracijo in odpreti perspektivo za narodni napredek tudi v Benečiji, kamor so ti borci prinesli svobodno slovensko besedo, videmski ANPI postavil spomenik, ki je delo prof. Guida Tavagnacca in geometra Gianpaola Paolinija, s prostovoljnim delom pa so ga gradili številni protifašisti. Na veliki manifestaciji, ki bo pokazala pravi ljudski obraz Italije, tiste, ki nima skritih ciljev, ampak odprto goji željo po miru in sodelovanju, bodo govorili visoki predstavniki italijanskega odporniškega gibanja, pozdrav slovenskih in jugoslovanskih partizanov pa bo prinesel tudi Tine P.emškar, ki je med vojno sodeloval z italijanskim odporniškim gibanjem. Pobude za normalizacijo dela v obratu SNIA V zvezi z odločitvijo ravnateljstva SNIA v Zdravščini, da skrči delovni čas na 24 ur na teden, sta tekstilna federacija FULTA in tovarniški svet obrata poslala županom tržiškega in gradiščanskega območja, poslancem in strankam pismeno sporočilo, v katerem jih seznanjata s hudimi posledicami za 450 prizadetih družin in za celotno gospodarstvo naše pokrajine. Te družine so utrpele občutno škodo, že s 5-mesečnim stavkovnim gibanjem za novo delovno pogodbo. V pismu je nadalje rečeno, da je SNIA prejela ugoden kredit in da ji je CIPE priznal javne ugodnosti za gradnjo obrata v Aussa -Como v vrednosti 12 milijard lir. Podpisnika se obračata na predstavnike oblasti, naj zagotovijo normalno obratovanje v SNIA ter popolno zaposlitev vseh delavcev, kot je določeno v zadnji pogodbi. Mladinski seminar ob Bohinjskem jezeru Mladinski krožek Gorica organizira tudi letos seminar v Bohinju, ki bo od 28. avgusta do 1. septembra v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru. Seminar je namenjen mladini iz Gorice in okoliških vasi. Posvečen bo trem problemom: političnemu vprašanju naše manjšine, vlogi Jugoslavije v mednarodni skupnosti in mladinskemu delovanju na Goriškem. Seminar hoče nuditi mladini izčrpne informacije in nakazati smer- nice za bodoče delo. Kot vsako leto sta zagotovljena visoka strokovna raven predavanj in dobro počutje v Mladinskem domu. Razpored predavanj bo sledeč: v četrtek bo na sporedu predavanje «Politični problemi slovenske manjšine v Italiji in strategija boja za dosego nacionalne enakopravnosti», v petek pa «Vloga Jugoslavije v mednarodni skupnosti in pomen manjšin v meddržavnih odnosih». V petek bo tudi okrogla miza s predstavniki republiške konference Zveze mladine Slovenije in občinske konference Zveze mladine iz Nove Gorice. V soboto popoldan in v nedeljo zjutraj bo prosto. V nedeljo popoldan je predviden povratek v Gorico. Udeleženci seminarja se bodo pri Urhu oddolžili spominu žrtev belogardističnega terorja. Odbor Mladinskega krožka obvešča vse tiste, ki se še niso vpisali za seminar, naj se javijo pri Igorju Komelu, tel. 82580, za vsa podrobnejša pojasnila. Odhod za Bohinj bo v sredo ob 14.30 s Travnika. Opozarjamo na točnost. Občina Vileš: Chevron. Občina Doberdob: Chevron, Dol. Občina Gradež: Sarom, Drevored Moretti, BP, Marin. Občim Gradišče: Shell, Trg U-nità. Občim Škocjan ob Soči: Esso, pokrajinska cesta. Nove cene testenin Medministrski odbor za cene je izdal navodila za nove cene testenin. Cene morajo določiti pokrajinski odbori za cene v tistih pokrajinah, kjer testenine proizvajajo. V goriš-ki pokrajini ni obratov za izdelovanje takšnih testenin, ki bi bile podvržene spremembi cene, pač pa prodajajo njihove izdelke, in sicer testenine barilla, buitoni, de Cecco, ghigi, monaco, ponte, gazola, spi-gadoro, tomadini, voiello in žara. Pokrajinski odbor za cene, ki nam je poslal to obvestilo, pričakuje od ostalih odborov, da določijo nove cene, nakar bo to sporočil trgovcem in potrošnikom v naši pokrajini. Dežurne bencinske črpalke na Goriškem Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: Občim Gorica: Shell, Ulica Lungo Isonzo Argentina; Esso, Korzo t talija: Agip, Ulica Duca D’Aosta; Esso, Travnik; Texaco, Ulica Leoni; Chevron, Ulica Brigata Re. Občim Tržič: Esso, Ulica Boito; Api, Ulica Cosulich; Mobil, Ulica Boito; Agip, Ulica Duca D’Aosta. Občim Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia. Občim šlovrenc ob Soči: Agip, glavna cesta. Občim Mariam: BP, Ulica Dante. Občina Ronke: Total, Ulica Redi-puglia; Chevron, glavna cesta. Menični protesti v drugi polovici julija Trgovinska zbornica je objavila seznam meničnih protestov v drugi polovici meseca julija. Skupno je bilo 221 meničnih protestov tako porazdeljenih v posameznih občinah: Krmin (6), Fogliano-Redipuglia (2), Gorica (99), Gradišče (4), Gradež (17), Mariano (1), Tržič (79), Ro-mans ob Soči (1), Ronke (11), Za-graj (1), Škocjan ob Soči (6), Šta-rancan (3), Vileš (3). LANSKO LETO JE BIL ČLAN OCENJEVALNE KOMISIJE ZA ORIGINALNA GLASBILA Rezija je pravi zaklad za preučevanje glasbe in smo ohranili - Primorska zanemarjena - Kako je plesov - Koliko narodnega blaga nastala pesem «Luna, luna lunica» Ena številnih hiš, ki bo kmalu pokrita. Na njej bo čez nekaj dni zaplapolala delavska rdeča zastava. Z «likofom» bo pa lastnik pogostil vse delavce, ki so hišo pomagali zgraditi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimi, iiiiiiii il,i,i,ii„iifiiiii,liilll|llilil||||ill||iI|l||il||iiIiiilliiil,l„iiiii,in OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH S požrtvovalnostjo in pomočjo prijateljev si Doberdobci gradijo številne nove hiše Samo lanskega leta je občina izdala 39 gradbenih dovoljenj - Zakaj domačini prodajajo zemljišča ~ Glavna ovira za gradnje so še vedno vojaške služnosti Prihodnji mesec se bodo v Gorici srečali mednarodni strokovnjaki za preučevanje ljudskih plesov in ljudske glasbe. Ob tej priložnosti se bodo mednarodne folklorne skupine pomerile med seboj, katera ohranja najbolj pristen značaj te tradicije. Sledila bo folklorna parada po mestnih ulicah. S profesorjem Silvanom Križmančičem, ki mu je, razumljivo, kot obnovitelju glasbene šole v Gorici najbolj pri srcu glasbeni pouk našega naraščaja in ki je vroče zavzet za naše Ijudsko-prosvetno in kulturno življenje, smo se zapletli v pogovor, ki se ni tikal teh dveh področij, ampak čisto novega, ki doslej še ni nikoli bil tema naših pogovorov. Pogovarjali smo se o folklori, o ljudskih plesih in pesmih, p glasbilih, ki jih uporabljajo folklorne skupine — skratka o ljudskem bogastvu. Naše kramljanje ni imelo namena odkriti nobenih še neznanih resnic, pač pa vsaj nekoliko osvetlili dejavnost, ki bo v prihodnjih dneh pritegovala pozornost tukajšnjega prebivalstva. Povedali smo mu, da bodo tudi letos sodelovali v razsodišču ugledni strokovnjaki za folkloro iz Jugoslavije in tudi iz naših krajev. «Lansko leto so tudi mene povabili v komisijo za ocenjevanje originalnosti glasbil, ki so jih uporabljali člani nastopajočih skupin. V ostalih komisijah so ocenjevali izvirnost plesov, glasbe, oblek itd.», je povedal prof. Križmančič. Zarezala sva v precej problematično temo, koliko je pri nas izvirnega narodnega blaga, in kaj smo v preteklosti storili in kaj sedaj počenja- Poletna vročina in čas dopustov, ka. Tudi letošnje velikošmarrje po-pomenita, da je prišel trenutek od- ] čitnise so domačini prebili na delu hoda k morju ali v hribe na zaslu- ! pri sorodniku ali prijatelju, z ob-žen počitek. Zadnja leta se tako I vezo, da jim bo slednji uslugo vrnil, privlačnemu vabilu odziva vedno j ko si bo tudi on zi 'al nov dom. več delavcev in to v meri, ki jim «Bolezen opeke» kot jo nazivajo zaslužek in življenjski nivo dovo- ijdomačini, je v Doberdobu postala i ne velja za prebi- ! že skoro nalezljiva. Treba je pri- Ijujeta. To pa valce našega podeželja, ki povečini poletne dopuste in druge tedenske «mostove» preživijo doma, z delom v vrtu, okoli hiše ali na polju. Starejši ljudje, katerim življenjska pot ni prištedila truda in bede skozi dve preživeli vojni, se večkrat zgražajo nad mladino, češ, da malo dela, ker ji ni treba trave kositi, obzidavati senožeti in legati k nočnemu počitku s skromnim krožnikom «oblic». Vedno pa ni tako. Navajamo za primer Doberdob (in velilo, da sa tako dogaja tudi v drugih slovenskih vaseh), kjer je vsako soboto, nedeljo ali praznik večji del mladine zaposlen z gradnjami novih hiš. Hudomušno je neki domačin dejal, da se v takih dneh ponavlja «zidarska simfonija», katero je slišati na vsakem koncu vasi. Brnenje dvigal, zatajeni žvižgi žerjava, ropotanje mešalnikov in ritmičen odmev udarcev zidarskih kladiv se prepletajo od svita do mra- VELIKE DILEME, KI TAREJO GORICO Danes je najvažnejše odprtje mednarodnega mejnega prehoda V polemiki b PSI župan osvetljuje vprašanje cestnih komunikacij naše dežele z vzhodom «Najvažnejše vprašanje današnjega dne je odprtje mednarodnega mejnega prehoda, ki je mogoče samo s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. V tem smislu so naravnana vsa posredovanja goriške občine pri vladi. Pri reševanju tega vprašanja bi na občini morali sodelovati tudi socialisti, ker imajo prav socialisti v osrednji vladi pomemben delež svoje odgovornosti,» pravi župan občine Gorice Pasquale De Simone, ki tudi v imenu občinskega odbora odgovarja na včerajšnje stališče PSI o krizi na občini. V svojem obširnem pojasnilu se De Simone loteva predvsem odprtja mejnega prehoda in izgradnje ustreznih infrastruktur, ki naj po-morejo Gorici iz osamljenosti in jo gospodarsko okrepijo. S tem v zvezi ugotavlja, da so prvo fazo pri gradnji mejnega prehoda pre- SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SIMON GREGORČIČ» GORICA Ul. Montesanto 84, tel. 834-95 Obveščamo vse interesente, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1974-75. Prošnje je treba vložiti na tajništvo doma vsak delavnik od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo kinili zaradi prepovedi italijanske diplomatske delegacije, ker so bili načrti izdelani na podlagi katastra, ne pa na podlagi dokončnega sporazuma o mejni črti, ki je — kakor smo že večkrat pisali — pomaknjena kakšnih petdeset metrov zapadneje. Zaradi tega je bilo potrebno izdelati spremembo regulacijskega načrta, ki jo bo dežela v kratkem odobrila, prav tako pa so morali spremeniti tudi načrt. Vrhu tega si občinska uprava prizadeva, da bi premagala politične težave, ki jih sama ne zmore, in bi dosegla od rimske vlade sklenitev sporazuma z Jugoslavijo glede odprtja meje. O vsem tem je občinska uprava vedno govorila odprto. Vprašanja novega mejnega prehoda pri Gorici ni mogoče primerjati s tržaškim, kjer je meja dokončna in kjer je mejni prehod že odprt. De Simone nadalje navaja kot argument tudi politično rtioč Trsta in pravi, da ni pripravljena tekmovati s Trstom in da nima namena odrekati Trstu, da ob upoštevanju deželnih koristi skrbi tudi za svoje prebivalstvo. Gorica namerava razvijati svojo vlogo obmejnega mesta samo z izgradnjo takšnega sodobnega gospodarskega središča, ki oo po najkrajši poti povezal Padsko nižino z Ljubljano, zato se vprašanja ne more zreducirati na tekmo, katero mesto bo zmagalo. De Simone se sklicuje na obveze, ki so bile potrjene na srečanjih z občinsko upravo onstran meje, da bodo takoj pričeli z gradnjo mejne postaje in s cestnimi priključki, za katere so v teku geološka raziskovanja tal v Prevalu, čim bo dosežen sporazum o odprtju prehoda. Gre za izgradnjo novih povezovalnih poti s srednjo in vzhodno Evropo, o katerih vztrajno govorijo predstavniki Slovenije, na katere se bo priključila nova cesta, ki se bo povezovala z mejnim pre> hodom štandrež. Zato je «najvažnejše vprašanje današnjega dne odprtje mejnega prehoda...» zaključuje De Simone svoje pojasnilo. pomniti, da je večji del novozgrajenih hiš povečini sezidanih z veli-idm trudom samih lastnikov in s pomočjo prijateljev in sorodnikov. Takšna mravljična dejavnost je v povojnih letih že dobršno spremenila videz vasi. Vzgled je Dolanska 'Jlica, kjer je tričetrt hiš na novo zgrajenih, ostale stavbe pa so bile vse posodobljene in urejene v zadnjih letih. V tej ulici so si lastniki poleg novih hiš uredili še lepe vrtove in krasne cvetlične nasade, da kar tekmujejo med seboj, za boljšo pòh vaio mimoidočih. Sicer ne zaostajajo tudi drugi predeli vasi in to v skladu z razpoložljivimi zemljišči in predpisi regulacijskega načrta. Strah pred novimi podražitvami in inflacijo, ki stalno pestita naše potrošnike, silijo pogumne gospodarje, da vlagajo svoje zaslužke v nepremičnine. Samo v letu 1973 je občinska uprava izdala 39 gradbenih dovoljenj, od teh polovico za nove stavbe in polovico za popravila. Za majhno občino, kot je Doberdob, je to lepo število, zlasti še, ker se je taka zidarska dejavnost v vasi razvijala že prejšnja leta. Tudi v prvem polletju 1974 je bilo že izdanih 18 dovoljenj, kar dokazuje, da domačini še naprej posvečajo svojo prvo skrb lepo urejenemu domu. Zidanje novih in urejanje starih kmečkih hiš ne spreminja samo zunanjega videza vasi, temveč je tudi dokaz novih virov zaslužka. V občini je čedalje manj stavb namenjenih kmečkemu življenju in to ne samo v strukturi, temveč je tako tudi zabeleženo na registrskem uradu. Čim starejši obdelovalci polja prenehajo z svojim poslom zaradi upokojitve ali smrti, ostane kmetija dedičem, ki so običajno že zaposleni v industriji. Zaradi takšne življenjske spremembe, spremeni registrski urad stavbo iz kmečke v navadno stanovanjsko enoto. Nemalo skrbi delata občinski upravi in neposredno njenim občanom gozdarska služba in vojaške služnosti. Hvalevredni namen prve ustanove je sicei razumljiv in upravičen, neutemeljeni in odvečni pa so pogoji, ki jih vojaške oblasti zahtevajo od naših ljudi, ko se odločijo za zidavo nove hiše na ozemlju podvrženem vojaš-kim služnostim. Že sama deželna uprava je stisnila pas regulacijskega načrta na skrajnih mejah vaških četrti, kljub temu pa varnostni pas vojaških služnosti v velikem obsegu presega to začrtano mejo. Kdor se odloči graditi novo hišo na takem zemljišču, mora najprej narediti prošnjo na vojaške oblasti v Videm, katere mu izdajo dovoljenje, potem ko lastnik podpiše obrazec z določenimi pogoji. Ugodno je deželna uprava odgovorila glede nekaterih zemljišč v bližini vaškega pokopališča. Sedaj je bil nezazidljiv pas okrog pokopališča skrčen od prvotnih 200 na sedanjih 100 metrov. V občini se pojavlja še en zaskrbljujoč pojav. Že več časa se v naših vaseh pojavljajo tuji kupci zemljišč, z bolje založenimi žepi, kot so še najbolj marljive roke domačega skrbnega gospodarja. Dobršni predeli doberdobske zazidalne površine so že prepisani na ljudi, ki gotovo ne bodo svojih otrok učili slovenskega jezika. Z izgovorom boljšega zraku ali katerekoli druge pretvez? pridejo v vas in si zajamčijo parcele, ki najbrž ne bodo nikoli več last slovenskega posestnika. Težko je v takih okoliščinah svetovati lastnikom, naj svojo zemljo odstopajo le domačim povpraše-valcem, ker si običajno tolmačijo lastnino le kot imetje, s katerim lahko ukrepajo po lastni volji in želji. Ne zavedajo pa se posledic za svoj izvor, ki jih takšna odločitev prinese. Želeti je le, da bi vsaj v prihodnje imeli domači lastniki parcel več skrbi za narod, kater“-mu pripadajo. Svoj delež pri potujčevanju vasi naredijo tudi mešani zakoni. Pogostoma se starši odločijo vpisati otroka v italijansko šolo, ker je oče Italijan. Isto pa se tudi dogaja, če je samo mati druge narodnosti. Ljudje, ki obiskujejo našo vas, se pohvalno izražajo o njenih prebivalcih. Zlasti poudarjajo njihovo marljivost. Toda pohvale ne pomenijo dosti, če se ne bomo zavedali nekaterih svojih narodnostnih dolžnosti ter zajezili potujčevanje svoje zemlje. Z izpolnjevanjem teh dolžnosti pa bomo tudi v gospodarskem pogledu vodili dobro politiko,- v svo- jo korist in v in potomcev. korist svojih otrok Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli v četrtek, 5. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Razpored naslednjih predmetov in dnevov je javljen na tajništvu šole. Prof. Silvan Križmančič •iiiuiiiiiimiiiiiiiiittiniiiiiiiHuiiiuniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiUi|||||||||||||||||,||lll|,|l|,in„,|m|,l|,u„ll,u|| PRAZNOVANJE PRIREJA PD «NAŠ PRAPOR» Danes ob 18. uri kulturni spored na Briškem prazniku na Oslavju Nastop folklornih skupin, pevskega zbora m vokalnega kvarteta Veliko število ljudi se je v petek odzvalo vabilu organizatorjev Briškega praznika, ki ga letos prvič prireja novoobnovljeno prosvetno društvo «Naš prapor». Že v prvih večernih urah se je na zabaviščnem prostoru zbralo precejšnje število ljudi. Lepo urejene stojnice z briškim vinom in domačo jedačo so vabljale goste. Večja skupina ljudi pa se je zbrala v zagrajenem prostoru za tekmovanje v briškoli. Vpisalo se je 64 parov. Tekmovanje se vleklo pozno v noč in le okoli ene ure se je zvedelo kdo je zmagovalec. Dva pršuta in konfekcijo briškega vina je dobil par iz štandreža, na drugo mesto se je uvrstil par z Oslavja (dobila sta pršut in konfekcijo vina), tretja sta bila Pevm-ca, na četrto mesto pa se je uvrstil par iz Gorice. Tolažilne nagrade so šle parom, ki so se uvrstili od petega do osmega mesta. Danes, s pričetkom ob 18. uri, bo na sporedu kulturni spored. Nastopili bodo: folklorna skupina iz Sovodenj, člani folklorne skupine «Dom» iz Gorice, združena pevska zbora «Kras» iz Dola in s Poljan ter «Srečko Kosovel» iz Ronk ter vokalni kvartet «Jezero» iz Doberdoba. Zvečer bo ples z ansamblom «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Gostom bodo natakarji postregli z dobrim briškim vinom, osvežilnimi pijačami in pečenimi klobasami in piščanci. Praznovanje se bo žaklju-čilo jutri. Ob 21. uri bo na sporedu tekmovanje v vleki vrvi. Ob tej priložnosti so domačini že pripravili tri ekipe: mladi, starejši mladinci in poročenci. Zanimivo bo videti, kdo bo imel največ moči, da bo potegnil ostali dve ekipi. Istočasno bo tudi ples s sovodenjskim ansamblom «The Lovers». strani 20-letno bolničarko Andreino Benedetti iz Gorice, Ul. Brigata Sassari 23. Ta je takoj po ovinku preveč zavozil na drugo stran cestišča in čelno trčil v ford escori v katerem se je vozila 33-letna prodajalka Sonja Jakin por. Kodermac z Oslavja, Dosso del Bosniaco 23. V bolnišnico so odpeljali obe ženski, katerima so zdravniki u-gotovili lažje poškodbe in bosta o-zdraveli v nekaj dneh. Pri trčenju je ford escori utrpel precejšnjo škodo. Druga nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na cesti Štandrež — Sovodnje, kjer se je ponesrečila 68-letna upokojenka Gizela Devetak por. Devetak iz Sovodenj, Ul. 24. maja 33. Žensko so v bolnišnici sprejeli za 60 dni na zdravljenju zaradi zloma leve noge. mo, da bi se ne izgubilo. «Pravi čas za ohranjevanje narodnega blaga je pravzaprav mimo. Komunikacije so se tako razvile, da se hitro izgubljajo stare navade. Prav gotovo je za preučevanje glasbe in plesov Rezija pravi zaklad. V tem, za našo folkloro pravem El-doradu, so strokovnjaki zbrali izredno veliko pesmi in narodnih plesov, ki so se zaradi odrezanosti Rezije od ostalega sveta ohranili do današnjih dni. Na Inštitutu za folkloro v Ljubljani sem poslušal posnete rezijske pesmi in glasbo za plese ter moram priznati, da je to bilo enkratno doživetje.» Profesor Križmančič je nato povedal, da so v preteklosti strokovnjaki zapisovali narodne pesmi, vendar so jih spreminjali, tako da so jih prilagajali takrat prevladujočemu glasbenemu okusu. S tem pa so jih nepopravljivo pokvarili, ker so izgubile ljudsko pristnost. «Prava ljudska pesem je tista, ki jo fantje zapojejo v gostilni. Seveda ni običaj, da bi s takšno pesmijo šli na odre, zato jo strokovnjaki priredijo, pri tem pa se trudijo, da o-hranijo jedro, le da to jedro umetniško obdelajo.» Veliko beneških pesmi je med o-bema vojnama in po drugi vojni zapisal in harmoniziral Rihard Orel. Njegovo delo, postavljeno na višjo strokovno raven, nadaljuje prof. Merku, ki ima zbranega veliko glasbenega in folklornega ter drugega gradiva iz Benečije, zlasti iz za-padne. Kar se tiče skrbi za ohranjevanje narodnega blaga je med obema vojnama Slovenija opravila veliko dela na Koroškem, medtem ko je Primorsko in Benečijo takrat, ko je bila tradicija še precej prisotna, dokaj zanemarila in so le delno to vrzel spopolojevali nekateri glasbeni entuziasti, ki so pod fašizmom ostali v teh krajih. «Pred časom ste nam pravili, kako je Ubald Vrabec priredil neko pesem, ki ste jo zapisali v Trebčah.» «Saj je res. Vrabec se mi je potožil, da bi priredil kakšno narodno pesem, pa da nima materiala. Pa sem mu rekel, da mu ga prinesem. Takole je bilo. Na domu v Trebčah je mama včasih pela pesem «Luna, luna, lunica . . .» Lepo melodijo ima ta pesem, pa sem ji rekel, naj mi jo zapoje. 'Kaj boš s tem’, se je branila. Potem pa se je le odločila in jo zapela. Zapisal sem si vižo in jo prinesel profesorju Vrabcu, ki jo je priredil za pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba, ki jo je prvi zapel, potem pa jo je posredoval še Slovenskemu oktetu. Naši kraški fantje so zapeli to pesem v Kulturnem domu,» je rekel. «Toda to ni tisto, kar je sedaj najbolj važno,» je hitro pristavil naš znanec. «Raje zapišite, ko smo že pri folklori, da se je folklora tudi na Goriškem zelo uveljavila in da imamo kar dve skupini, odraslo v Sovodnjah in otroško v mestu.» Res se nam zdi, da je to zelo pomembno, prav gotovo pa je pomembno spoznanje, da folklora noče več biti samo zabava, ampak predvsem iskanje izvirnosti, iskanje naše preteklosti, našega pozabljenega jaza. Obvestilo doberdobske občine Doberdobska občina obvešča vse višješolce naj do 30. septembra letos vložijo prošnje za šolsko podporo. Interesenti naj vpisovalno polo dvignejo na tajništvu šol, ki jih obiskuje. Obenem pa morajo priložiti spričevalo s šolskimi uspehi lanskega leta. Podporo bodo dobili dijaki družin katerih dohodek ne presega vsote, ki jih zakon določa. Do dne 20. septembra morajo občani v Doberdobu javiti na županstvu I spremembe v zvezi s pobiranjem1 smeti. Na županstvu je treba javiti tudi pse in plačati ustrezno takso. Do 31. avgusta morajo vsi kmetje javiti zalogo vina lanskega pridelka. Ptičji sejem danes v Gorici Danes so v občinskem parku odprli tradicionalni ptičji sejem, ki ga vsako leto prirejajo goriška občina. Pro Loco in Turistična zveza. Občinstvo si bo lahko v jutranjih urah ogledalo številne razstavljene ptiče in prisostvovalo tekmovanju v posnemanju ptičjega petja. Popoldne ob 16. uri bo nagrajevanje najboljših ter nastop mladinske folklorne skupine. Istočasno so danes v razstavni dvorani v pasaži na Korzu Italija odprli razstavo nagačenih ptičev. Občinstvu bodo prostori odprti po naslednjem urniku: danes od 9.30 do 19.30, od ponedeljka do srede pa od 9. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. , Kino Gorica VERDI 15.15-22.00 «Mussolini, ultimo atto». Rod Steiger in Franco Nero. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «H magnifico e-migrante». T. Hill in J. Mec. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Ros (nulla da segnalare)». P. Leroy in J-Weber. Barvni film. VITTORIA 15 00—22.00 «Le monache». A. Cuomo in E. Vassa. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00 -21.30 «Quattro bassotti per un danese». Barvna risanka. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «Dudu, il maggiolino a tutto gas». Barvni film- EXCELSIOR 14.00—22.00 «Le amanti». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Fiore di carne». Barvni film. Xova Gorica SOČA «Vojna med ženami in možmi», ameriški barvni film ob 17.00, 19-09 in 21.00. SVOBODA «Pravi kavboji», ameriški barvni film ob 17.00, 19.00 in 21.09 DESKLE «Trije mušketirji», francoski barvni film ob 17.00 in 20.00. RENČE «Waterloo», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Buievar Ruma», francoski barvni film ob 20.00. Včeraj »danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Roul Brumat, Marco Fumis, Carlotta Piras. SMRTI: zdravnik Francesco Dane* Ion, 78-Ietni upokojenec Giovanni Fa-mea, 89-letna upokojenka Stefania Lizzul vd. Vascotti, 63-letni upokojenec Bruno Brumat, 89-letni invalid Giovanni Jorankar, 77-letni upokojenec Pietro Bonucchi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, tel. 40497. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Lautieri in dr. Viaro. V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pagnutti, v Ronkah in Doberdobu dr. De Benedittis, v Tržiču in štarancanu pa dr. Zanasi. UJM...............—«■ Valerija in Angela Boškin iz Pev-me darujeta 10.000 lir prosvetnemu društvu «Naš prapor» iz Pevme, štma-vra in z Oslavja. Goriški krvodajalni sekciji so darovali 28.000 lir uradniki goriške bolnišnice v spomin Ignazia Lebana. 30.000 lir dr. Beviglia, dr. Busolini in dr. Ugomari v spomin dr. Francesca Danelona. 15.000 lir družina Imbimbo v spomin dr. Francesca Danelona. Trčenje avtomobilov pred ovinkom «Pri Šejetki» Na cesti, ki iz Pevme pelje proti Oslavju, nekaj desetin metrov pred ovinkom «Pri- Šejetki» je prišlo včeraj popoldne do čelnega trčenja med dvema avtomobiloma. Na srečo se niso osebe kdove kaj poškodovale in so jih v bolnišnici le povezali. Z Oslavja proti Pevmi je vozil skneo Sergio Fantini, ki je imel ob Diki in Mico pri Albertu Prinčiču na Oslavju s svojim igranjem dokazujeta, da izrek, «sovražita se kot pes In mačka», le ne sloni na tako trdni podlagi KULTURA IZ «POROČILA» ZA SOLSKO LETO 1973 -1974 Skoraj 300 gojencev deležnih glasbenega pouka na šolah GM Največ učencev še vedno za klavir in violino, manj zanimanja za druga glasbila -160 otrok v pevskih zborih - Bogata in pestra koncertna dejavnost - ?®prav se že približuje novo sko leto smo našim čitateljem n« TnS!10 dolžlli pregled čez sezo-j ' Glasbene matice, muda je opravičljiva glede na jstvo, da smo šele pred nedav-. m Prejeli letno «Poročilo» o de-vanju šole Glasbene matice in o dJncertnih prireditvah v njenem Jrva in osnovna ugotovitev, ki _ ..ponuia ob pregledovanju «Po-je. da je šola Glasbene ance tudi v preteklem šolskem izpolnila svojo dolžnost do m s,e mladine in da ji je nudila one kompletno glasbeno vzgojo r^m' nižje, srednje in višje „ ' tem pa je ponovno nujna da je svoje poslan-j. ,° md1 v pretekli sezoni oprav-,a.^ razmeroma pičlim številom reamh učnih moči, ki so bile m"? ..d' Preobremenjene. V po-Jlm je bilo sicer 24 zunanjih da .avcev’ vendar je razumljivo, ro, I.® glavno breme slonelo na _ ai". nčnih močeh in sicer na iu dr. Demšarju, ki po-v indi klavir, Erminiju Am-ftrnKiU P^vir). Svetku Grgiču snif \ a' ^iavir, harmonika, teor, vini ’ ,<-)s*carja Kjudra (violina, ^ komorne vaje, orkestralne na^ i’ divanu Križmančiču (violi-W™nika, kitara, trobenta mot-U .^ignozziju (teoretski pred meti klavir, flavta, orff. instru ntarij), Ignaciju Oti (kontrabas avir, harmonika, teor. solf.) Radoviču (klavir, teor ^'Pevske vaje) in Elijani Zaj vi (harmonika, klavir, harmoni «arski ansambel). ,^seb vpisanih gojencev v solnem letu 1973 - 74 je bilo 299, 00 koncu šolskega leta pa jih je alo 283. V posameznih oddelkih k J roma razredih na Tržaškem je o število gojencev naslednje: 1 Pr’Pravnici 46, v nižji šoli 89, v srednji šoli 15, v višji šoli 2; ustreznih oddelkih na Goriškem w ' iT Pripravnici 14, v nižji šoli t» V • oddelku na blokflavto, ki-ro in harmoniko je bilo na rzaskem 97 gojencev, na Gori-em pa v oddelku za harmoniko bi kitaro 14. v ^ipiomski izpit iz klavirja sta tem razdobju uspešno opravila p * * * * vel Kodrič in Mojca šiškovič-anizon, oba iz šole prof. Am-drozeta. v prejšnjih letih je šola nudila gojencem pouk razen v trstu in Gorici še v svojih podružnicah v Devinu, Dolini, Na-n^ežini, Proseku-Kontovelu, Sovod-njah in v Trebčah. Če opravimo sedaj še pregled gojencev po posameznih glasbi-nn in predmetih, potem je slika aslednja: pouka klavirja je bilo : vseh oddelkih deležnih 128 gojencev, violine 32, harfe 1, violon-P®la 11, flavte 4, klarineta 9, trobente 3, trombona 1, blokflavte ’ kitare 15, harmonike 91, teo- rije solfegia 86, harmonija 11, glasbene zgodovine 3, klavirja kot stranskega predmeta 8, viole kot stranskega predmeta 1, komornih vaj 6, orkestralnih vaj 5, Orffovega intrumentarija 30 in klavirske spremljave 11. Poleg tega je treba omeniti, da je v harmonikarskem ansamblu igralo 28 gojencev, v pevskih zborih šole GM pa je nastopalo 158 malih pevcev, od katerih v tržaškem otroškem pevskem zboru 43, v otroškem zboru «Kraški slavček» v Devinu Nabrežini 95, v dekliškem zboru v Nabrežini 20. Bogata in pestra je bila tudi dejavnost šole v okviru nastopov, ki jih je bilo kar 19 v razdobju od 22. decembra 1973 do 9. junija 1974. Največ teh nastopov je bilo po prosvetnih društvih, trije pa so bili na šolah. S tem je Glasbena matica nadaljevala s pred leti začeto zamislijo in pomembno prispevala k dopolnjevanju glasbene vzgoje na naših šolah, 1 in ansambli šole GM opravili 15 kjer je spričo njene pomanjkljivosti vsekakor pomembno. Posamezni gojenci šole so sodelovali še na 13 različnih prireditvah bodisi na šolah bodisi po prosvetnih društvih, izven zamejstva oziroma v matični Sloveniji pa so gojenci ali ansambli šole nastopili šestkrat in sicer na republiški reviji glasbenih šol v Kranju, na Prešernovi proslavi v Celovcu, na reviji harmonikarskih ansamblov v Velenju, na zaključnem koncertu nagrajencev ITI. tekmovanja učencev glasbenih šol v Ljubljani, na spominski svečanosti bazoviških žrtev v Kranju in v osnovni šoli v Cerknem. Več gojencev glasbene šole GM je sodelovalo tudi na raznih tekmovanjih v Italiji in Sloveniji 0-ziroma Jugoslaviji, na katerih so se tudi pomembno uveljavili z osvojitvami prvih in na splošno vidnih mest. Prav tako so gojenci ■ radijskih in televizijskih snemanj za radio Trst A, za TV Ljub Ijano, za radio Ljubljana in Koper. Gojenci glasbene šole so nadalje priredili izlet z nastopi v Maribor in Ptuj, kjer so bili gostje tamkajšnjih glasbenih šol. V ožji okvir dejavnosti glasbene šole GM sodi tudi izvenšolska angažiranost članov učiteljskega zbo ra šole, ki s svojo strokovnostjo mnogo prispevajo k splošnemu kulturno - prosvetnemu življenju naše zamejske narodnostne skup nosti. Dejansko je vsak redni pro fesor na šoli povrhu še dirigent po enega ali celo več naših Ijud-sko-prosvetnih pevskih zborov in inštrumentalnih ansamblov. Povsem na mestu je ugotovitev, da bi brez njihove amaterske izven-službene angažiranosti velika ve JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 8. strani) Misli ob 19. dolenjskem kulturnem festivalu Jakčevi avtoportreti kot psihološka zrcala V Lamutovem salonu v Kostanjevici so razstavili 120 umetnikovih avtoportretov od 346 katalogi ranih Dolenjski gre čast, da se je v Novem mestu leta 1899 rodil Božidar Jakac, akademik, vobudnik slovenske likovne akademije in njen večkratni rektor, ki že 60 let vemo slika obraz domače zemlje, enako kot je obraze Afrike. Amerike in Skandinavije ter še obraze kraljev in državnikov, po litikov in kulturnikov do neznanih partizanov. Pričakovali smo, da bo XIX. Dolenjski kulturni festival proslavil 75-letnico tega velikega mojstra. Nismo pa predvidevali take razstave, ki je prva te vrste pri nas, namreč razstave samih Jakčevih del. Katalog našteva kar 346 avtoportretov, vendar jih je že 120 docela napolnilo prostore Lamutovega salona v Kostanjevici. če se Dolenjci tako lepo oddolžujejo slavnemu rojaku, naj gah «Odmevi rdeče zemlje». Avtoportreti iz te dobe so tu redki, a dosežejo višek v velikem platnu «Midva», kjer se prvič pojavi slo-karjeva žena Tatjana. Med vojno se avtoportreti sicer množijo, a le po številu. Naslika si le edino malo olje z zaskrbljenim obrazom, ki pa se je veselo zjasnil, ko sem mu popravil radio, ki ga niso uspeli v popravljalnici Radia Ljubljana. Kje je neki sedaj uje-danka «Dva dreveščka», ki mi jo je tedaj dal s posvetilom «Tovarišu in prijatelju» in je izginila ob zaplembi moje delavnice?! Do srede leta 1943 se Jakčev obraz vedno bolj zresnjuje. Odseva pač zaskrbljenost ustvarjalca slovenske kulture, ki ji preti uničenje. In s takim obrazom me je obiskal, ko sem mu natipkal prošnjo za italijanske oblasti, da bi se mu še mi s tem zapisom, saj mogel oditi v Novo mesto, od ko- Jakčev avtoportret iz Laškega (olje) novembra 1967 lllllllllllllllllllllllllllllllllllll^Ill■l■lllll■l■■lllllllll■>lllnlllllllllllllllllllllllIlUllIllllllllllllllllll|ll||||||||||||||1l||||||||||||||||||llmllllMllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||UlllItllllllllllllllllllllllllllllllllllll[|||||ll■lllllllllllll■lllllllllllllllllllllllllll■lllll•■llllllll■lllllllllllllU Z LETOŠNJIH DUBROVNIŠKIH POLETNIH IGER Paleta domačih in tujih umetnikov na izjemno visoki izvajalski ravni Slovenski oktet odličen kot vedno - Nov sovjetski violinski mojster Gideon Kremer - Violončelist Pierre Fournier blestel ob slabšem spremljevalcu - Imeniten Paisiellov «Seviljski brivec» z italijanskimi mojstri Druga predstava komične opere «Ponočna menica» Domenica Ci-marose v izvedbi Malega glasbenega gledališča iz Rima pod vodstvom Renata Fasana, je bila — zaradi bojazni pred dežjem — v gledališču «Marina Držica». No, tu se je je, na žalost, prijelo precej starega teatralnega prahu; izgubila je na svoji svežini in pristnosti, kakršne smo bili deležni v parku glasbene šole. Polnočni koncert Slovenskega vokalnega okteta je v Dubrovniku doživetje zase. Ta pevska skupina je tukaj ne le pri domačinih, temveč tudi pri mednarodni publiki tako popularna, da mora vsako leto z dodajanjem podaljšati koncert skoro za tretjino predvidenega sporeda. Tako je bilo tudi letos, ko so poslušalci v popolnoma zasedenem atriju palače Sponza enostavno obsedeli in so se šele po sedmi dodani pesmi le stežka poslovili od pevcev. Kljub zatohlemu ozračju. ............................. 0n 30. AVGUSTA DO 13. SEPTEMBRA V ČEDADU Drugi mednarodni tečaj «Trisonata v 18. stoletju» Tečaj bo vodil prof. Miloš Pahor s sodelovanjem prof. Dine Slame in češkoslovaškega flavtista prof. Miloslava Klementa Gd 30. avgusta do 13. septembra “° v zavodu «Paolo Diacono» v Čedadu drugi mednarodni tečaj za "dunasto flavto, prečno flavto in komorno glasbo pod naslovom «Trisonata v XVIII. stoletju». Te-®aJ bo vodil naš znani koncer-tant in pedagog za flavto prof. Miloš Pahor ob sodelovanju prof. ^tee Slame ter prvega flavtista Praške filharmonije prof. Mirosla-Va Klementa. , Po uspehu lanskega, prvega te-^?Ja je potekal v gradu Colloredo di Montalba pri Vidmu, za kate re8a je, prav tako kot letos, dal Pobudo prof. Miloš Pahor, je bilo tudi za letošnji tečaj med mla-dimi ljubitelji kljunaste in prečne Ravte, znatno zanimanje. Med letošnjimi udeleženci tečaja bodo Sojenci iz Milana, La Spezie, Tu rjna, Vidma in iz Trsta, skupno dkrog 15. Tečajniki bodo imeli študijske dre vsak dan, kot lani pa bodo t^čaj dopolnjevali koncertni na-st°pi. Za otvoritveni koncert bo nastopil orkester Glasbene matice 12 Trsta v mali baročni zasedbi desetih godal in klavičembala. Izdajal bo Izaka Poša «Indrada in couranta», G. Tellemanna «Sui-ta v a molu za kljunasto flavto ln godala» ter J. S. Bacha «Suita v ha molu za prečno flavto in godala». Koncert bo 30. avgusta ob 21. uri v veliki dvorani zavoda «Paolo Diacono». Orkester bo nastopil brez dirigenta, kakor je bilo v tradiciji baročnih časov, ko je vloga dirigenta pripadla običajno solističnemu glasbilu, violinistu, klavičembalu ali flavtistu. Naslednji koncert na programu, ki bo 3. septembra, bo izpolnil kitarist Gianluigi Fia iz Brescie, d- septembra pa bo nastopila mi lanska pevka Irma Bozzi por. Luca ob sodelovanju dua Pahor- Slama s programom baročnih skladb. Končno se bodo na zaključnem koncertu predstavili še sami tečajniki. Večerni koncerti bodo odprti tudi za javnost, predvsem seveda za ljubitelje baročne komorne glasbe, ki se bodo lahko tudi seznanili z uspehi mladih tečajnikov in pa s skladbami, ki jih je navdihnil takratni čas, kakor tudi z modernimi, pisanimi za kljunasto in prečno flavto. j k ki za pevce ni ugodno, je skupina bila dovolj čisto uglašena in enotna, le sem pa tja so v drugem delu sporeda, pri ljudskih pesmih, motili razvlečenost in preostri dinamično razlikovalni učinki, ki so, na primer, znani koroški «Juhe, pojdam ,u Škufče» in ruski «Kalinka» precej spremenili njun obraz in nista delovali pre-pričljiveje, kakor bi v sicer enostavnem in preprostem oblikovanju v duhu ljudskega pevskega izročila. V celoti pa je ta pevski večer prinesel navdušenim poslušalcem pričakovano zadoščenje. Predvsem so bile deležne toplega sprejema ljudske pesmi — domače in raznih drugih narodov. Za nas, ki pogostokrat poslušamo Slovenski oktet je bil spored manj zanimiv oziroma ni pomenil neke osvežitve, toda za inozemske turiste, ki nimajo vedno priložnosti poslušati tako enot no delujoče pevske skupine lepih in zlitih glasov ter izredne pevske kulture, so tako pesmi, primerno izbrane v smislu polnočne serenade. kakor izvajanje gotovo pomenilo izredno doživetje Ruski pianist Svjatoslav Richter, katerega dva napovedana recitala smo pričakovali z veselim vznemirjenjem, je moral zaradi bolezni odpovedati svoj prihod v Dubrovnik v zadnjem trenutku, tako da upravi festivala ni uspelo nadomestiti predvidenega prvega recitala 8. t.m. in smo bili tega večera prikrajšani za koncert. Šele dva dni kasneje je vskočil mladi violinist iz Sovjetske zveze Gideon Kremer, novo ime, ki je zablestelo na Dubrovniških poletnih igrah potem, ko so umetnika spoznali par dni prej na festivalu v Ohridu. Rojen je bil 1947 v Rigi kjer je dovršil glasbeno šolo. nato se je vpisal na konservatorij v Moskvi in magistriral v razredu znamenitega Davida Ojstraha 1. 1973. Na mednarodnih tekmovanjih je prejel štiri prve nagrade: 1967 na natečaju kraljice Elizabete. 1969 na natečaju v Montrealu, 1970 na natečajih Paganini v Genovi in Čajkovski v Moskvi No. tudi v Dubrovniku nas je popolnoma osvojil s prelepim, mehkim tonom, čisto in jasno i-gro in muzikalno polnokrvno interpretacijo, prepolno notranjih prebliskov, ki delu vtisnejo svojske izrazne razsežnosti. Vse skladbe so zaživele v globoko zasnovani, osvežujoče učinkujoči u-metniški dognanosti. Elegija Igorja Stravinskega je zapustila vtis enkratnosti po tonskem niansi-ranju, po krhki občutenosti. ki jo je interpretator s svojim iztanj-šanim liričnim navdihom razpredel v toplo človeško zasanjanost. Nazorno je zgradil Sonato v f-molu op. 80 Sergeja Prokofjeva, z vso preciznostjo in zdravim muzikalnim občutjem je zavzeto oblikoval Introdukcijo, temo in variacije op. 160 Franza Scnu-berta. Iz njegove lirične narave in iz nagnjenosti k romantičnemu občutju izvirajoči fluid smo zaznali tudi v Partiti v E-duru Johanna Sebastiana Bacha Bila pa je v smislu poustvarjalčeve zasnove in pristopa zgrajena v dosledno se razpleta joči gradnji; učinkovala je iskreno in muzikal- | no prepričljivo. Enak partner mu je bil izvrsten, muzikalno visoko kultiviran pianist Oleg Meisenberg. Recital, ki ga je imel v preddverju Knežje palače znameniti francoski violončelist Pièrre Fournier je delno izpolnil pričakovanje. Violončelist sam je še vedno na enako visokem poustvarjalnem nivoju, še vedno nas lepota njegovega tona sili v občudovanje in nas vežejo nase po notranjem navdihu izpeljane toplo občutene melodijske linije, ki nas takoj zapredejo v močna doživljajska dogajanja. Še vedno je umetnik redkih poustvarjalnih dimenzij, močnih interpretativnih dognanj. To je potrdil v Schumannovem Adagiu in Allegra op. 70. v Beethovnovi Sonati v A-duru op 69, v Faurejevi Elegiji op. 24 in v znameniti Sonati v Abiura Cesarja Francka, ki jo je napisal sicer za violino in klavir, a jo je za čelo in klavir dobro priredil izvajalec sam. Prav tako pristen učteek ie izzval v dodanih delih Ni Slovenski okiet poje na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah pa tokrat izbral pianista, ki bi vsaj do neke mere lahko približal njegovi veličini. V delovanju sicer spretnega pianista smo čutili odsotnost pristne občutenosti in vživljanja v skupno muziciranje, njegova igra je z ozirom na globljo dojetost in muzikalno dognanost čelista učinkovala površinsko, ostajala je na ravni separatnosti in se ni stapljala v vzajemno, enakovredno kreiranje v smislu dua — če pustimo ob strani obeležje klavirskega spremljanja pri nekateri delih, pri katerih pa tudi ni bilo vselej preciznosti in potrebne podrejenosti. Saj je klavir včasih kar vsiljivo posegal in zastiral subtilno oblikovane fraze čelista, ta je gradil kakor iz živega vrelca svoje močne umetniške narave, ki je razbohoteno izžarevala tonsko lepoto. In prav zaradi te, tako napetostno osvežujoče moči, smo odnesli vtis in zavest, da smo poslušali velikega umetnika in prav zaradi tega tudi spoznanje, da si veliki umetnik v bodoče ne sme dovoliti podobnih poizkusov. Malo glasbeno gledališče iz Rima, solisti I virtuosi di Roma in instrumentalni ansambel Colle-gium musieum italieum so pod vodstvom dirigenta Renata Fa-sana in v režiji Sandra Sequija uprizorili drugo operno delo: Seviljskega brivca Giovannija Pa-isiella. Buničeva poljana, prepolna poslušalcev, je v svojem naravnem scenkem prostoru odmevala v zvokih izvrstnega orkestra in pevcev. Predstava je svoj polnokrvni utrip izkazovala pred predvsem v pevski kulturi, v izredni skladnosti posameznih solistov ter njihovih skupin z orkestrom in po vzajemnem, v celotno dogajanje zajetem muzikalnem kreiranju. Režija je spretno izkoristila prostorsko dane pogoje in dosegla zadovoljivo dogajalno dinamičnost, premalo pa se nam je zdel dosledno izpeljan in v celoti dognan lik razborite narave Figara in značilnosti Bartola, čeprav sta oba pokazala izvrstne igralske sposobnosti pa tudi znatne pevske vrline. Prvega je pel Sesto Bruscantini, drugega Enrico Fissore. Najmarkantneje izklesan je bil Don Basilio, ki ga je igralsko in pevsko združil v izrazito delujočo, dosledno zgrajeno figuro Paolo Montarselo, basist voluminoznega glasu Pevsko in igralsko kvaliteto sopranitske Ele-ne Zilio smo spoznali že v Rossinijevi operi Poročna menica, v kateri je nekaj dni prej pela sobarico. Razpolaga z izvrstno šolanim, zvonkim glasom. Že s petjen samim, v katerem se nam odkriva notranje bogat vrelec izraznosti, osvaja z vsem žarom. Pevska in muzikalna nadarjenost, združena z igralsko, sproščeno se razvijajočo nazornostjo, jo vodita po poti k redki umetniški osebnosti. Prijeten, lirično obarvan tenorski glas ima Edoardo Gimenez, ki je z uspehom pel grofa Almavivo, igralsko pa je njegova vloga manj dognana in manj prepričljiva Pretirano grotesken je bil prizor z obema slugama, ki sta ju drugače dobro pela: Giovinetta Manno, Svegliata pa Attilio Bru-chiellaro, ki je imel še vlogo notarja. Poseben dogodek je bil koncert del Antonija Vivaldija, ki so nam ga pripravili I virtuosi di Roma pod vodstvom dirigenta Renata Fasana. Ansambel je potrdil svoj sloves, ki mu ga je prinesla precizna igra, tesno, muzikalno u-temljeno vzajemno sodelovanje in visoko dosežena enotnost umetniškega pojmovanja in kreiranja, to daje skupini obeležje gibkosti in prožnosti enega instrumenta, ki v svoji zavzetosti in pristnem muzikalnem zanosu utegne izzvati pravo doživljajsko bogastvo, kakršnega bi si želeli v nekoliko bolj poglobljenem dojetju Vival-dijevih ustvarjalnih vrednot, kar je v precejšnji meri odvisno od dirigenta. Solisti so bili: violinisti Antonio Salvatore, Cesare Ferraresi in Giulio Franzetti, violončelist Giacinto Caramia in oboist Renato Zanfini. S tem zaključujemo poročilo o koncertih in opernih predstavah, ki smo jih na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah obiskali v dneh od 5. do 13. avgusta. IVAN SILIČ v Trstu živi večina sorodnikov po očetu Istranu, ki je še nosil po italijančeno ime Jacaz. Ni potrebno poudarjati važnost Jakčevega ustvarjanja. Izčrpno ga opisuje na tridesetih straneh kataloga navedenih 629 naslovov člankov in knjig domačih in tujih avtorjev. Zato naj nanizam le čustva in spomine, ki so me na vdaiali ob občudovanju slik prijatelja, kot sem ga srečaval skozi 47 let. Duhovno sem ga srečal že v Idriji, ko sem leta 1922 pregledoval Jakčevo dijaško zapuščino skic in knjig na podstrešju Kra-peševe hiše, kjer je nekoč stanoval. Iz tistih časov je tu prvi Jakčev obraz, narisan leta 1916, kjer že pronica trdnost značaja nepodkupljivega portretista, ki doseže kar strokovno spretnost v olju, ko se naslika s parom sošolcev, enako kot v pastelih 19 letnega vojaka. Sledi množica listov iz let študija in razstav doma, v Pragi in Parizu. V njih je meni še neznani mlad obraz, učinkovito upodobljen v prav vseh načinih grafične umetnosti, o kateri je danes Jakac resnično vrhunski mojster. Verjetno bi se takrat mogel preleviti v modernista izjemne izrazitosti, če bi ji hotel žrtvovati svoje čudomto psihološko izostreno opazovanje človeškega obraza in fantastično spretnost roke, živega pantografo. ki podobo obrazov prenaša neverjetno plastično na papir in platno. Sele v največjem olju «Naša družina» pa spoznam tistega Jakca, ki me je januarja 1928, komaj v Ljubljano pribeglega izgnanca, na ulici nenadoma ustavil in mi pohvalil risbe v «Skovirju» ter ' sva se že uro nato pobratila. Ali ni v njem tedaj spregovorila primorska kri?! Tedaj se začenja obdobje čezmorskih popotovanj, ki je obogatilo slovensko slikarstvo z eksotičnim krajinarstvom, dočim rastejo Jakčevi portreti v monumentalnost. Ta izredno izstopa v olju «Washingtonski portret» v samozavestnem umetniku, ki je leta 1930 naslikal predsednika Hoovra in druge odličnike Amerike in spomine nanjo zbral v dveh knji- der se je nato podal med partizane. Od tam so v odtisih jedkanic izredno poglobljeni obrati politično angažiraneoa Jakca, kar me navaja k mnenju, da je Jakčevo avtoportretiranie razgovor z lastno vestjo v težkih trenutkih, kot so bili gospodarski pretresi družine, očetova nesreča, ko mu je vlak odrezal noge, sestrina smrt ob porodu, varovanca Janezka in njegova tragična smrt po osvoboditvi itd. Jakčev obraz partizana sem seveda prvič zagledal v fotosliki. ki mi io ie poslal v pismu : dne 28.6.1945 skupno z obžalovanjem, da nisem mogel uporabiti svoiih spretnosti v partizanih. Mrjgoče se je takrat spomnil, kako sem komplicirano nemško klhičavnico za kolesa odprl v sekundi s polovico giletnega rezilca, in ne le na svoj radio. Mnogo je slik iz preteklih 30 let, a v vseh je vedno bolj zamišljen obraz, kot na primer tisti ob odločitvi pripadnosti Trsta, ko si podpira celo m mrko zre, kot bi gledal v daljino naše negotove bodočnosti. Partizanska bradica sicer narašča in sivi, a ob vsakem najinem srečanju je njegov pogled odločnejši, ker povojna doba mu nalaga še nove dolžnosti kulturno-umetniške izgradnje mladih rodov slikarjev. Takega srečujem ob koncu kosta-njeviške razstave, dokler se ne ustavim ob obrazu mogočnega o-čaka ir. pri zadnjih oljih značilnih naslovov: «Pri slikanju» in «Pri delu», ki tako potrjujeta, da 75-letnica ni Jakčeve umetnosti končna postaja, da še ni zaključena tako dolga, dolga vrsta njegovih avtoportretov in da mi bo še dano o njih pisati s podarjenim mi nalivnim peresom, ki je Jakca spremljalo po Ameriki in po zgodovl-^kih poteh partizanskega slikarja. MILKO BAMBIČ nwi niiiimiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiimmiimiMmuuMiHinHMiMuiHUHHnuHHinunuum JOŽE HUDALES: OREL Z RAZPRTIMI KRILI Prvi del romana o Rudolfu Maistru generalu in borcu za severno mejo Sele ko bomo dobili drugi del, bo mogoče ludi o prvem dati pravično oceno Ime Jožeta Hudalesa v slovenski književnosti še ni znano, pa nas je zato še toliko bolj zanimalo, kakšen je njegov roman, s katerim se je predstavil javnosti. Gre za roman z naslovom OREL Z RAZPRTIMI KRILI, ki ga je izdala Pomurska založba, pravzaprav šele za prvo knjigo romana, ki obeta dobiti nadaljevanje v drugi knjigi. Ker gre pri tem za biografski roman o generalu Rodolfu Maistru, človeku. ki mu dolgujemo, da je Maribor ostal slovenski, je bilo pričakovanje toliko bolj upravičeno. žal je pred nami prva knjiga, ki obravnava le kratek čas Maistrovega življenja, njegovo šolanje v ljubljanski kadetnici in stike z dragimi mladimi slovenskimi literati tedanjega časa Po napovedih založbe bo draga knjiga z naslovom General obravnavala dogodke ob koncu prve svetovne vojne v Maribora, kjer je Maister aktivno posegel v u-sodne dogodke. Prva knjiga, ki obravnava zorenje Maistrove narodnostne zavesti in njegove osebnosti ima sorazmeroma malo zunanjih dogodkov, kolikor pa jih pisatelj pripoveduje, z njimi bolj ilustrira razvijanje zavest’ mladega kadeta, ki se je kasneje izoblikoval v močno osebnost in tako usodno posegel v slovensko zgodovino. Če bo v drugi knjigi pisatelj o-bravnaval te usodne dogodke v Maribora, pa bo nujno, da bo njegova pripoved usmerjena predvsem v prikazovanje zunanjih dogodkov in usodnih odločitev slovenskega oficirja. Zato je skoraj težko soditi o romanu, ki ga še ne poznamo, ki pa bo nujno pred- li stavljal zaokroženo celoto. V tem pogledu torej založba prav gotovo ni napravila usluge pisatelju, ta pa tudi ni prav ravnal, ko pustil, da je prišla na trg prva knjiga. Lahko smo pisatelju zato krivični, lahko pa priznavamo njegovemu delu vrednote, ki jih pravzaprav delo nima. Skratka. škoda je. da celotnega romana ne moremo še ocenjevati in da lahko izrečemo svoje mnenje le o prvi knjigi, ki je sedaj pred nami. V prvi knjigi romana Orel z razprtimi krili pripoveduje pisatelj o sorazmeroma ozkem izseku iz Maistrovega življenja, iz let ob koncu preteklega stoletja, ko je Maister obiskoval kadetnico v Ljubljani. Iz nekaterih prikazanih epizod iz življenja pa spoznamo pravzaprav le zorenje Maistrove narodnostne zavesti. Razen tega spoznamo njegovo bežno ljubezensko epizodo in ne nazadnje tudi nekatera srečanja z Josipom Murnom, predvsem pa Kettejem, Cankarjem in drugimi mladimi predstavniki slovenske Moderne, ka terih tovariš in somišljenik je bil tudi Maister. Zato poleg šolanja mladega vojaka, poleg oblikovanja značaja, njegove prve ljubezni, poleg staršev in prijateljev, spoznamo tudi Maistrove začetke literarnega ustvarjanja, ki datira prav iz tistih dni v ljubljanski kadetnici in iz dni prjateljstva z mladimi slovenskimi pesniki tedanjega časa. Gre torej za zanimivo in za hvaležno temo, za katero pa bi težko rekli, da jo je pisatelj zadovoljivo obdelal. Sodeč po prvi knjigi je roman močno statičen in posa- mezne dogodke pisatelj prikazuje predvsem zato, da ilustrira te, kar si je naprej zastavil. Prav zato nas težko prepriča. Njegova pripoved je ali premalo življenjska, ali pa m napisana tako, če je že stvar pisateljeve fantazije, da bi nas osvojila. Res je sicer, da se vsak pisatelj biografskega romana snovi loteva po svoje in da eden svojo pozornost usmerja predvsem v eno. drugi pa v drugo stran osebnosti, ki jo prikazuje. Toda iz te prve knjige Hudale-sovega romana ne moremo biti prepričani o tem, da se je Maistrova narodnostna zavest v resnici utrjevala tako, kot to piše v bledih prizorih iz kadetnice, iz srečanj z vrstniki, iz spopadov z drugimi kadeti, iz srečanj s starši in drugih prizorih. Če bo v drugem delu romana poudarek na usodnih dogodkih, pri katerih je Maister krojil slovensko zgodovino, potem bo ta prva knjiga le predgovor. In če bo druga knjiga dobro napisana potem bomo laže prešli preko šibkosti prve. Zdaj pa, ko ocenjujemo tekst, ki ga imamo pred sabo v romanu Orel z razprtimi krili, ne moremo reči drugega, kot da gre za neprepričljivo napisan roman, ki nas ne prepriča, še manj pa osvoji. Samo Še to: žal je v romanu tudi nekaj spodrsljajev, ki motijo. Tako smo na pr. Trimostovje v Ljubljani dobili po načrtih Plečnika šele okrog leta 1931. pa zato ljubljanski Študentje v času, ko se roman dogaja, niso mogli še uporabljati tega izraza, saj je bil most pred Frančiškansko cerkvijo le eden. Sl. Ru. PnmorskTSnovmlc horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Marsikdo se bo skušal vplesti v vaše posle ali se vtikati v vaše delo. Bodite glede tega previdni, pa čeprav vam nihče ne bo mogel do živega. Neko srečanje se bo lepo končalo in razčistili boste neprijetno staro zadevo. Kar zadeva čustva, bodite bolj dosledni, raje morda celo malo samosvoji. Glede zdravja vse v najboljšem redu. bik (od 21. 4. do 20. f 5-) Ali boste veliko j Potovali, ali dobili ve- j liko obiskov, na vsak S način bo veliko stikov z ljudmi, ki niso vaši neposredni sodelavci. Tudi drugače bo ves teden za vas živahen. Skušajte vsak opravek sproti opraviti, da vam kaj ne zastane. Pri nekem srečanju boste prijetno presenečeni. Znala bi se roditi nova čustvena vez. Nervozni boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nepričakovani stiki vam bodo odprli pot v sfere, kjer doslej niste bili doma. Izkoristite priložnost za osebno ali poslovno uveljavitev. Potrudite se, da vas bodo razumeli tudi tisti, ki vas ne marajo. Vaši računi v zvezi z neko prijateljsko osebo niso utemeljeni. Sicer pa se vam sploh nekam preveč mudi. Kar dobro počutje. Veljaven od 25. do 31. avgusta 1974 RAK (od 23. 6. do (* \ 22. 7.) Na pomoč vam bobq 39 B 40 m 41 42 fl 43 Rešitev križanke bo v torkovi številki VODORAVNO: 1. Je žiga Zois v «našem kraju», 4. Zdravnik in stro-kovnjak v «našem kraju», 11. mor- ski orjak, 12. Žensko ime. 13. Kralji živali, 14. Ime filmskega igralca Racina, 15. Moč, 16. Film z Mariom Brandom. 17. Pravokotno porezan papir, 18. Divje govedo. 19. So dresi športnega društva v «našem kraju», 21. Mesto v Grčiji, 23. Irska, 24. Irene, znana filmska zvezda, 25. Karel Veliki, 26. Skrajne točke, 27. Sukno. 28. Dantejevo število, 29. Lev Ivanov, 30. Bivši košarkar Olimpije, 31. Mesto z «našim krajem», 32. Francoski revolucionar, 33. Zavarovani, 34. Iz saj in pepela, 35. Polotok v SZ, 36. Majhna krogla, 37. Ruta, 38. Saša Vuga, 39. Rod rumenocvetnih zelik košaric. 40. Izumitelj prvega uporabnega parnega stroja, 41. Očka. 42. Izločenci, 43. Zlitina bakra in kositra. NAVPIČNO: 1. Prosvetno društvo v «našem kraju», 2. Angleško olje, 3. Lovro Toman, 4. Znani črnski nogometaš, ki igra v «našem kraju», 5. Živahno obarvana papiga, 6. Sergej Aksakov, 7. Krogla, ki upodablja zemljo, 8. Dvanajstmesečen, 9. Trščica, 10. Angleški zrak, 12. Krotki, plahi, 15. Ptice z veliko o-kroglo glavo, 16. Zdravstveno nerazpoložen, 17. Dvojice, 18 Proti, 20. Padati kot «iz škafa». 21. Arab-,ski poljtik, ?2, ,«N$š kraj», 24. Nekr-ščen otrok, 25. Prešernov... pri Savici, 27. Sopiha, italijanska filmska zvezda, 28. Športna steza, 30. Tanke kovinaste ploščice, 31. Ukana, zvijačni prijem, 32. Igra derbi z Interjem, 33. Faktor pri množenju, 34. Spoštljive'ženske, 35. žužkojed- ci, 36. Športno društvo v «našem kraju», 37. Ropar, 38. Okroglo število, 40. Witold Aleksander, 41. Površinska mera. (lako) revi j e BOREC 8-9 Dvojna številka revije za zgodovino NOB in ohranjevanje revolucionarnih tradicij «Borec» prinaša Jožeta Novaka sestavek o «nemških in kvislinških silah na Slovenskem», iz katerega je razvidna vsa obsežnost naporov nacističnih okupatorjev in njihovih domobranskih, četniških in drugih pomagačev, da bi strli oborožen odpor slovenskega naroda. Zdravko Klanjšček nadaljuje svoj dokumentarni pregled z naslovom «Zavezniško bojišče in slovenski osvobodilni boj v poletju 1944» z navajanjem podrobnih podatkov o partizanstvu na Primorskem. Rado Zakonjšek se spominja «revirske čete pri Pošebalu» iz pozne jeseni leta 1941. Dr. Tone Ferenc piše o «poslednjih mesecih življenja narodnega heroja Radeta Končarja». Tone Kebe objavlja spomine iz Polhograjskih Dolomitov in Primorske, dr. Tone Zorn o «policiji in komunističnem gibanju na avstrijskem Koroškem, dr. Ivan Sedej pa piše o umetnosti partizanskega slikarja Ive Šubica. Precej je še raznih zapisov, pesmi in drugega gradiva. f*rispprajtp zn DIJAŠKO MATKO j SMRTI nemški prodor, sr -je rahlial..- KASNtETJE DA3TE Ml 2V0ČNIK'- | i. IVAN TA VCAR: \ CVETJE V JESENI Blagor mu, ki ima v časih groze in trepeta še moč spominjati se zornih prejšnjih dni! Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem. Gospa Marica je z belo roko prekladala posode ter nar Uvala kavo, da je silil prijeten duh pod zelene veje. Tudi gospa Mica ni hotela brez dela ostati : narezala je belega kruha ter ga simetrično razstavila po mizi. Vmes pa je postavljala gospa Dinca male krožnike z rumenim medom in surovim maslom. Pri človekoljubnem tem delu, ki je veljalo v prvi vrsti meni, me je prešinila misel — bogzna od kot je prišla ki ni bila ljubezniva za ljubko trojico, katere gost sem bil danes na najlepšem ljubljanskem vrtu. Premišljeval sem : «Kakor so lepe in srcu prikupljdve, pa bi vendar življenje zastavU, da ta trojičica ni nikdar poznala tiste vsemogočne ljubezni, ki ni dana vsakemu, komur je pa dana, tega pretresa, kakor pretresa vihar gozdove na gori!» V svoji neprevidnosti dal sem besedo tej svoji misli. Kakor trije čmrljčki so se dvignile ter brenčale okrog mene. «Kaj, da me nismo iz ljubezni vzele svojih mci?» Prav ostro so me napadale, posebno gospa Dinca: «Da bi jaz svojega moža ne b’la iz ljubezni vzela?» Polastila se me je hudobija: «Moje mnenje govori, da si svojega moža vzela, ker prideluje vsako leto obilo dobrega in dragega vina.» Že sem upal, da pridem v dotiko z njeno sladko ročico. Ali vmes je posegla gospa Marica: «In jaz sem svojega vzela, ker sladkor in moko na debelo prodaja?» «In jaz,» je hitela gospa Mica. «svojega, ker z dobičkom razpečava sukno in platno?» Nobena ni hotela odnehati od čebljanja in iz oči jim je plamtel ogenj, da sem menil, sedaj in sedaj bom upepeljen! Na Kamniških planinah se je pričela megla kaditi izza vrhov. «Vreme se spremeni,» sem pripomnil, da bi napeljal govorico v drugo strugo. Unisono: «Užaljene smo!» «Saj niste same, ljube prijateljice, saj imate obilo tovarišic! Čas, recimo, modemi čas je tak, da je zakonska ljubezen prav važno blago, ki se za visoko ceno prodaja, za visoko ceno kupuje. Kaj morete ve za to? Žrtev ste dneva, ki vas je rodil. A same dobro veste, da bi danes Leander ne plaval čez Hele-spont, če bi pri dekletu ne slutil nekaj težkih hranilničnih knjižic! Tudi jaz ne morem za to, da je tako!» «Obrekovalec! Hudobnež!» Posadil sem se na konja: «Kaj veste ve tri, kaj vedo vaše tovarišice, kaj ve modema ženska o tisti ljubezni, ki pretresa telo in dušo, ki veže dušo in telo, ki je kakor nevihta, ki pride, da ne veš od kod, ki te podsuje, ki te stolče, da se od nje nikdar več ne oddahneš, ki jo pa vendar hočeš imeti, in najsi zaradi nje življenje izgubiš! Kaj ve veste o taki ljubezni!» «Me ljubimo svoje može!» «Dokler so v stanu mesec za mesecem polagati stotake na mizo. Če bi ne bilo teh stotakov, če bi ne bilo obleke in svile, ljubi Jezus, koliko ženic bi svoje može še ljubilo?» «Ti to dobro veš, ker si — oženjen!» «Grenko-zasmehljivo so se smejale. NEDELJA, 25. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša 18.15 UFO — L’incubo 19.00 Profesor Baltazar Jugoslovanska risanka 19.40 Športni dnevnik 20.00 DNEVNIK 20.30 Lucien Leuwen Četrto nadaljevanje 21.40 športna nedelja 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 15.00 - 20.15 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu Prenos preko satelita iz Montreala v Kanadi Evropsko prvenstvo v plavanju in vaterpolu Prenos v evroviziji z Dunaja 20.30 DNEVNIK 21.00 Glasbena oddaja: «Qualcosa da dire» 22.10 Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.55 Dunaj: Vaterpolo Jugoslavija — Španija, prenos z Dunaja 10.45 E. Zola «V kipečem loncu», barvna nadaljevanka 11.40 Ljudje in zemlja 12.40 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti, film 16.00 Evropsko prvenstvo v skokih v vodo 16.55 Evropsko prvenstvo v plavanju, prenos z Dunaja 18.10 Evropsko in svetovno prvenstvo v lokostrelstvu 18.30 Naši zbori, moški pevski zbor «Vres» iz Prevalj 19.05 POROČILA 19.10 DUNKIRK — celovečerni film 20.45 Barvna risanka 21.00 DNEVNIK 21.25 Tedenski zunanjepolitični komentar 21.40 Znamenite pustolovščine: Pivadiere 23.00 Športni pregled 23.35 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.55 Evropsko prvenstvo v plavanju Prenos z Dunaja — zaključna slovesnost Otroški kotiček 21.30 Vroči pesek — celovečerni film 23.00 Jazz — Ljubljanski festival 74 20.45 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8 05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 B. Smetana: Klavirski trio v g - molu; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder: Monika potuje na Madagaskar, I. del; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 - 15.30 Glasba po željah; 15.45 Radijska komedija; 16.45 Plesna glasba; 18.00 Nedeljski koncert; 19.30 Sodobni sound; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Pesmi za vse. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Program z Gisello Pagano; 9.30 «20.000 lir za vaš program»; 10.00 Z nami je...; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Mini program; 11.21 Od melodije do melodije; 12.00 Pogovor s poslušalci 12.10 - 14.00 Glasba po željah; 14.10 Popevke; 15.00 Valčki, polke in mazurke; 16.00 Orkester Casadei; 16.15 Poje Willie Huts; 16.51 Glasbeni koktajl; 16.30 Plošče; 18.00 Mali koncert lahke glasbe; 18.20 Zabavna glasba; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Domače viže in napevi; 20.30 Prenos RL; 21.45 Rock party; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30, 23.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.50 Orkestri lahke glasbe; 11.30 Glasbeno - govorni spored; 12.00 Plošče; 13.20 Zabavna oddaja; 15.00 Plošče za poletje; 15.00 Hit parade; 15.20 Program z Milvo; 17.10 Glasbeno -govorni spored z G. Bramierijem; 18.00 Nedeljski koncert; 19.20 Plesna glasba; 21.30 Koncert; 22.20 Andata e ritorno. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 17.25, 19.30 Poročila; 7.40 in 8.40 Pevci lahke glasbe; 9.35 Veliki variete; 11.00 Zabavni spored; 12.00 Program z A. Giuffrejem; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno - govorni spored; 14.30 Lahka glasba; 15.45 Supersonic; 17.30 Glasba in šport; 19.55 Koncert operne glasbe; 21.40 Pesmi brez besed. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 12.09, 14.00, 15.00, 18.00, 23.00 Poročila: 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke - Holger Sandig: Sedem skodelic čaja; 9.39 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši .. .; 11.05 Koncert iz naših krajev; 12.20 - 15.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Nedeljska reportaža; 16.30 Popularne operne melodije; 17.00 Radijska igra Roger Leigh: Izbira je težka; 17.51 Glasbena medigra: 16.05 - 20.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jazz za vse; 24.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK, 26. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino 19.15 Športni dnevnik Ital. kronike in vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 «Quegli anni selvaggi» Film, ki ga je režiral Roy Rowland 22.10 Kinematografske premiere 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 «Il plotone Anderson» 22.00 XXI. mednarodno polifonsko tekmovanje «Guido D’Arezzo» JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.15 Obzornik 19.30 Po neznani Delti, barvni film 19.55 Mozaik 20.00 Mladi za mlade 20.30 Poklicno usmerjanje v Podčetrtku 20.45 Barvna risanka 21.00 DNEVNIK 21.30 G. Biichner: Leonce in Lena Predstava SLG Celje 23.10 Kulturne diagonale 23.40 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.30 Enciklopedija živali: «Podvodni konj» Kmečka žena Dokumentarna oddaja V gosteh pri orkestru Osma oddaja 22.00 22.30 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba v noči. TRST 7.30 Deželne novice; 12.10 Plošče; 15.10 Mali koncert - Vilote istriane - S. Rosolen, tenor, B. Tonazzi kitara, zbor «A. Illesberg» iz Trsta, dirigent M. Strudthoff; 15.40 Koncert violinista A. Mo-sestija in pianista E. Linija: 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20.000 lir za vaš program»; 10.45 Prijateljica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 15.00 šport 13.40 Glasbeni pentagram 15.00 Slavne klavirske skladbe 16.15 Današnji pevci; 18,00 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni pregled; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 22.15 Operna glasba: 23.00 Melodije. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.10 in 8.30 Jutranja glasba: 9.00 Vi in jaz; 11.30 Zabavni spored; 13.20 Hit parade; 14.40 Radijska priredba; 15.00 Za vas mlade; 16.00 Sončnica; 17.05 Resna glasba; 19.30 Antologija neapeljske pesmi; 20.00 Kabaret; 21.00 Nove italijanske pesmi; 21.50 XX. stoletje; 22.20 Ponovno na sporedu z Ornello Vanoni. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 18.30. 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Kako ,in zakaj?; 8.55 Galerija melodrame; 9.30 Radijska priredba; 9.55 Plošča za poletje; 10.35 Program z M. Buongiornom; 12.40 Glasbeno - govorni spored; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče lahke glasbe; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno - govorni spored: 17.40 0-pravljivci; 13.35 Zgodovina ital-popevke; 19.55 Federa, opera v troh dejanjih; 22.50 Človek V noči. III. PROGRAM 8.25 Jutranji program; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Teden šoštakoviča; 11.40 Baročna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 14.30 Današnji in včerajšnji interpreti; 17.10 Plesna in odrska glasba; 18.00 Simfonični koncert; 18.55 Strani albuma. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 23.00 Poročila: 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Z velikimi zabavnimi c.-kestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 S tujimi pihalnimi godbami; 15.30 Priporočajo vam . . .; 15.10 Pojo amaterski zbori; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Zvoki in barve orkestra Frank Chackfield; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Tribuna glasbene mladine «Grožnjan 74»; Ì9.45 Poletni kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute s Fanti treh dolin: 21.00 Stereofonski o-perni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Popevke se vrstijo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. DO 31. AVGUSTA 1974 TOREK, 27. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Pet - pedi; 19.55 Mozaik; 20.00 Praznoverje, I. del; 20.20 Strauss: Koncert za oboo in mali orkester; 20.45 Barvna risanka; 21.00 Dnevnik: 21.25 Barvna propagandna reportaža; 21.35 Fotografi NOB, dokumentarna oddaja; 22.05 M.de la Roche: Whiteoaki z Jalne, TV nadaljevanka; 22.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Sinovi in ljubimci, celovečerni film; 23.00 Zgodba, ki jo morate poznati, dokumentarna oddaja o palestinskem dečku. SREDA, 28. avgusta 19.10 Obiomik; 19.25 Družina Smola; 19.55 Mozaik; 20.00 Kaj je novega? Glasbena oddaja; 20.45 Barvna risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Propagandna reportaža; 21.35 Zasežena posest, barvni film; 23.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 21.30 Prepovedana puščava Danakil; 22.30 Glasbena oddaja. ČETRTEK, 29. avgusta 17.25 Nogomet: Velež - Beo- grad, prenos iz Mostarja; 19.15 Obzornik; 19.30 Svet v vojni, serijski film; 20.25 Paolo Mengo-li, barvna oddaja; 20.45 Barvna risanka: 21.00 Dnevnik; 21.40 J. Mach: Mavrica, TV nadaljevanka; 22.20 Odiseja miru: Formoški Čang; 22.50 Glasbeni nokturno; 23.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 Venere na soncu, celovečerni film; 23.00 Likovni nokturno. PETEK, 30. avgusta 19.10 Obzornik; 19.25 Svinčnik, oddaja iz serije Bistrooki; 20.00 Spoznavajmo jazz; 20.20 TV kažipot; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar; 21.30 Propagandna oddaja; 21.45 Upor na ladji Bounty, celovečerni film; 23.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 V registraturi. 4. nadaljevanje; 22.30 Hawk Indijanec: «Fotomodel», serijski film. SOBOTA. 31. avgusta 18.10 Obzornik; 18.25 Nogomet: Hajduk : Željezničar. prenos iz Splita; 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah?; 20.45 Barvna risanka: 21.00 Dnevnik; 21.15 Tedenski notranjepolitični komentar: 12.30 Propagandna reportaža; 21.45 Zabava Julie Andrews; 21.40 Co-lumbo, serijski film; 23.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Ljubezen na podstrešju «Usodno pismo», serijski film; 21.15 Dnevnik; 21.30 Nemogoči podvigi, serijski film; 22.50 Baletni večer (baletna skupina iz SSSR); 22.20 Zabava vas Ridolini. Dr. Janez - Polde Bibič v filmu «Zasmehujte me, kolikor vas je volja! Da, prijateljice, kar vam ni hilo dano, dano je bilo meni. Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, ki bi me bila ravno tako okrog prsta obvi-jala, kakor obvijate ve svoje može. Pri poslušanju se boste morda obilo smejale! Vprašanje je torej: me li hočete poslušati?» Gospa Marica, gospa Mica in gospa Dinca so z enim glasom odgovorile, da hočejo poslušati. I Ko se je po travnikih otava kosila — katerega leta je to bilo, nima za vas, častite gospe, nikakega pomena — sem vzel v roko pratiko ter izračunal, da dosežem točno p» štirinajstih dneh osemintrideseto leto svojega brezpomembnega življenja. Teh osemintrideset let mi je tičalo neprijetno v kosteh: spodaj se mi je pričenjalo telo že nekako nesimetrično zaokrožati, zgoraj ob sencih pa je že nekaj sivelo, kakor pozimi, če leži ivje na vejevju. Sicer pa se mi je dobro godilo. Nekaj let že nisem poznal nikakih skrbi, kakor so me svoj čas davile na visoki šoli, in v pravdah sem koval če že ne rumenjakov, vsaj Srebrnjake, tako da sta se napolnila dan za dnevom lonec in skleda. Vzlic temu pa me je tistega dne, ko sem ob roki pratike določil svojo starost, zevest, da se staram, prav potlačila in ravno tako me je potlačilo prepričanje, da mi na svetu ne ostaja drugega nego tisto, kar imenuje Latinec: fructus oonsumere. Stroj si — tako sem govoril sam sebi — ki bo tekel, dokler so posamezni deli količkaj v redu. Potem pa tu in tam kaj odneha, oči ti pokvari kratkovidnost, lasje ti izpadejo in po členkih se ti nabere apno, da teče stroj le še s stokanjem ta ječanjem. (Nadaljevanje sledi) PninoreioTifneviuk SPORT SPORT SPORT 25. avgusta 1974 NGGOMET PRIPRAVE SO NA VIŠKU Danes prva prijateljska srečanja slovenskih amaterskih enajsteric Ta teden se bodo pričeli razni turnirji - Skoraj vsi naši klubi z mladinskimi enajstericami V tem tednu se na raznih nogo- ^ igrišči zaključujejo1 skupne PnhS!VJmatersklh enajsteric V ekino namreč čakajo vse katpto ^rve. Pr'jateljske tekme. Ne-leJiio enajsterice pa se bodo ude- Na .r?zni*1. nogometnih turnirjev. a Pripravah smo na raznih kar si °paziii nekaj novih obrazov, naših okazuje' da bo tudi v vrstah nekatcn-u®0metnik klubov prišlo do sir;; * sprememb. Prvenstvo je DririA s6 daleč ‘n še vedno lahko onem ™ nov°sti. Govoric o tem ali znam„n0gj!lle^ašu je precej. Na se-cei im vodlteljev klubov je tudi pre-w en' vendar zgleda, da v začet->,.1-.-zone ne bo uspelo voditeljem leveči VSem zalltevam trenerjev in seveda navijačev. #ah!k!LUrae-najsterici S. Uiovarrnija-, ki bb'letos nastopala na deželnem prvenstvu. Zarja Najbolj aktivni so bili v tem tednu Bazovci, ki so si zagotovili krilca Sameseja (CMM), levo krilo Graho-njo (Breg) in napadalca Gamboza (Cremcaffè). Poleg tega pa so si Bazovci izmenjali vratarja z Bregom. Babuder bo prihodnjo sezono igral za Breg, Pavento pa za Zarjo. Naj omenimo še, da bo Zarja 31. 8. in 1. 9. organizirala ljudski praznik s plesom. Čisti izkupiček je seveda namenjen društvu. Športniki so res dobro organizirani. B. R. MANILA, 24. — Na mladinskem šahovskem svetovnem prvenstvu v Manili se je jugoslovanski šahist Slavoljub Marjanovič uvrstil na 2. do 4. mesto. V zadnjem srečanju je premagal Brazilca Neta v 38. potezi. Novi mladinski šahovski prvak je Anglež Miles, ki je zbral 7 točk. Končni vrstni red: Miles 7, Dieks, Marjanovič in Schneider 5,5, Mačk, Kočijev in Giardelli 4,5. Nogometaši Pro Gorizie, ki bodo tudi v letošnji sezoni nastopali v prvenstvu D lige, kjer bosta tekmovali tudi Triestina in Ponziana ATLETIKA ČEZ TEDEN DNI V RIMU Naslove najboljših bo branila vrsta prvakov Deveto prvenstvo v Helsinkih je bilo po mnenju vseh najlepše 10 evropsko atletsko prvenstvo, ki je bilo pred tremi leti v Helsinkih, so skoraj vsi ocenili za najlepše od vseh. Poleg tega, da so bili rezultati zelo dobri, se je prvič zgodilo, da so se tekmovanja vedno odvijala pred polnimi tribunami kritičnih gledalcev, saj je atletika na Finskem povsem drugačen pojem kot v drugih državah. Prvenstvo se je kot mnogokrat prej spremenilo v spopad med Sovjetsko zvezo in nemško koalicijo ZRN in NDR, ki se je medtem spremenila v izrazito žensko velesilo. Od 14 možnih naslovov so Nemke osvojile kar 9 prvih mest in ostalim prepu- PLANINSTVO OB 70-LETNICI SPOT Dnevnik z Durmitorja Zapiski slovenskih planincev z desetdnevnega bivanja na jugu Jugoslavije 10. 8. 74 — Sonce pošilja zadnje i se toliko rokovala pa res nihče ne pramene najlepših žarkov prav pred zatonom, ki je bil še daleč, a sonce je že izginjalo za temnimi oblaki, ki so se zbirali nad Durmitorjem. Bohotov kuk, najvišji vrh teh gora, je bil zavit v temen pajčolan in prav tako Šljemena in Obla glava. Črno jezero je postalo še bolj črno, ko je v svoji prozornosti in čistoči odbijalo podobo oblakov, polnih dežja. Sprejem v tem govorju, tako oddaljenem od doma, res ni bil najboljši. Že sem pomislil na prelepo Dalmacijo in sončne dni, ki so me spremljali na vožnji vse do srca Črne gore. Ušesa so Prtljaga je zletela z avtobusa v avto, s tem najprej v hotel na zasluženo kosilo, od tu pa «ta mladi» v dežju do «kampinga». 11. 8. 74 — Dan počitka. Razglednice letijo v nabiralnik in vsi letamo po Žabljaku po nakupih. Naselje je edino daleč naokoli. Cestno povezavo je dobilo komaj leta 34 in vse kaže, da bo postal res zanimiv turistični center ne samo v poletnem času ampak tudi v zimskem. Smučišč ne manjka. Tudi zgodovinsko mi nila zvok molki !je kra-> zel° zanimiv- naJ omenim mi pila zvok molka samo ZTiameniti preboj preko Sutje. pred nevihto, mogočno tiho bobnenje dežja, kar pa je bilo morda le utripanje moje krvi, moje jeze, moje bojazni, da bi ta črna pajčevina o-blakov ne bila za ves čas bivanja razobešena nad tem divjim gorovjem. Avtobus je po razbiti cesti zavozil v Žabljak ter pred hotelom odvrgel s sebe prtljago in ljudi. Potniki so seveda pred očmi drugih res čudna «goveda», venomer pritegnejo pozornost. Tu prav tako ni bilo izjeme, in sbVeda največje pozornosti so biR :ddežni naši «letalci», ki so jo bili iz Ljubljane mah- ske v času V. sovražne ofenzive, ki se je pričel prav pri Črnem jezeru. Zvečer smo imeli v hotelu zanimivo predavanje prof. Danila Kneže-viča, ki je za vse naslednje dni bil naš vodič in mentor. Boljšega ne bi mogli dobiti. 12. 8. 74 — že prejšnjega dne se je vreme spremenilo in kazalo je, da bomo imeli tudi v naslednjih dneh srečo. Izpred hotela Durmitor smo v spremstvu prof. Kneževiča krenili po zelenih livadah preko Bo-sača (1543 m) na Tablan bara, kjer je opustošeno planinsko zavetišče. Pred tem smo na strmih travnikih nili kar direktno v Dubrovnik, od j srečali mlade pastirje pred svojimi ^ katuni in pred enim od teh je stala tu pa po križevi poti — pod tem ne mislim samo težki, ampak res križevi, ker vsak ovinek ima po e-nega ali dva križa — priromali Žabljak. Zahvala dr. Branku Šalamunu, ki je, da bi naši planinci dospeli čimprej na cilj, stisnil večkrat roke nepopustljivemu šoferju ki ni za «nobeno ceno» hotel pustiti planincev v svojo kočijo. Zakaj sta ^ hedeljo je bila v Zeltwegu avtomobilska dirka za veliko nagrado Avstrije, ki je na rob tekmovalne proge privabila izredno veliko število gledalcev "'""■iniinii,,,,,,,,,,,,,,............................. ^ Stockholmu I. svetovno Pfvenstvo computerjev — šahistov ea^°L^e j® 10 PreseneGjiva novi' t, ' k* pa bo v bodočnosti bolj j *0sta. V Stockholmu se je pričelo re»SVetovno prvenstvo v šahu med jj Unalniki, ali, kot jih nekateri tu-r* irnenujejo «computerji». Sodelu-Ì* dvanajst predstavnikov, to je, popeljali so robote iz osmih držav yrope in Amerike. Predstavimo mo nekaj njihovih imen: «FRANC» ie^trija), «KAISSA» (SZ) «TIČ-2» 1,1 «HAOS» (ZDA) itd. treih kolih je najuspešnejši •CAISSA» (SZ), ki je zmagal tri-,rat in ima točko prednosti pred estimi računalniki. Velemojstri in Ptogramatorji računalnikov budno jpremljaj° njihove partije, ki pa majo žal mnogo napak in kvaliteta p!ftij je na nivoju šahistov tretje-, "tegornikov, tako, da se šahistom e dolgo ni treba bati šahovskih r°botov. , No, vsak začetek je težak — ta-a° tudi computerski šah — vendar ■)a upamo, da bodo «potomci» «AAISSE», «FRANCA», «HAOSA» in drugih v daljni bodočnosti vsekakor vlekli boljše poteze. Oglejmo si partijo iz drugega kola: Stockholm avgusta 1974 «TIČ-2» (ZDA) - «K A I S-SA» (SZ) SKANDINAVSKA OBRAMBA l.e4 d5 2.ed5 Sf6 3.Lb5+ Ld7 4.Lc4 Lg4 5.f3 Lc8 Črni ni izbral poznano nadaljevanje 5.. .Lf5 6.g4 Lc8 7.Sc3 Sbd7 8. g5 Sb6 9.Lb5+ Sfd7 10.f4 s prednostjo belega Fischer - Bergrasser 1960. 6,Šc3 Sbd7 7.Se4 Se5 8.Sf6:+ ef6 9. De2 De7 10.Lb5-l- c6 ll.dcB bc6 12. La4 La6! Črni je žrtvoval kmeta za hitrejši razvoj, sedaj pa ponuja še lovca, ki ga pa beli ne sme vzeti zaradi 13. Da6: Sd3 dvojni šah in 14. .. Del mat. 13,De4 0-0-0 14,Se2 Le2: 15.Ke2: Dd7 16.d3 Tc8. Položaj belega kralja v središču je tarča napada črnih figur. 17.Le3 Ld6 18.c3 Lb8 19,Lc2 Sg6 20.Db4? Ameriški računalnik ni predvidel sledeče kombinacije, če ne, bi postavil damo na polje a4. 20 . . . Sf4+ 21.Kf2 Te3:! 22.Ke3: Sd5+ Z3.Ke2 Sb4:24.cb4 Dd4 25.Tabl Te8+ 26.Kfl De3 27,d4 De2+ 28.Kgl Dc2: 29.Kfl. Beli se je vdal v usodo in vsak nadaljni odpor je odveč, vendar pa poglejmo, kako zna sovjetski računalnik matirati, pa čeprav po daljšem postopku. 29...Db!:+ 30.Kf2 Db2:+ 31.Kfl + De2+ 3Z.Kcl Ddl+ 33.Kf2 Te2 mat. Komentar: Silvo Kovač Hitropotezni šahovski turnir v Idriji: Kovač zmagovalec Idrijski šahisti so v pripravah na jesensko sezono odigrali hitropotezni turnir pod pokroviteljstvom Tovarne kolektorjev Idrija. Na turnirju je sodelovalo 12 igralce.’. Po zanimivih borbah je zmagal prvokategornik Silvo Kovač, ki je premagal vse nasprotnike in dokazal, da je v dobri formi pred prihodnjimi turnirji. Končni vrstni red: Kovač 11, Bevk 10, Sedej 8, Zafirovski 7,5, Petrič 6,5 Čerin in Troha 5, Medved 4,5, Crnobrnja in Likar 3, Erjavec 1,5 in Grabelj 1 točka. zanimiva kočica na saneh, s katero si v zimskem času, z volovsko vprego prebijajo pot v snegu. Od tu smo krenili do Malega jezera izpod Crve-ne grede in po nemarkirani stezi na Zmijinje jezero, katerega gladina je posejana z rumenimi lokvanji. Ob Mlinskem potoku smo jo mahnili na Črno jezero. 13. 8. 74 — Vreme se je nekam kislo držalo ob petih zjutraj in prav nič manj kislo se ni držalo 7 Tržačanov, 4 Sežančani in Koprčan, ko so mislili, da bo treba izlet na Bohotov kuk preložiti. Pa je sonce le posijalo, ko so izpod Mededa zavili proti Obli glavi in Durmitor je zasijal v jutranji zarji. Opoldne so vsi stali na vrhu in dr. Mašera je v spominsko knjigo napisala, da smo gorovje obiskali ob 70-letnici ustanovitve SPD Trst. Žal osebno na izlet nisem šel, ker mi bronhitis tega ni dopustil. Ker pa je bil dan res prelep sem jo popihal proti Obli glavi v Ledeno pečino. Tu sem srečal skupino na povratku. Ledena pečina je zanimiva podzemska jama z ledenimi stalagmiti, ki jih tvori s stropa kapljajoča voda. Svetloba, ki od vhoda prodira v notranjost, obarva kapnike v ledeno modro barvo. Mrzla voda v kotu jame izginja v podzemlje. 14. 8. 74 — Hiter marš na Čure-vac nad kanjonom Tare, ki ga uvrščajo takoj za Coloradom. Višinska razlika med dnom Tare nekje pri Tepci in med najvišjim vrhom Bo-botovim kukom, je skoraj 2000 m na razdalji nekaj kilometrov. Visoko nad kanjonom, na planotah, so o-samljene naselbine in med temi Mala črma gora ali Otok svobode, kjer so med drugo svetovno vojno imeli partizani glavno besedo. Zvečer so nas taborniki povabili’ na taborni ogenj, kjer so med klobasami in vinom v jasni noči zadonele pesmi. 15. 8. 74 — Levo od črnega jezera smo se zagrizli v strmino proti Sa-vinemu kuku. Z Marijanom Olenikom (PD Sežana) sva se po polurni hoji poslovila od skupine in krenila preko Male Karlice v dno Velike ter po zelo krušljivi severni steni Veli- kega šljemena opravila prvenstven vzpon za 70-obletnico SPDT. Medtem pa se je skupina povzpela najprej na Savin kuk, kjer se je del tu ustavil, drugi pa nadaljeval po eksponiran! poti na šljeme. Pod Sa-vinim kukom je zanimiv izvir Savina voda na nadmorski višini 2212 m. Izvir nikoli ne presahne in kot pravi legenda naj bi nastal ob obisku sv. Save s svojim učencem. Sava naj bi bil spalico preprižal skalo in iz nje je pritekla bistra voda. 16. 8. 74 — Avtobusni izlet na most in slapove ob Tari ter na kraj, kjer se Ljutica v spomladanskih dneh s tako silo zaleti v Taro, da jo prečka. 17. 8. 74 - Že prve dni našega srečanja s prof. Kneževičem je ta izrazil željo, da bi ob prvi priliki preplezali prvenstveno smer pod i-menom Bratstva in edinstva. Tako smo tega dne, Marijan, profesor in jaz preplezali smer na Obli glavi, in sicer tako, da je lahko dostopna za vsakega vsaj malo izkušenega planinca. V ta namen smo v steni (2°, 3°) pustili več klinov, da si bodo lahko vs! ob njih pomagali. Manjša skupina pa se je povzpela na Meded, s katerega so imeli prekrasen razgled nad Žabljakom in Črnim jezerom. 18. 8. 74 — Ponovitev izleta na ču-revac. Mislim, da ni treba dosti besed za konec. Osebno sem bil navdušen in prav tako tudi drugi. Drugega ne preostane, kot da se še enkrat zahvalimo dr. Mašerovi, da nas je popeljala, dr. Šalamunu, da je pomagal prebresti razne težave, tov. Kneže-viču, tov. Jaukoviču in pa Planinski zvezi Ljubljana. Janko Furlan ZAČETEK PRVENSTEV V NIŽJIH LIGAH Primorski nogometaši starta jo danes v SNI Najtežja naloga čaka Vozila - V borbi za točke tudi Koper in Izola začelo 1. septembra. Primorski klubi so bili za ta datum, nekateri drugi, predvsem ljubljanski klubi (pet) pa so predlagali 25. avgust. Po glasovanju (8:6) je obveljal 25. avgust. Prvenstvo v conskih ligah pa se bo začelo po prvotnem predlogu 1. septembra. Predlog propozicij za prvenstvo SNL in conskih lig je bil sprejet z nekaterimi spremembami. Predstavniki klubov so se odločili soglasno še za eno pomembno novost, ki jo je predložila finančna komisija NZS, oziroma njen predsednik, tov. Rajko Štolfa. Tako klubi odslej ne bodo več plačevali sodnikov in delegatov, pač pa bodo pred začetkom tekmovanja vplačali takso, iz katere bo NZS krila tovrstne stroške. Tako prakso imajo že v italijanskih prvenstvih. Najprivlačnejši del sestanka je bilo seveda žrebanje, katerega pa je« bilo i letos .»tadia malo. Klubi so se, namreč večinoma med sabo dogovorili za tekmovalne številke. Žre-baji pg so .te za rfe^Mšiotne ligaše. Med primorskimi klubi so dobila na prvi pogled najtežavnejši razpored Vozila, ki bodo v prvem in tretjem kolu instila bivša drugoli-gaša Muro in Mercatorja, v drugem kolu pa bodo gostovala v daljni Lendavi. Današnje 1. kolo Koper - Pohorje, Vozila - Mura, Kladivar - Izola, Ilirija - Drava, Slovan - Mercator, Železničar • Nafta, Ljubljana - Slavija. B. P. O"11"".............m...................mm....im...mmmiimmii..................m........................ Tudi pred začetkom letošnje sezone je bil v Ljubljani običajni posvetovalni sestanek organov Nogometne zveze Slovenije s predstavniki klubov slovenske lige ter vzhodne in zahodne conske lige. Posveta so se udeležili tudi predstavniki vseh primorskih klubov in sicer Mitar (Koper), Mikac (Izola), Bizjak in Mladenovič (Vozila), Rojc (Primorje). Zelinšček in Arčon (Renče), Budin (Adria), Piciga in Pertič (Jadran), medtem ko je Tabor zastopal predsednik finančne komisije NZS tov. Štolfa. Prva točka je obsegala razpravo o pretekli prvenstveni sezoni. V središču pozornosti so bili kot ponavadi problemi discipline, sodnikov, delegatov, kontrolorjev sojenja in trenerjev. Razpravljavci su tudi kritično ocenili stanje slovenskega nogometa, ki naj bi v pretekli sezoni stagniral (dva dru-goligaša sta izpadla, edini-prvoligaš Olimpija pa životari v 1. ligi), in nastop jugoslovanske reprezentance na svetovnem pgvensfvu. Uspeh re prezentance ni bil takšen, kot so nekateri želeli prikazati. Tudi nagrada reprezentantom (9.000.000 s din) za 3 tedne igranja je gotovo previsoka, saj po drugi strani a-materski igralci ne smejo dobiti nič denarja. V bodoče ne bi smeh dovoliti, da se jugoslovanski strokovnjaki po svetovnem prvenstvu razidejo po svetu. Živahno diskusijo jo povzročil predlog koledarja, po katerem naj bi se prvenstvo v slovenski ligi stile drobtinice. Sovjeti so bili najboljši pri moških. Ta spopad dveh taborov pa je dopuščal tudi drugim, da so zmagovali in tako se je zgodilo, da je na EP v Helsinkih prišlo največ držav do kolajn: 17. Sovjeti so prvič v zgodovini nastopili z zelo enakovredno ekipo, Id je odražala sistematično delo, kronano nato z velikim uspehom na olimpijskih igrah leto kasneje. Na račun so prišli tudi domačini in na dolgih progah dobili novega Nurmia v slikovitem Juhi Vaataine-nu. Posebno navdušujoč je bil tek na 10.000 m, katerega mnogi še danes smatrajo za najlepši atletski nastop vseh časov. V ženski konkurenci je v sprintu zavladala Renate Stecher, prvič pa je svetovni rekord dosegla Faina Melnik v disku. Od tedaj je v treh letih napredovala še za 5 metrov in pol. žensko prvenstvo je bilo v glavnem nezanimivo zaradi premoči obeh Nemčij, ki so od 42 možnih kolajn odnesle kar 26. Popolnoma nemške so bile kar 4 panoge (100 m, 400 m, 1500 m, peteroboj). Iz moške konkurence so izšli prvaki kot Borzov, Nordwig, Danek, Lusis (4. zmagal). Veliko je bilo tudi presenečenj. Tako je že tedaj na debelo rekla-mizirani f iasconaro doživel prvi po-lom na prvem velikem tekmovanju. Drobni in skoraj neznani Belgijec Lismont je osvojil prvo mesto v maratonu, češkoslovaška četverica pa je vse presenetila v hitri štafeti. Jugoslovanska atletika je zablestela s Korico, ki je bil dvakrat četrti na 5000 in 10.000 m. Posebno se je odlikoval na daljši progi, kjer je bil do konca v borbi za prva tri mesta. Druga evropska zmaga Vere Nikolič je ostala z majhnim madežem, ker je kmalu po startu nerodno padla svetovna rekorderka Falck. Nikoličeva pa ni bila ničesar kriva. Odpadel je le težko pričakovani dvoboj. ki bi se sicer lahko končal tudi z zmago Nikoličeve, ker je bil njen končni čas drugi najboljši na svetu. Do zmage je prišla tudi Italija z odličnim Aresejem na 1500 m. Poleg tega so bili Italijani dvakrat tretji v moških štafetah in v skoku s palico. Naslove prvakov so v Helsinkih osvojili naslednji atleti in atletinje: MOŠKI 100 m: Borzov (SZ) 10"3 200 m: ‘ Borzov (SZ) 20’'3 400 m: Jenkins (Vel. Brit.) 45‘’5 800 m: Aržanov (SZ) 1'45''6 1500 m: Arese (Italija) 3’38"4 5000 m: Vaatainen (Fin.) 13'32"6 10000 m: Vaatainen (Fin.) 27’52''8 maraton: Lismont (Bel.) 2.13"09"0 110 m ovire: Siebeck (NDR) 14"0 400 m ovire: Nallet (Fr.) 49"2 3000 m zapreke: Villain (Fr.) 8'25”2 GAMBIJA Gambija je majhna država v zahodni Afriki, ki se razteza ob istoimenski reki 500 km v dolžino. Popolnoma jo obkroža republika Senegala, le pri ustju reke Gambije meji na Atlantski ocean. Ta državica je bila prastara angleška kolonija, ki se je zajedala v ozemlja, ki so bila pod francosko oblastjo. 7. novembra 1963 so temu o- Port. Gvineja — I. 1962 — Razni športi: avtomobilsko tekmovanje zemlju priznali upravno samostojnost, 18. februarja 1965 pa je bila proglašena neodvisna država. Dolgo vrsto let so bile v tej državi v veljavi posebne znamke angleških kolonij, med katerimi pa ni nobene s športno tematiko. V e-najstih letih nove države pa se je poštna uprava le dvakrat spomnila na šport. Prva serija treh enakih znamk je izšla teta 1970 ob priliki šport-1 ukvarjali te nih iger Commonwealtha v Edin- domačini. burghu. Na znamki so prikazani tekač na startu, državna zastava ter angleški grb. Druga serija pa je izšla teta 1972 za olimpijske igre v Munchnu. Tudi tokrat so izšle tri enake znamke, le da so bite različnih vrednosti. Ta zbirka je torej še zelo skromna in je zaenkrat lahko dosegljiva za vsakega filatelista. PORTUGALSKA GVINEJA — GVINEJA BISSAU Ta država, ki je danes praktično samostojna, čeprav uradno še niso proglasili njene neodvisnosti, je postala portugalska kolonija leta 1446. To je bilo te majhno portugalsko kolonizacijsko ozemlje med francoskimi kolonijami zapadne A-frike. Prve samostojne znamke so izšle šele teta 1880, saj so bile prej na tem ozemlju v rabi znamke Kapverdskih otokov. Prva športna serija je izšla leta 1961. Sestavlja jo šest znamk, ki nam prikazujejo razne športne panoge in sicer avtomobilska tekmovanja (50 c), tenis (1 escudo), metanje krogle (1,50 e), rokoborbo (2,50 e), streljanje na glinaste golobe (3,50 e) ter odbojko (15 e). Kakor vidimo, so na znamkah prikazane v glavnem le take športne panoge, s katerimi so se lalrto kolonizatorji in ne 5. in 6. oktobra SOVODNJAH SLOVENSKEGA SPORTA V ITALI)) 1824 - 1874 Leta 1972 je izšla znamka za 2,50 escudov za olimpijske igre v Munchnu. Prikazana sta dva atleta (dvigalec uteži in metalec kladiva), med njima pa je olimpijski znak. Vsi filatelisti pa sedaj pričakujejo. kdaj bodo izšle prve športne znamke pod novo upravo. KAPVERDSKI OTOKI Kapverdsko otočje so odkrili med leti 1456 in 1460 portugalski kolonizatorji in ga vključili v svoja kolonialna ozemlja. Kot smo videli, je bila nekaj časa celo Gvineja pod administrativno upravo otočja. Leta 1954 je postalo otočje portugal ska provinca. Po vsej verjetnosti pa bodo sedaj otočje priključili višina: šapka (SZ) palica: Nordwig (NDR) daljina: Klauss (NDR) troskok: Drehmel (NDR) krogla: Briesenick (NDR) disk: Danek (ČSSR) kladivo: Beyer (ZRN) kopje: Lusis (SZ) hoja 20 km: Smaga (SZ) hoja 50 km: Soldatenko (SZ) 4.2'?2"is 4x100 m: ČSSR 39”3 4x400 m: ZRN 3’2"9 deseteroboj: Kirst (NDR) 8.196 točk ŽENSKE 100 m: Stecher (NDR) 200 m: Stecher (NDR) 400 m: Seidler (NDR) 800 m: Nikolič (Jug.) 1500 m: Bumeleit (NDR) 100 m ovire: Balzer (NDR) višina: Gusenbauer (Avst.) daljina: Mickler (ZRN) krogla: čižova (SZ) disk: Melnik (SZ) kopje: Jaworska (Pol.) 4x100 m: ZRN 4x400 m: NDR peteroboj: Rosendhal (ZRN) 5.299 t. V Rimu bodo z dobrimi možnostmi za uspeh branili svoje naslove: Bor-zov, Jenkins. Nallet. šapka. Drehmel, Briesenick, Soldatenko, Stecherjeva. čizova in Melnikova. Lusisu bo dana izredna priložnost, da še petič osvoji naslov evropskem prvaka, čenrav je sedaj star že 35 let. B. K. 2.20 m 5.35 m 7.92 m 17.16 m 21.08 m 63.90 m 72.36 m 90.68 m 1.27'20"2 11"4 22"V 52”* 2'00"» 4’9-t 12"» 1,87 m 6,76 m 20.16 m 64,22 m 61.00 m 43"3 3’29”3 Kapverdski otoki: 1. 1962. Razni športi, namenjeni kolonizatorjem in ne domorodcem: metalec kopja novi državi Gvineji Bissau, saj je take pogoje postavilo osvobodilno gibanje. Prve samostojne znamke so izšle teta 1877 in predstavljajo pravo filatelistično redkost. Prva športna serija pa je izšla šele leta 1962. Na šestih znamkah so prikazane različne športne panoge: metanje kopja (50 c), metanje diska (1 e) basebaU (1,50 e), boks (2,50 e)’ tek čez zapreke (4,50 e) in golf (12,50 e). Leta 1972 je izšla še znamka za Miinchen (4 e). Prikazana sta rokomet in boks; med obema panogama pa je olimpijski znak. Poštni upravi portugalske Gvineje in Kapverdskih otokov sta torej sledili istemu načrtu in istočasno tiskali serije, vendar pa z različnimi motivi. DRUGE VESTI NA OSMI STRANI ZSŠDI sporoča, da bo v petek, 30. avgusta 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah sestanek vseh včlanjenih goriških športnih društev. Zaradi važnosti seje prosimo, da se je društva gotovo udeležijo. # # * Tržaška športna društva se bodo zbrala v torek, 3. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bo na dnevnem redu priprava štafetnega teka ob 50. obletnici slovenskih športnih društev. OBVESTILA Sekcija KP1 iz Trebč prireja praznik demokratičnega tiska ter odbojkarski ženski turnir za 5. poka) Dela, s sodelovanjem ženskih slovenskih ekip dne 7. in 8. « « • ŠZ Bor sporoča, da bo jutri, 26. avgusta ob 20. uri redna od-borova seja. • • • ŠZ Bor sklicuje prvi trening prve ženske ekipe jutri ob 19.30 v dvorani na stadionu «1. maj», Vrdelska cesta. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 Mr. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11*5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 25. avgusta 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon Z4zut Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finanč upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroifl° p. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst Nesprejemljiv predlog o «reformi informacije» Pred nekaj meseci so predstavniki našega dnevnika obširno obrazložili v Rimu vse važne podatke “n hude probleme ter skrbi, ki tarejo naš dnevnik, — na povabita — ustrezni parlamentarni komisiji, ki je prevzela nalogo, da zbere podatke o tisku v vsej Italiji. V pismenem sestavku, ki so ga ti predstavniki izročili komisiji, je naštetih kakšnih 20 takih podatkov in težav: od pomanjkanja zakonskih določb za zaščito naše manjšine, katere ediif: dnevno glasilo je naš dnevnik, pa preko posledic fašističnega zatiranja tiska in šol ter vse do hudih današnjih diskriminacij in finančnih težav ter požrtvovalnosti premalo-številnega uredniškega kolektiva in njegovih neprimernih dohodkov (izpod sindikalnega minimuma). Zahteve in potrebe dnevnika pa so omenjeni predstavniki strnili v osem točk, sestavljenih na podlagi znanega stališča Italijanske vsedržavne časnikarske organizacije (FNSI), ki v celoti podpira specifične zahteve tiska in glasil vseh manjšin, med katerimi tudi jezikovnih. Nobenega dvoma ne more biti, da sa je z gradivom, ki ga je zbrala omenjena parlamentarna komisija, seznanil tudi demokristjan-ski poslanec in bivši minister Flaminio Piccoli, saj je danes načelnik največje poslanske skupine rimskega parlamenta, poleg tega pa ja tudi dolgoletni odgovorni urednik največjega dnevnika («L’Adige*) v Trentu, glavnem mestu avtonomne dežele z zelo močno nemško manjšino, tako da so mu manjšinska vprašanja zelo dobro znana. (Pred leti pa je bil tudi vsedržavni tajnik KD). Zato tudi ne bi smelo biti dvoma, da so mu znane vse omenjeni komisiji obrazložene težave in zahteve našega dnevnika, ki je, polen nemškega boemskega dnevnika, edini manjšinski dnevnik v vsej Italiji. Prav zaradi tega smo bili prepričani, da bodo vsaj nekatere manjšinske zahteve upoštevane v zakonskem predlogu, ki ga je posl. Flaminio Piccoli skupaj z osmimi poslanci KD predložil IS. junija t.l. pod naslovom «Reforma informacije*. Ko pa smo v najnovejši številki mesečnega glasila «Rassegna dell’Ordine Nazionale dei Giornalisti» prebrali obrazložitveno poročilo predlagateljev in pa besedilo vseh 29 členov zakonskega predloga, smo morali, žat, ugotoviti: 1. da omenjene specifične težave našega in drugih manjšinskih listov, kakor tudi naše zahteve niso upoštevane in da bi bil v nekaterih primerih naš list celo diskriminiran, če bi bilo predloženo besedilo predloga sprejeto; 2. da so nekatere predložene zakonske določbe v nasprotju celo z nekaterimi pravilnimi načelnimi postavkami, ki jih obrazložitveno poročilo vsebuje; 3. da se predlog omejuje zgolj na dnevni tisk in ne vsebuje nobenega predloga za reformo ostalih informacijskih sredstev, kot so: tedniki, polmesečniki, mesečniki. letni zborniki in ostali periodični tisk, ostala založniška dejavnost; dalje: radio, televizija in skratka vse tisto, kar spada pod (v novejšem času moderen naziv) «massmedia», saj je znano, da so predstavniki naše manjšine že večkrat zahtevali posebne televizijske oddaje za Slovence v Italiji, kakršne na Južnem Tirolskem že delujejo. Ne da bi se spuščali v podrobne pomanjkljivosti predloga, naj v okviru teh treh ugotovitev omenimo le glavne. Vsekakor bi manjšinski dnevnik, kakršen je naš, najbolj prizadela uveljavitev tretjega odstavka člena 21 PiccotTjevega zakonskega predloga, ki določa 30 milijard lir letnega državnega prispevka v prid «nacionalni ustanovi za celulozo in papir* zato, da bi dobavljala dnevnicam papir po znižani ceni. Tretji odstavek tega člena pa dobesedno določa, da takega državnega prispevka ne morejo uživati tisti dnevniki, ki ne dosežejo poprečnega letnega obsega 12 strani dnevno! In med take dnevnike spada tudi naš dnevnik, ki kljub velikim materialnim žrtvam in naporom uredništva ne more izhajati vsak dan na 12 straneh. To pa hkrati pomeni, da bi bili državnega prispevka deležni tisti dnevniki, ki že razpolagajo s tako obilnimi sredstvi, da lahko izhajajo vsak dan ne samo na osmih, temveč tudi na IS do 32 in več straneh! Revni manjšinski dnevnik pa bi bil še bolj reven, saj bi bil še ob tiste občasne olajšave, ki jih je bil deležen doslej. Možnost hudega diskriminiranja manjšinskega dnevnika, katerega založniško podjetje nujno že mnogo let izkazuje vsakoletno izgubo, ki jo mora kriti z drugimi prido-bitniškimi dejavnostmi, vsebujejo tudi predpisi (člen 22) o «specialnem financiranju založniških družb dnevnega tiska» s strani tistih kreditnih zavodov, ki so pooblaščeni za dajanje srednjeročnih kreditov in ki bi jih v ta namen določil zakladni minister na podlagi mnenja medministrskega odbora za kredit in varčevanje. Predlog določa za take kredite nizke 5-odstotne obresti, in sicer za največ 20 let. Toda že člen 24 določa, da bo zakladni minister določil omenjenim kreditnim zavodom letni prispevek zopet m podlagi mnenja medministrskega odbora, medtem ko naslednji člen 25 določa državno jamstvo za kritje «70 odstotkov ugotovljenih iz- gub» založniških podjetij. To pa pomeni, da je ugodna rešitev prošnje manjšinskega založniškega podjetja, ki izdaja dnevnik, odvisna od vsakokratne politične barve vlade oziroma politične pripadnosti zakladnega ministra in članov medministrskega odbora, kar nadalje pomeni zelo veliko verjetnost, da prošnja ne bo ugodno rešena, tistim dnevnikom, ki trenutno ne zagovarjajo vladne politike. V tem pogledu ima naš dnevnik že precej izkušenj v zvezi s prejemanjem prispevkov za tisk na podlagi določil veljavnih deželnih predpisov, ki veljajo že skoraj vsa leta, odkar je ustanovljena dežela Furlanija - Julijska krajina, a je bilo založniško podjetje, ki izdaja naš dnevnik, deležno take podpore samo dvakrat in še tedaj v zelo pičli meri. Glede ostalih pomanjkljivosti zakonskega predloga pa moramo najprej omeniti da bi bili časnikarji in tiskarski delavci v vseh vodstvenih organih založniškega podjetja, ki izdaja dnevnik, dosledno v manjšini: bodisi v «upravnem svetu», bodisi v «odboru garantov», bodisi v «izvršnem odboru», čeprav ga sestavljajo: odgovorni urednik, u-pravni ravnatelj in član, ki ga imenuje upravni odbor, saj «odbor garantov» imenuje odgovornega urednika, sestavljajo ga pa celo člani, ki so v večini 3:2 imenovani «iz vrst kulturnikov», ki niso vpisani niti v seznam časnikarjev. Zato je vprašanje «odbora garantov» zelo kočljivo in gre verjetno za popolnoma nepotreben organ. Tudi «komisija za tisk», ki jo določa člen 12 zakonskega predloga, je sestavljena tako, da so od petih članov trije sodni uradniki, predstavnik časnikarjev je samo eden, predstavnik založnikov pa tudi samo eden, pri čemer vseh pet članov imenuje predsednik vlade na predlog parlamentarne komisije za notranje zadeve, čeprav spadajo doslej vse organizacije glede tiska v državi v pravosodje... Skratka, že zaradi dejstva, da Pic-colijev zakonski predlog niti z besedico ne omenja niti v obrazložit-venem poročilu, niti v samem zakonskem predlogu, obstoja tiska narodnostnih manjšin, je po našem mnenju povsem nesprejemljiv. Mnenja smo tudi, da ni neumestno tudi vprašanje: Ali je to nesprejemljivost omogočilo tudi dejstvo, da je bil eden izmed devetih predlagateljev te in take «reforme informacije» več let predsednik ANVGD - Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia? S. R. CALI (Kolumbija), 24. - Kolumbijski kmetje na področju kanjona Del Dagua v zahodni Kolumbiji so obvestili oblasti, da utegne biti med 28 potniki kolumbijskega letala, ki se je zrušilo 12. avgusta v kanjon, precej preživelih. Kmetje so dejali, da so opazili v bližini razbitin letala znake življenja, toda sami niso mogli priskočiti na pomoč. Skoraj 300 gojencev (Nadaljevanje s 5. strani) čina naših društvenih pevskih zborov sploh ne mogla delovati. Toliko o dejavnosti šole, njenih gojencev in učiteljskega zbora. Toda Glasbena matica je center, o-krog katerega se odvija tudi sicer domala vse glasbeno življenje v slovenskem zamejstvu, saj je prevzela nase tudi vlogo posredovalca koncertnih prireditev v okviru rednih koncertnih abonmajev, s katerimi pomembno bogati ne le slovensko, temveč tržaško kulturno življenje sploh. Takih koncertov v okviru abonmaja in izven njega, je bilo v minuli sezoni 14, pri čemer že sama številka priča o veliki organizacijski angažiranosti vodstva Glasbene matice. Skoraj vsi abonmajski koncerti so bili na visoki umetniški ravni, saj so v okviru abonmaja gostovali mnogi najboljši slovenski in drugi ansambli in solisti. Naj jih naštejemo: pevski zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda, pevski zbor Joža Vlakovič iz Zagreba, Slovenski oktet. Dunaj; ski komorni orkester, Slovenski trio, pianist Sergio Marengoni, orkester in solisti ljubljanske Opere, solisti Ileana Bratuž-Kacjan (sopran), Miloš Pahor (flavta), Gorjan Košuta (violina), poleg teh pa še orkester Glasbene matice z dvema abonmajskima koncertoma ter z vrsto drugih nastopov. Prav tako nam je GM posredovala koncert ljudske glasbe, na katerem so nastopili Rezijanska folklorna skupina, Ljudski trio iz Brega in Tržaški narodni ansambel. Ob koncu tega povzetka iz šolskega letnega «Poročila» je treba poudariti, da je slovenska zamejska javnost znala ceniti napore Glasbene matice. To dokazuje po eni strani dejstvo, da je vedno več staršev, ki zaupajo glasbeno vzgojo svojih otrok njeni šoli in njenemu učnemu osebju, po drugi strani pa dejstvo, da je koncert ni abonma tudi v minuli sezoni privabil k vsem koncertom veliko število ljubiteljev glasbe, ''saka okrnitev bodisi šolskih programov, bodisi koncertne dejavnosti zaradi finančnih razlogov, bi zato pomenila hud udarec našemu glas benerau in s tem snlo^no kul turnemu življenju in razvoju. XXII. MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V AREZZU Tudi letos prepričljivi uspehi pevskih zborov iz inozemstva Prva mesta zborom iz Venezuele, Madžarske in Češkoslovaške - Zakaj odsotnost zborov iz Jugoslavije? - Tudi naši zamejski zbori bi se letos lahko uveljavili Dvoboj med avstralsko jahto «Južni križ» in francosko «France» na regatah v Angliji ZARADI POVEZAVE S PREVRATNIŠKO «VETRNICO» V Monselicu aretiran t finančni mogotec Piaggio Bogataša bremenijo izjave pobeglega Attilia Lercarija - V Rimu zaslišan general Maletti PADOVA, 24. — Policija je da-!se bo skušal najprej prepričati, če nes aretirala na ukaz preiskovalnega sodnika v mestecu Monseiice pri Padovi genovskega industrijca Andrei'Jtkmt"Piaggia v zvezi z dejavnostjo prevratniške organizacije ekstremistične desnice «La rosa dei venti» («Vetrnica») Inženirja Piaggia (ki med drugim nima nobenega opravka z istoimenskimi lastniki tovarne, ki izdeluje znane motorje tipa «vespa»), je poklical danes na sodišče dr. Tamburino, ki se ukvarja z preiskavo o «Vetrnici». Po večurnem zasliševanju je preiskovalni sodnik u-kazal karabinjerjem, naj Piaggia aretirajo. Obtoženca so takoj nato prepeljali z avtom na bolniški oddelek sodnijskega zapora v Triden-tu. Preiskovalni sodnik Tamburino je zaslišal genovskega industrijca na okrajnem sodišču v Monselicu, da bi se izognil zasledovanju časnikarjev. Glede Maria Piaggia je sodišče že izdalo dve zaporni povelji: prvo 29. marca letos zaradi prevratniške organizacije in drugo, ki ga je podpisal 28. julija dr. Tamburino, v zvezi z obtožbo zarotništva. Oba’ukrepa pa nista imela nobenega učinka zaradi slabih zdravstvenih razmer genovskega industrijca. Mario Piaggio je namreč star že 73 let. Andrea Mario Piaggio se je vpletel v dogodke, ki so spremljali prevratniško organizacijo «Vetrnice», ker je predsednik genovske družbe za nepremičnine «La Gaiana». Gre za družbo, ki je nudila finansiranja desničarskem prevratniškim gibanjem. Inž. Piaggio je vedno trdil, da je nedolžen, toda njegov glavni pomočnik Atilio Ler-cari, ki se je zatekel v Zahodno Nemčijo, da bi se izognil zapornemu povelju dr. Tamburina, ga je odločno obtožil za sodelovanje pri vseh teh podvigih. Po zapornem povelju z dne 28. julija so pričakovali vsak dan, da bo sodnik poklical inž. Piaggia na zaslišanje. Davi je genovski indu-strijec prišel na okrajno sodišče v Monselicu nekaj po 10. uri. Spremljala sta ga dva odvetnika Zdi pa se, da je na sklep o njegovi aretaciji vplivalo najbolj mnenje zdravnika, ki ga je bil prej pregledal in ki je izjavil, da je obto-ženčevo zdravstveno stanje precej dobro. Zato je dr. Tamburino ukazal, naj ga aretirajo. Industrijec Andrea Mario Piaggio je eden od največjih bogatašev v Italiji. Po poklicu je ladijski inženir. Že od svo'ega očeta Erasma je podedoval veliko bogastvo. Lastnik je krasnih vil na ligurski o-bali. Poseduje nadalje močno finančno družbo «La Gaiana». Leta 1972 je prodal industrijsko družbo Mira Larza slanini Bonomi. Prodal je nadalie družbo «Industria zuccheri» skuoini Montesi iz Padove. Lastnik je bil tudi družbe «NAI». Sploh se lahko reče, da je še vedno eden od stebrov italijanskega fi-narč^eva cesarstva. M -citem sporočajo iz Milana, da bo preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Ambrosio, ki vodi preiskavo o atentatih leta 1969. ki so prišli do viška s pokolom na Trgu Fontana, zaslišal prihodnji teden v za-noru San Vittore v Milanu Guida Giannettinija, znanega desničarskega časnikarja. Preiskovalni sodnik odgovarjajo resnici izjave, ki jih je podal obtoženi Giannettini na prvih zaslišanjih ter še posebej, če je prišlo do srečanja med bivšim občinskim svetovalcem MSI v Padovi Massimilianom Fachinijem ter nekim častnikom SID. Po Giannet-tinijevih trditvah, naj bi do tega sestanka prišlo v drugi polovici leta 1972 v Padovi. V tej zvezi bodo seveda zaslišali tudi Fachinija, čeprav morda pozneje. Ne more se izključiti niti, da ne bi preiskovalni sodnik zaslišal tudi sestro Gio-vannija Venture Mariangelo glede poslanice Frede in Venture, ki so jo našli pri bolonjskem šolniku Clau-diju Muttiju in ki je bila namenjena Giannettiniju. Davi je državni pravdnik dr. Giuseppe Micale, kì osebno vodi zasliševanje Giannettinija, izjavil svoje zadovoljstvo o poteku oreiskave. Iz Rima sporočajo, da je pomočnik državnega pravnika v Rietiju izdal zaporni nalog za nekega Italijana in nekega tujca, ki naj bi bila pove-znana prevratniško dejavnostjo mladeničev, ki so jih zasačili na polvo-jaškem taborišču pri Rascinu. Imena obtožencev še niso znana V Rimu so zaslišali generala Ma-leitija (SID) v zvezi z obvestilom, ki ga je obveščevalna služba poslala 14. decembra 1973 oddelku za generalne informacije pri ministrstvu za notranje zadeve. V sporočilu je baje SID predvideval, da bo prišlo do terorističnih akcij v preteklem decembru. in sicer' proti izraelskim letalom. V resnici pa se je zgodilo, da je prišlo do atentata proti ameriškemu letalu družbe Pan American. Sodnik dr. Sica je zaslišal Malettija, da bi ugotovil tudi, če je mogoče, da obstaja v Rimu in morebiti deluje nodružnica nacistične organizacije «Paladin». ditev mesta. V teku 24 ur so bile nemške vojašnice odrezane druga od druge, brez vsakršne telefonske povezave. Domoljubi so izkopali jarke okoli vojašnic,' podrli 'drevesa ter onemogočili premikanje tankov. Nadalje so zasedli javne zgradbe, pošte, telefone itd. Francoski rodoljubi so nadalje prepričali Eisenhowerja, da je poslal na pomoč Parižanom tankovsko divizijo pod poveljstvom gen. Leclerca. Intervencija te divizije je odločila usodo mesta. Pravijo, da je pil nemški general von Choliz star pruski aristokrat, ki ni hotel izvršiti Hitlerjevega ukaza, naj se Pariz uniči do tal. Resnica pa je. da okupatorski general tega ukaza ni mogel izpolniti, ker so mu to preprečili francoski rodoljubi, ki so imeli praktično mesto v svojih rokah. (Poseben dopis po telefonu) AREZZO, 24. — V četrtek se je v Arezzu začelo XXII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Danes, v nedeljo, bodo dokončno razglasili izid tekmovanja, nakar se bo s koncertom zmagovitih zborov zaključila ta pomembna mednarodna kulturna manifestacija. Na letošnjem tekmovanju nastopa manj zborov kot prejšnja leta. «Austerity» se torej odraža tudi na tej ; i kulturni manifestaciji. Prijavljenih ■ j je bilo 22 zborov, 13 iz tujine in j j 9 iz Italije. Zbori iz tujine so va-1 slednji: Univerzitetni zbor iz San Juana (Argentina), Komorni zbor iz Badena (Avstrija), mešani zbor Gusla iz Jambola (Bolgarija), Zbor madrigalistov iz Brna (češkoslovaška), Komorni zbor Ave Sol iz Bige (Betonska SSSR republika), Mladinski zbor iz Miskolca (Madžarska), Kctnorni zbor iz Stuttgarta (Nemška zvezna republika), Komorni zbor Cantilena iz Rozlawa (Poljska), Komorni zbor George Dima iz Kluja (Romunija), Komorni zbor Mihaeli iz Stockholma (Švedska). Mladinski zbor iz Ankare (Turčija), Zbor The Singers of our la-di of Grace iz Whisivich (Velika Britanija) in Zbor Schola Cantorum iz Caracasa (Venezuela); zbori iz Italije pa so naslednji: Coro dei bambini di Ala (Trento), Cantori di Assisi, Schola cantorum Puccini (zbor srednješolcev Cenzano blizu Rima), Associazione corale Gran Sasso (Aquila), Zbor S. Barbara (Massa Marittima), Moški zbor F,rnest Grion iz Tržiča, Zbor Voci bianche della città di Parma, Ženski zbor Santa Cecilia iz Trenta in Cappella marziana iz Benetk. Jugoslavija se letos žal ni udeležila tekmovanja v Arezzu. Vrzel, ki je nastala z odsotnostjo jugoslovanskih zborov, je tem bolj vidna, ker so se prav ti zbori na skoraj vseh dosedanjih tekmovanjih u-vrstili na častna mesta. V «Zlati knjigi» zmagovitih zborov so zapisani številni zbori iz Jugoslavije, med katerimi so tudi naslednji slovenski zbori: Učiteljski zbor Slove- Ali Ahmed na vrhu indijske države NOVI DELHI, 24. - Novi indijski predsednik Fahrudin Ali Ahmed je nastopil danes svojo novo službeno dolžnost predsednika indijske države. V svojem govoru, ki ga je naslovil na indijsko ljudstvo, je Ali Ahmed, ki je star 69 let, obljubil, da se bo Indija zavzemala za prijateljske odnose z vsemi državami, posebno s svojimi sosedi. Ahmed, ki je bil kandidat kongresne stranke prvega ministra Indire Gandi, sledi bivšemu predsedniku Giriju, katerega štiriletni mandat je že potekel. vič predstavili leta 1969. Tedaj je zbor iz Vilme (Litvanska sovjetska socialistična republika) osvojil I. mesto v kategoriji moških zborov, leta 1970 pa je Mladinski zbor iz Moskve zmagal kar v dveh kategorijah : najprej v kategoriji mešanih in nato v kategoriji narodne pesmi. Istega leta je v kategoriji ženskih zborov dosegel prvo mesto zbor iz Sofije (Bolgarija). Tekmovanje v Arezzu ureja poseben pravilnik. Zbore ocenjuje strokovna komisija, v kateri so u-gledni glasbeniki iz raznih držav. Zmagujoči zbori prejmejo poleg diplome tudi denarne nagrade. V stro-kovni komisiji so bili večkrat tudi glasbeniki iz Jugoslavije. Tudi letos je v tej komisiji Mihovil Logar. Kot je razvidno s prej omenjenega seznama zastopa deželo Furlanijo - Julijsko krajino letos samo moški zbor Ernest Grion iz Tržiča. Ta zbor sodi med najbolj kvalitetne zbore v naši deželi in se je udeležil že več tekmovanj, med drugim sodeluje tudi na tekmovanju, ki ga prireja vsako leto društvo Se-ghizzi v Gorici. V zboru pojejo v glavnem delavci in uradniki ladjedelnice Italcantieri. Zbor vodi Aldo Policardi. Julija meseca letos je ta zbor gostoval na festivalu v Nišu. Prav in bilo, da bi se na tekmovanju v Arezzu predstavili tudi naši zamejski slovenski zbori, saj imajo nekateri izmed njih ustrezne kvalitete. Tu mislim predvsem na tiste zbore, ki se udeleži > mednarodnih tekmovanj v Gor.-, in Mariboru in ne le na tiste. In če se na teh tekmovanjih dobro izkažejo, zakaj bi se ne skušali uveljaviti tudi v Arezzu. Tudi če se ne bi takoj uvrstili na vrhunska mesta, bi že s svojo prisotnostjo izpričali našo bitnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter pred mednarodno kulturno javnostjo pokazali našo glasbeno kulturo. O tem bi morali razmišljati tudi naši glasbeni pevovodje in seveda tudi pevci. Vrstni red zborov na letošnjem tekmovanju: V I. kategoriji (mešani zbort) je zmagal zbor iz Caracasa (V*M‘ zuela), 11. je bil zbor iz Slockno‘ ma, III. zbor Madrigalisti iz Brno» na IV. mesto se je uvrstil zbor » Rige. . .. V II. kategoriji (moški zboni ni na prvem mestu nobenega 2®ar0” Na 2. mesto je prišel zbor iz Mo** sa Marittima, na 3. mesto pa zo°J' iz Assisija, zbor Grion iz Tržiča 3 na 4. mestu in je prejel posebno nagrado, ki je predvidena za toor iz Italije. ... V III. kategoriji (ženski zbori)-1. mesto zbor iz Miskolza, Madzor' ska, 2. mesto zbor iz Jambola, mesto Zbor S. Cecilia iz Trenta, 4. mesto se je uvrstil zbor Klula (Romunija). . V IV. kategoriji (narodna l)W‘ ska pesem) pa je slika naslednjo-. 1. mesto zbor Madrigalistov iz Bri na, 2. mesto zbor iz Caracasa, & mesto zbor iz Rige, 4. mesto zwo iz Stockholma. Uradno nagrajevanje danes, v nedeljo. MIRKO KAPELJ ŽENEVA, 24. — Predvidevajo, da se bodo tarife za potovanja z li na severnoatlantskih progah zv1' šale s 1. navembrom za vsaj 1" odst. Vest je sporočilo združen'« mednarodnih letalskih prevozov ” TA. Te nove tarife bodo morale seveda odobriti razne vlade ter hoda začele veljati z 31. marcem 1976- SEUL, 24. — Do hudih spopadoy je prišlo danes v Seulu med P011' cijo in tisoči demonstrantov, ki so po seulskih ulicah priredili številn® protijaponske demonstracije v zvezi z neuspelim atentatom proti joj' nokorejskemu predsedniku PaT. čungu Protijaponske demonstracije se nadaljujejo v južnokorejske® glavnem mestu že pet dni. Prispevajte za DIJAŠKO MATIC« PORI SPORT SPORT PLAVANJE 7. DAN NA tP NA OlINAJH MADŽARSKA OSVOJILA ZLATO V VATERPOLU Plavalci postavili še 3 svetovne rekorde Tli)e Emil Adamič (2. Tnesto na tek- niaiiiiiiiiuiiiiiiiiuimniiiiiiiiiiniiifniimmuiniimniiiniunniiniitiiiiiniuuuiiiiifuminuiiariBMi movanju leta 1997), Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec (1. mesto na tekmomaju leta 1958 in 3. mesto na tekmovanju leta 1962), Komorni moški zbor iz Celja (1. mesto na tekmovanju leta 1963), Prvo slovensko pevsko društvo «Lira» iz Kamnika (2. mesto na tekmovanju leta 1965), Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane (3. mesto na tekmovanju leta 1969) in Mladinski zbor iz Maribora (3. mesto na tekmovanju leta 1971). Tekmovanje pevskih zborov v A-rezzu, uradno se to tekmovanje i-menuje «Concorso polifonico internazionale Guido D’Arezzo», so prvič organizirali leta 1951. Prvi dve leti so na tem tekmovanju nastopali samo zbori iz Italije. Leta 1953 pa so prireditelji «Associazione a-mici della musica di Arezzo» dali temu tekmovanju mednarodni značaj. Že isto leto so na tekmovanju poleg italijanskih zborov nastopili tudi zbori iz Jugoslavije, Avstrije, Španije in Zahodne Nemčije. Od tedaj dalje (razen v letih 1960 in 1961 in letos) je bila Jugoslavija vselej zastopana na tem tekmovanju. Madžarska se je v Arezzu predstavila prvič leta 1959, češkoslovaška pa leta 1961, Bolgarska leta 1962. Tega leta je na tekmovanju nastopilo 53 zborov v 106 zasedbah. (Tekmovanje je bilo izredno zahtevno. saj so se ga udeležili številni izredno kvalitetni zbori. Tedaj je zbor Primorskih študentov Vinko Vodopivec dosegel 3. mesto). Sovjetska zveza in Poljska sta se pr- Prolikomunistična gonja na Filipinih MANILA, 24. — Vojaške oblasti so aretirale enega duhovnika in 20 laikov v katoliškem semenišču v Novalichesu. Med aretiranimi je tudi nekaj mladih žensk. Aretacijo so izvršili filipinski vojaki in policijski agenti, ki so prispeli v semenišče s helikopterji. Aretirance so takoj prepeljali v neko vojaško taborišče. Zvedelo se je. da so vojaki in policisti iskali leaderja komunistične stranke na Filipinskih otokih, Joseja Mario Sisona, katerega pa niso našli. Aretirani duhovniki in laiki so izjavili, da Sisona sploh niso videli v okolici semenišča. liO-lrinica osvobodilve francoskega glavnega mesta PARIZ, 24. — Francosko glavno mesto praznuje danes eno od svojih najpomembnejših obletnic: leta 1944 je Hitler ukazal, naj nemške četo uničijo mesto, da bi ga zavezniki ne dobili neporušenega v svoje roke. 23. avgusta je nemški poveljnik von Choliz dobil direktno od Hitlerja ukaz, da uniči mesto. Nemški general ni mogel izpolniti povelja, ker so osvobodilne sile pripravile podroben načrt za osvobo- iiiiiiiMimufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifmiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiriiii NEPRISEBEN UPOKOJENEC PRI BENEVENTU Zabodel je ženo, zažgal hišo in utonil v vodnjaku Naveličal se je sporov z ženinim sinom BENEVENTO, 24. — V trenutku neprisebnosti je upokojenec Luigi Candela, star 67 let, v snu zabodel lastno ženo Filomeno, zažgal hišo, skladišče orodja in senik, sam pa se vrgel v vodnjak, kjer je utonil. Zgodilo se je v vasici Fontana Velica pri kraju Morcone, približno 40 kilometrov od Beneventa. Luigi Candela je bil znan kot miren človek, čeprav se je zadnje čase pogostoma prepiral z ženo. Filomeno di Fiore je Candela poročil šele pred nekaj leti. Imela je že odraslega sina, 34-letnega Maria, ki je bil tudi lastnik hiše in posestva. Zdi se, da je prepire podžigalo predvsem prepletanje interesov med možem, ženo in njenim sinom Candela naj bi ženi očital, da je preveč gledala za sinove koristi, njega pa zanemarjala. Tako je prejšnjo noč dozorel v njem nezdrav sklep. Vstal je, zagrabil dolg nož in se približal speči ženi. Zamahnil je s silo nekajkrat. Žena se je od bolečine zbudila in padla s postelje. Tu so jo zadeli zadnji moževi udarci z nožem. Zdravniki so pozneje našteli najmanj dvajset vbodljajev. Takoj zatem, medtem ko je žena umirala na podu, se je Candela podal v klet, polil sobo z bencinom in jo zažgal. Iz goreče hiše je stopil na dvorišče, stopil k skladovnici orodja in jo zažgal. Končno pa je zažgal še senik. Očitno je v svoji blaznosti hotel uničiti vse, kar je bilo last ženinega sina. Plameni so bili že visoki, ko se je Candela približal vodnjaku. Že prej je napisal pismo, ki ga je bil shranil v listnici. V njem je obrazložil vzroke zločina in zapisal, da je sklenil storiti samomor, ker ne mara v ječo. Nad vodnjak je, za spoznavno znamenje, obesil svoj klobuk in se zagnal v globino vodnjaka, globokega šest metrov, v katerem je bilo za dva metra deževnice. Karabinjerji in policija so truplo samomorilca odkrili šele po več u-rah iskanja. DUNAJ, 24. — V predzadnjem dnevu evropskega plavalnega prvenstva so izboljšali plavalci še tri svetovne rekorde in enega evropskega. Madžarska pa je po zmagi nad ŠZ že osvojila prvo mesto v vaterpolu. Anglež David Wilkie si je priboril danes drugo zlato kolajno. Zmagal je na progi 200 m mešano, na kateri je postavil s časom 2’6”32 tudi nov svetovni rekord. Na drugo mesto se je uvrstil Lietzman (NDR), tretji pa je bil Madžar Hargitay. Kar dva svetovna rekorda sta padla v ženski štafeti 4x100 m mešano. Prvega je dosegla vzhodna Nemka Ulrike Richter, ki je tekmovala v prvi izmeni v hrbtnem KOLAJNE EP NDR ZRN SZ Italija Madžarska Švedska Velika Britanija Nizozemska Francija M 5 2 2 2 2 2 0 0 13 3 6 2 1 1 1 2 0 slogu in je preplavala 100 m v r03”08, kar je za desetinko sekunde bolje od njenega prejšnjega najboljšega dosežka. Vzhodnonemška štafeta je osvojila v tej disciplini prvo mesto v času 4’13”78. kar je tudi nov svetovni rekord. Druga je bila ZRN, na tretje mesto pa se je uvrstila Švedska. Kornelia Doerr (NDR) je postavila nov evropski rekord na progi 800 m. Progo je preplavala v osmih minutah 52”45. Drugo mesto je zasedla bivša rekorderka, Italijanka Novella Calligaris, tretja pa je bila Wegnerjeva (NDR). Na progi 100 m prosto moški je s časom 52”18 zrna-al zahodni Nemec Peter Nocke, ki si je tako priboril že četrto zlato medaljo na tem prvenstvu. Drugi je bil Bure (SZ), tretji pa Steinbach (ZRN). Italijan Pangaro se je uvrstil na peto mesto. V skokih v vodo s stolpa je po predvidevanjih zmagal Italijan Di-biasi. Na drugo mesto se je uvrstil vzhodni Nemec Hoffmann, tretji pa je bil Sovjet Gendrikson. Na tekmovanju v vaterpolu je Madžarska premagala SZ in si tako zagotovila prvo mesto. Italija je le remizirala s Španijo, medtem ko je Nizozemska premagala B0* munijo. Jugoslavija je premagala Zahodno Nemčijo in je tako dohitela na lestvici Sovjetsko zvezo. Jugoslovani imajo sedaj priložnost da o-svojijo srebrno kolajno. REZULTATI PREDZADNJEGA KOLA Italija — Španija 3:3, Nizozemska — Romunija 4:3, Madžarska SZ 7:5, Jugoslavija — ZRN 7:3. LESTVICA Madžarska 11 točk, SZ in Jugoslavija 8, Nizozemska in Italija o-Španija 4, Romunija 3. NA PRVENSTVU ZDA S. Bahshoff in T. ShaW postavila še dva rekorda CANCORD, 24. - V drugem dnevu ameriškega plavalnega prvenstva sta postavila Shirley Babashoff i" Tim Shaw še dva svetovna rekorda-Babashoffova je preplavala 200 m prosto v času 2’2”94 in je tako tri desetinke sekunde izboljšala prejšnji rekord Kornelie Ender. ShavV je izboljšal rekord na progi 200 m piosto s časom r51”66. Prejšnji najboljši čas je pripadal legendarnemu Marku Spitzu in je bil za desetinko sekunde slabši. KOLESARSTVO MONTREAL, 24. — Poljak Ja-nusz Kowalski je osvojil prvo mosto v cestni vožnji amaterjev oa kolesarskem SP v Montrealu. Poljak je v sprintu premagal rojaka Szurkovskega in Švicarja Kuhna._ V ženski konkurenci je v cestni vožnji zmagala Francozinja Gambil-Ion. Druga je bila Tsaunejeva (SZ), tretje mesto pa je osvojila Hageje-va (Niz.) V prvi tekmi veljavni za italijanski nogometni pokal je Triestina zgubila z Udinesejem s 3:1 (2:1)-Vse tri gole za Videmčane je dosegel Peresin, medtem ko je dosegla Triestina edini zadetek z avtogolom Flaboree. * * * V prijateljski tekmi je sinoči Ponziana klonila Bellunu z l;a (1:0). Ponziana je igrala dobro v prvem polčasu, ko je povedla z Momessom. Belluno je dosegel oba gola le nekaj minut pred koncem.