Poštnina plačana v gotovini
GLASILO GLAVNEGA O © B @ 15 & E S S
Leto III. štev. 26.	Ljubljana, 27. junija 1947.	Cena din 3.—
Naši redniki so hrbtenica petieike
Plenum Centralne uprave Zvese rudarjev je opozoril ne »šbfee točhe v borbi za premog
Na plenumu Centralne uprave rudarjev Jugoslavije, ki se je vršil pred kratkim v Beogradu, so se obravnavali predvsem problemi in šibke točke v uresničevanju plana naših rudnikov.
Medtem, ko so uspehi v rudnikih premoga in železa — predvsem V onih, ki so zveznega značaja — zadovoljivi, je proizvodno stanje v antimonovih in kromovih rudnikih dokaj slabo. Premogovniki so uresničili plan s 106.6%, rudniki železa 107.7%, a rudniki barvnih kovin 105.2 %, dočim je v rudnikih kroma izpolnjen plan komaj 94%, v nekaterih drugih rudnikih pa celo samo 65.3%. V največjem premogovniku v državi, v Kaši so v prvomajskem tekmovanju zaostali s planom za 7 %.
Razlog za neuspehe je več. Najbolj usodno vpliva na proizvodnjo slaba organizacija dela, nepravilno vodenje tekmovanja, slaba delovna disciplina, slabo organiziran transport, a včasih tudi pomanjkanje delovne sile, predvsem strokovnih delavcev.
Precejšnji nedostatki vladajo v rudarstvu v pogledu uvajanja realnih Ji' l. Od celokupnega števila rudarjev jih dela po normah 44.70%. Od teh jih 71.47 % redno prekoračuje norme povprečno za 32.33 %, kar jasno kaže, da so norme prenizko Dostavljene.
8% stalež bolnih rudarjev razkrin-kuje še vedno slabo delovanje tehnično—zaščitnih komisij, ki se niso
pobrigale za boljše iehnično-zaščitne ukrepe v rudnikih, s čemer bi se znižal tudi odstctek bolnih rudarjev.
V posameznih rudnikih so v enodnevnih ali nekaj dnevnih tekmovanjih pritegnili k delu v jami tudi zunanje delavce, da bi izkazala proizvodnja v teh dneh čim večji dvig. Vendar takšno pojmovanje tekmovanja ni pravilno, kajti tekmovanje je in mora biti trajni delovni polet naših delavcev. Ob takšnih prilikah so se rudarji na vso moč gnali pri delu ter se pri tem fizično čezmerno izčrpavali. Zaradi tega je sledil takšnim tekmovanjem v zasavskem bazenu 20 do 30 % padec proizvodnje. Kako slabo pojmujejo tekmovanje nekatere podružnice, vidimo iz primera, ko je podružnica rudnika Rešava-Bara celo odredila svojemu kolektivu, naj preneha za en mesec s tekmotbnjem z obrazložitvijo, da se bodo delavci v tem času odpočil; od tekmovanja. Vendar je ostala večina rudarskih kolektivov pravilno organiziralo tekmovanje, kot nam povedo proizvodnji uspehi v Trepči, Kostolačkem bazenu, Sletom, pa tudi v Trbovljah in Zagorju.
Plenum je poleg ostalih sklepov poveril izvršnemu odboru nalogo, da s sodelovanjem rudarskega ministrstva FLRJ v večji meri kot doslej podpira rudnike Rasa, Banoviči, Hrastnik in Senovo, da bi le-ti odstranili svoje dosedanje nezadovoljivo stanje v pogledu uresničevanje plana in izpolnili svoje proizvodne naloge.
delu se je posebno izkazala akordant-ska skupina, ki jo sestavljajo zidarji Špacapan Ivan ih Leopold, Bukovec Viktor, Pavlič Anton, Dimeč Miha in Svetičič Ivan. Najumejši med njimi je Špacapan Ivan, ki je napravil v 8 urah 4.5 m3 opečnega zidu in prekoračil normo preko 100%. Seveda ima to gradilišče tudi svoje slabosti. »Plavi« ponedeljki povzročajo precej preglavic vsem zavednim delavcem, ki vedo, da gre vsako neupravičeno odtegovanje delu samo na škodo plana in s tem nas vseh. Prizadevajo si, da bi izkoreninili tudi lo napako.
Delovni kolektivi so sprejeli sklep, da bodo vsa gradilišča tekmovala 14-dnevno za prehodno zastavico.
Udarniki tesne indu-
&ti{e y Stav. \Lan{itaU
Dne 15. junija so v obratu lesne industrije v Slov. Konjicah slovesno razvili sindikalni prapor, obenem pa je isto podjetje proglasilo tudi svoje prve udarnike. Ta častni naziv si je priborilo 6 delavcev, sami možje, ki jih je prekalila osvobodilna borba in ki so s svojim delom dokazali, da se dobro zavedajo velikih nalog lesne industrije v petletki.
M a t u 1 j Anton je sin malega kmeta. Izučen je za tesarja, sedaj pa je zaposlen kot žagar. S svojim marljivim delom in s štednjo z materialom je v zadnjih treh mesecih presegel normo pri razrezu hlodovine za 34%.
M i t n j e k Vincenc, je izučen pek, ker pa ga je lesna stroka bolj veselila, so je vključil vanjo. Kot vodja žagarske skupine je v zadnjih treli mesecih presegel normo za 33%.
Kangler Jože dela v lesni industriji komaj dobro leto, vendar se je v tem času zelo izkazal s svojim delom ter je presegel normo za 33%.
Pušnik Ciril dela v lesni industriji že 32 let. V tem času si je pridobil strokovno znanje ter je vedno pripravljen z nasveti pomagati tovarišem. Zdaj se je vključil v množično armado za izvedbo petletnega plana ter je v zadnjih treh mesecih presegel normo za 32%.
Leskovar Karl je bil prvotno železniški delavec, v lesno industrijo se je vključil kasneje. Svoje delo opravlja vestno in marljivo ter je v zadnjem tromesečju presegel normo za 32%.
lilMjše gradišče
splošnega stavbnega podjetja v Ljubljani je prejelo prehodno zastavico
V dvorani KSS je 12. junija mno- lezijskem kopališču in ima nad šol-žični sestanek vsega sindikalnega ak- skirn traktom že postavljeno ostrešje, tiva podružnice št. 2 pri Splošnem dočim je bila v traktu za visoki labo-stavbnem podjetju v Ljubljani. Sindi- ratorij pravkar zabetonirana armirano kalna podružnica pri tem podjetju in betonska temeljna plošča, ki vsebuje uprava sla tesno povezani in vlagata 472 m3 železobetona. Betoniranje te skupne napore za uresničenje tistega plošče je moralo biti neprekinjeno in dela obširnega petletnega plana, ki je trajalo 3 dni in 2 noči. jim pripada. Razpravljali so o normah, Delovna skupina vodogradbenega
Bled — naše najlepše letovišče, ki je namenjeno za oddih slovenskemu
delovnemu ljudstvu
Pozdrav sovjetski delegaciji
V soboto je iiu povabilo Centralnega odbora ES Jugoslavije prispela iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo delegacija Vsezveznega centralnega sveta sindikatov, ki bo v dneh 26,—30. junija obiskala tudi Slovenijo in si ogledala delo in napore slovenskega delovnega ljudstva pri obnovi države. Obiskali bodo naslednje kraje; Maribor, Rogaško Slatino, Celje, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj in Postojno. Na tem potovanju si bodo med drugim ogledali Hidrocen-tralo na Mariborskem otoku, našo industrijo na Jesenicah in Počitniški dom »France-ta Rozmana« na Gozd Martuljku. V vseh teli krajih bodo tudi množični sprejemi. Delegacija je gost Glavnega odbora ES Slovenije.
Z občutki neizmernega veselja in hvaležnosti vas, ljubljeni sovjetski gostje, pozdravljamo v svoji sredi! Veseli smo, da lahko stisnemo roke sinovom velikega bratskega naroda, v katerega smo vedno verovali z neomajno vero, zavedajoč sc, da je narod pod takim modrim vodstvom velikega Stalina in pod vodstvom Partije zmožen največjih stvari v zgodovini človeštva. Zlasti pa nas veseli, da so prišli med nas člani tistega delavskega razreda, ki je pod vodstvom velikega Lenina zmagovito dobojeval Veliko oktobrsko revolucijo, ki je navdala delovna ljudstva vsega sveta z ognjem neustrašene borbe za lepšo in srečnejšo bodočnost.
Slovenski delavec in z njim vred vse slovensko delovno ljudstvo Vas prisrčno pozdravlja in Vas prosi, da ponesete v svojo domovino dokaze naše velike ljubezni, saj ste nam zlasti sedaj, ko vodimo bitko za plan, vzgledniki herojskega dela, kakor ste nam bili legendarni vzgledniki za časa oborožene borbe proti skupnemu sovražniku.
Naj živi delovno ljudstvo Sovjetske zveze!
Vsak dan višje in višje rastejo stavbe naših novih podjetij in ustanov... Gradnja vodogradbenega instituta v Ljubljani — polaganje armature
rprdih, tekmovanju, organizaciji in instituta si je priborila prehodno za-. V|denci dela, slednji, vzgoji kadrov stavico najboljšega gradilišča, ker ima R! 0 preskrbi. IG. t. m. so otvorili 3 najboljšo organizacijo sindikalnega de-rok°vne jn i analfabetski tečaj. la (vse delavstvo je včlanjeno v sin-r,.,v.isek zadovoljstva pa je izzvala iz- dikat, redno imajo študij, sprejete ob-■'-itev prehodne zastavice najboljše- veze dosledno izvajajo). Kljub napor-leL,£radihšču podjetja, delovnemu ko- nemu delu v akordu, dela nad 80% Vo i u na vodogradbenem institutu, delavstva v delovni brigadi. V akordu Oogradheni institut gradijo pri ko- po normah dela 62% zaposlenih. Pri
PRAVILNO IZKORISTIMO LETNI DOPUST
S prehodom oblasti v ljudske roke se je položaj delovnega ljudstva v osnov; izpremenil tudi kar se tiče dopustov. Po Uredbi zvezne vlade o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev, je istim zakonsko zajamčena pravica na plačan letni dopust, na razpolago pa jim je dan pod ugodnimi pogoji in olajšavami niz najlepših letovišč in kopališč širom cele Jugoslavije. Tako je delovnemu ljudstvu tudi praktično omogočeno, da letni dopust kar najbolje in koristno izrabi.
Med olajšavami, ki jih nudi ljudska oblast delovnemu ljudstvu ob priliki letnih dopustov, pa moremo še izredno omeniti Uredbo o popustih za člane sindikata na letnem dopustu, ki jo je pred kratkim odobrila zvezna vlada. Ta uredba — ki določa za člane sindikata in njihove ožje rodbine 50% popust na vseh državnih prometnih sredstvih, razen na letalu ter 25% popust pri ceni za stanovanje in hrano, oziroma za penzion v vseh državnih gostinskih podjetjih, v letoviščih, kopališčih in klimatskih krajih, če prebijejo v njih najmanj pet dni in se poleg tega oproščajo taks za bivanje ter imajo 50% popust pri letoviški taksi v vseh kopaliških krajih — bo omogočila najširšim delovnim množicam. da prežive dopust izven svojega kraja.
Lansko leto so bili dopusti te deloma izkoriščeni radi maksimalnih naporov delovnega ljudstva v obnovi in izgradnji naše dežele in predvsem radi pomanjkanja strokovnih kadrov, veled česar tudi sindikalne organizacije in uprave podjetij niso bile v sta-
nju organizirati popolno izrabljanje letnih dopustov. Tako je lani preživelo na brezplačnem letnem dopustu le 800 delavcev in nameščencev. Letošnje leto, ki kot prvo leto v petletki zahteva še večjo mobilizacijo delovnih sil, pa postavlja pred uprave in sindikalne organizacije še težje naloge in veča njihovo odgovornost,' Kajti vsak član delovnega kolektiva mora v tem letu izrabiti svoj dopust ne da bi pri tem trpel proizvodni proces in ves državni, aparat.
Ugotoviti moramo, da so sindikalne organizacije in uprave na podlagi direktiv in lanskoletnih izkušenj, pripravile skoraj že po vseli podjetjih in ustanovah plan za izkoriščanje letnih dopustov ter da delavci in nameščenci že hodijo na dopust. Na račun Centralnega odbora in Glavnega odbora ESS je bilo poslanih dosedaj na dopust že cca 1000 ljudi, ki preživljajo svoj odmor predvsem v sindikalnih domovih v Gozd-Martuljku. Dvorski vasi pri Begunjah, deloma pa tudi v Kaštel Starem in Biogradu.
Da pa bi se Uredba o plačanem dopustu pravilno,. vsestransko in popolno izvedla, so dolžne sindikalne organizacije izvesti med delavstvom široko propagando. Treba je dvigniti v njem zavest, da je letni dopust za naše gospodarstvo prav tako važen faktor, kakor njegovo delo v proizvodnji. Uredba o plačanem dopustu in vsestranski popusti imajo ta cilj, da jamčijo delavcu zasluženi odmor, obnovijo ter povečajo njegovo delovno sposobnost Zato je tudi nujno, da se spremeni stari način gledanja na turizem, s tem. da se delavcu prikaže
vse njegove pozitivne vrednote, ca to ni več turizem nekaterih privilegirancev, temveč vseljudski, vsakomur dostopili turizem.
Sredstva socialnega zavarovanja, materialna pomoč države in sindikalnih organizacij omogočajo znatnemu številu delavcev, da prebijejo dopust brezplačno v sindikalnih domovih, vendar pa so ta sredstva danes še premajhna, da bi isto omogočala tudi pretežnemu delu delovnega ljudstva. Vsled tega dejstva pa se Cesto zgodi, da delavec ob" nastopu letnega dopusta ostane brez sredstev ter se mora zato odpovedati misli, da bi prebil dopust izven . njegovega kraja. Taki slučaji pa se dajo odstraniti, če je sindikalna organizacija v podjetju dovolj aktivna in skrbna ter že v naprej skrbi, da bo delavec ob nastopu dopusta dovolj materialno oskrbljen. Pomagati mu namreč mora, da si z fondom, ki ga vplačuje preko leta, sam omogoči dopust, ki bo resnično v njegov telesni in duševni dobrobit.
Končno pa se moramo zavedati, da življenje v počitniških domovih močno združuje delovne ljudi, širi njihovo strokovno razgledanost, dviga kulturno izgradnjo in politično zavest.
V prvem letu petletnega plana stojijo pred našimi delavci, nameščenci in uslužbenci velike naloge, ki pa jih bodo s pravim uspehom izvršili le, če bodo pravilno izkoristili letni dopust, če se bodo dobro odpočili ter si nabrali dovolj svežih sil! Vse to pa jim praktično omogoča Uredba o plačanem letnem dopustu, olajšave ter popusti. ki jih uživajo za časa vsaknlet nega odmora	T A.
Ko je v začetku tega meseca govoril na Harvardski univerzi ameriški zunanji minister George Marshall, je ta iznesel načrt o pomoči ZDA vsem evropskim državam. Izjavil je, da bi ZDA bile pripravljene pomagati evropskim državam z večjimi posojili, če bi te pokazale za to zanimanje, dale pobude in sodelovale, kar bi na eni strani koristilo evropskim državam samim, na drugi strani pa tudi ZDA. Po vesteh iz ameriškega časopisja bi ZDA dale na razpolago več milijard dolarjev. Kaj več ta Marshallov načrt ni povedal, zlasti ne, kakšni bi bili pogoji za odobritev tega kredita.
Marshallov načrt je seveda namah ogrel francosko in angleško vlado. Slednjo tudi zato, ker bi naj ona prevzela vlogo nekakšnega posrednika med ZDA in ostalimi evropskimi državami ter vodstvo v razgovorih o tem vprašanju. 0 načrtu so pričele razpravljati tudi Belgija, Holandska in Luksemburška. V ta namen je angleški zunanji minister Bevin opravil v prejšnjem tednu že obisk v Franciji in s predstavniki francoske vlade razpravljal o načrtu, kjer je bil baje dosežen že tudi nekakšen sporazum. Poslednji obisk in nota angleškega veleposlanika v Moskvi Petersona in francoskega odpravnika poslov pri sovjetskem zunanjem ministru Molotovu sta bila namenjena, da bi za načrt zainteresirala tudi Sovjetsko zvezo in da bi se čimprej pripravil sestanek zunanjih ministrov Anglije, ZDA, Francije in Sovjetske Zveze, na katerem bi proučili gospodarske težave Evrope in način za »uresničitev sko-
Hvslrila gnezdo
V času, ko je Hitler pripravljal napad na Jugoslavijo, so se iz Avstrije rekrutirali najbolj zakrknjeni gestapovski krvoloki, ki so izvajali nasilje nad vsem, kar ni bilo izrazito nemškega, posebno pa še nad slovenskim ljudstvom na Slovenskem Koroškem Danes, ko je fašizem premagan na frontah, v Avstriji še vedno m izginil popolnoma. To občuti zlasti ljudstvo Slovenske Koroške, ki še danes prenaša nasilje teh ljudi, katerim so sc pridružili še izseljenci vseh vrst, barv in politične pripadnosti m ki so ob razsulu Nemčije našli zavetje pri tistih, katerim so služili m jim hlapčevali ves čas okupacije. Ti ljudje danes z naslado' preganjajo slovensko ljudstvo na Slovenskem Koroškem, jim odrekajo svoboščine, zapirajo slovenski živelj, ga obtožujejo dejanj, ki jih niso nikoli zakrivili, izrekajo sodbe rad" uporabljanja slovenskega jezika v javnem ž vher.ju, ne dajejo jim možnosti zaslužka, jih gospodarsko upropaščajo m jim nočejo vrniti niti tistega premoženja, katerega so jim med vojno nasilno odvzeli nacisti. Nasprotno temu pa puščajo na svobodi najbolj zagrizene naciste, ki sedijo celo na visokih položajih v upravnem aparatu, ki jim dajejo možnosti, da nada-liuicjo z nasiljem, kakršnega so uganjati med vojno. Avstrijski izdajalec Gvido Schmidt, ki je bil že pred sodiščem, je bil oproščen, vojni zločinec Maier-Kaibitsch in njegovi soudeleženci so še vedno na svobodi m še doslej niso bili postavljeni pred sodišče. Vsem reakcionarnim klikam domačega m tujega izvora od lisjaških m belogardističnih do četniških klavcev stojijo ob strani britanske okupacijske oblasti, ki dopuščajo, da
rajšnje obnove« v zvezi z Marshallovim načrtom.
Povsem drugačen, kakor v Angliji, Franciji, Belgiji, Holandski, Luksemburški in Italiji je bil odziv na Marshallov načrt v ostalih demokratično urejenih evropskih državh, kjer 60 sprejeli Marshallov načrt s precejšnjim nezaupanjem in pomisleki. Tudi Sovjetska zveza še ni izrekla svojega mnenja ter še vedno proučuje predloge, izražene v francoski in angleški noti. Predlogi in načrt zahteva vsestransko proučevanje, izredno opreznost in previdnost v največji meri, če evropski narodi nočejo z nepremišljenim korakom napraviti napake, ki bi jih spravila v gospodarsko in politično odvisnost do posojilodajalca. To je staro pravilo in način v kapitalističnem sistemu.
Prav to, da so se Bevinovj razgovori s francosko vlado »uspešno končali«, vzbuja vtis, da se za hrbtom Sovjetske zveze in ostalih evropskih držav sklepa sporazum, od katerega si ne smejo ostale evropske države obetati ničesar dobrega. Eno je gotovo: ZDA ne ponujajo svojih dolarjev iz čisto socialnih in človekoljubnih namenov, če se ne bi za takšnimi načrti skrivale druge dalekosožnejše koristi gospodarskega in političnega značaja za ZDA. Zalo zahteva to vprašanje temeljitega proučevanja, ki mora biti rešeno samo v okviru in s sodelovanjem vseh članov organizacije NZ in ne samo z enostranskimi dogovori in »sporazumi;, kar bi lahko pomenilo gospodarsko razdelitev Evrope v dva tabora.
reakeloiianiili ki
sodišča izrekajo zoper antifašiste sodbe in preganjajo borce, ki danes prav tako odločno kakor med vojno doprinašajo svoj delež k popolni zmagi nad fašizmom.
Če zahteva danes ELR) in z njo vsa Slovenska Koroška priključitev k svoji matični zemlji Jugoslaviji, zahteva to zato, ker živi v njej 180 tisoč Slovencev, ki imajo polno pravico, da odločijo o svoji usodi in da se tu rti gospodarsko združijo z jugovzhodom, s katerim so bili skozi več stoletij gospodarsko močno povezani. Če je bila Avstrija v preteklosti odskočna deska nemškemu imj»erializmu za napad na jugoslovanske narode, ne smejo dopustiti, da bi ostanki nemškega fašizma še kdaj v tem delu slovenske zemlje pripravljali sličen napad, kakršnega so pripravili leta 1941.
Nad zadržanjem angleških okupacijskih oblasti, ki dajejo potuho nacističnim preganjalcem, je ljudstvo Slovenske Koroške ogorčeno. Zato se zbira na mitingih, proslavah in množičnih zborovanjih m dnevno pošilja iz vseh delov Slovenske Koroške komisiji štirih velesil za pripravo mirovne pogodbe z Avstrijo r,a Dunaju brzojavke m zahteva priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji; Kakor je bilo enotno to ljudstvo v borbi jako je enotno iudi danes v svojih zahtevah po priključitvi To zahtevo postavlja s toliko večjo upravičenostjo, ker so se koroški Slovenci edini v Avstriji gorili z orožjem v roki proii nacizmu, prelivali svojo kri in trpeli v taboriščih in v izgnan .vu, zato tudi imajo pravico, da kot borci za svobodo govorijo v imenu gromne večine ljudstva na Slovenskem Koroškem.
Srbija:
Hidrocentrala »Borise Kovačeviča« je bila zgrajena 3 tedne pred določenim rokom
8. junija je predsednik Gospodarskega sveta in minister industrije v Zvezni vladi, tov, Boris Kidrič slovesno spustil v pogon novozgrajeno hidroceniralo v Bogatičih pri Sarajevu. Hidrocenirala nosi ime prvobo-ritelja iz tega kraja za pravice in svobodo delovnega ljudstva proti režimom stare Jugoslavije in proti okupatorju. Boriša Kovačeviča, ki je padel junaške smrti v peti ofenzivi.
Nova hidrocentrala, ki bo dala Bosni in Hercegovini za 60 °/o povečano proizvodnjo hidroenergije, pomeni nov, velik korak k izvrševanju naše petletke, k elektrifikaciji m industrializaciji naše dežele.
Tekmovanje med delavstvom, ki se je razvilo pri delu na tem važnem objektu, je prineslo najlepši uspeh — hidrocentrala je bila zgrajena tri tedne pred določenim rokom
Letos bodo zgrajeni v Beogradu važni industrijski objekti, znanstvene
ustanove in delavska stanovanja
Mnogi objekti, ki so jih pričeli graditi lansko leto v Beogradu, bodo letos gotovi, poleg njih pa se bo dvignila tudi vrsta zgradb, ki so jih pričeli nedavno graditi.
Industrijsko podjetje »jugosiroj« bo povečano, prav tako tovarna za konzerviranje sadja in zelenjave »Prvi maj«, ki bo popolnoma prenovljena. Nadaljujejo se tudi že pričeta dela na histoioško-fiziološkem institutu medicinske fakultete, prav tako se gradi institut za rakasta obolenja. V Beogradu bo zgrajena tudi prva tovarna medicinskih instrumentov v naši državi. Razširjena in povečana bo iudi tehnična fakulteta.
Pereč stanovanjski problem bo vsaj delno rešen z osmimi novimi stanovanjskimi poslopji in centralno zgradbo v bližini veterinarske fakultete, kjer bodo stanovanja delavstva. Sedem zgradb je že dograjenih.
V Beogradu gradijo filmsko mesto
Izredne važnosti je gradnja filmskega mesta v Košutnjaku. Dela so pričeli 1. maja ter so doslej napeljali vodovod, električno razsvetljavo, postavili so skladišča in pisarne. Grade se tudi zgradbe za delavstvo. Še v letošnjem letu bodo postavljeni laboratoriji, ateljeji, zgradbe za montažo, skladišča in stavba za centralno kurjavo.
Dve novi električni centrali v Kostoicu
V Kostoicu gradijo delavci dve novi električni centrali, eno večjo m drugo manjšo Na manjši so kljub raznim iežkočam, ki so ves čas ovirala dela, vsa dela v zaključni fazi, na večji pa bodo do konca leta gotova vsa gradbena dela. Eiektiičm centrali bosta oddajali svojo energijo barskemu rudniku in mestu Beogradu. Nedaleč od central bo delavsko naselje, ki bo pojrolnoina elektrificirano.
ffaitesfanlia:
Mladinka Lenče Melkova je organizirala tekmovanje delavcev in delavk vse tobačne industrije
Sedanja Madžarska vznemirja ameriške imperialiste
Da je bivšega predsednika madžarske vlade Fercnza Nagya in njegovo družbo podpirala svetovna reakcija, ko so skupaj kovati načrte za zaroto proti madžarski republiki in hoteli zrušiti madžarsko demokracijo, ni danes nobena tajnost več. Hoteli so s pomočjo stranke malih posestnikov dvigniti kmečko ljudstvo proti delavskemu razredu in ločiti Komunistično partijo Madžarske od socialno demokratske stranke, da bi na ta način izpodkopati enotnost ljudskih množic. Zarotniki so hoteli vrniti veleposestnikom okrog 4 miljone oralov odvzete posestniške zemlje, ki je bila razdeljena med krtiefe in preprečiti nacionalizacijo bank ter sploh sprejetje zakona o gospodarskem načrtu.
Kriza, ki je nastala z begom Feri nza Nagya v Švico, je bila rešena v dveh dneh. Rešena je bila ob sodelovanju vseh strank in na povsem ustaven način. S to rešitvijo vladne krize, ko so sedaj zastopani v vladi tudi tisti, ki so bili doslej v ozadju, se je okrepila zveza med delavci in kmeti. Takšna rešitev krize domačim in tujim velekapitalističnim krogom, ki so podpirali Ferenza Nagya, ni po volji. Začeli so zato proti novi madžarski vladi srdito gonjo in skušajo s klevetami o Sovjetski zvezi prikazat rešitev vladne krize kot vmešavanje sovjetskih oblastev v notranje zadeve Madžarske, čeprav odkritje zarote razkriva baš nasprotno: vme-
šavanje ameriških imperialistov v njene notranje zadeve. Z namenom, da bi ZDA podprle madžarski velekapital, so predlagale, da bi se naj ustanovila posebna komisija, sestavljena iz Sovjetske zveze, ZDA in Anglije, ki bi naj raziskala položaj na Madžarskem. S tem so hotele ZDA pod krinko obrambe madžarske demokracije zaščitili tiste, ki so se družili z zarotniki m ki so našli zavetje prav v ZDA kamor je iz Švice z letalom pribežal tudi Ferenz Nagy, Sovjetska zveza je odklonila ameriški predlog po ustanovitvi takšne komisije, ker je mnenja, da bi prav takšna komisija pomenita vmešavanje v notranje zadeve Madžarske
Nova vlada že izvaja svoj program, dosledna načelom, da bo ddaia le za koristi madžarskega delovnega ljudstva. Ne giede na takšen jroskus in posredovanje s strani ZDA je sprejela zakon o nacionalizaciji bank in izdelata 31 rini gospodarski načrt. »Stranka malih posestnikov hoče sodelovali z vsemi strankami madžarskega delavstva«, ugotavlja politični odbor te stranke, »da se tako položijo temelji madžarskemu demokratičnemu gibanju, v katerem bo madžarsko ljudstvo po svoji svobodni volji ustvarilo novo družbeno obliko in gospodarski sistem. Zato bo stranka malih posestnikov z železno roko vodila borbo proti reakciji in storila vse, da v kali zaduši vsak protiijud-sk; poskus.«
Po letošnjem odkupu tobaka so bile tovarne v Makedoniji bogato založene s to surovino in prvikrat so bile v tobačnih tovarnah uvedene norme. Kljub temu, da je marsikak dober delavec ali delavka presegel normo, pa se tekmovanje ni najboije razvijalo in grozila je nevarnost, da letni proizvodni plan ne bo izpolnjen. X' tem kritičnem trenutku je pokazala neverjetno iniciativo tovarišica Lenče Melkova, delavka pri sortiranju tobaka v VI. delavnici Tobačne tovarne v Skoplju.
Pri svojem delu je s svojimi urnimi rokami kmalu potem, ko je prišla v tovarno, presegla normo za 50 Ve. prejela je prehodno zastavico, kot najboljša v oddelku, kar je visoko dvignilo njeno delovno zavest. Imela je dovoli poguma in zaupanja vase ter je nekega dne v marcu napovedala tekmovanje vsem delavkam v tobačnih tovarnah, zaposlenim pri sortiranju tobaka.
Ne samo v Makedoniji, iudi v vsej Srbiji so se zganile prebiralke! Najboljše delavke so tekmovale med seboj in rušile, nikakor nizko postavljene norme. Vzgledu Lenče Melkove pa so sledili tudi drugi oddelki tobačnih tovarn. Zavijalke v kruševski tovarni so poklicale na tekmovanje vse zavijalke v državi, prav tako so storili zbirateljica Julija Kerdulovska, fermentator Spiro Ivanovski in drugi delavci. Splošno medsebojno tekmovanje je tako na pobudo tov. Mel-kove zajelo vse tobačne tovarne, ki so prav zaradi tega visoko dvignile proizvodnjo, kar jim bo omogočilo točno izpolnitev proizvodnega plana.
Tovarišica Melkova pa je bila za svoje delo in iniciativno uvedbo tekmovanja iudi nagrajena. Rajonska direkcija za proizvodnjo tobaka v Skoplju ji je dala enomesečni brezplačni dopust v enem naj-lepših letovišč, ki si ga sama izbere ter 2000 din. Gtavna direkcija tobaka pa jo je nagradila s 5000 dinarji. Lenče Melkova ie bila izvoljena tudi v delovno predsedstvo na Prvem kongresu Zveze tobačnih delavcev v Skoplju.
Hrvatska:
lovama električnih kablov »Elka« v Zagrebu je presegla proizvodni plan za 38 %
Včasih je bila tovarna »Eika« majhna, nepomembna tovarna. Danes, v novi Jugoslaviji, ko stoji pred nami naloga elektrifikacije in industrializacije države, se v njej proizvaja nad 50 raznih proizvodov, kapaciteta pa sc je v nekaterih oddelkih povečala napram predvojni za deset m še več krat.
V delovnem kolektivu »Elka« mnogi delavci presegajo norme in v prvem Iromesečju tekmovanja so prekoračili plan za 36.8 %.
Po uvedbi norm se je naureč dvignila proizvodnja za nič. manj kot 100%. Nedavno ie bilo proglašenih šest udarnikov, ki so se pri delu najbolj izkazati. V tovarni izdelujejo se-
daj iudi svinčene električne kable — proizvod, ki ga izdelujemo v Jugoslaviji jjrvikrat.
Tovarna medicinskih proizvodov »Pliva« v Zagrebu je napovedala tekmovanje
Na konferenci sindikalnih podružnic vseh jx>djetij medicinskih proizvodov v Jugoslaviji, ki se je vršila v Beogradu, je bilo na jvobudo zagrebške tovarne »Pliva« sprejeto medsebojno tekmovanje tovrstnih podjetij v državi. Sindikalna podružnica »Plive« je izdelala podroben načrt in ga razposlala vsem tekmovalcem.
Ta vzorna tovarna, ki jc dosegla sedaj take uspehe, da lahko napoveduje tekmovanje, se je dolgo asa borila z najrazličnejšimi težavami. S sodelovanjem vsega kolektiva pa so bile uvedene norme, ki so znatno dvignile proizvodnjo. Splošni vzpon in končni uspeh pa so dosegli tudi na novo uvedeni grafikoni, ki prikazujejo dnevno proizvodnjo, tako celote kot posameznikov. Delovni učinek se je dvignil v medsebojnem obratnem tekmovanju in uvedbo evidence od januarja do marca za 8GVo, v oddelku za tablete pa zaradi sistematiziranega dela za 418%.
Obveze za prvi maj so oddelki presegli povprečno za 8.7 %, v oddelku za tablete za 17%, stroške proizvodnje pa so zmanjšali povprečno za 10 %.
l/sem dofusmk&fn
Odslej naprej bomo v, »Delavski enotnosti« objavljali na kraik&*c vseh prireditvah naših sindikalnih podružnic. Zato nam poročajte, kaj igrate, kakšna predavanja se vršijo pri vas, o študijskih krožkih, rdečih kotičkih itd. Ta poročila naj bodo kratka in stvarna.
Vse drugačna pa naj bodo poročila o udarnikih. Kadarkoli nam pišete o kakem udarniku, tedaj nam orišite njegovo dosedanje življenje, v kakšnih razmerah je živel pred vojno, kako mu je uspelo postati udarnik. Priložite tudi njegovo fotografijo - toda ne fotografije v »mašni« obleki, ampak fotografirajte ga pri delu. Stroške za take fotografije vam bo povrnilo uredništvo.
Zlasti pa potrebuje uredništvo fotografij iz obratov, fotografij, ki kažejo kako naš delavec dela na stavbi, n, železnici, v delavnici, pri stroju itd. lakezvanih »salonskih« fotografij ne bomo priobčevati, ker r.tirn take fotografije prav nič ne povedo.
Vse dobre dopise in fotografije bomo tudi honorirali
Dopisi, ki bi prišli v poštev za »Črno desko naših napak«,
morajo bili preverjeni in podpisani vsaj od dveh članov u-pravnega odbora sindikalne podružnice, ah pa dotščne množične organizacije, iz katere dopis izhaja.
Uredništvo
Prva tovarna za predelovanje trdih kovin v Jugoslaviji in na Balkanu
Prejšnji teden je bila v Žitnjaku Remetiueu pri Zagrebu na slovesen način odprta tovarna »Metale.
Ta tovarna bo v velikih količinah izdelovala vodovodne in plinske naprave za strojno in avtomobilsko industrijo, predelovala pa bo Iudi vse vrste kovin.
V tovarni so bile prvič prepuščene obratovanju nove vrste peči domače izdelave, v katerih se izvaja pogon s pomočjo nafte namesto s koksom, s čimer se prihrani 80% goriva, medtem ko se sam proces vlivanja znatno skrajša. Tovarna ima valjarno ahimi-ja, delavnice za predelovanje kovin, za poliranje, galvaniziranje in montažo. To je prva tovarna v Jugoslaviji in na Balkanu, ki ima poleg množične proizvodnje raznih vrst naprav tudi oddelek za predelovanje trdih kovin, ki so izredno važne za našo industrijo, saj smo morali to dosedaj uvažati iz inozemstva.
Nov izum za peči kovinske industrije
Inženirji in tehniki tvornice železniških vagonov v Slavonskem Brodu so skonstruirali poseben mehaničen polzeči stroj (Rostill), ki je potreben za peči kovinske industrije. Prednost tega stroja je v tem, da se lahko uporabi za nalaganje peči drobni in kakovostno slabši premog, medtem ko je bil prej potreben večinoma boljši premog.
Naprava je natančno konstruirana in je pokazala zelo dobre rezultate. Stroj avtomatično odstranjuje pepel in tudi hlajenje je zadovoljivo rešeno. Izkoriščanje drobnega premoga je maksimalno, izguba goriva pa maša vsega komaj 0.5%.

Odsek za finance 0L0 Ljubljana okolica
je napovedal tekmovanje vsem finančnim odsekom ljudskega odbora Ljubijana-mesto
Na konferenci pomočnikov, poverjenikov za Finance in referentov i* okrajev bivšega ljubljanskega okrožja in mesta Ljubljane, ki je bila v soboto in nedeljo dne 24. in 25. maja pri ministrstvu »a finance LRS. se je razpravljalo predvsem o načinu in izvedbi pravilne odmere davka na dohodek za leto 1946. Od pravočasnosti in pravilnosti tega dela je odvisna izpolnitev proračuna, ki je predpogoj za izvedbo gospodarskega plana.
Kako je treba pristopiti k sodobni odmeri, da bodo zagotovljena finančna sredstva in istočasno izvedena v praksi vsa načela naše davčne politike, je izraženo v načrtu za tekmovanje, katerega je napovedal odsek za finance okraja Ljubljana-okolica vsem navzočim odsekom v naslednjih točkah,«
1.	kateri okraj ho najprej izvršil odmero dohodnine za leto 1946.,
2.	kateri okraj se bo pri odmeri najbolj približat oni višini davka, ki odgovarja narodnemu dohodku okraja,
3.	kateri izmed okrajev bo izvršil odmero na najbolj demokratični in najmanj birokratski način.
4.	v katerem okraju bo sorazmerno najmanj pritožb, kar bo dokazalo, da je okraj v času odmere vzgojil ljudstvo k pravilnemu odnosu do odmere in plačevanja davkov.
Tekmovanje bodo izvedle sindikalne podružnice finančnih odsekov OLO-jev.
IEEEEEEEE EEEE EB E1E BEBEBEE 0EHEEEBB8 BEE*®^
Dolinček Tone:
(Nadaljevanje)
OB DOBREM SLABEGA 1E 1IIM0
Pogled » delovanje . ečjiii sindikalnih podružnic širom Slovenije
Že v prvem članku smo opozorili podružnice na potrebo izboljšanja dela v podružnicah. Tudi v tem članku hočemo predvsem kritično in objektivno prikazati probleme sindikalnih podružnic.
V	tekstilni tovarni »Predilnica in tkalnica Tržič«
Je vloga in delo pododborov premajhno, nezaznavno. Pododbori se ne zavedajo svojih dolžnosti in vse premalo pomagajo upravnemu odboru. Sestajajo se preredko. Sindikalni aktivisti so premalo živo povezani in stik med odbori ni živahen. Mesečne koference sindikalnega aktiva bi morale dati več zaključkov. V kulturno-prosvetnem delu, čeprav precej delavcev obiskuje tečaje, delovna inteligenca ni zajeta v študij, gleda na uspehe v proizvodnji z omalovaževanjem in ljubosumno skriva svoje znanje. Izkustva strokovno sposobnih ljudi ne prenašajo na nove kadre. Mojstri in preddelavci so premalo živo povezani z delavci in odnos mar-sikaterikrat do podrejenih ni pravilen. O proizvodnih posvetovanjih smo le malo slišali. Želeti bi, da se rešujejo Predvsem mnoga nerazčiščena vprašaja na proizvodnih posvetovanjih in da se postavijo naloge bolj konkrei-no.
V sindikalni podružnici Splošne stavbne v Mariboru
pododbori prav tako niso dovolj organizacijsko izglajeni. Sestajajo se redkokdaj. Sindikalni aktiv ni sposoben uspešno vršiti vseh svojih nalog, zaradi česar trpi delo. Konference po sektorjih dela se sicer vršijo, toda reševanje je prepočasno Na konferencah sicer razpravljajo o iznesenih problemih, ni pa sklepov,za praktično izvedbo O normah diskutirajo, opaža pa se pomanjkanje one globoke skrbi za izvajanje plana, da ne bi Padla proizvodnja in da bi plan prekoračiti. Tudi vodstvo obrata, čeprav skrbi za preskrbo materiala, včasih omahuje v svojih naporih, ko se mola neprestano truditi, da ne bi prišlo do zastoja Upravni odbor podružnice se mora zavedati kako velike važnosti je vprašanje izvedbe p: .na, zato mora vsestransko pomagati, da b: bile težkoče premagane. Ali • ni št ha, da propadajo posamezni stroji.-ki 'so nezavarovani proti dežju? Baš na tem primeru lahko pokažemo, ki ko slab vzgled daje ta pojav vsemu delovnemu kolektivu, namesto, da b' ga poučili, kako je treba čuvati si; oje in surovine Kuliurno-prosvet-n Telo je šibko Delo ne sme ostale i začrtano samo na papirju, ampak se moro izvajati praktično.
V	cementarni v Trbovljah
niti upravni odbor nima rednih sej, ko trdi, da jih sklicujejo samo po po-treb:	Iz tega sledi, da tudi ostali
Pododbori in komisije nimajo od up; avnega odbora podružnice dovolj pomoči Težkoče, ob katere zadevamo. moramo zavestno premagovati. Vsako uro, vsak dan se pojavljajo novi problemi, ki ne čakajo in jih je treba takoj rešiti
V železarni v Štorah
bi moral upravni odbor podružnice svoje delovanje izpopolniti. Ne sme dopuščati, da pododbori nimajo sej in da slabo delajo. Poizkuša naj postavili nove! Zakaj se ne vršijo konference po sektorjih dela, zakaj se Prepušča, da rešujejo vprašanja po oddelkih posamezne osebe brez pomoči? Vse dotlej, dokler ne bo sposobnih sindikalnih aktivistov, ki se bodo zavedali odgovornosti in vsestransko zgrabili za delo, ta podružnica ne bo imela večjih uspehov. Prepričan sem, da je v podjetju marsika-b v, delavec, ki bi s svojo zavednostjo pripomogel do večjih uspehov, Pa ne pride do veljave. Pravilnim Pdriosom med tovariši v proizvodnji ‘n odstranitev vzrokov, zaradi katerih ti nastajajo, moramo posvetiti več pozornosti. Ne smemo pozabiti, kako važen je naraščaj, ki prevzema Vzvode pri strojih. Že na prvi pogled •aliko opazimo, da ni študijskih sestankov in ne kulturno-prosvetnega dt-!a. Tisto neznatno kar je, ne more Sjtokovo usposobiti in dvigniti delavstvo na višjo stopnjo. Plačani funkcionar naj prepusti lepljenje znamkic -n drobno administrativno delo pr ost o-Vt1-l.inim aktivistom, sam pa naj svoje usmeri v to, da ne bo ničesar Važnega opustil, ampak se bo zani-jda! za vsa važna vprašanja. Med Konferenco samo smo opazili nediscipliniranost. Na takšne pojave bi mora) predsednik boli paziti
Sindikalna podružnica v Mežici,
i‘-Qr obseg se razteza na cca 20 km, ■|d težave pri izvajanju sklepov IV. 'murna To se pozna predvsem pri 0d°tibor.h, ki delajo zelo različno.
Podobno je s poverjeniki. Nedvomno tiči vzrok tudi v tem, dfl se ne vršijo redne konference celotnega sindikalnega aktiva. Tudi ni rednih sej. Posebno vprašanje so sestanki po oddelkih. Opažamo, da pri nekaterih uspevajo, drugod zopet ne. To slednje je zelo važno. Ne na ljubo komu drugemu, temveč zaradi koristi delavcev samih, je treba organizirati uspešno ideološko, odnosno kulturno prosvetno delo. To seveda velja tudi za tečaje. Delavstvo je te pomoči potrebno in forumi so dolžni polagati na to posebno pažnjo.
V tovarni emajlirane posode v Celju
je po naši presoji upravni odbor podružnice premalo ideološko zgrajen in zaradi tega tudi ni dovolj iniciativen. Kulfurno-prosvetno delo sicer napreduje, toda tiste višine, katero upravičeno pričakujemo od tovarne s tolikšnim številom delavcev, ni. Tovariši se morajo zavedati, da so sindikati vzgojna organizacija in na to ne smejo pozabiti nikdar. V pogledu tekmovanja še nimajo pravega odnosa in pregleda, ker proizvodnega plana ne poznajo. Sicer tudi ni nujno potrebno, da ve sleherni za njegovo vsebino, toda sindikalna podružnica mora dvigniti svojo avtoriteto, da bo članstvo z večjo zavestjo izvajalo prizadevanje podružnice za izvedbo petletke. Z uvedbo grafikonov in zastavic se mnogo doseže. To je pre-cejšja napaka, da jih v podjetju dolgo ni bilo. Z rednimi in drobnimi se-tanki z večjo udeležbo delavstva se bo doseglo še več za izvršitev nalog. Norme, katere so nekateri delavci visoko prekoračili, drugi pa ostali izpod 100, kažejo, da je potrebno norme čimprej regulirati. V podružnici bi bilo potrebno posvetiti mnogo več pažnje vzgoji učencev in odnosu mojstrov do učencev. Tudi starejši mojstri morajo razumeti, kako velike koristi bodo imeli sami od tega, če bodo učence usposobili za dobre kvalificirane moči.
V cinkarni v Celju
komisije za posamezne sektorje dela obstojajo, toda nimajo rednih sej. Funkcionarji še ne poznajo dovolj sklepov IV. plenuma. Manjka um tudi ideološka izgradnja. S strogim, a tovariškim '"'vzgojnim delom mora upravni odbor podružnice temeljiteje obravnavati razmere in izdelati sklepe, ki bodo odstranili nepravilno mišljenje manj zavednih delavcev. Tu di neupravičeni izostanki od dela so v veliki meri stvar podružničnega odbora Ne pustite, da rušijo zgradbo ki jo gradimo z velikimi napori, ljudje, ki nimajo čuta odgovornosti! Vprašanje preskrbe bi moral podružnični
odbor, kakor tudi uprava postaviti strožje pred ljudskim odborom za preskrbo. To so brez dvoma vprašanja, ki stobo vplivajo na delavstvo, če jih slabo ali nepravilno rešujemo.
V mariborski tekstilni tovarni
bi moral upravni odbor podružnice posvetiti vzgoji delavstva in dvigu njegove politične zavesti več pozornosti za vzgajanje manj zavednih. Plačam funkcionar v tej podružnici za kulfurno-prosvetno delo se ne zaveda dovolj svojih dolžnosti. Prevzgoji delavstva posveča premalo pažnje. Izgleda, da še nima razčiščenih pojmov o delovanju Enotnih sindikatov na tem polju. Želimo, da mnogo čita in se seznani s sklepi IV. plenuma, ki mu bodo v pomoč pri delu. Predvsem nekaterim oddelkom v tej tovarni, bi bilo treba vsestransko pomagati. Krajevni sindikalni svet v Mariboru ne sme dopustiti, da bi mu bil položai podjetij kakorkoli nepoznan. V osialem ima ta podružnica vse pogoje, da svoje delo uspešno razvija naprej in da doseže nove uspehe v tekmovanju.
Podružnica rudarjev v Trbovljah
Trbovlje poznamo. Poznamo rudarje in težkoče, s katerim se bore. Tradicij iz predvojnih let se tudi sedanji funkcionarji oziroma sindikalni aktivisti še niso povsem otresli, zato je vzgojno delo v tem rudarskem centru preslabo in še vedno je premajhno število vztrajnih in borbenih, ki bi se morali zavedati važnosti prevzgoje in vzgoje rudarjev v duhu sedajnega razvoja. Zaradi tega pododbori, komisije in skupine smatrajo kot važno nalogo samo proizvodnjo, zanemarjajo pa potrebo, da bi kulturno dvigniti in strokovno usposobili rudarja za nadaljnje naloge Mi želimo več, da ne bo znal rudar sukati samo krampa, ampak, dabo znat uporabljali tudi tehnične pripomočke v večji meri, kot jih je znal dosedaj. Udeležba študijskih sestankov je zelo slaba. V podružici je številni sindikalni aktiv, katerega znanje in sposobnost bi bilo treba močno dvigniti.
Tudi v pogledu norm niso dovolj gibčni. Treba bi jih bilo regulirati n prilagoditi raznim terenom pri kopanju oziroma proizvodom v delavnicah. Obveze, ki jih vežejo, da bodo plan izvršili do 29. novembra, si:::o podružnični odbor tudi k temu, da se mora zavedati svoje moralne odgovornosti za izvršitev :h obvez.
Sindikalna podružnica v železarni v Guštanju
mora biti bolj vztrajna na mnogih sektorjih dela. Na sestanku so veliko
Tafniki, izpolnite statistične formularje za II. četrtletje
Zelo je bilo pravilno, da je Centralni odbor ES jugoslavije uvedel enotne stati., čne formularje. S tein smo odpravili neenotno poročanje, ki se je_ razvijalo povsem samovoljno. Do so statistični podatki važni, o tem nihče ne dvomi. Za prvo četrtletje smo bili v Sloveniji nekoliko pozni. Iz tega in ‘udi drugih razlogov uspeh ni bil popolen, odnosno je bil celo slab. Tega v drugem četrtletju ne sme biti! Vse podružnice imajo formularje v dovoljnem številu. V kolikor je katera bila še ustanovljena, ali formularjev iz kakšnih drugih vzrokov nima, tedaj naj iste takoj zahteva od svojega tajništva.
Najprej morajo svojo dolžnost storiti podružnice!
Formularji imajo navodila na čelrii strani. Treba je opozoriti na to, da gre predvsem za četrtletna poročila in ne za mesečna tekmovalna. Ali z drugimi besedami: gre za poročila o delovanju in udejstvovanju podružn ice po vseh provcih in sektorjih dela. Kdor prečita navodila — in to je treba najprej storiti — bo zlahka sestavi! celotno poročilo. Prvenstveno skrb za to morajo imeti tajniki alt njihovi namestniki, pomagati pa morajo referenti po sektorjih dela, kakor je to na formularjih označeno. Do kdaj izpolnimo formular in kam ga pošljemo? lo je označeno na prvi strani na desnem gornjem oglu. Izpolniti ga je treba vsaj do devetega v mesecu po izteku četrtletja. Podružnica dostavi en formular Krajevnemu odboru, če obstoja, če ne tajništvu in drugi izvod sindikalnemu svetu. En izvod formularja bo seveda podružnica obdržala . za sebe, tako torej izpolni v treh izvodih. Podružnice grafičarjev in živilskih delavcev, ki tajništva nimajo, dostavijo en izvod Krajevnemu odboru v Ljubljani, ter en izvod Centralni upravi. Isto velja za podružnice uslužbencev komunalnih odborov. Slednji torej izpolnijo formularje v 4 izvodih.	------
Krajevni odbori in sindikalni sveti — sedaj ste vi na vrsti!
Na zbirnih formularjih, ki jih imajo krajevni i sindikalni sveti (formularji so isti!), stoji zapisano, da morajo svoje zbirno poročilo sestavili in odposlati do petnajstega v mesecu. Najprej morajo to storiti krajevni odbori. Formularje pošljejo svojemu tajništvu in sindikalnemu svetu. I<er pa obstojajo krajevni odbori le v večjih krajih, ni potrebno, da bi sindikalni sveti odlašati s sestavo zbirnega poročila povsod tam, kjer krajevni odbori ne obstojajo. Za vse one primere velja navedeni daium za sindikalne svete, ki naj zbirno poročilo do petnajstega odpošljejo Glavnemu odboru ES Slovenije. Kjer pa dobijo poročila od KOZ, tam naj sestavi;o poročilo takoj po petnajstem in ga dostavijo Glavnemu odboru.
Rekli smo, da se vsi zavedamo važnosti statističnih poročil. Iz njih bomo mogli marsikaj sklepali in razen tega bodo tudi zelo poučna. Prav zaradi tega želimo in to v interesu stvari, da prejmemo stoodstotna poročila! Le v tem primeru bo statistični pregled popolen. Kako. bomo to dosegli? To je odvisno od Vas tajnikov! Vi morate biti predvsem zainteresirani na tem, da bo to pravočasno in dobro izvedeno, lo naj bo osebna skrb tajnikov, razumljivo pa je, da za vse to odgovarjajo oubon prav tako, kakor za vsako drugo nalogo naših sindikalnih organizacij.
razpravljali o normah. Pokazalo se je, da niso skušali vedno dovolj resno uvesti norme in jih po preizkušnji regulirati. Upravni odbor in uprava podjetja sicer vršita reguliranje in postavljanje norm, toda tisti delavci, ki bi radi delati po normah, niso dovolj zavedni, da bi predlagali njihovo uvedbo. Zato je treba z večjo upornostjo zgrabiti za delo, kadar gre za to, da izboljšamo delo in tako dosežemo pravo donosnost podjetja. Sodelovanja. med podružnico m upravo podjetja ni. Podružnični odbor vodi kampanjo proti upravi, ko zagovarja lenobo i n malomarnost nekaterih delavcev, ki uhajajo z dela v gostilno in pijančujejo. Na splošno vlada v tei tovarni silen nered. Zakaj tisti, ki se zavedajo, da pomeni uničevanje strojev veliko izgubo za zmogljivost naše industrije pri izvajanju petletnega plana, dopuščajo, da skozi strehe kaplja na stroje voda, pa nihče ne popravi strehe? Poleg tega strojev niti ne čistijo, niti jih ne oljijo, da bi vsaj tako deloma zavarovali občutljive dele pred okvaro. Nerazumljivo nam je, zakaj Okrajni ljudski odbor v Prevaljah vodi tako protideiavsko politiko, da ne dopusti, da bi delavci iz Železarne v Guštanju lahko kupili tekstilije v tri kilometre oddaljenih Prevaljah, če jih ne morejo dobiti v Guštanju. Zakaj je Okrajni živinopro-met prodajal prašiče privatnikom in ne delavcem, za katere so bili namenjeni? V tem ne tiči noben drug problem, razen ta, da sindikat in ljudska oblast ne znata sporazumno rešiti teh vprašanj. Upravni odbor m uprava se morata zavedati, da imata eden in isti cilj in ta je, da Železarna izvrši nalogo, ki jo ima v petletnem planu. Zato morata osredotočiti vse napore za izvedbo tega.
Te in še mnoge druge ugotovitve bi lahko navedli in lahko bi govorili
tudi o uspehih, ki jih prav gotovo imajo podružnice, toda namen teh dveh člankov ni bil ta, da se povsod samo hvalimo, ampak, da kriiično pogledamo tja, kjer smo naišibkciši. V mnogih podružnicah opažamo nerazumevanje prav v tem, da se delovne množice še vedno dovolj ne zavedajo tega, da zavisi izvršitev petletke od naporov in naše pripravljenosti, da bomo najprvo nekaj dan in ustvarili in šele potem zahtevati. Krivični bi bili, če bi trdili, da naša ljudska oblast ne nudi vsakemu vsega tega, kar mu za protivrednost njegove delovne sile že danes tudi lahko da. Ne bomo trdili, da ni posameznih slučajev, kjer so morda še kakšne nepravilnosti, toda odstranitev takšnih primerov je odvisna zopet in predvsem od spretnosti delovnih množic, ki morajo signalizirati kričeče primere navzgor. Kot zadnie bi poudaril še slabost, ki je zavzela precej širok razmah, t. j. neopravičeno izostajanje od dela. Ako bi ostal odstotek neupravičenih izostankov, Ki se je v zadnjem času močno dvignil, bi bil to znak, da danes zasluži-o delovne možice že toliko, da iim m niti potrebna več polna zaposlitev. Tega ne bomo trdili, ker vemo, da rabijo še morsikaj in bi bi'a izvedba plana ogrožena, ako ne bomo neupravičenih izostankov od dela odpravili.
Ob koncu izvajanja priporočam vsem sindikalnim podružnicam, da organizjirajo proizvodna posvetovanja, da na teh proizvodnih posvetovanjih obravnavajo izvršitev proizvodnega plana in da na la posvetovanja povabijo tudi strokovnjake in direktorje, ki naj iim pomagajo pri izdelavi plana za izvršitev vsakdanjih obvez. Naše delo mora biti borbeni program!
Takoi moramo odpraviti nevednosti blagajniškega^ posiovmnia ICSS-osi in podružnic
O nerodnosti blagajniškega poslovanja, o zlorabi in utaji denarja. — Predsednik in tajnik — ter ves odbor so odgovorni — 0 prireditvah se mora prav tako voditi točen obračun. — Nedovoljeno je izven proračunsko gospodarjenje.
Glavni odbor Enotnih sindikatov Slov., je predlagal blagajniško poslovanje nekaterih KSS-ov in podružnic Kranj, Kamnik itd), in podružnic (rudarjev Trbovlje itd), da se prepriča, ali KSS-i m podružnice izvršujejo predpise, ki so jih dobili za blagajniško poslovanje. Pri tej priliki je ugotovi! razne pomanjkljivosti in nerodnosti, ki se morajo takoj odpraviti. Zavedati se moramo, da je od točnega in rednega blagajniškega poslovanja v veliki meri odvisna vloga in razvoj sindikatov. Netočno in neredno blagajniško poslovanje ruši zaupanje v vodstvo sindikalnih organizacij in povzroča javno in podtalno kritiko, da se s članskimi prispevki ne gospodari Sledljivo in s čistimi in neposrednimi računi. Kjerkoli se pojavijo pomanjkljivosti v blagajniškem poslovanju, se morajo radikalno odpraviti in prav noben izgovor ne velja, da zato blagajniško poslovanje ni v redu, ker izvoljeni blagajniki niso vešči svojega posla, ali pa, da vsled prezaposlenosti ne morejo izvrševati svoje funkcije tako, kot bi jo morali. Novi predpisi o blagajniškem poslovanju so tako jasni in enostavni, da jih prav vsak blagajnik pri malo dobre volje, v polnem obsegu in točno lahko izvršuje.
Predvsem bi opozorili, da morajo blagajniki vsak dohodek in izdalek takoj vpisati v blagajniški dnevnik. Dogaja se, da nekateri blagajniki šele čez tedne, ali celo mesece izvrše vknjižbe v blagajniški dnevnik. Pri nekem KSS-u se sploh ni pisalo blagajniškega dnevnika, denar in priloge so bile shranjene po kuvertah, brez vsakega točnega pregleda o dohodkih in izdatkih. Blagajniški dnevnik mora biti ločno in dnevno spisan tako, da se vsak čas lahko ugotovi stanje blagajne.
O-KSS-i in podružnice se ne ravnajo po navodilih. Blagajnik mora imeti vso gotovino, razen malega zneska za tekoče potrebe, naloženo v naibližnjem denarnem zavodu. Nedopustno je, da se nahajajo v shrambi blagajnikov veliki zneski, ker povzroča nevarnost, da se s sindikalnim denarjem eventualno tudi manipulira na ta ali drugi način, ali pa, da je iz slabo zaprtih miznic celo ukraden. Blagajnik je polno odgovoren za gotovino, ki mu ie zaupana, in ie tudi v njegovem interesu, da jo ima shranjeno na najbolj varnem kraju, kar ie gotovo denarni zavod. Tam se izplečaio potrebni zneski vsak čas lahko dvignejo.
V navodilih za finančno poslovanje je predpisano, da mora izplačilo vsakega računa odobrili naretibodavec: predsednik in tajnik. Opazili smo, da na Večini prilog, ki so priložene blagajniškim dnevnikom, ni podpisov predsednika in tajnika Navadno predsedniki in tajniki sploh ne vedo, kako se troši sindikalni denar, kot bi bil samo blagajnik odgovoren za blagajniško poslovanje. Odgovorna sta prav tako predsednik in tajnik, kakor celokupen odbor, če ne pazi, da se blagajniško poslovanje vrši v redu. Finančna konirola mora enkrat na mesec pregledali blagajniško poslovanje in ne mogoče komaj enkrat na leto z vso naglico tik pred občani zborom ali v pričakovanju revizije višjega sindikalnega foruma
Vsak dohodek, ki ga prejme blagajnik, mora prizadeti stranki potrditi. En izvod potrdila mora biti priložen kot priloga blagajniškemu d rit. niku. Ne sme se več dogajati, da se izkazujejo dohodki'brez potrdil, mogoče kar s svinčnikom spisanimi listi, katerim manjka vsaka verodostojnost, da predstavljajo dejanski dohodek, ki je bil vplačan v sindikalno blagajno. Sploh morajo biti vse računske priloge točne, podpisane in potrjene, da je vsak dvom izključen, da pri stvari nekaj ni v redu
O prireditvah se mora voditi točen obračun in to na posebni poli, kier so razvidni vsi dohodki in izdatki. Za vsak dohodek in izdatek mora biti na razpolago tudi odgovarjajoča priloga. Ves inkaso denarja na prireditvah se mora izvršiti pod najslrcžjo kontrolo in se mora z zapisnikom ugotoviti, kako visok ie bil končni izkupiček v blagajniškem dnevniku se po zaključku računov vpiše samo čisti donos prireditve.
Vsi dohodki in izdatki, ki jih ima KS5, ati podružnica se morajo vpisati v blagajniški dnevnik Ne smcio se voditi še neke stranske blagajne za razne akcije, ki se potem ne izkažejo v blagajniškem dnevniku. Preprečiti je, da se sindikalna administracija poverja z nekontroliranimi stranskimi blagajniškimi posli Zgcdi-le so se zlorabe, da smo tembolj upravičeni na to nedopustnost. Za stranske akcije, kot za zbiranje raznih prispevkov, za razprodajo časopisov in brošur, naj se vodijo posebne liste dohodkov, ki se mesečno ali tudi preje oddajo blagajniku, ki potem skupne vsote vpiše v blagajniški dnevnik in izvrši nakazila, ki so v zvezi s temi zbirkami potrebno.
Noben izdatek ne sme KSS izvršiti, če nima zato v svojem proračunu sredstev na razpolago. Nedovoljeno je izvenproračunsko gospodarstvo, ker vodi v deficit, ki se ne bo mogel pokriti V tein pogledu se je točno ravnati po navodilih, katera so prejeli KSS-i in podružnice.
V interesu sindikalnega polpeta zahtevamo red v blagajniškem pošlo-vanju in sc bo Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije ponovno prepričal, ali se izvajajo predpisana navodila.
Vmiii s& st v pd&mwin&
Matere — delavke niso zaščitene. Namesto podpore ostanejo porodnice z rojstvom otroka brez službe.
'lov. Mavrin je odšel v Kanado pred dvajsetimi leti. Velikokrat sem zaslužil samo za hrano in obrabo orodja, pripoveduje. Po vojni so nas kanadski tovarnarji odrivali. So rekli, da smo »rdeči«. Cenili so nas le zaradi dobrega dela. Radi pa so nas imeli kanadski delavci, ki so po večini organizirani v slrokovih organizacijah. Delavci so rekli, da smo Jugoslovani zvesti »Unionmartns«« to se pravi, zavedni in zvesti člani organizacije.«
»Mi bomo šli na delo tja, kjer nas rabi domovina«
Kanadski izseljenci, katerih prva skupina se je sedaj vrnila v domovino, so veliki patrioti. Že leta 1944 so rudarji — izseljenci začeli zbirati in nakupovati moderne stroje za domo-. ,	...	vino. Njihovi sestanki so biti preple-
»Radnik« z izseljenci iz Kanade pristaja v reskem pristanišču	jenj s pogovori kako bi svoje znanje,
,, J J .. .	.......	... ki so si ga pridobili v tujini uporabili
Pred desetimi, petnajstimi, dvajse- lije, letovišča našega delovnega ljud- svojj vrnitvi v Jugoslavijo v čim timi leti in še prej so zapuščali do- stva. »Toda še bolj mi ugajajo naši večj0 korist in uspeh svoje prerojene movino, vso bedno in izkoriščano, slovenski hribi, ki si jih že tako že- domovine. Takšni so tudi vsi ostali kot so bili oni sami. Bogastvo do- lim videti!« Ponekod bo naletel še izseljenci." Visoko cenijo žrtve za mcvine je redilo tuje mogotce, a na- na sled okupatorja, na požgane hiše prep0rod domovine, kar so dokazali ši domači ljudje so morali ponuditi in vasi, mu omenim. »Zato smo prišli s }em da so zbrali med našimi ka-svoje žuljave roke tujini, da bi z nji- sedaj, da pomagamo graditi. Nič kaj nadskjmj izseljenci nad 100 milijonov mi zaslužili črni kruh. Tako je pač lepo ne bi bilo od nas, če bi se dinarjev za opremo naših tovarn in želela peščica, skupina ljudi, ki so spomnili na domovino šele takrat, ko rudnikov. Sedaj, ob povratku izjav-imeli lakrat v domovini oblast, moč bi bilo v njej že vse v najlepšem re- |jaj() naš;m oblastem: Mi gremo na in silo v svojih grabežljivih rokah. du!« Da, silen patriotizem vlada pri delo tja, kjer nas potrebuje domovi-In so začeli odhajali na vse strani, teh ljudeh, ki so okusili mrzlo tujino. na!<< 43’ mladincev izseljencev je že Dvajsetiisoč jih je zvabila k sebi bo- Kanadski tovarnarji izkoriščajo drugi dan po prihodu v domovino gaia Kanada. Tja je odšel lesni de- svoje delavce na vse mogoče načine, odpotovalo za dva meseca na mla-lavec Troha iz Starega kota pri Lo- oblast pa ne ukrene skoro ničesar, dinsko progo. Lesni delavec troha škem potoku, Belokranjec Nemanič da bi izboljšala položaj delavcev. To pa je v raZgovoru pred hotelom »Pra-France, rudar Drobnič Jaka, Franc jasno potrjujejo tudi skrajno pomanj- —
Berkopič iz Siopiške fare, Simoničev kljive socialne uredbe in zakoni.
Janez iz Semiča, mizarski vajenec
Kulturno prosvetna brigada LMS »Kajuh« na gradilišču Litostroja
Vesti z mladinske proge
Mavrin iz Srednje vasi, ter še deset-tisoči slovenskih, hrvatskih, bosanskih in drugih delavcev, kmečkin sinov in poštenih razumnikov.
»Sodobno« socialno zavarovanje
ga« v Opatiji dejal:
»Vsakomur, ki misli, da je v Kanadi raj za delavce, bi rad povedal, da je la »raj« namenjen samo nekaj ljudem, pijavkam, ki pijejo kri kanad-
Kdor oboli v kanadskih rudnikih za skemu delovnemu ljudstvu. Za tak .	jetiko ali kako drugo poklicno bolez- »raj« se mi zahvaljujemo. Stokrat
»Kanado smo si predstavljali kot nj- - 0(jpUščen iz službe. Znanka ljubša nam je naša Titova Jugosla-vehko, bogato deželo, kjer bomo do- jov ’ Sodca je pr0sila za pokojnino vija, kjer delavcu ne preti izkorišča-bro zasluzili!« govore izseljenci se- možu ki je bil rudar Podpora ji nje s strani trustov, kartelov in mo-daj ob povratku v rojstne kraje To- - M odklonjena z utemeljitvijo, da nopolov, kjer delaš svoboden, sproža vsakdo izmed njih pristavi takoj,	? umrl za TBC, t. j. za jetiko, ščen in zadovoljen!«
da so bile njihove sanje in zelje	_________
trpko prevarane kmalu po prihodu v kanadske tovarne in rudnike. Potem pripovedujejo o življenju malega, delovnega človeka v Kanadi, ki ga tare, zasužnjuje in uničuje moč kartelov, trustov in monopolov.
Mi v iraških gozdovih delajo po planu
»Nad 30 let stari delavci nezažel jeni!«
la napis se po vojni vedno pogo-
Gozdne delavce, ki delajo v držav- vem‘tromesečju prekoračen za 25.4%. n ih gozdovih nad Tržičem, je letos po- Naročniki^ so prejeli les mesec dni zimi precej oviralo slabo vreme in vi- pred določenim rokom kar je za našo sok sneg. Vendar jih te neprilike ni- lesno, gradbeno in rudarsko mdustn-so odvrnile od uresničevanja plana. jo, ki je glavni konsument Jesa, ziv-Da bi spravili posekani les pravo- ljenjske važnosti. Žaga v Tizicu je začasno k odvoznim cestam, so delavci radi tega Stalno založena s hlodi za , ...	.	,.	......	. . odmetali sneg na najbolj težko dostop- mesec dni naprej, docim so lansko
siejse pojavlja pr. vhodih v kanadske «	|aka). s'0 0,ti ugiadjii s pomlad delavci in uprava s strahom
tovarne m rudnike, pred katerimi sto-	J •	1	zrli na skoraj vedno prazno skladišče
pjo vedno večje množice brezposel- •	zviačili les v bli- hlodov ter čakali, kdaj se bo ustavil
SemičaP°V ,C	1C	žino poti To delo je bilo precej na- dovoz zaradi slabih poti, s čemer bi
j?•	......	porno sai ie na primer privlekel po- bila žaga prisiljena, da »stavi obrato-
ned vojno je 7 let detoj v veli- p ’ ; voznik jes ;zpod Karavank do vanje za določen čas. Pri večji zalogi kem rudniku v Timesu Ko se ,e pr.-	y RdeCi do]iPni komaj enkrat lesa ima žaga še to prednost, da lahko
m ni±mn.ZaL,l°Jl Slin dnevno. Vozniki so stanovali po veš poljubno sortira debeline hlodov kar
teden v gozdnih kočah v Mantovi ali pospesi proizvodnjo, ker odpade za v Medvodah, torej v neposredni bli- mudno preurejevanje na polnojarmen-žini delovnega kraja Vgndar je stalo kih na posamezne dimenzije hlodov, to delo dosti manj,' kot bi stal prevoz V gozdovih državne gozdne, uprave e_ ni mo„„, r.rjtožiti nikomur spomladi, ko so ilovnata pota po- v Tržiču se vrši celolm delovni proces 'cz s«, ni mo8ei Pritožiti nikomur, £ razmočena ter nonekod sploh ne- (sečn a in spravilo lesa) po normira-kajh taka le navada in postava, ki p*®bodna	nem sistemu. Uprava dobiva iz vseh
hudstva Potom iePllVleet kramoSaiena Ko je pričel sneg nekoliko kopneti, gozdnih parcel stalna poročila o stanju
»»"' +....f £ n, oL..m,p-u »e!.fuo
tem času so namreč lahko sekali za- posebej. Ni pa še uvedenih diagiamo\,
,	, .-i	• radi k on n e če in uižaioče se plasti potom katerih bi bili delavci sezna-
nar, ki sem ga zato dobil, ne popia-	vendar je bil pri njeni s stanjem proizvodnje, kar je
d".a"« ‘ S So "družbeno 5^5 draVes ža^ovaifpSmla- velika pomanjkljivost v delu uprave, d„Ia!« obtožuje krivično družbeno (J kj je b;, še pokrit s snegom. Ta pa tudi sindikalne podružnice Ven-
brez dela. Kdor ni bil kanadski dr- ”nodm/ad£. 'bId, ov i na? 'k f’i ek no se! fshrSro JodruSico'uvmU v®
»Na juriš!
Na zadnji kubik!«
Vse je kazalo, do bo dan zelo vroč, saj je že zjutraj močno pripekalo v naše hrbte. Toda včasih je le zapihal hladen vetrič in nam hladil razgreta lica. Mi pa smo hiteli, da naredimo čim več.
»Ta del nasipa moramo danes končati,« je rekla Olga, ki je nabijala zemljo na nasipu, da ji je pot tekel po obrazu.
»Saj ga ne boste,« so se oglašali tovariši iz druge čete, ki je delala v bližini. »Če boste gotovi jutri, boste lahko zadovoljni.« »Ne juhi, še danes bomo končali!« je odločno pribil Franci, ki se je podil s samokolnico po nasipu. Mali Tonček, ki je planiral nasip, je pa dvomil: »Skoraj ne verjamem, da bi danes končali. Tako vroče je in še toliko dela je pred nami.« Toda Olga ga je hitro podučila: »Vse je mogoče, če človek hoče. Če bomo delali s skupnimi močmi, bo gotovo šlo. Le potrudi, se, Tonček«.
Spet smo se vsi z vso silo vrgli na delo. Nasip se je večal in večal. Ko se je sonce nagibalo k poldnevu, smo bili z delom že skoro gotovi.
»Na juriš! Na zadnji kubik!« je na ves glas zaklical tov. Franci. Z odločnim poudarkom smo mu odgovorili: »Naša obveza — naš zakon!«
Končali smo. Komandir je napovedal odhod. Zadovoljni smo se vračali v taborišče, ki se je spremenilo v prijazen dom. -
I. P.
I. slovenska repub. brigada
svojim delom pripomogla domačinom do blagostanja in lepšega življenja.
Arzenškova
Dnevi na progi prehitro potekajo
6. junija je dosegla rakeška četa v brigadi »Staneta Žagarja« najlepši uspeh. Povprečno na posameznika je bilo izkopano, prevoženo in nabito 3.03 m3 zemlje. Najbolj so se izkazali brigadirji Nagode Tončka, Mikuž Marjan, Poženel Anica in Matičič Tilka.
Majhen, droben Kapusov Franci z Javornika v jeseniški četi je prejel malo, rdečo prehodno zastavico — željo vsakega brigadirja. Zabodel jo je v pesek na samokolnici, s katero dirja na nasip in nazaj, tako, da kar dohaja Klacarjevega Marjana, ki je žilav in utrujen ter pri delu nagel in spreten, da ga je veselje gledati.
Dnevi na progi minevajo prehitro, petnajst dni še in odšli bomo. Toda, ali se je lahko raziti s tako dobrimi tovariši? Ne. Zato smo se odločili, da se skupaj udeležimo prostovoljnega dela v Sloveniji, da si tako še vsaj nekaj tednov podaljšamo življenje v delovni brigadi, kjer nam je vsak dan ena samo veselje.
Jurc Lojze
brigada »Staneta Žagarja«
la zaradi poklicnega obolenja. Last' niki rudnika so mu izsesali zdravje in mladost, potem zanje ni več predstavljal večje vrednosti kot oglodana kost, ki jo vržejo v smeti. Rudar Ja
progi, 'tudi tu so ga odpustili, zato le odšel v gozdove, med drvarje. »Dvajset let sem jim garal, toda de-
podiranju dreves zavarovan podmkv
ureditev Kanade. Vmes je bil večkrat
brez dela. Kdor ni bil kanadski dr-	.	...
žavljan, je težko našel delo pred voj- f ^ podmladek. Bukovina, ki je pose
ovili |)uuimauvi\. LJ d iv v V niti, i\i j v>	-	_	«	_ .	1	,	.	, •
kana pozimi, se zelo uspešno uporablja kem velike diagrame, ki bodo stal
dar večina naših ljudi ni hotela spre- za parjrtm ies m lzaeiovanje .	-	.	, ’ dolinice Tu bodo oozd-
ieii	knnarislipna	riržavltonsiva	ker	!a, docnn jo, ce je posekana poleti,	skupaj gozdne	aoimice. iu ouau gožu
e i	kanadskega	državi,ansiva,	ker	J -	e	CTli:'vic‘ zaradi česar	nim delavcem	najbolj dosegljivi. Na
raCunal'	na P°Vratek v	d0'	začne preperivati in ie služi več za	teh diagramih	bo sestavljena črta ki
»Vrnil hi sp navai v p. r-n nfkai to- tehnično porabo, ampak le še za kur- bo kazala razvoj proizvodnje ter šte-... Vmn bi se nazaj ze po nekaj le	vilke in črke, iz majhnih drevesnih
dal £vePdolarjemvPX semPrvedei; Spomladi je začela, obratovati gozd-	pracejS zant
spominja stalnih želja po vrnitvi v J—bi“bH do^gljivlaradi Sindikalna podružnica je skupno z
upravo ze lansk otvoritev zadružni posredni bližini
nad njihovimi robovi, zamrznjena v Rdeči dolini. Z otvoritvijo zadiužne
domovino Troha Edvard, lesni dela-	Upadov/ žiS^ziitoni upravo že lansko leto "organizirala
luao=!aviia ni nonla biti dovoli moč- obratovala, ker je bila žica na gre- otvoritev zadružne poslovalnice v n Jugoslavija n, mogla b.i. dovolj moc- be	katJerih je napeljana tik Posredni bližini delovnega kraja v
_____•	........	___.. Rflpp; rinili! 7 ntvoritvnn zadružne
vec iz Loškega potoka. Predvojna
strmin m prepadov, zacnica pozimi ni	. .. ....	=
obratovala, ker je- bila žica na gre- otvoritev ^adruzne poslovalnice^^v n
na vaba, ker ni hotela poznati svo
bode deiovuega ljudstva. Ko sem	’ ""	j-**« ■ p,0S]0Vidnjce se je izdatno izboljšala
s.isa, o partizanih v Jugoslaviji, me ” "	.	preskrba delavcev, saj so bili prej
le zagrabilo za srce. Vedel sem, da , Tako je bil ves les spravljen po- primorani da so hodili nakupovati pomen, m.hova borba tudi nas po- zimi do poti, docm bi v nasprotnem	v poldrugo ur0 oddaljeni Tržič,
vraiek v novo prerojeno domovino. P™u ležal se vse leto v gozdu s	se v|ab teden redno zamu-
Sprva, sest mesecev so nas naši iz- čemer bi bila prizadejana lesm indu- . i- veg cjan
koriščevalci sicer varali, da se bori striji in vsemu gospodarstvu precej- •' Ta^0 živijo in delajo delavci v g0-
i.S^P^ado iug°sl°vanskesa ljudstva bll.la s v0ta-	zdovih tržiške državne gozdne uprave.
Mihajlovic vendar smo kmalu spozna- Zgodaj spomladi so pričele posprav- Tudi med njimi je našel plan globok li laž. Ni nam šlo v glavo, kaito bi 1 jat i vse delavske skupine podrtnino. odmev, kajti gozdni delavci saini naj-se mogel boriti za delovno ljudstvo g tem so obvarovali gozd pred dre- boljše vedo, kako dragoceni so naši človek, ki so ga podpirali kapitalisti, vesnim mrčesom in boleznimi. Zatem naravni ljudski zakladi — gozdovi, Kasneje štiri in štiridesetega smo se so pristopili delavci k glavni poletni posebno še v dobi planske izgradnje ze pripravljali na vrnitev v dbmo- sečnji.	'	naše države.
vino, Ki nas ie klicala drugačna, vsa V državnih gozdovih nad Tržičem Državna gozdna uprava v Tržiču na-spremenjena, ker so jo osvobodili ne sekajo več na »trato«, to je do go- kupuje les”tudi pri kmetih. Les se re™L z?ilrani ,.‘iudie, ki so .vedeli lega, kot so to delali predvojni lastni- plačuje kmetom na podlagi natančne kako hoče živeti ljudstvo,« mi je pri- ki, ki so skrajno slabo gospodarili v izmere kubature docim so predvojni poverioval, no sva se sprehajala gozdovih. Sedaj se seka tako, da se nakupovalci, ki so kupovali les za pred hotelom »r-raga« v Opatiji, kjer gozd naravno podmlaja, S tem omo-go- razne mogotce, ki so posedovali veso počivali izseljenci po izkrcanju. Cimo mladim, zdravim drevesom lep like žage, odirali in nesramno golju-
Opoldan smo se našli na vrtu re- razvoj, dočim dobimo iz drobiža, to je tali kmete s tem, da so kupovali »na siavraciie, na obali, kjer so se po- jz dreves, ki so zaostala v rasti, dra- čez« stoječi les in to najraje takrat, menkovalj v senci nizkih palm in oljk. goceni celulozni les.	ko so,bili kmetje v denarni .stiski, ter
rJe.trovarilec	Franc	Sodec, ki	je	Zaradi	dobro organiziranega izvoza	so bili vsi e d tega	prisiljeni,	prodati
*eia zaPusb!	Radoviče	posekanega lesa iz	notranjosti gozdov	les za vsako ceno.	Kmetje zato sedaj
Pu Metliki m	odšel	za	kiuhom	v	do ceste	ali žičnice	se sedaj les lahko	tembolj u videvajo	potrebo po	sodelo-
Kamido re ie	'izvaža v	industrijo	poljubno, kot za-	vanju z državnim	sektorjem,	katere-
ga je gledal na mirno morsko g!a- htevajo potrebe. Plan izvoza lesa iz mu prodajajo svoj les. s čemer se din > Onvrnto *ve o lepotah ( tržiškfh gozdov je bil; v letošnjem pr- vključujejo v plan.
Tudi III. ptujska MDB
»Jožeta Lacka« ne zaostaja za drugimi
Veste koliko zemlje premeče dnevno naša brigada? V sedmih urah 500 do 600m. To je približno toliko kot 12 m dolga, 10 m široka in 5 m visoka hiša. Vidite, če bi to hišo vso napolnili z zemljo, bi jo izvozili naši brigadirji v sedmih urah. Nedavno je naša brigada obiskala sosednjo vas,, ki je celih 15 km oddaljena od našega taborišča. Vaščani so nas lepo sprejeli. Tu še vse žene nosijo pestre narodne noše. Vsi ljudje so tu dobri
pošteni in prijazni. Vseokrog je pa še ogromno zemlje, ki 'e ni obdelana. Ponekod so tudi še močvirja, ki jih bo treba osušiti in izpremeniti v plodna polja. Na mestih, kjer bi lahko raslo sadno drevje, so nekoristna drevesa. Vse to je posledica, ker tu ni bilo dobrih cest, niti železnice, zato so kmetje obdelali le toliko zemlje, da so imeli živeža za domačo potrebo. Ko pa bo proga zgrajena in bo vse te samotne vasi povezala s svetom, se bo vse tu spremenilo. Nezdrava močvirja bodo spremenjena v rodovitna polja in plodo-nosne sadovnjake. Seveda bo tudi pri tem pomagala mladina ter tako s
Pevski brigadi
Mrači se. Ulice v Žepčah so vse žive. Žepčani se sprehajajo, da se naužijejo svežega zraka. Z vrha stolpa mošeje se dere in kriči muslimanski svečenik. Toda mi tega skoraj niti ne opazimo, niti ne slišimo. Večer v Žepčah daje za nas posebno privlačnost pesem naše Titove mladine.
Blizu mesta Žepče sta formirani dve brigadi. Imenujeta se pevski brigadi. Brigadirji teh dveh brigad so iz vseh delov naše države. V brigadah se učijo slovenskih in drugih pesmi. Pojo. vedno pojo. -.-go jih naši profesorji m ko pridejo ti brigadirji na teren, bodo tam organizirali pevske zbore — krožke. Obe brigadi imata pol dneva svoje, učne ure, pol dneva pa delajo na terenu — na progi.
Občudovati moraš disciplino teh brigadirjev. Lahko bi bili drugim brigadam za vzgled Ko udari mladinec ali mladinka s kosom železa po tračnici na oglu barake, kar je znamenje, da se je učna ura pričela ali končala, so takoj vsi brigadirji na določenem mestu. Med njimi ni nobenih zamudnikov, soj drug drugega v d-bujajo k delu. In kako se razumejo. Vsi so si enaki kakor rojeni od iste matere, čeprav so iz raznih delov nase širne domovine
Pintar Dragica V. sekcija Žepče
Kakšen naj bi bil Rdeči količek .
EASA DELAVKA
IVE BOJMO SE IVOVIH STROK
Zanimiva je ugotovitev, da je danes kljub veliki potrebi po delovni sili še vedno precejšnje število žena, ki so brezposelne, čeprav bi se rade zaposlile. Vzrokov za to je več. Po eni strani naše posredovalnice za delo še ne poslujejo tako, kakor bi bilo potrebno, ker so pač v začetku svojega razvoja in delovanja, po drugi strani pa se tudi marsikatera podjetja še branijo zaposliti ženske pri delih, ki so jih doslej opravljali le moški. Vzrok je tudi v tem, da naše žene še same ne vedo, kje bi se zaposlile. Marsikatera, ki je bila do sedaj le doma kot gospodinja, ter se je odločila, da bo šla v produkcijo, re ve, kam naj se obrne, da bo dobila primerno zaposlitev. Druga zopet si še sama ni na jasnem, kaj bi jo najbolj veselilo in se cesto ravna po tem, kar slučajno sliši od drugih. Večkrat se zgodi, da jo vodijo k zaposlitvi v kakem podjetju razlogi, ki so za njo trenutno važni, ki pa za njeno življenjsko zaposlitev niso odločujoči. Sliši na primer, da je neka tovarišica v nekem podjetju zaslužila toliko in toliko in se enostavno odloči, da se bo tudi ona tam zaposlila brez ozira na to. ali je ona prav tako sposobna za to delo in ali ne bi morda več koristila kje drugje. Neka moja znanka se je odločila za delo v tovarni Saturnus samo zato. ker bi lahko v bližini stanovala, čeprav nima niti pojma, kakšno je delo v tej tovarni. Značilno je dalje za mnoga dekleta, da si želijo zaposlitve v pisarnah kot administratorke v mišljenju. da je ta posel lahek, da ni umazan. To so prav gotovo ostanki stare miselnosti, ko so matere navajale svoje hčere k »snažnemu« delu. Odločitev za poklic ni lahka stvar in zato raje prej dobro premislimo, da nam pozneje ne bo žal.
Dejstvo je, da so odseki za delo pri okrajih in prav tako posredovalnice Za delo storile mnogo premalo, da bi pravilno razmeščale delovno silo po obratih in ustanovah, prav tako pa tudi naši sindikati niso imeli dovolj smisla za to, da bi v tem pogledu vplivali na posredovalnice. Vendar ne smemo ostati pri teh ugotovitvah. V ženah samih, zlasti v tistih, ki so že sindikalno organizirane, pa tudi v tistih, ki so organizirane v AFŽ, bomo gojili občutek odgovornosti za to, da boilo vplivale na sindikalne podružnice, ki naj potom Krajevnih sindikalnih svetov vodijo več računa v premišljeni zaposlitvi žena in vplivajo na uprave, da bodo pošiljali moške na težja dela ter jih nadomestili z ženami. Tako pridemo torej do zaključka, da je od žena samih mnogo odvisno, v koliko se bo ženska delovna sila pravilno razmeščala. Prava članica sindikata ne bo vodila računa samo o problemih sindikalne podružnice, kjer je organizirana, temveč bo mislila tudi na žene, ki so še izven zaposlitve, ker bo imela na umu potrebe svoje tovarne, njen uspeh ter izvedbo planskih nalog, ki lih ima njena tovarna v zvezi z drugimi obrati. Zato čim več žena v sindikalne odbore!
Morda še marsikateri ženi. ki bi se zada zaposlila, ni niti znano, kje naj |u se z uspehom zaposlila. Vodilo naj Ji bo: prvič, potreba v produkciji in drugič, njena pripravljenost za poklic, kar je treba združevati. Mnoge tudi ue vedo, v katerih strokah je bolj Potrebno nadomestiti moško delovno sdo. Tn se je treba boriti proti predsodkom, da bi žena prevzela tak poklic, ki ga je dosedaj ' šil moški, kakor n. pr. brivski poklic, kjer je *eusk do sedaj samo dve petini. Prav :,ko je s krojaškim poklicem. Danes lrUanio v krojaški zadrugi v Ljub!ja-!j' že tudi ženske krojače, ki prav ta-uspešno in dobro izvršujejo mo-. (e plašče, kakor moški krojači. Ta I® prav gotovo takšno fizično delo. ki 'U težavno, pač pa zahteva več napačnosti in zlasti več znanja Včasih pip se strašno branili, da bi nam ši-i dja izdelala plašč in smo jih raje 'pluli moškim krojačem. Danes šiva-r žene celo moške obleke. Mnogo i °Ji se lahko žene zaposlijo tudi pri ^•delovanju torbarskih izdelkov, pri ^delovanju kož in proizvodov iz ,'pua, v čevljarski obrti ter v kar-- Uaži. Danes imamo še zelo malo ®uskih čevljarjev in vendar ta posel .1 luko težak, da bi ga ne mogla 'sj*®šno vršiti tudi žena,
Ravnati se moramo torej po nače-l,' da se bomo zaposlile predvsem h,!!1' I'ier lahko pogrešimo moške de-
žena kakor moških, vendar je to še vedno premalo. Natakarske posle prav lahko opravlja ' ?a in ravno tako vsa ostala dela, ki so v zvezi z gostinskimi obrati. V prometu so danes zaposlene samo 16.5 "/o, zaposliti pa se jih da do 25 %. Dober vzgled za to so ljubljanske tramvajarke. V zagrebški kurilnici dela kot kurjač tovarišica Jožica Fundak. Najprej je bila čistilka vagonov, danes je kurjač. Petrina Popovič dela v Zagrebu pri veliki vrtalki na lokomotivi. Tudi ona je bila prej čistilka vagonov. Takih primerov bi lahko našteli iz vse Jugoslavije še več. Tudi v živilski industriji naj že~ nadomestijo moške.
Naslednja tabela nam kaže, v kakšnem razmerju lahko zaposlimo žensko delovno silo napram moški delovni sili:
lv.xsi.ina in C ...Arija 3:1, papirna industrija 1:2, industrija obutve 3:1, industrija usnja 1:5. živilska industrija 3:2, kemična industrija 1:3, industrija končnih kemičnih produktov 1:2, lahka industrija 2:3. težka industrija 1:11, industrija gradbenega materiala 1:3, energetika 1 žage 1:11, obdelava lesa 1:6, nizke gradnje 1:8. Še daleč nismo prišli do tega, da bi te možnosti izkoristili. Torej imamo žene za zaposlitev v novih poklicih obilno in pestro izbiro.
Pri lažjih gradbenih delih je zaposlenih še vedno premalo žena. Marsikateri ženi se upira ob pomisleku, da bi mešala malto, da bi zlagala opeko, da bi opravljala nekatere zidarske posle. Vendar je ta predsodek že ponekod kar dobro premagan.
Po gradiliščih že srečujemo mnogo žena, ki nadomeščajo moške, ki so drugod bolj nepogrešljivi kot pri gradnji. Marsikatero ženo moti tudi to, da je bilo zidarsko delo v preteklosti le sezonsko delo. Danes je to drugače, ker bodo gradbeni delavci zaposleni skozi vse leto, seveda na takih delih, ki jih dopušča zimski čas. Petletni plan nikakor ne dopušča, da bi z zidavo prenehali za več mesecev. Strokovno je ugotovljeno, da lahko prevzamejo ženske 20 % gradbenih del. Tu pridejo predvsem v poštev dela z malto, nošnja vode, delo z žeblji in slično, kar vsekakor ni težavno delo. Na Litostroju v Ljubljani imajo žene opravka poleg že poznanih primerov težjega zidarskega dela predvsem z žeblji.
Naše članice sindikata naj razvijajo tudi več propagande med delavkami za zvišanje usposobljenosti potoni raznih obratnih tečajev. Značilno je, da imajo danes celo šole za take stroke, ki so bolj primerne za ženske, mnogo več moških učencev kakor žensk. Treba je samo malo več hrabrosti za učenje in vsaki se bo trud obilo poplačal. V stari Jugoslaviji in v kapitalističnih državah današnjega časa. vodstva tovarn nimajo interesa, da bi se delavke izpopolnjevale v svoji stroki, da bi jih_ tako lažje izkoriščali. Žena torej ni imela možnosti, da bi se izpopolnila v svojem poklicu in s tem dosegla boljši g otni p žaj. Zdaj je v naši državi povsem drugače v tem oziru, kar prihaja našim delavkam vedno bolj živo v zavest.
Naše zavedne članice sindikata, ki so same že davno stopile preko ograje predsodkov napram n vlm poklicem in tečajem, naj z vsemi sredstvi pomagajo tistim, ki se z njimi še bore.	z.
Stevite stavbihU taste
Velike spremembe so se zgodile v poldrugem mesecu na stavbišču Gradis - Litostroj.
Od proge tja že pelje široka, sicer še neutrjena cesta, ki jo bo treba vestno negovati. Gradnja posameznih objektov je zelo napredovala. Delavci so izpolnili obveze, ki so si jih zadali na dan 1. maja, podaljšali so jedilnico, zgradili novo kuhinjo, kopalnico in dve stranišči na izplakovanje.
Tudi število zaposlenih žensk je zraslo. Do maja tega le‘a je bilo zaposlenih le 16 stavbink, sedaj pa jih je že 40. Pri kuhanju, čiščenju prostorov in na njivah jih je zaposlenih 19. Prišle so iz okolice. Ljubljane, Prekmurja, Kanala in tri celo iz Bosne. Prišle so, da bi zaslužile zase in za svoje družine, ki so si zaželele
h)',*® v korist o n Mi panog, ki potrc-i| 0 Predvsem krepkejše fizično - ■ to je moško.
tak°- V tej panogi fizično delo ni težko — razen morda, delo skla-|j,l.':,llka — da bi ga ne mogla oprav-l>o]- *ena. V gostinstvu je že malo tam danes že dvakrat več
'In n
go premalo mislimo na trgu-
Zajc Marija krivi železo za stropne nosilce
boljšega življenja, kot so ga živele doslej. Prišle so tudi zato. da bi se naučile dela, ld jih veseli, da bi nadomestile pri lažjem delu moške. So primeri, da sla prišla delat hkrati mož in žena. Helena iz Prekmurja, visoka, molčeča žena ruje žeblje iz desk. jih ravna in meče v zabojček. Njen mož dela na cesti, Klepec Marija je prišla za bratom tesarjem iz Gradaca. ko ji je ta sporočil, da sprejemajo na delo tudi ženske. Na dolgo tega, kar je našla in videti je, da bo s svojo veliko voljo tudi kmalu napredovala Julija Zajčeva, tretja delavka te skupine, je mati naše stare znanke železokrivke Mimice. Na gra-dilišču je tudi mati Galičeva s svojo hčerko Zdenko, ki je našla primerno zaposlitev.
Ženske se zaposlujejo z ozirom na njihovo zmogljivost in sposobnost. Kujejo žeblje iz desk, ki so jih rabili delavci pri sestavljanju ogrodja, jih ravnajo in zbirajo v posebne zaboje, da pridejo na vrsto za drugo uporabo.
deske pa zlagajo na kupe. Mečejo cement in pesek v strojne mešalke, vozijo pesek, opeko, topijo lesno smolo, krivijo tanjše železo v stremena, sejejo mivko, pripravljajo betonsko mešanico. betonirajo temelje, kopljejo odvodne jarke, izdelujejo stropne nosilce vseh dimenzij, zaporne ploščice in celo kanalizacijske cevi'
Delajo dnevno 10 po 12 ur. Najmanjša plača znaša 9 dinarjev na uro, najvišja pa 15, tako da zaslužijo tudi po 3.500 do 4.000 dinarjev mesečno. Delavke, ki izdelujejo stropne nosilce, zaporne ploščice ali kanalizacijske cevi, zaslužijo mesečno tudi po 6.000, 7.000 in 8.000 dinarjev.
So delavke, ki zaradi pomanjkljivega pojmovanja petletnega plana kljub sposobnostim ne napredujejo ter ostajajo dalje časa pri istem delu. Zopet druge že po kratki dobi prehajajo z manj važnega na odgovornejše delo: iz čistilk postanejo železokrivke ali začnejo delati z betonom in se končno docela posvetijo temu delu ter se v njem izpopolnjujejo.
Rezka, ki je pri našem prvem obisku tako vestno topila lesno smolo in vložila tudi v to na videz zelo enostavno delo veliko pozornost, je še vedno na svojem starem mestu, ker mora biti smola v vsakem trenutku pripravljena, da bi moglo delo na stavbišču nemoteno potekati.
Gabrovška Francka vozi pesek. Po obleki bi iz daljave sodil, da je moški, ko pa prideš blizu nje, . spoznaš 32 letno ženo odločnih potez in bogatih delovnih moči. Vozi in zvrača pesek pred strojne mešalke. D-lo opravlja s posebnim veseljem, ker je vajena konj že od mladih nog, kakor pravi sama. Plačana je od kubika.
Ko govorimo o strokovnem razvoju delavk, se moremo vsekakor ponuditi pri dveh tovarišicah, ki sta začeli z delom na tem stavbišču že jeseni 1946. leta.
Prva je Fabjanova. Ivanka, mati edinega sinčka. Ker ji je mož umrl, je padla vsa skrb za otroka na njena ramena, Posebna značilnost, ki jo najdeš v njej, je velika odločnost, s katero se je prebijala skozi življenje potem, ko je pred 20 leti pobegnila od doma z dobre kmetije pa vse dotlej. dokler ni prišla k delu. katerega si je vedno želela.
Že 1945. leta ge je na Savski cesti, kjer se je takrat gradila stanovanjska kolonija, navadila dela z betonom. Potem so jo pošiljali povsod, kjer je bilo treba izdelovati stropne nosilce in zaporne ploščice Ko je prišla avgusta 1946. leta na Gradis-Litostroj, je bila prva ženska med delavci. Takrat je prinesel strokovnjak načrt in Ivanka je prevzela izdelovanje zapornih ploščic in stropnih nosilcev, ki so jih nujno rabili za mizarno in livarno. Postala je pravi mojster.
Potem je načrt zahteval kanalizacijske cevi. Zopet je bila Ivanka tista. ki se je naučila tudi tega dela v
pičlih dveh urah ter prevzela delavnico na Aljaževi cesti, v kateri ji je pomagal tovariš Ive. Od februarja do maja je naredila čez 800 cevi večjih dimenzij. Dan na dan je tolkla s 3 kg težkim batom betonsko mešanico, ki jo je sama pripravila, saj je postala v delu z betonom že izvrsten strokovnjak. Od cevi je zaslužila 30 din, na dan jih je naredila 10, 11, 12 ali pa celo več.
Okrog 20. maja se je vrnila z Aljaževe ulice na stavbišče in ponovno prevzela izdelovanje stropnih nosilcev in zapornih ploščic. V skupini, ki jo vodi, delajo razen nje še trije tovariši, naš znanec -Jve, Tone in Slavko. Doslej so izdelovali nosilce z dimenzijo 1.80 m in jih izdelali dnevno ilo do 120. Od enega zaslužijo 12
din in pride dnevno na delavca 360 din. Sedaj bodo pričeli s 5 me trsk ir i. Istočasno bi radi delali tudi zaporne plošče, a jim primanjkuje prostora za polaganje.
Drugo skupino je prevzela Anita Potočnikova, delavka od jeseni 1946, leta, ki je bila skupno z Mimico Zajčevo na prvomajski paradi v Beogradu. Pod vtisi s te parade je svoje delo podvojila, ker je močneje doumela, kaj pomeni za našo bodočnost petletni plan. .
Ne le da prihajajo na to stavbišče nove ženske delovne moči, spremenil se je tudi njihov odnos do dela. Anica Potočnikova je že razmišljala, kako bo njena skupina napovedala tekmovanje skupini Fabjanove Ivanke.
N. V
Slavica Pintar
se je vrnila iz Markova
Slavica Pintar, kmečki otrok briških vinogradov, je doma iz vasice Brestje na Primorskem. To mlado dekle je prehodilo težko pot primorskega borca: mučena po zaporih, za-sliševana in tepena je vzdržala kot jeklo, da so jo občudovali fašisti sami. V naših edinicah je delala kot bolničarka in razvila pri tem poslu široke sposobnosti. Zato so jo poslali v bolničarski tečaj, ki ga je dovršila z odličnim uspehom. Po osvoboditvi pa so jo zaposlili v glavni vojaški bolnišnici v Beogradu.
Slavica je z vso resnostjo opravljala svoj rfoklic v naši prestolnici, daleč od svojega domačega kraja, ko je nepričakovano prišla vest, da bodo
Pintar Slavica, ki je končala dveletni višji sanitetni tečaj v Harkovu
poslali nekaj naših bolničarjev na višjo sanitetno šolo v Sovjetsko zvezo, v Harkov Določili so med drugimi tudi 36 deklet vseh narodnosti Jugoslavije. Med njimi je bila tudi Slaviča.
Po dveh letih se je vrnila iz Harko-va. Prišla je k nam, da nam pove, kaj je videla in doživela v Sovjetski zvezi, česa se je naučila, kaj misli delati odslej. Dovršila je višjo sa-nitetsko šolo v Harkovu z odličnim uspehom in se misli v domovini še nadalje poglabljati v svojo stroko. Nas je predvsem zanimalo to, kako žive v Sovjetski zvezi delavke, kako se vključujejo v delovni proces za izvedbo sovjetske petletke, kako so zaščitene kot matere, kakšna je njihova delovna zavest in disciplina, kako pomagajo predčasno izvesti petletko in podobno.
Povedala nam je, da v Harkovu, ki ga je spoznala prav od blizu, mlado in staro živi v duhu petletke. Tega ne očitujejo samo napisi, grafikoni, številke, ki jih vidiš vse povsod in te seznanjajo z uspehi posameznih panog produkcije; vsaka misel har-kovskih ljudi je prežeta s petletko, vsak pogovor se suče o petletki, vse življenje ljudi je prežeto z njo. V vseh dveh letih ni slišala pritožbe, da je plan težak, da zahteva preveč napora od ljudi, da je prešibka hrana za tako delo. S tem pa ni rečeno, da je izvajanje njihove petletke nekaj lahkotnega in da je prehrana taka, kakor so jo imeli pred vojno. Nikakor ne. Toda sovjetski človek gleda na težave z veliko odgovornostjo, hkrati pa z vedro lagodnostjo in zato mu težave postanejo izved-ijivejše. Sram bi bilo sovjetsko delavko. če bi potožila, da dela ne zmore, »Živo sem občutila«, je rekla Slavica, »kaj se pravi to, da je delo častno.« V začetku, pa še tudi precej časa po osvoboditvi, je bJIa v Harkovu velika stanovanjska kriza. To je razumljivo, saj vendar vemo, kakšne težke napade in borbe je doživel Harkov. Zdaj po dveh letih, je stanovanjska kriza omiljena, za delavce pa je še posebej urejeno. Vprašale smo jo, kako žive delavke, ki nimajo družine. Ob tovarnah so obsežni stanovanjski predeli, ki so nekateri obdani z vrtovi in dvorišči, da je prijetno bivati v teh stanovanjih. Dekleta prebivajo V posameznih
sobah, družine pa dobijo celotna sta novanja.
Tovarne imajo v svojem območju otroške domove, kjer lahko mati od-• loži svojega otroka v varstvo poklicne negovalke. Ob odmorih pride mati otroka podojit. Takih mater, ki bi z dežele hodile v tovarno, pa sploh ni ali pa jih je zelo malo. Kajti kdor je na deželi, ta se je vključil v kmetijsko gospodarstvo; kdor pa se je odločil, da bo delal v tovarni, ta se preseli v mesto. Takih primerov, da . bi delavec imel kos zemlje in bi istočasno hodil v tovarno, je zelo malo v Sovjetski zvezi, ker se jim to ne izplača. Na kmečkih gospodarstvih je delitev dela in proizvodov takšna, da ne čutiš potrebe hoditi v tovarno. Tovarniški delavec pa tudi zasluži toliko, da mu ni treba še posebej obdelovati košček zemlje. Lahko jo sicer obdeluje, če hoče. Toda v Sovjetski zvezi si le redko kdo obte-žuje življenje s takim dvojnim delom, ko nisi ne krop ne voda in te le razdvaja, da se ne moreš posvetiti niti enemu niti drugemu delu v celoti.
Vprašal'i smo Slavico, kako je k takimi materami, ki imajo zgoden šiht, pa imajo majhne otroke. Ali ga v zimskem času pripelje v dom ob petih zjutraj ali kako. Odgovorila nam je, da matere z majhnimi otroki sploh nimajo tako zgodnjega šihta. zjutraj in delajo do štirih popoldne z odmorom od 12. do 1. za obed. Matere, ki dojijo, imajo seveda še posebne odmore za dojenje,
Slavica nam je povedala še to, do imajo zaposlene sovjetske žene 35 dni dopusta pred porodom in 42 dni po porodu. Mati dobi v tem času od države tako podporo, ki znaša toliko kot njena plača. Če je porod n enot maien ali če dobi dvojčke, se ji dopust po porodu podaljša od 42 dni na 56 dni. Poleg tega dobivajo sovjetske matere ob porodu posebne nagrade od tretjega otroka dalje. Ti zneski se večajo, čim večje je število otrok.
Zanimalo nas je, ali je še mnogo takih žena, ki bi se posvečale samo gospodinjstvu, zlasti po mestih. Odgovorila nam je, da vsaj kakor je v Harkovu videla, zelo malo. Tam vlada kar neka lakota po zaposlitvi, po znanju, po, napredovanju, po tem, da se čim bolj izobraziš in izpopolnjuieš svoje delo, pa delaj kar koli. Bili samostojen, vključiti se v delo z drugimi, postati strokovnjak . . Vse šole, vsi tečaji, naj bodo dolgotrajni ali kratki, vse je prenapolnjeno. In število ženske mladine ne zaostaja za številom mladincev.
Tudi na osnovnih šolah delajo s polno paro. Veliko je število sovjetskih otrok, ki so zaradi vojne zamudili pouk tudi za več let. Da bi zo-mujeno nadoknaditi, so uredili tako, da so na šolah tri izmene in učitelji se vrstijo. Značilno je, da so učiteljske šole zelo napolnjene. Sovjetski človek čuti veliko odgovornost do vzgoje mladine in se temu poklicu posvečajo v večjem številu prav žene
Še to smo zvedeli od Slavice, da imajo v Sovjetski zvezi Jugoslovane zelo radi. Prav nerodno ji je bilo, je rekla, ko se je vozila v tramvaja in so ji odstopili mesto, ko so' spo^ali da je Jugoslovanka. Prav tako je občutila to pozornost ob vsakem koraku, pri prireditvah, na sestankih, v gledališču, kamor koli je prišla.
in ko smo jo na kraju vprašali, ali je opazila velike spremembe v domovini ob svojem povratku, so ji v ponosu zasijale oči: »Samo to se mi zdi smešno«, je rekla, »kadar vidim v tramvaju moške, ki ščipajo listke, pa vidim natakarje in brivce. V Sovjetski zvezi so v takih poklicih skoro povsod žene. Tudi naši moški naj gredo delat težja dela, kjer bodo svoje sile bolj koristno uporabili.« In ko smo jo še vprašali, koliko se je naučila svoje stroke, nam je skromno odgovorila:
■ »Kar nas je bilo v tej šoli, se lahko mirno in brez strahu lotimo roklicrie-ga dela. Ne bo nas strah. V Sovjetski zvezi so nas naučili hrabrosti pri delu, žeje po znanju in odgovornosti do poklica, ki ga vršiš.«
n II1! II IVI
prnsvcia
Bmba za is Isidl Isorfea za d@s@g© našega kulturnega bogastva
Ugotovitve s posvetovanja sindikalnih kulturno-ornsvetnih
aktivistov
Osrednja vsebina kulturno-prosvetnega dela v sindikatih je prevzgoja delovnih množic. V čem /iči nevarnost, da se umetniško podajanje naših naporov ne more znajti? — Borba za plan je tudi borba za dosego našega kulturnega bogastva. — Kaj nam potrjuje primer kulturnoprosvetne brigade »Kajuh«? — Številke plana moramo spremeniti z našim kul-turnoprosvetnim delom v vsebino vsega našega življenja!
Od prvega kongresa Ljudske pro-" svete pa do danes, ko prevzemajo težišče vsega kulturno-prosvetnega dela sindikati v mestih in industrijskih krajih, je steklo spet nekaj vode in čas se je spet premaknil. Kulturno-prosvetni aktivisti so imeli že več posvetovanj doma in nato v Beogradu, 21. in 22. junija pa so imeli svoj širši posvet spet v Ljubljani. Stvar sama se je pričela gibati, dobiva že oblike, čeprav ponekod še izkrivljene, prehaja v storilnost in upada nekje v ozkost »sindikalizma«, drugje se spet razrašča v nekakšno megleno umetni-čenje še nezrelega pojmovanja teh velikih nalog, ali pa celo poskuša biti ponekod stroka, nekakšna proiesija novega kulturno-prosvetnega aktivizma. No, tako vretje in tako iskanje oblike, učinkovitosti in dopolnila, raz-čiščenosti izvajanja in približevanja pomenu, vsebini in globini nalog kul-kurno-prosvetnega dela. je le dokaz, da se stvar razvija. Povsod je še mnogo grobih napak, pa tudi že lepih uspehov, veselja in poguma. Stvar pa je še vedno kar kočljiva.
To zadnje posvetovanje je imelo to veliko pozitivno stran, ker je zlasti diskusija ugotovila, da je osrednja vsebina vsega našega sindikalnega kulturno-prosvetnega dela vzgojnega značaja; prevzgoja našega delovnega človeka, ideološka utrditev omahljivcev. zaostaležev. nejevernih Tomažev, slabičev in omahljivcev, dviganje zavesti — in da vse ostale veje tega dela služijo temu osrednjemu namenu kot sredstva, s katerimi bomo izpolnjevanje te velike naloge olajšali, jo napravili mikavno in dostopno najširšim delovnim množicam zlasti sedaj, ko je dotok novih tisočev v armado industrijskega proletariata vedno večji in ker moramo zaradi zaostalosti leteli iskati drugačna sredstva in načina našega dela,
Ali boš dal nepismenemu pastirju roman v roke. da se bo naučil brati? Ne. ampak abecednik! Ali boš prekmurskega zidarja, ki je vse do osvoboditve tiča! v nevednosti in zmotah, začel prepričevati z dialaktičnim materializmom? Ne. čital mu boš povest, iz narodnoosvobodilne borbe! Naučil ga boš poslušati naše borbene pesmi!
In prav zato ie bila na tem posvetovanju prav ta stran kulturno-prosvetnega dela dokaj slabo razvetljcna in prav ta stran — umetniško podata nie vsem procesa — bo vse do tedni neurejena, dokler ne bodo vsi naši kulturno prosvetni delavci spoznali, da je ta stran le eno izmed sredstev, ki olajšuje osrednjo nalogo kulturno prosvetnega dela v sindikatih — vzgojno nalogo. Od glave je sedaj odvisno. da kaže. odpira celi, reže. postavlja in usmerja do tistega uspeha, ki takemu tako obsegajočemu poslanstvu gre!
tiček, kakršnega naj bi imela tovarna kleja. Mnogi delegati so se čudili in so bili docela iznenadeni ter so takole dejali: »Lej ga, šmenta, mi smo pa gruntali in gruntali, kaj je prav za prav to, rdeči kotiček! Seveda, to pa, to pa bomo takoj z veseljem naredili v naši tovarni!«	z
In isto velja prav za vse veje kulturno-prosvetnega udejstvovanja sindikatov. Ena naših največjih napak je, da vse premalo razmišljamo o tem, da je kader, ki pr,evzema vodstvo kulturno-prosvetnega dela naših sindikatov mlad, neizkušen, nevešč in da mu je treba zato vsako stvar pokazati nazorno. na prepričljivih vzgledih *
Če sem zgoraj omenil, da je stvar kočljiva, tedaj sem to trditev zabeležil zaradi tega: Ker silno mnogo govorimo, zato pa vse premalo prepričljivo nakazujemo kaj in kako, nastaja opasnost, da se vsled premalo izčiščenega pojma, da mora vse naše sindikalno knlturno-prosvetno udejstvovanje izhajati iz jedra borbe za plan, postavljajo v naših podružnicah, zlasti na umetniškem sektorju, mnogi pojmi na glavo in nastajajo vprašanja take vrste: Katera igra je primerna za plan? Katera pesem je primerna za plan? Kateri marš je primeren za plan? Kateri balet je primeren za plan?
Borba za plan pa je tudi borba za dosego našega kulturnega bogastva. In s planom ga bomo dosegli. Toda kakšne koristi bodo delovne množice-imele od tega bogastva, če ga ji de bomo približali, če ga ne bodo znalo uživati, sprejemati in se z njim okoristiti? Če je borba proti nepismenosti ena od osnovnih nalog borbe za plan, ker nepismene delovne množice ne morejo graditi socialističnega reda, tedaj je jasno, da je borba za razumevanje in obvladanje vseh tistih umetnin, ki so zraščene z napori nagega človeka po lepšem življenja skozi stoletja, prav tako borba za plan, ker človeka dvigajo, ga navdušujejo, mu vzplamtevajo ljubezen do človeka, do domovine, do skupnosti... do vseh tistih velikih etičnih vrlin, brez katerih ne bomo mogli premagati vseh ogromnih naporov borbe za plan.
In tako smo prispeli do »Kajuha«. »Kajuh« je kulturna brigada Ljudske mladine Slovenije. Mladi pevci, igralci. recitatorji, godbeniki; študentje.
vajenci, pomočniki, grafičarji... Na tem mestu ne bomo govorili o sestavi, ki je več ali manj podobna drugim takim ustanovam, gre nam le zato, kako, kaj in zakaj in kje je »Kajuh« odprl fronto svojega udejstvovanja, Kie —? Med delavci — med borci za plan!
Pretekli teden je Kajuh« priredil kulturno-prosvetni večer za delavce na gradilišču Litostroja, Šonce je pravkar zahajalo in na robu ljubljanskega polja se je v somrak odevalo čudovito ogrodje nečesa ogromnega, kar nam še ne more razgibati domisli j e do prividov najbližnje bodočnosti. Pod vitkim žerjavom, ki je segal s svojim jeklenim vratom preko obokane smreke, sva z delavcem iz Prekmurja pletla razgovor:
»Cerkev sem že gradil, takšnega velika vraga pa še nikoli!«
»Toda, ko bodo mašine vse tod pod temi strehami —«
»Kje pa jih bomo vzeli toliko ...«
Tedaj je s polja sem zadonela nad pšenico pesem junaška, silna, da je kar vse obstalo; misel, beseda, dvom in utrujenost po težkem delu. Zbor deklet in fantov v ritmu pesmi novega, veselo bodočnost utvarjajočega človeka, je prevpil večerni molk ter negibnost traverz in tračnic, cementa in stebrov.
Iz barak so prihajali počasi, oprezno in z velikimi dvomi ljudje — graditelji, ki so prišli od vsepovsod; od naših vinskih goric, izza Kolpe, iz Bosne. Ljudje, ki šele postajajo graditelji, ljudje, ki so bili nekateri onstran fronte naših muk in naše časti in postajajo naši.
Velikanska jedilnica je sprejela na stotine delavcev, ki so bili pravkar k počitku namenjeni. Tisti Prekmurec, ki je podvomil o strojih in ki še nikoli ni gradil »takšnega vraga«, je zado-bil ob zvokih pesmi nov izraz. Njegove mrke poteze so se razpotegnile, klobuk je snel in podprl brado. Oči so mu zasijale. In ko je pesem končala, se je oddahnil. Nekaj ga je tiščaio v grlu, prebujalo se mu je v srcu, naskakovalo zavest, ki pa še ni dobila izraza. Poleg njega je sedel postaren Bosanec. Ko je zadonela pesem o mladinski pragi, o Titu, o Bosni ponosni (slovenskih pesmi poprej ni razumel), se je spremenil v drugega človeka. Utrujenost mu je prešla, dvom v vse to. kar se je dogajalo na odru. je
splahnel in na ves glas je dopovedoval svojim tovarišem;
»E da, ©mladinska praga, to ti je, znaš brate, nešto nečuvenega... Evo vidiš, to ti je plan! Lokomotiva! A da nije bilo Tita, ne bi bilo svega toga!«
In v vsem tem,, kar so peli, kar so recitirali, kar So igrali, ni bilo besedice P planu. Toda khj je bilo? V vseh teh pesmi naših velikih mojstrov, je bila pa vendarle izpeljana pot do plana! Vse te stvari so dvigale srce in zavest. Pesmi so govorile o naši zgodovini, o naši borbi, o Titu, o naši herojski mladini, o naši Partiji, o naših mukah in o naši slavi, To pa je smoter in veliki cilj umetniškega, pionirskega osvobajanja našega kulturnega bogastva. Ti ljudje, ki gradijo v potu svojega obraza naš plan mnogi še nezavedno, ti ljudje, ti naši graditelji so odprli srce in svojo misel. In zato pojde »Kajah« od tovarne do tovarne in tako je edino pravilno. Program »Kajuha« ni visok, njegov program je preprost, stvaren, resničen, kot je preprost naš človek, ki vstaja, ki se prevaja v novega človeka. Program »Kajuhov« pomaga človeku, ki dela. vzljubiti delo kot edini resničen vir blagostanja naše lepše bodočnosti, novega socialističnega reda, brez katerega te sreče ne more biti.
*
In dokler ne bomo z našim kulturno-prosvetnim delom spremenili številke plana v vsebino naših osnovnih misli, v ljubezen naših src, v borbenost našega duha, bodo vsa naša prizadevanja jalova in nestvarna. »Kajuh« ne nosi številk v svojem programu in žanje zato velike uspehe. S tem pa še ni rečeno, da je »Kajuhov« program zadobil že dokončno obliko umetniškega podajanja in da se ne sme izpopolnjevati. Njegova koncertna oblika je morda še premalo spojena z množico, zlasti tamkaj, kjer pride neposredno v kontakt — v tovarni in na gradili-ščih.
Sicer pa smo pričeli ledino komaj orati. Delo je ogromno, pa zato veličastno. Naše delo je obdelava srca in duha. Zato pa je to delo kočljivo, ker je materija, ki jo obdelujemo živa in na moč občuljira! Morda je to naše delo zato videti težko, ker Slovenci hudo radi vsako stvar komplieiramo. Ne znamo jo napraviti preproste. Ne znamo začeti z ABC, ampak kar na sredi nekje. Ljudski človek pa je preprost, ker je naraven in ni pokvarjen z navlako džungle stare miselnosti. Zato naj bo tudi način našega kulturno-prosvetnega dela v sindikatih preprost. kakor je vse preprosto v svojem bistvu.	T. Seliškar
iCefteffis© pms^eiat® pssveiovsnje nem fe ©sll&i-il©
marsilšajj
Pa tudi o teh stvareh smo žo mnogo govorili in pisali Toda naj se rode v glavi še tako velike zasnove, te zasnove ne bodo pravih, zdravih rastlin pognale, če na bodo s koreninami vred prenesene v fabrike in podružnice, Niti okrožnice, niti časopisi, niti brošure ne bodo teh velikih stvari spremenila v stvarnost. To so le pripomočki. priročniki, pomagala. Izkušnje so pokazale, da se prevzgoja brez zgledov in brez najboljših dokazil lahko sprevrže iz ene skrajnosti v drugo. Tako se je n. pr. zgodilo, da so potenj, ker so bili programi ljudskih prireditev le preplehki in se je zaradi tega dvignil val upravičene kritike, vsa stvar sprevrgla v drugo skrajnost:	igrati so pričeli najtežje
stvari, ki so se pa kajpak, zaradi primitivnega obvladovanja tehnike umetniškega izživljanja, izmaličile v spake in celo v profanacijo velikih umetnin in velikih umetnikov
Kako nam dobri vzgledi to potrjujejo. nam ugotavlja samo en primer s plenuma. Pojmi o rdečih kotičkih so se n. pr. tako različno izhišrevali. da je neka podružnica pisala, naj se ii en tak rdeči kotiček kar po pošti pošlje. Pred dvorano ie bil prirejen r' prostoru garderobe vzoren rdeči ko
Mladinska proga — osrednje prevzgajališče naše mladine
Reakcionarna propaganda proti uresničenju plana poskuša biti ponekod čimbolj elastična m »sodobna«. V Murski Soboti so pred kratkim razširili sovražniki napredka gorostasno vest, da je zasulo v predoru Vranduk na mladinski progi nič manj kot tisoč mladincev in mladink. Vendar sovražni elementi sami niso preveč računali na uspeh svojega bednega poizkusa, ker so hoteli vest še podkrepiti z odkritimi nastopi proti predavanjem o mladinski progi. Res se jim je posrečilo, da so pregovorili nekaj mladincev, ki so nameravali oditi na progo. Tudi nekatere preproste, politično nezgrajene ljudi, predvsem starejše ženske so precej zbegali in razžalostili. Posamezne matere, ki so imele sinove in hčerke na mladinski progi, so celo molile »za njihov dušni pokoj« ter se oblačile v žalne obleke. Meznariča. ki je poslala na mladinsko progo hčerko, je zvonila »za pokoj« hčerkine duše. ker so ji prav na uho prinesli vest. da je. njena hčerka med mrtvimi.
Te lažne propagande, ki je hotela odvrniti mladino od odhoda na progo Šamac—Sarajevo, pa je bilo nenadoma konec Domov se je namreč vrnila domača mladina, ki je delala v prvi izmeni na mladinski progi. živa. čila in zdrava. Vrnila se je tudi zdrava in nasmejana mežnaričina hči. Med tem časom, ko ji je v Murski Soboti žalostno pel mrtvaški zvon. je ona postala celo udarnica.
Reakciji je popolnoma spodrsnilo. Laži sovražnikov ljudstva so sedaj tolkle v obraz njih same. Tudi najbolj preprosti ljudje so spoznali, da jim hočejo ti :emni elementi in prišepatal-ci le škodovati.
Mladina, ki se je prekalila na mladinski progi, je po vrnitvi v tovarne jurišala na proizvodnjo. V tekstilni tovarni je dvignila proizvodnjo v kratkem času za 30%, Pomnožil in idejno silno okrepil se je skojevski aktiv. Delovni polet, ki ga je prinesla mladina s proge Šamac—Sarajevo, se je razlezel po vseh tovarnah, gradbiščih in ustanovah ter od spodaj navzgor prisilil proizvodnjo k dvigu in porastu.
Prerojena, prekaljena tovarniška mladina je torej sama, od najnižjih plasti ljudstva navzgor preusmerila ljudsko razpoloženje za dvig proizvodnje, za plan ter dosegla velik korak v politični prevzgoji ljudstva.
Visoka kulturna stopnja, ki pozablja na nepismene lesne delavce
Slovenci se radi hvalimo, da je kulturni položaj slovenskega človeka na visoki stopnji. Pri vsem tem hvalisanju pa pozabljamo, da dva odstotka gozdnih delavcev Slovencev, ki delajo v Kočevskih gozdovih, ne pozna niti ene pisane ali tiskane črke. medtem, ko jih 10% komaj razbira in zlogu je posamezne besede. 5% članov lesne podružnice »Rakovec« v Vitanju na Pohorju ne zna ne citati ne pisati.
Izgleda. da so včasih naše kullurno-prosvetne komisije precej slični ptici noju. ki tišči glavo v pesek in pri tem misli, da je vsa nevarnost mimo.
Nimajo primernih prostorov — zato enostavno počivajo
»Nimajo primernih prostorov, vsled česar je naše kulturno-prosvelno delo zelo otežkočeno!« toži precej kulturno-prosvetnih referentov, če ne morejo prikazati uspehov v svojem delovanju
Kovinarji v Slovenski Bistrici, katerih sindikalna podružnica šteje 700 članov, se nimajo kje sestajati k sejam in sestankom. Našli so sicer prazne prostore, vendar jih mizarji niso mogli urediti vsled svoje prezaposlenosti, Mežiški rudarji ne morejo študirati. ker se nahajajo njihovi študijski prostori v mehanični delavnici, kjer je vedno ropot. Na pomanjkanje primernih prostorov ;e izgovarjajo številne podružnice. Naj jim bodo za vzgled delavci iz tekstilne tovarne v Murski Soboti, ki tudi niso imeli opremljenih primernih prostorov, vendar niso popustili. Posedli so se kar na tla in lepo študirali. Ne bi bilo pravilno, če bi ostali tudi v bodoče tako skromni, vendar so pokazali za začetek dovolj volje in upornosti v kulturno-prosvetnem delu.
Sindikati naj vplivajo vzgojno na vse oblike kulturno - umetniškega izživljanja
V jeseniški železarni, kjer je zaposlenih več kot šest tisoč delavcev, so osnovane samo 4 študijske grupe. Vsako teh štirih grup poseča 20 delavcev, torej študira vsega skupaj komaj 80 ljudi ali niti desetina odstotka vseh jeseniški!- kovinarjev. Kulturno-prosvetni referent iz železarne ie na posvetovanju opravičeval skrajno nizko udeležbo študija s tem, da se številni delavci udejstvujejo v pevskih zborih, igralskih skupinah, v fizkul-turi itd. Zaradi tega svojega kulturno-umetniškega in fizkulturnega izživljanja ostajajo brez možnosti politične vzgoje, namesto, da bi se osnovali marksistični krožki tudi v kultumo-umetniških skupinah in v fizkulturnih
organizacijah, kar bi vzgojno vplivalo tudi na kulturno-umetniški program teh društev, skupin in organizacij.
Radi bi imeli kulturno-prosvetnega referenta, ki bi vršil administrativne posle
V	proračunu za kulturno-prosvetno delo sindikalnih organizacij je predvidena nastavitev plačanih kuliurno-prosvetnih referentov v vseh večjih podružnicah in pri OSS-ih. oziroma KSS-ih. Vendar se pojavlja v zvezi s tem napačna zahteva sindikalnih organizacij, da bi uporabljale te plačane funkcionarje zgolj za neko administrativno, tehnično delo. Tako je prosila gradbena podružnica pri »Litostroju« v Ljubljani za plačanega kulturno-prosvetnega referenta, ki bi imel pisarno nekje v mestu, da bi vršil svojo prvenstveno nalogo, t. da bi se posvetil v čimvečji meri terenu, podružnici in tam vodil politično prevzgojo delavcev, njihovo kulturno-umetniško delovanje ter se sploh ba-vil s problemi kulturno-prosvetnega dela. Mrtve, papirnate okrožnice pač ne morejo in ne bodo prevzgojile in dvignile naših delovnih množic.
■Predana nevesta" na Mariborskem otoku
V	sredo 11. t. m. je mariborsko
gledališče vprizorilo na Mariborskem otoku »Prodano nevesto« za delavstvo, ki je zaposleno pri gradnji hidrocen-trale. Predstava je bila na prostem v prijaznem gozdiču nad stavbišeem. Zbrano delavstvo in njihove družine so z izrednim zanimanjem sledili igri ter so večkrat nagradili igralce na odprti sceni z živahnim aplavzom, saj so neredki med njimi, zlasti tisti iz Prekmurja in Medjimurja, ki so prvič prisostvovali operi. Predsednik kulturno-prosvetnega odseka podružnice Gradis tov, Mahovne se je v imenu obeh sindikalnih podružnic gestam prisrčno zahvalil ter izrazil vročo željo delavstva, da naj bi to gostovanje ne bilo zadnje.	V. D.
Siiči kotičii iiiiansiii
delavcev na Teznem
Slovenski in italijanski delavci iz Slov. Primorja in iz Italije, k: so zbežali k nam pred preganjanji neofa-šizma in so zaposleni v tovarni au-iomobilov na Teznem, so imeli 20. tek. meseca pomembno proslavo. 2e v aprilu so ustanovili kulturni krožek, v katerem bi naj našli potrebno strokovno m politično izobrazbo, toda pravega prostora niso imeli. Uprava tovarne jim ie šta na roko, ter jim dodelila prostor v taboriščni baraki. Poleg lepega števila knjig napredne vsebine, dobiva krožek vse antifašistične časopise iz cone A ter iz Reke. !z slare barake so napravili tovariši prav okusen »angolo rosso« (rdeok-kotičekl. Na otvoritvi prostora so bili prisotni vsi člani krožka, zastopniki sind. podružnice, LMS ter drugi. Iz poročil posnemamo, da so bili člani zelo aktivni na vseh popri-ščih dela V dveh mesecih so dah 532 prostovoljnih ur na javnih delih, v ! in II mariborski brigadi na mladinski progi dela 16 mladincev Bratstvo in delavska solidarnost med o-bema narodnostma se razvija v pravem duhu Vsi govorniki so poudarjal- zadovoljstvo na doseženih cehih ter so pozvali prisotne, naj jim poslane »rdeči kotiček« drugi dom, v katerem se bodo oborožili s potrebnim strokovr m in političnim znanjem, potrebnim za izpolnitev nalog, ki jih predvideva naša petletka — Organizator krožka tov Sfiligoj ie med drugim dejal: »Dokažimo z delom, da smo vredni zaupanja ljudske oblasti. Zbirajmo skušnje v delu za skupnost, da jih bomo prenesli domov, ko bodb padle umetne meje med Italijo in novo lugoslavijo« V imenu slovenskega dela Istre, ki bo«pripadal k Sloveniji, je pozdravil prisotne tov Mihec ter dejal: »Vi italijanski tovariši vršite zgodovinsko nalogo med našimi narodi. Potom vas ■ bb prišlo do milnega zbližanja med našim in italijanskim ljudstvom, ker je to zgodovinska in politična nujnost lunaško zadržanje delavskega razreda v con A n v sami Italiji nam to potrjuje.« Za I MS ie spregovoril tov Lah m poudaril uspehe na prostovoljnih delih naše mladine, v katero nai se ogledajo vsi drugi Vsi govori in poročila so se podajala v obeh jezikih
Z burnim odobravanjem sc bil' sprejeti pozdravi maršalu Titu, tov. Marinku *er enot sindikatom v Beogradu. — Vzklikalo se ie bratstvu italijansko-slovenskega ljudstva. Sovjetski zvezi ter tov. Stalinu.
Ione
■ .m-‘M.
, *	. -m	m,'«
SiBtiikslRti fizMarna društva naj postanejo jedre fizkuttumega gibanja
mom. Na občnih zborih sindikalnih čine, po novem izdelujejo sintetični forumov bo fizkulturni referent po- kavčuk in plastične snovi in mnogi ročal o problemih SFD. Skratka, s drugi postopki so že uvrščeni v večen tem bomo dosegli, da bodo funkcio- krogotok.
narji Si D nekomu odgovorni.	Z najmodernejšimi metodami in
*	agregati se spopolnjujejo statve in
Drugi in nič manj važni problem, ki kresna po t vernicah, množica vreten bo rešen vzporedno z zgoraj ome- brni hkrati in vsako opravlja svoje njeno reorganizacijo, je materialnega posebno delo. Te priprave eo že toliko značaja. Obisk pri sindikalnih org a- dognali in dovršili, da njih uspešnost
XT .	„.	- ,	.	mj..	_ nizacijah, kakor tudi nekatere konfe- za 4 do 12krat prekaša storilnost spe-
Vtjvecjn slabost našega	sem vedeti, da sc z rence sindjka|nih ^kulturnih rete- cialnih in univerzalnih strojev. Drugi
lizkulturnega gibanja — ne-	rentov so pokazale, da obstojajo v avtomatizirani agregati, ki so uvršče
discipliniranost funkcionar-	FbdmHmn Tvpza nekaterih industrijskih centrih zelo ni v ciklus proizvajanja, so zopet ta-
jev. Kako je OSS v Celju Slovenije je najvišji kompetentni fiz- močni sindikalni fizkulturni aktivi, ki ko urejeni, da opravljajo vsa osnovna rešil to vprašanje. — Siiuli- kulturni forum za Slovenijo in so dolž-
Kako je OSS v Celju Slovenije le najvišS kompetentni fiz- =	^Se 2 ”
i vprašanje. — Siiuli- kulturni forum za Slovenijo in so dotz-	A- ■ 1 vvv ■ u,,'	’-;v, _rr„„„„“,„i
, .	, ,,	, „, n„ - r_:_4=	- jllrPw,«. v,P	lih tudi sami uporobljaro, docim si kdo stregel ali da bi jih nadzoroval.
sksšhS	B7k
0 finančnem vprašanju sin-	ki bodo .prejemala vse strokovne	di-	?a*°.„	dovolj finančnih	sredstev i-n	Prav posebno se letos pečajo z rno-
dikalnih fizkulturnih dru-	rektive po fizkulturni liniji.	drugič	ker teh potrebščin trenutno	godnimi turbinami. Vneto obdelujejo
»mamin iizatunuium u	se m dovolj xna razpolago. Vsled te- načrt premotočne sovjetske turbine, v
štev.	*	ga se člani manjših sindikalnih po- »Elektroeili« pa delajo generatorje’ k
.. Sindikalna fizkultuma društva bo- družnic ne morejo vzgajati v svojem vsem ogromnim strojem. Inženirji te-Pogosto citamo v naših dnevnikih, mo usfanovih tam, kjer prevladujejo fizkultumem aktivu. Z ustanovitvijo ga podjetja, ki eo res na višini tehiri-kakor tudi v tizkulturnem glasilu »Po- g|anj sindikalnih organizacij. Ta dru- sindikalnega fizkuttumega društva ke, so opremili 100.000 kilovatni tur->1 ° suspenzih tega ali onega liz- §jva ne smej0 biti ozka, t. j. samo za bomo dosegli to, da bodo člani sin- bog en e ra tor z vodikovim ohlajanjem, kulturnika ali celo sekcije fizkultur- yane sindikalnih organizacij, temveč dikalnih organizacij čutili, da je sin- Zavod Kirova pa se je specializiral za nega društva. Vse to nas opozarja na	moramo pritegniti v ta društva vse,	dikalno fizkulturno društvo njihovo,	izdelovanje ladijskih	turbin v seriji,
probleme, ki jih je treba nujno od-	jjj se želijo baviti s fizkulturo. Teži-	Sindikalni fizkulturni aktivi bodo spo-	Značilno je, da drugo podjetje poleg
straniti. 11 problemi so danes ze rako	~ge njjbovega delovanja je v močnej-	razumno skoncentrirali	tudi fizkul-	novih turbokompresorjev in eks-
vidni, da moramo o njih spregovoriti sindikalnih podružnicah, kjer	pa	turne	potrebščine, ki	bodo služile	haustorjev izdeluje prvj agregat, ki
m jim napraviti konec. Pokazali so, :e yeč manjših sindikalnih podružnic vsem elanom sindikalnih organizacij bo imei storilnost 4000 kubičnih meda bomo morali naša fizkuliurna dru- raz]ičnih strok, temelji sindikalno fiz- oziroma članom StD. Množično trov zraka v minuti. In že se pri-stva postaviti na drugačno osnovo,	kulturno društvo na tistem KOZ-u, ki	spontano fizkulturno gibanje bo s tem	pravlja kompresor za	30.000 kubome-
ki bo pospeševala razvoj spontane-	številčno prevladuje v dotičnem kr a-	kanalizirano v SFD. Tu bomo dobili	trov zraka v minuti I	Ti stroji so na-
(Ja , fizkuttumega gibanja delovnega ju [<|cr jmamo močno sindikalno po- kvalitetne fizkulturnikc, ki bodo čast- menjeni za splinievanje premooa pod ljudstva, ne pa ga ovirala kot do se- družnico tekstilne industrije, ustano- no zastopali barve svojega SFD. zemljo	°
osnovnih nepravilnosti, ^ Sii^SFD"»Rud««1Tid^V«	X zavodu Lenin« končujejo za po
Ena izmed
segli z ustanovitvijo sindikalnih fiz—
ki ovirajo nase fizkulturno gibanje ostale sindikalne podružnice, ki tre- kulturnih društev, naj omenimo še gibala°zmeT stisnjene”« zraka^m^pli-
Slabost kadra se odraža predvsem v	^ f.zkuliurne aktivne	sindikalnemu	nančnih sredstev? Predvsem	vsled	g^mozanski kolti'in jSni meha*
!a"rectifo 'na"seio°i n^s estariek ^vol ena »Aulturnemn društvu. Kjer tega ni, tega ne ker odborniki i FD ne, stremi-	dSn|h parotuKtih agJe-
la .reclno na beJ° ln sestanek svojega pQ fiizkulturnemu društvu, kateremu jo za tem, da bi pridobiti cim vec „atov
morajo dati na razpolago najboljše rednih članov. Z ustanovitvijo SFD ”	. , ..	,	,
tekmovalce, če imajo društva tekmo- bomo dosegli tudi to, da bodo smeti- Zanimava je tudi novost rezkanja vanje.	kalne podružnice oziroma sindikalni kovan Novi stroj bo agregat, da mu
, ,	Kaj bomo dosegli z	ustanovitvijo	fizkulturni aktivi sporazumno	skon-	bo delavec moral samo postreči s ko-
delo v svojem tizkulturnem društvu, stikalnega društva? Najvažnejše, centrirali v svojem SFD finančna 80111	m ga Pfl{nemo cediti, a
Večinoma so to stan fizkulturni ki, ki	^ bomo s tem dosegli	je, da bomo	sredstva, ki so namenjena za dvig	J1*]!1118k“ na gu?1!> bo ®troJ ®fm.
gledajo na fizkulturo se po starem.	prcdvsem odstranili V5e	napačne od-	fizkulture.	°bd^ Sl
Mnenja so, da s tem, ko vzgajajo	nose med sindikalnimi	fizkulturnimi	Ponovno moramo opozoriti,	da so	minutko ov i delek. Rezkanje je sploh
lizkulturnega društva. Vsled tega nt so funkcionarji obveščeni o smerni cah višjih fizkulturnih forumov. S svojo odsotnostjo na sejah ovirajo
neko minimalno število fizkuliurnikov,
aktivi in
fizkulturnimi društvi. Odsira- direktive,. W jih bomo prejemali po	Zalo^oTulehSor
mno-
že izvršujejo svojo nalogo. Niso se ... -j,	_	. b do .Drjšli v fizkuliurni Mi obvezne tudi za sin- go !rudi* ?ato. 8? Pa usP?hi skor° ne-
EHsrEjgrHpfi	EiSEBBEE
nekaterih Okrajnih in Okrožnih fiz-
kalni forum, pri katerem bo osnova- to nad izvajanjem direktiv- FZS ter Važna je iznajdba stroja, ki bo sušil
,	J, , T	-	.	nalili IVI Ulil, JJlll nuicioill m/ u^iiuvur iv nav i*.valjatiijv.ui vil vnu v i	ici	-------------------
kulturnih odborih. Jo nam je potrti 1 [|Q gppj. bo za svoje sindikalno fiz- nad izboljšanjem dela v fizkulturnih les. Ta visokofrekvenčna priprava bo
Prodan E.
Posvet mariborskega Cenira za fiz- kudurno društvo odgovarjal po siniti- društvih in aktivih, ulturni znak.	kalni liniji svojim nadrejenim foru-
Do sedaj se še ni resno pristopilo k temu, da bi se ti nedisciplinirani funkcionarji, ki s svojo odsotnostjo in nedelavnostjo celo namenoma ovirajo naše fizkulturno gibanje, klicali
0° »tSiir jih razknnkah011m . Dogaja se, da čitamo v spisih, na potooma reakcionarna teorija, ki pre- dobijo"domače^strofe? M odstranili ter na njihova mesta izvo- lepakih,	J	t„\m	odlivajo črke — m ono tipe. Izdelujejo
Hz sindikalist, tetni/el - član sindikata
opravljala svoje delo v nekaj minutah; rabili jo bodo pa tudi za ogrevanje tal, vulkaniziranje gume in sušenje tipografskih matric. Modernizirani stroji za trikotažo in izdelovanje obutve so tudi izredno važni, njim ob strani pa so zboljšani stroji za predilnice in tkalnice. Sovjetske tiskarne
lili nove	mlade	de avoline fizku tur-	širno v govorih in pogovorih izraz	kadar se pristaši takih nazorov borijo v1»odietiu	»Linotin«
n ke Tan« so dan vs obiekS n	sindikaliste namesto pravega .član	politično ali celo z orožjem proti in-	Jlh v P°dJe‘iu	»Lmotrp«.
SZ5:	S, sindikata«, »sindikalen aktivist« ati te resen, delavstva.	, A koliko načrtov še ima sovjetska
kutturno	vzodo	^ FizkuTturno ctibank	sindikalen funkcionar«. Pogrešili iz-	Za državljanske vojne v Španiji se	tehnika! Področje elektrike,	optike,
ni--?	? \	Jlir! JriT Iii!a?iva	raz »sindikalist« se nikakor ne sme	je, na primer, zgodilo, da so sindika-	mehanike in	akustike je	tonsče	ta-
fTzkulSnVdrSa. to*Sso v^iadu 2^°'v K^’S'bfpovzSS 1^'Tv Barceloni; orgSaTi
s poletom ljudskih množic To fizkul- rodno zmedo. Izraz »sindikalist« je že oborožen upor prot^ ^udski^repubh-	da 1)1
turno gibanje pa močno ovirajo fiz- dognan in sprejet terminu«, ki pomeni kanski vojski, v Mehiki pa danes vi- ^ in rarfo&no'videlo v daljo^ pre-kultuma društva s staromiselnimi klu- nekaj povsem drugega, kako-r je ono, dimo, da so sindikalisti prevzeti vlogo	nameravajo aparate v /-.(tiuze
bašh k. gLjijo Lkuftoro nestrokovno kar hočejo nekateri z njim označevati, agentov tujega kapitalizma.	™h ameriških državah m spopolmtr
»Sindikalist« je namreč pristaš neke Mala sovjetska enciklopedija tolmači ^^0'^rnnožičiio'^ slalldaid Let°5
izdelovati tudi novo
in neorganizirano, zaradi česar ni	,	.	.
srat fflss «r ssfissssi S' trssss
• »ihT	izdelovali rentgenovske diagnoelične
ifS	"™»-
v-odnjo je bila prekinila vojna.
Med njimi so naslali odnosi, ki o vi- »sindikalizem«." Ta smer v političnem listi stalno nastopajo preti revolucio- 1	teko dob,ra a na novo bado
rajo nadaljni množični razvoj fizkul- življenju je imela svoje privrženec v narnemu gibanju proletariata, razni- -z(j -	"
ture Te zavirajoče odnose moramo latinskih deželah, zlasti v Španiji in ja jo stavke in politične d člani sindikalnih organizacij odstrani- na Francoskem. Ta smer delavskega delavcev«. Praktično se je
ti. Sindikalne organizacije so vzgojne gibanja je teoretično odklanjala poli- zem že često sprevrgel v razne social-	.
organizacije fizkultura pa je del lično borbo delavskega razreda ter je fašistične oblike.	Najvecja posebnost med tenu no-
splošne vzgoje in mi, člani sindikat- celo trdila, da je taka borba brez ko- Po tem se vidi, do kakih zmešnjav.vostnn pa je gotovo elektrotonski mi-nih organizacij smo zainteresirani na risti in celo škodljiva. Sindikalizem vodi nepravilni izraz »sindikalist«, če kroskop, ki povečuje za jjO.ObOkrat m tem da se odstranijo odnosi med pravi, da delavstvu ni treba politične ga rabi kdo, ki misli pri tem prav- omogočuje najnatančnejše opazovati sidikainimi fizkulturnimi aktivi in , p- stranke (- partije -) v borbi za zaprav na člane - aktiviste ali funk- ustroj stvari ah reci do posameznih kulturnimi društvi, ki niso v skladu z osvoboditev, da naj ostanejo sindikati cibnarje naših enotnih sindikatov. Iz- molekulov Prvo partijo teh pnborov našo politično in ekonomsko družbe- edina organizacija delavstva, sredstvo raza »sindikalist« in »sindikalizem« se ze preskušajo v laboratorijm. no ureditvijo.	v borbi za pravice pa bodi samo stav- ne smeta zakoreniniti pri nas, ker sta Tako smo tukaj navedli samo del
Ti škodljivi odnosi obstojajo danes ka. Takšno stališče sindikalistov je po- napačna in celo popolnoma zgrešena, podjetij in izdelkov, ki dajejo moderni '	-	- -	_	tehniki pravi videz. Je pa še dolga
-----------------------•...............
samo še vsled tega, ker člani sindi kalnih organizacij, predvsem pa fiz-kultumi referenti nismo posvečali fiz-kulturnim društvom dovolj pažnje. O Problemih smo sicer govorili, jih re
Kako je v Sovjetski zven
gistrirali, ničesar pa nismo naredili,
bi jih '
vrsta iznajdb in spopolnitev, za katere je dal pobudo načrt velikega Stalina, ki hoče z novo petletko povečati moč države in povišati raven življenja sovjetskega človeka.
bi jih odstranili.
Tehnika sovjetskih ljudi
Vse te nepravilnosti je pravilno re- Moskovski »Trud« podaja razločen pat uro, pač ustrezno njihovim na-&l‘. Okrajni sindikalni svet Celje z pregled načrtov, ki jih nameravajo in menom In tu vidimo ogromne uspe-bstanovitvijo sindikalnega fizkulturne- hog'ej0 izvesti v Sovjetski zvezi 'letos he.
f^n^-davT Zahtevf’1	vo tridesetletne velike oktobrske revo- nah Tvornica avtomatov je izdelala
bližnn1’,^^^! S^ndika!nih fizkultur-	Lanski načrt je izpolnjen, a sprave za brušenje na razile fa
je bito določeno za prve štiri me- U‘ režejo 270 metrov v minuti i,
društvo Krani^' izcedni občni zbor V sece letošnjega leta, je tudi že oprav- iajo točno do stotine milimetra, fazk,»° Kra? š^rCdK ?TC-,Lni nov Ijeno do postavljenih rokov; sedaj l -- ’-= — —------------------------»—•n '—:"—
Odb Ur,n°, drUŠtX° ^od° 1Zh ‘ m z skrbijo Leningrajci, da pri delu ne bi °dbor, ki bo sestavljen predvsem iz £ b J ’	, ’	...	, .
cMnov sindikalnih organizacij. Usta- P°PUSC '• er ’ ,L - f „
JJ°vili bodo sindikalno fizkulturno ^ vse delavstvo sirne države m ga društvo »Udarnik«. K delu bodo pri- vloce M seb°l. tog-nilj tudi vse stare fizkulturne stro- Veliko vlogo pri tej jP^vnjake in jim pomagali pri m no- imajo leningrajski grr v*Cni fizkulturni vzgoji. Tudi v Trbov- y izdelujejo najbolj komplicirane •'m so pristopiti k reševanju tega stroje, naprave in pribore. Njihova na-
roblema.	toga je opremiti vrsto podjetij, elek- ------------ .	-. -	.	. ,.	,
Na te način opažamo, da se od- trarn in rudnikov. Sodobni razvoj, gledi. Turbina izpodriva stan parni pQ zmagX petletke OO mUO-Mraniuiejo ti nezdravi pojavi z usta- strojne tehnike gre v smer. da bi no- stroj, namesto prejšnjega kompresor-	,,	» Jontrria
.Ovijanjem «irid;kalnih fizkulturnih a k- vi stroji imeli večjo brzino. da bi iz- ja z batom stopa tu rbokom p resor in go IttCftt ZO TtMllO 0€ J
*lv°v.	vajali večji tlak ali pritisk, da bi raz- v tiskarne že sili novj rotacijski stroj.   ,	,	,	1/ „troji!
Da se ne tv dogajale nepravilnosti, vi jati večjo moč ali zviševali tempe- Nafto tudi že predelujejo na nove ua-
sprave za brušenje na razne fasone,
■	y -" o,,ri —4 — --	jjj de-
Pri-
bor, ki so ga napravili leningrajski inženirji pod vodstvom A. A. Kanši-na, avtomatično kontrolira debelino prenizajočega se jeklenega traka s točnostjo do mikrona; meri pa s posplošili tekmi močjo stisnjenega zraka Ta čudež tehnike so napravili v leningrajski tvornici, ki je dobila ime jx> Molotovu.
Za bodočnost se odpirajo široki raz-
Črna deska naših napak
Razočarani pionirji
Pionirji II. drž. mešane osnovne šole v Celju so 14. t. m. priredili v Domu ljudske prosvete v Celju posrečeno in zanimivo akademijo z dobro izbranim in aktualnim programom. Ker pa je bilo med gledalci zelo malo našega industrijskega delavstva, so pionirji predlagali, da bi prireditev ponovili v kakšni tovarni za delavstvo. Zastopnik mladine se je dogovoril z vodstvom in sindikatom tovarne za emajlirano posodo v Celju in sklenili so, naj bi otroci gostovali 18. 1. m. ob 18. zvečer. Ko pa so pionirji tisti dan prišli v tovarno, jih vratar ni hotel pustiti v dvorano. Izgledalo je, da vratar sploh ni bil poučen o gostovanju, odbornikov tovarniške i sindikalne jjodružnice pa tudi j ni bilo nikjer v bližini. Ko so i si pionirji po mnogih neprilikah končno vendar priborili vstop v dvorano, so izvedli svoj program — bilo je 80 nastopajočih — pred približno reci in piši: sedeminpetdesetimi poslušalci. Pionir, ki si je za to priliko pripravil lepo uvodno, pozdravno besedo, je molčal, ker iste fakorekoč ni mogel nikomur povedati. Pionirji, ki so prišli v tovarno z največjim veseljem, da razveselijo naše vrle delavce pri delu sanrerp, so doživeli neverjetno razočaranje, ki ga prav gotovo ne bodo pozabili.
A. P.
V
O razmerah v tovarni lesnih snovi in lepenke v Ceršaku
V tem podjetju je sindikalna organizacija po delovanju uprave — nepotrebna. Med 'odborom podružnice in upravo podjetja ni nobenih odnosov ter o taki medsebojni pomoči in sodelovanju ni govora. Upra_ va-ukrepa vse brez posvetovanja s sindikalno podružnico ter obvešča o svojih sklepih sindikat potom oglasne deske. Uprava podjetja kaznuje delavce za razne prestopke s tem, da morajo za kak pregre-šek delat; po 2 dni zastonj. Tudi vprašanje mezd ni urejeno, še manj pa so urejene norme. Delavke so bile postavljene pred dejstvo, da sprejmejo nočno delo — ali pa odpust Podjetje nima strokovnega sveta.
Toda tudi sindikalna organizacija je zlasti kriva za take razmere! V podjetju ni organiziran niti študijski krožek 1140 članov!) o planu sploh še m bilo razgovora, kulturno prosvetno delo počiva, čeprav ima podružica na razpolago dvorano z odrom.
člani sindikata se pretepajo
5.' maja so nekateri delavci izostali od dela v državnem podjetju »Premrov Martinjak« Na podružničnem sestanku to stvar niso mogli razčistiti m ie prišlo do prelepa. Soj te nečedne stvari ne bi verjeli — toda o tem nam poroča zapisnik seje z dne 3. junija.
Izkoriščenje človeka po človeku
Kmet Perner v St liju plačuje gospodarskega pomočnika še vedno po 10.— din na dan. Sindikalnega funkcionarja, ki je prišel to stvar urejat, ie nagnal, češ da se nihče ne bo vtikal v njegovo gospodarstvo!
Izredna dejavnost sind. podružnice poljedelskih delavcev v Pesnici
Ta podružnica ie imela v obdobiu od 16 marca do 1. junija eno seio in en sestanek.
T-,-
isi jr, naših tavam in nctannv il litisi/i tovarn m ustano
Pri gradnji hidrccentrale «gj	e*'«
V Mostah pri Žirovnici SO Janko so zboljšali normo v toliko, da presegli normo za 40% s» poštah udarniki. T»v. Lavrič Zvo-1	ne je zmzal normo za 30% ter poleg
V petletki jo predvidena zgraditev svojega dela uči nekega mladinca svo-ccle vrste novih modernih liidrocen- jo stroko. Sonc Matija je prav tako tral, med njimi hidrocentrale v Mo- znižal normo za 30%. Erjavec Janko stah pri Žirovnici. Tam so dela v pol- pa je s smotrno organizacijo dela ceneni teku, vendar pa bi povprečen le skupine dosegel znižanje norme za opazovalec komaj kaj opazil, ker de- 30%. Razmerje med delavstvom in la jo delavci večinoma v dolgih rovih upravo je res tovariško, zato pa je pod zemljo. Delajo v treh posadili, tudi naše delo uspešno in prepričani
brez odmora noč in dan.
smo, da bomo v trimesečnem tokmo-
Nodavno so začeli z izkopom verti- vanju, ki bo zaključeno ob koncu juni-kalnega jaška orjaškega vodostana. ja, presegli prevzete naloge.
Kopati so ga začeli od spodaj navzgor, V maju je naša sindikalna podruž-iz pomožnega rova. To delo je izredno niča dvakrat organizirala prostovolj-naporno, in zahteva dobršno mero po- no delo na Golem pri Igu. Ključav-guma in velike strokovne usposobijo- ničarji in kovači so popravljali stroje, nesti. Vse to naši minerji imajo. Ja- verige in orodje, kleparji pa žlebove, šek meri v svetlobi 1.5 X 2 m ter je Poleg tega smo delali prostovoljno na v tretjini vertikalno pregrajen, v tem stavbišču Litostroja. V dveh skupi-manjšem delu so navpične stopnice, nah smo v tekočem mesecu opravili Ostali del pa je poln odkopanega gra- 200 ur prostovoljnega dela. Prevozili moža ter ima spodaj vratca, da se od- smo 64 m3 gramoza in peska, 4.5 in3 kopani material sam sproti vsiplje v prsti in presejali 20 m3 peska.
podstavljeni vagonček, ko delavec ta	--------------
vratca odpre. Pri samem izkopu jaška
stavbišču v polnem teku. V času tekmovanja od 24. itiaja do 1. junija so mladi brigadirji izkopali, prepeljali in nabili 1235 m3 zemlje ter s tem presegli normo dnevno za 27%. Želo uspešno se ta brigada udejstvuje tudi na kulturno prosvetnem področju in v fizkulturi ter prednjači v delovni disciplini in higieni. Najpridnejši brigadir je Dralka Henrik z Dolenjske, ki dnevno izkoplje nad 7 m3 zemlje. Na mitingu 1. junija je brigada napovedala tekmovanje vsem brigadam, ki sodelujejo pri gradnji tovarne za težko industrijo v Železniku in to na vseh delovnih področji). Ob koncu maja so brigado obiskale članice AFŽ iz Polja pri Ljubljani, ki so ji prinesle brigadno zastavo. Pri slovesni predaji zastave so brigadirji zastopnicam AFŽ obljubili, da še bodo v delom izkazali vredne zaupanja in časti predstvaljati mladino Slovenije.	I. P.
dela lahko samo eden miner, kor je Tudi gospodinjske pOITlOČ-
nice grade Mladinsko progo
prostor čisto majhen. Med kopanjem mora pokriti prostor, kjer so stopnice, da odkopani material ne pada nanje. Tako je miner čisto sam, globoko pod zemljo v majhni luknji. Posebne ventilacijske cevi nima, ker mu potrebni zrak dovaja kompresorsko kladivo, s katerim koplje jašek. Prostor, kjer
Sind. podi . gospodinjskih pomočnic v Piuju se dobro zaveda svojih dolžnosti do skupnosti. Podružnica prireja redne sestanke, kjer članice razpravljajo o vseh najvažnejših pro-
dirajo sklepe IV, plenuma. V »tednu cest« so se članice podružnice ude-
k opij e. mora sproti zavarovati z opaži in podboji, da se gramoz ne vsiplje
naj. Kljub temu pa se mu vsiplje pe- ,	, ,	..
- rk za rokave in vrat. Ko tako odkoplje ■e/'llf prostovoljnega dela in opravile jr šele do 1.80 m, da znak tovarišem. 56 delovnih ur. V »Tednu otroka m ih jpično odvažati izkopani material, matere« pa so obiskale dom igre m %................... -	■ - dela v Ptuju ter obdarovale otroke s
črešnjami. Tov. Hribernik Tere-
Z vsakim odpeljanim vagončkom vidno upada kup izkopanega materiala. ..	. ,	,
Votem odstrani miner s pokritega pro- Z1la. gospodinjska pomočnica, stara . • .	.	■-	38 let, je pred tremi tedni odpotovala
v Šamac, da pomaga pri gradnji Mladinske proge. Članice te sindikalne podružnice obljubljajo, da bodo
štora, kjer so stopnico in ga odpre. Tako je končno spet prišel v stik z zunanjim svetom. Zdaj je delo lažje. T.cba je vstaviti že narejene okvirje, ob straneh jašek zaopažiti in podaljšati stopnice. Nato pa zopet na izkop.
s svojim delom nadaljevale, ker se hočejo izkazati za vredne naslednice tistih, ki so dali svoja življenja za
Minerji zlasti vodja delovne skupi- , q bodočnost našc domovine in c. tov. Sivec, so izredno pozrtvoval-	Zora Hedžet
ni. Ker manjka minerjev, da bi lahko delali v treh posadili, delajo prostovoljno po dvanajst ali celo po š.est-nn :st ur dnevno, samo da bi jašek prebili do roka, ki ga predvideva mesečni operativni plan. Vsak dan računam koliko jim še manjka ter bo
Splošno stavbeno podjetje je priredilo strokovni tečaj
16. t. m. ie bila svečana otvoritev
'zsskzzrzvv* tsrsz+riaesrr*:
Oplotnik Rudolf proglašen za udarnika
Med okupacijo je tovarna železne industrije v Zrečah pogorela. Ogenj je uničil tudi mnogo dragocenih strojev. Po osvoboditvi je delavstvo z velikim trudom in požrtvovalnostjo obnovilo tovarno, toda produkcija je zelo trpela zaradi pomanjkanja strojev. Nedavno je tovarna prejela iz Srbije naročilo za večjo pošiljko te-sel, to je orodje, ki se uporablja za dolbljenje raznih lesenih korit in žlebov. takšna tesla je tovarna pred vojno izdelovala na petih strojih, pri katerih je bilo zaposlenih 7 delavcev. Ker pa so bili trije od teh strojev zaradi ognja popolnoma neuporabni, je bila tovarna v veliki zadregi, kako naj izvrši naročilo.
Tov. Oplotnik Rudolf pa je rešil to težko vprašanje na ta način, da je preuredil dva še uporabna stroja z vsem potrebnim orodjem tako, da se na teh dveh strojih po novem izboljšanem načinu dela izdelujejo tesla, pri čemer je povečana produkcija za 135°/o in je prihranjenega za 709/o plemenitega jekla. Za delo pri teh strojih so potrebni samo trije delavci. Za to svojo koristno in praktično iznajdbo je bil tov. Oplotnik proglašen za novalorja.
A, Lesničar
nemu) izvršilnemu odboru seznam delavcev in nameščencev z vsemi potrebnimi podatki in listinami ter nato dvigniti izpolnjene delovne knjižice. Zaradi smotrnejšega izdajanja so odseki za delo pri okrajnih izvršilnih odborih že stopili v stik s posameznimi podjetji in se dogovorili o načinu čim hitrejše izdaje delovnih knjižic. Vendar se opaža, da nekatera podjetja niso upoštevala določb o delovnih knjižicah kakor so navedene v zgoraj citiranih zakonitih določilih in navodilih. Ta podjetja opozarjamo, da čimpreje stopijo v stik z odseki za delo pri Okrajnih (mestnih) izvršilnih odborih svojega področja in se dogovore o načinu čimprejšnje izdaje delovnih knjižic, ker jih sicer utegnejo doleteti posledice čl. 5. Uredbe o 'delovnih knjižicah, ki predpisuje za kršitelje predpisov o delovnih knjižicah kazen od 100 do 5000 din.
Obenem opozarjamo vse delodajalce, ki prevzemajo delovne knjižice v hrambo na odredbo o izdajanju potrdil o zaposlitvi delavcev in nameščencev, objavljeno v Ur. listu LRS št. 19 od 10. maja 1947, po kateri morajo izdati delavcu oziroma nameščencu Potrdilo o zaposlitvi. Obvezne tiskovine potrdil ima na zalogi Državna založba Slovenije in vse okrajne knjigarne.
Na uslužbence t. j. na vse administrativno osobje v državnih ustanovah in državnih gospodarskih podjetjih se Uredba o delovnih knjižicah ne nanaša, ker dobe uslužbenci knjižice.
Ministrstvo za delo LRS.
objav za polovično vožnjo za člane sindikatov, ki gredo na dopust. Objave smo stavili na razpolago Zveznim tajništvom. Podružnice, odnosno KOZ-eji naj sc obračajo za tiskovine na svoja tajništva ter naj predvidijo porabo za celo leto.
Cena komadov tiskovine je 0.50 din od katere zadrži podružnica 0.25 din za fond za poč. domove, 0.25 din pa nakaže svojemu tajništvu od katerega je tiskovine prejela
Glavni odbor ES Slovenije
Obvestilo
Vse člane Delavske knjižnice v Ljubljani obveščamo, da bo knjižnica zaradi čiščenja in preurejanja prostorov zaprta od 25. t. m. do preklica.
Pozor, tečajniki za Lesce
Šolsko upraviteljstvo prosi, da prinesete na tečaj s seboj; slamnjačo, dve odeji, živilske nakaznice za julij in jedilni pribor.
prebit še pred rokom, čeprav dela manj pinerjev, kakor je predvideval
i?';vn. Delajo v akordu ter se jim pre-	,	.	,	, . . ,
M, tiurine ,„1, ,1»,. ,hl».	pS tHSj "Ji
bnem podjetju v Ljubljani z namenom, da se v njem čim bolje usposobi nov kader strokovnih delavcev, ki bo
kon. ki je razobešen na stavbišču, je šl P^i petletki Pouk v tečaju ki
«, t n,	****
dobili na tem tečaju znanje o socialni in politični vedi, o akordu in normah. o računstvu, geometriji in stavbarstvu
orMi minerji, ki delajo po rovih, so požrtvovalni ter presegajo norme k* hib pomanjkanju strojev, saj se zavedajo kolikšen pomen bo imela novoz"r,"/ena hidroeentral v naši novi socialistični industriji.	N J.
»Avtomontaža« se ponaša s tremi udarniki
Mladina pri gradnji tovarne za težko industrijo
I)ne 15. maja je pričela z delom pri gradnji tovarne za težko industrijo v Naloge, ki smo si jih v preteklem Železniku pri Beogradu Prva sloven-letu zadali v sindikalni podružnici ska republiška brigada, ki šteje 129 »Avtomontaže«, smo izpolnili: dosegli mladincev in mladink, od katerih je in presegli smo predvojno produkcijo, večina prej že delala pri gradnji pro-Po doseženih normah smo uvedli in ge Šamac—Sarajevo. Zdaj je delo na
Opozorilo
Vse državne ustanove, državna in zadružna gospodarska podjetja, ustanove in organizacije in vsa privatna podjetja ter vse delavce in nameščence v teh podjetjih opozarjamo na točno upoštevanje in izvajanje Uredbe o delovnih knjižicah, ki je izšla v Ur. listu FLRJ št. 22 od 15. marca 1947 in Pravilnika k tej uredbi- ter Navodil za izpolnjevanje delovnih knjižic, ki sta izšla v Ur. listu FLRJ št. 30 od 11. aprila 1947.
V smislu teh uredb oziroma navodil bi morali vsi delodajalci za svoje delavce in nameščence, ki so bili na delu na dan 1. maja 1947 poslati najkasneje do 5. maja Okrajnemu (mest-
Posebni izletniški vlaki za člane sindikatov s popustom
Na prošnjo Centralnega odbora Jugoslavije, da se za masovne izlete sindikal. organizacij odobrijo posebni izletniški vlaki s . popustom, je generalna direkcija državnih železnic pod štev. jD 13387/7 z dne 28 maja t. 1. izdala sledečo rešitev:
»Na prošnjo posameznih sindikalnih svetov ali sindikalnih podružnic se morejo na železnici uvesti posebni izletniški vlaki, ki istega dne odhajajo in se vračajo. Odobren je popust za te vožnje in znaša 50 °/o na redno prevozno ceno v 111. razredu potniškega vlaka. Potniki se odpravljajo s civilnim prevpznim registrom in s kotrolmmi markami. Posebni vlak se mora naročiti najkasneje tri dni pred odhodom-izletom. Posebni vlak more biti sestavljen poleg osebnih tudi iz tovornih vagonov, ki pa morajo biti dobro očiščeni.
Otroci od 4. do 10. leta starosti uživajo pri. takih vlakih 75%-ni popust na redno prevozno ceno.
V ostalem veljajo za te vlake odredbe za potovanje s posebnimi vlaki po pril. potniške tarife F-IL« Kakor sr., j informirani Železniške direkcije v Ljubljani, mora biti najmanj 300 prijavljencev za posebni vlak, to je kupiti je treba najmanj 300 celih voznih kart. Posebni vlaki se odobrijo, če to dopuščajo prometne prilike in če je dovolj vo?. ra razpolago
Glavni odbor
Enotnih sindikatov Slovenijo
Objave za dopustnike
Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je založil potrebno število
Navodila delodajalcem
»Tolmačenje predpisov o socialnem zavarovanju
V brošuri se na poljuden način razlagajo zakoniti predpisi socialnega zavarovanja glede prijav delavcev in nameščencev ob vstopu v službo, prijavljanja sprememb tekom službenega razmerja ter odjav delavcev in nameščencev. Nadalje se tolmači, kdo mora voditi kontrolno knjigo odnosno kartoteko osebnih listov, kako se vodi ter kje se dobe tiskovine. Glede plačilne liste seznanja delodajalce, kdo mora obračunavati prispevke za socialno zavarovanje s plačilno listo, kdaj se predloži m kdaj se plačajo prispevki; temu sledi podrobna obrazložitev, kako se plačilna lista sestavi.
Da se odpravijo n črednosti pri tolmačenju, koga je v državnih gospodarskih podjetjih smatrati državnim us'užbencem, kakšen je prispevek za socialno zavarovanje za te uslužbence, kako se obračunava m kako uveljavljajo pravice do dajatev, je to v brošuri obrazloženo.
Nadalje ima za delodajalce važna opozorila glede izstavitve potrdila o zaposlitvi, prijave nezgod in plačila zavarovalnih prispevkov Glede dodatka za otroke, katerega izplačuje socialno zavarovanje delavcem in nameščencem, vsebuje brošura pojasnila, kdo ima pravico do dodatka, kako se izplačuje, kako se dokaže pravica do dodatka in kdo ugotavlja upravičenost do prejemanja dodatka . Podrobno so naštete kazni za prekršek zakona o socialnem zavarovanju in pristojnost okrajnih (mestnih) izvršilnih odborov glede izrekanja kazni.
Brošuro je izdalo Ministrstvo za delo LRS ter je izšla v Državni založbi Slovenije. Dobi se v vseh knjigarnah
Uredništvo: Ljubljana, Dom sindikatov, Miklošičeva 22/11, telefon 45-38. Uprava: Istotam, I. nastr. telet. 20-42, štev. čekovne nakaznice: 60-7005-012 Urejuje uredniški odbor. Tiska Prosvetna tiskarna.
\ vasi Žihovu je bil za posadko 3. Daialjon 51. ogrskega polka. Operacijo proti temu bataljonu smo izvedli skupaj s homutovskim oddelkom. To je bil naš prvi ofenzivi boj. Tu smo že uporabljali topništvo. Ob treh ponoči smo začeli iz razdalje nekaj sto metrov od vasi streljati iz 45-mili-metrskih topov in minometov. Izvidnik Saša Siarikov se je s četnim minometom vtihotapil v samo vas. Iz-treli mino, zbeži proč, da rafal iz avtomata, prepelje minomet na drugo mesto in spet iztreli mino. Streljanje ic prebudilo Ogre, drveli so z koč ne da bi se obuli in ne da bi se oblekli, kakor nori so begali sem m ja. Vse poti za umik so jim presekali partizani. Ogre, ki so bežali iz vasi, smo pričakovali z ognjem iz mišk in mitraljezov na razdaljo sto do sto petdeset metrov. Nasprotnik c izgubil tu samo mrtvih sto sedem n devedeset ljudi, med njimi štirinajst častnikov, in koliko smo potem polovili Ogrov, ki so begali po gozdu v sami spodnji obleki!
Takoj nato, ko smo uničili žihovsko posadko, smo zadali prav take močne udarce nemškim oporiščem v vaseh Černatskoje in Pigarevka.
Po teh napadih ie nemško povelj-
stvo moralo priznati, da so ogrski vojaki »izgubili čut polnovrednosti«, kakor se je izražal avtor nekega dokumenta, ki smo ga prestregli — in-štrukcije — št. 555 108. ogrski pehotni divi z ji. Da bi se preplašeni vojaki opogumili, je instrukcija predlagala sledečo metodo: »Najprej je treba vojakom zastaviti tako nalogo, ki jo bodo prav gotovo uspešno izvršili, n. pr.: pred našo obrambno črto je skupina hiš ali del gozda, kjer sovražnika prav gotovi ni. Vojakom zastavimo nalogo, preiskati ta gozd ali te hiše.«
Ta instrukcijr -je bila dana 20. septembra 1942, toda metodo, ki jo je predlagala, so Nemci dejansko uporabljali že zdavnaj poprej.
V Stari G uti smo ostali kaka Jva meseca. Nasprotnik nas je pogosto bombardiral iz zraka, da bi pa napadel partizansko prestolnico, tega si ni upal. Reš je, da je nekoč poskusil napasti naše straže, ki so bile po vaseh in pristavah na robu gozda, in so varovale poti, vodeče v Staro Guto. Sovražnikovi vojaki so se prikradli k partizanskim stražam v vasi Velika Berezka in na pristavi Vasil-jevo. Pred seboj so gnali žene in
otroke, ki so jih s silo zgnati iz oko,
1 iških vasi, in so jim zagrozili, da jih bodo postrelili, če ne bodo šli pred njimi.
Partizani so se potuhnili za kočami, pustili so domačine mimo, dali so jim znak, naj molče gredo dalje, nato pa so iz kratke razdalje z ostrim ognjem pokosili sovražne vrste. To je za dolgo pregnalo Nemcem in Ogrom željo, da bi se približali partizanski prestolnici. Šele potem, ko smo odšli iz brjanskih gozdov na nov pohod v sumski okraj, se je nasprotnik opogumil, da se je približal zapuščeni Stari G uti.
Taborišče na reki Kievenj
Iz brjanskih gozdov smo odšli, da bi onemogočili promet na železniški magistrali Konolop—Vorožba—Kursk in z njo vzporednih cestah proti Ril j— sku. Te nasprotnikove prometne zveze so postale zelo važne: Nemci so se začeli pripravljati za ofenzivo v smeri proti Voronežu. Naše udarce je sedaj že usmerjalo poveljstvo Rdeče armade, s katerim smo se trdno povezali.
Spet smo šli v putivljski okraj in smo se nameravali naseliti v spad-ščanskem gozdu in obdajajočih ga vaseh, da bi izvršili sabotaže, ki jih je določal načrt V poveljstvu so bila točno naznačena mesta, kjer se nam je bilo treba nastaniti v prihodnjih dneh. Vedeli smo, da so v vseh teh okrajih nasprotnikove posadke.
Ob tistem času je štel naš partizanski oddelek že okrog sedem sto petdeset borcev. Poleg putivljskega oddelka, ki je bil jedro združenja, so
ga sestavljali gluhovski, šaliginski konoto.pski in krolevecki oddelek
Po srditih bojih v aprilu je bil nasprotnikov obrambni sistem v sere-dina - budskem okraju zlomljen in odhod iz brjanskih gozdov ni bil za nas nobena težava. Na naši strani je bila samo ena ogrska posadka v vasi Ka-menki. Ta vas je nekaj kilometrov od Pristave Mihajlovsko, kjer so Nemci zbrali velike sile. Zapletati se tu v boj ni imelo smisla, treba se je bilo neopazno zmuzniti mimo Kamenke. S tem namenom sem poslal, ko smo se bližali vasi, naj se približajo vasi s strani, ki je bila ravno nasprotna našemu premikanju, in naj obstreljujejo nasprotnika. To je bilo v noči 16. maja.
Ogri, na katere so streljali naši izvidniki, so se zatekli k svojemu običajnemu načinu za osvetljevanje pokrajine pri nočnih partizanskih napadih — zažgali so hiše na robu vasi.
S Pristave Mihajlovsko so Nemci takoj poslali na pomoč Ogrom oddelek Ker je prišel ta oddelek s tiste štreni, odkoder so malo prej streljali naši izvidniki, so Ogri imeli Nemce za partizane in so začeli streljati nanje. Nemci so iz tega sklepali, da so partizani že zavzeli vas, in so začeli ofenzivo. Tako se je vnel pravi pravcati nočni boj med Nemci in Ogri. Preden so spoznali, da mlatijo drug drugega, jo je združeni partizanski oddel-A z vsem svojim praiežem mirno mahnil mimo Kamenke na jug.
Korakali smo proti Putivlju naravnost skozi hineljski in sloutskj gozd, skozi vasi, v katerih smo pozimi že večkrat bili Po poti so od daleč
streljali na nas policijski oddelki, toda partizanske skupine, ki smo jih pošiljali pred seboj naprej, so jih hitro razganjale. Oddelki se v svojem po-kretu niso zaustavljali. Le pri odmoru v hineljskem gozdu smo se morati zaplesti v boj z nasprotnikovim bataljonom, ki nas je poskusil napasti-Ko je ta bataljon izgubil petdeset mrtvih, se je razbežal po gozdu
Ves marš je z odmori vred trajat deset dni. Potem ko je po poti pognal v zrak železniški most na progi Jampolj—Makov in cestni most na cesti Gluhov—Makov, je združeni partizanski oddelek prispel v putivljski okraj in se ustavil v gozdu Marica, vzporedno z ločnico Višnjeve gore-Tu je bil hribček, kurgan, kjer je Bazi mo s svojimi učenci tik pred vojn0 izkopaval, ko je iskal starinsko orožje in orodje. Prav ta kurgan, ki ic gospodoval nad nižino ob reki Klc-venj, je postal moje poveljniško mesto.
Po vseh vaseh na oni strani rek0 — v Stari Šarpovki, Jacinu, Čerepov in Sirelinikih — s6 bile kot pregrad0’ ki so varovale Putivlj, ogrske in policijske posadke V spadščanskem 9°' zdu sta delali dve četi sovražnih x0' jakov — pripravljali sta les. S P°_c veljniškega mesta si videl vse: na5 domače, tako znane vasi, gozd. rn ^ ne na veter, ceste, po katerih so °r ^ n el: nemški avtomobili, na obzorju -opazil zvonike starinskih putivll»v cerkva.	«
(Nadaljevanic'