JOZE 2UPANC1C iz Litije: J if^iafsM kuncert pevs-en^ zbora UJli * Llu'biiani Kalkor neumcirnd drveE vlalc s^ mi izdi haš pevski zbor OJU. Naprej, v daljo si je začrtal pot... Prestanka ne pozna, rrilfu «i ne privošči. Njegav počitek je le — delo!... Njegovo de^o so — uspehi!.... Njegovi uspe^ hj — so priznanja za ves učiteljski stari so v ponos nas vseh! UPZ je res kakor — vlak. Zumo tiabira na svojem poslu novih potnikov — svež res pe;rtoar; ž njimi vpzi križem — kražem — v postaje .-r- koncertne dvorane: povsod je ve« selo svidenje. Stara prijateljsitva utrjuje na svojem neumornem peviskem poletu, povsod si veča k**og z novimi prijatelji. V, ten^ veŁ= nem Ikoloteku so res odlične postaje, larisko* letna turneja po državi severnih bratov, za» tem Novo mesto in Trbovlje. pa Brežice ... v ponedeljek 5. januarja 1931. pa — zopet Ljubljana. * Za Ljubljano se je zbor vestno pripravil. Neumorno je vadil ves čas, podaljšane po« čitnice pa jim je ofcrajšal dirigerit Kumar. Štiri dni pevskega šihta po 6 ur..,, ampak naveličali se niso: pap trdna — le zlata bi Ibila preslabotna! — železna spojka je to pevisko družino zvarila v mogočno disciplinirano četo. Nič jih ne utrudi, in pevslke vaje do utrujenja s>o jim — poslaistica in — okrepčilo. • Ljulbljana, namreč tista Ljubljana: Ljub= ljanca — dolga vas je še okrog svetih Treh kraljev vsa isilvestrovska, če ne že predpust; no razpoložena. Jazz in saksofon pa šLager a la »Ti sv kalkor Greta Garbo!... »Erika, brauchst du niclit efnen Freund...« ali pa »'..... Der weis'e Marabu ...« to že še; koricertni dvorani pa so predvildene veleposestne oazc nczasedenih prostorov. Kar čitajte jerc mijade kritikov, n. pr. onega plajbarja ljUb» ljamske publikc zaradi indblence na duda« Skem koncertu Čehoslovakov en večer preje. Kar zgolj za primero naj navedem zadnji stavek dr. §kerljevega članka z naslovom »Naša ' hvaležnost«, .... (zaključefk pa): »Sram iias bodi!« * Kam je vabila. LjuHljaha na isti večer svoje purgarje: 3 kfhi, »družabne« prireditve rta vseb kOncih: Taibor, kaziha, Mestni dom. v operi je priredila znana ruska baletka Olga Solovjava, privlačen spored s toaletami. Kljiib vsem tem vabam pa je zibrala Union^ ska dvorana čedno, nad pričalkovanje čedno število publike, v prvi vršti iičiteljštvo, in še^ veda tudi -vse, Ikar je količkaj v glasbi doma. Požrtvpvalnemu zboru pa je bilo gotovo v zadoščenje pdzPrnost vz vršt nasih odlični^ kov, Iki so zasedli častne sedeže. Med dTU« gimi smo opazili podbdha g. dr. Pii-kmajerja, prosvetnega šefa g. dr. }L'ončarja. interidahta g. Otona Župančiča, direktorja opere g. Po* Iiča, ravnatelja konservatorija g. Mateja Hu^ bada, predsednika Gksbene Matice g. dr. Ravniharja, prcdsednika Ljubljanske pevsike župe g. dr. Šviglja, in seveda domala vse slo* venske skladatelje in pevovodje iz Ljubljane in okolice, zelo me je veselil obisk številnih gg. nadzornifcov iz mnogih krajev naše ba« novine.1 Poverjeništvo UJU pa sta zastopala tov. Skulj in tov. Kobal. Učiteliska tiskarna je natisnila lične pro= gfame s sporčdom in ibesedilom izvajandh pesmi. Zanimivo. kaj! —: Vsa naklada pto* gi^amov je bila — razprodanafl Na' sporedu sb bila dela, ki jih je jzvii« jal n-jš zbor prvič, nekatere celd iz rokopisa. Pred izvajanjem skfadb je imel uvodno predavanje našemu zboru vedno uslužen, iskreh prijatelj in tpvariš '— skoraj bi že lahko trdif: člari UPZ — Ł prof. Emil Ada^ niic: Skiadatfelj Emil Adaniič o sporedu UPŽ. Naj Vam, gospoda moja, k točnejšemu in lažjemu razumevanju današnjega progra^ ma izpregovojrim nekoliko besed. Moje »Tri duhovne pesmi« sem priredil po napevih Adama Bohoriča (Jutranja pe« scm (Jurja Dalmatina (Kedar ipride poslednji čas) obe i>z t. 1584., ter iMatije Kastelca (Če-ščena si, Marija) iz 1. 1678. Prvi dve prireditvi sta, 'kot to zantevata napeva in tekst v duhu tedanjega časa, tedaj o religiozno*kantra= punktičnem, polifonesu, ali kaikpr lahko re= čemo, madrigalnem stilu. Tretja kaže sodo'b= nejšo polifonsko bbdelavo. Napev, oziroma cantus fismus prestopa iz glasu v glas imsta* torično, kanonično, vsak glas ima svojo sa^ mostojno linijo, vsak glas ima svojo samo= stojno vrednost, vsi pa se prepletajo umetno med sdboj v en sam spev v zatapljeni molitvi zibranega ljudstva. Vse tri duhovne pesrni so v rokopisu. vendar je po eno izmed njih iz* vajalo že pevslko društvo v Varaždinu. ma= drigalisti v Zagrebu in pevsko društvo Ljub= ljana pri svojem nedavnem cerkvenem kon« certu. Lajovica v njegovih zborih, :ki so na programu, pozna vsaik jugoslovanski pevec. Dva zbora, »Bolest je kovač« in »Spomladni spev« sta starejšega datuma, vendar še da* nfis urrietnini trajno visoke cene, »Pastirčki«, »Kroparji« in »Medved z med6m« so pa trije zbori povojne dobe. kjer je Lajovic tako pfistno slavenski. tako naš, kakor morda nihče izmed naših komponistov. Zato pa se ti zfeori nahajajo v železnem repertoarju vseh boljših slovensikih pevcev. Škerjartčeve »Iskre« so napišane ža štiffc glasefl. vcasih pčteroglasen žen&ki zbor tn so» praniski solo. Dvodelna skladba s-e giblje v bogati, bujni kroniatiki. zahteva intonacijško trdhih pevk, sopransflci solb se povzpenja skbrb trajhb v višine. Hartnoničho navadeh konec zakljiieiije ta najnovejši ŠkerjanČev vdkalni littiotVor. Na prograittu irHfttflb daljfe dVa OSterče* va zibora ki sta tudi še v rdkopisu: i»KonJa jezdi aga« ter !»Pesem o suhi muhi«. Obe ho-sta za koncertno občinstvo povsem novj mu* zikalni tvorbil Prva je ipisana v dvodelni pe= semski obliki, druga je pa rondo. Slog ji je diatoničen,. mestoma v več tonovskih načinih hlkrati. Tako ima n pr. glavni tema o suhi muhi v sopranu A, v altu D, v tenorju G, v basu pa C^dur. Vsi glasovi so popplnoma sa-> mostojni, ter ima bas prav toliko povedati, kot sopran ali ostali glasavi. Obe pesmi sta Groteski, prosti vsakega sen'timenta ter rit= mično in polifono razigrani. Dinamika ni ta= iko važna, kot rt. pr. pri romantičnih sklad« bah '"in ne služi za sredstvo izražanja, temveč de v svrho kontrastov. Na nekaterih mestih je zelo duhovrto posrečena persiflaža pate=> tičnega, zlasti na koncu prve pesmi »pojejo ,mu v loncu petelini« in pa širok. tragikomi= čen, litanijam podoben refren, M zaključuje prežalostno dogodivščino o suhi muhi in o tigru iz gase, Iki je odnesel najboljše klobase. Nove knjige, —k Naša zemlja. Istorijskojgeografski pregled Kraljevine Jugoslavije. Ovo delo^do^ nosi isve važnije podatke vz naše nacionalne istorije i geografije uporedo sa važnijim po= dacima svetskc istorije i geografije kao i kratke kalendarskoastronomske podatke u okviru sadašnje znanosti. 1. Istorijska hro= nologija jugoslovenskih zemalja 2. Svetski rat 1914.—1918. 3. Letopis državnog života Kraljevine Jugoslavije za prvih 10 godina od Ujedinjenja (sa uporedtiim pregledom savrc mene svctske kstorije). 4. Geografko-statistič« ki pregled Kraljevine Jugoslavije uporedo sa važnijim podacima svetske geografije. 5. Važ= niji podaci o kalendarima. vremenu, zemlji i našem sunčanom i zvezdanom sistemu. 6. Isto* rijske iTastracij« našiK umetnika. — Cena (štampano na boljem papiru) Din 75. Na« rudžbe iz-vriki-j«: Glav«o uredrvištvo A1«mumu ha Kraljevine Jugoslavije, Zagerb VI. Kod večih narudžba (od 10 primeraka) popust 25%. —Ik Istorijsk* fcronr3|ogiJ9 j^oslove^skih zemalja. Pod o|kjt«m rcdakci>om prof. Sta« noja Stanojeviča.. U tom dehi u formi para« lelnih tabda do-rwssen je kratak pregled isvih važnijih' dogadaj« naše nacionalne tstorije sa, imenima narodnih vladara i voda Tiacibnal* nih pokreta u pojedinim deiovima sadašnje Jugosiavije, i to po pokrajinama i vekovima od dolaska Slovena na Balkansko poluostrvo i na obalu Jadranskog moTa do Ujedinjenja. Rešenjem Glavnog Prosvetnog Saveta i od» lukom g. Ministra Prosvete br. 5105 od 10./II. 1930. g. ova je Hronologija preporučena za sve školske i nastavnič'ke knjižnice i kao pomoč* na knjiga za sve srednje i istručne škole u zemlji. U prilogu: Rodoslov i slike Kraljev« skog Doma, tekstovi istorijskih manifesta Kralja Aleksandra I. od l./XII. 1918., od 16. VIII. 1921. i od 6./I. 1929. Istorijiske slike na» ših umetnika i statistika Jugoslovena q svetu. Cena po primerike Din 20, Založba Almanaha Kraljevine Jugoslavije. Zagreb VI. Refren se glasi »tidrarara-tidi*araro. tidrara« rararo!« in ima prilično isti pomen kakor .amen v bčenašu. Obe skladbi s'ta v naši zfoo* rovski litefaiuri novi z ozirom na slog in pa na rborPvsko in kornpozicijsko tehniko. 14 točk programa zavzernajo •ml.adinske pesmi tri so Marija Kogoja, ostale so moje, pet jih je za samospev, devet za mladinski zrbor, oziroma ob tej priliki za ženski zbor s klavirjem, razven »Sestrice« ki se poje a cap= ¦pella. Z mladinskimi pesmimi hoče učiteljski pevski zbor dokumen'tirati svojo blizost k otroški duši, ki mu mora biti že po njegovem idealnem poklicu najbližja in najbolj draga, hoče pa tudi pokazati, da nova mladinska pe» Sem ni tako dolgočasna in dvolična \ter he» umetni^ka, kafkor se ji to spteino očita tn to, žal, premnogokra't po pravici. V.splošnem od= rastli podcenjujejo pevske zmožnosti naše mladine, veftdaf pa vse to. kat boste slišali, naša mladina, ako(jo njen učitelj petja vzga^ ja v duhu sodobne pevske metodike. zlahka zmaga in — še mnogo več. Vse pesmi se glasbeno in tekstovno pri= legajo^otroški duši.iTudi vi jih poslušajte z otroskim srcem, pa jih toste pravilno ocenili. Po daljŠem presledku boste slišali zopet mnogoglasni, meŠani zfeor našega odličnega reformatorja zlasti ceiflivene glasbe in avtor= ja priljubljene slovenske opere »Gorenjslki slavček« Antona Foersterja slovesen, široko« potezen Marijin spev, »Z glasnim šumom s kora«, ki ga smemo uvrstiti med najlepše Foersterjeve vokalnc Ikbmpožicije. Koncert pa zaključi naš mojster Matej Hubad s pre= šerno porednim »Poti-kanim plesom«, ki ste ga v tej dvorani tudi že slišali. Program je torej raznovrsten, upošteva pa predvsem sodoibnost. za kar gre pevskemu zboru slovensikega uči'teljstva in njega pevo= vodji g. Srečiku Kumarju predvsem neome« jeno priznanje. Oelo obeh je trudapolno in velezasluž-no. Naša dolžnost je, da ju v tem delu družfto ipodpiramo. Da je te vsestranske podpore pevski zbor slovenskega učiteljstva vreden. bo dokazal zopet in vnovič današnji kPnččrt. Izvajanja g. Adamiča je šprejela publtka z živahnim aplavzom. Zatem pa je prikorakal na»koncertnj po*= dij naš mešaTii zbor, ko je stopil na dfrigentski podnožnik g. Kumar, je d>vorana koncer= tante navdušeno pozdravila. O koncertu samem, t. j. telmiŁno*umet« niški izvedbi bodo spregovorili poklicani k r i t i k i. Da bodo kritike podčrtale že do= sedanji dobri glas, ki ga uživa UPZ pa že vem v naprej, saj sem z nekaterimi kritiki in glasbeniki izmenjal nekaj ibesed in so bila vsa mnenja v 'tem edina, da je naš pevski zbor mcd vodilnimi, eden med prvimi; ne kar se tiče zgolj umetnostnega doživljanja na koncertnem odru, temveč je tudi junak, !ki prinaša vedno najnoveiši, sodobni, težki te* pertoar, ki bi mnoge druge zbore — zadušil... * In p u b I i k a? Aplavz sam je dokazoval, kako je naraščalo razpoloženje v dvofani. Od točke do točke se je pojačeval kontak't med odrom in dvorano. Adamičeve tri duhovne, Iki so zgrajene na pobožni liniji Ikulminirajo v Češčeni Ma= riji. Tu je bil dosežen prvi višek. Lajovičev »Bolest je kovač« je izzval vihar navdušenja. Istega »Pomladni spev« je napolnil dvorano z lahnim sentimentalnim pomladnim flui= dom. Zanimivo so bile podane Skerjančeve »Iskre«, zelo težka skladba. »Sestrica« je pesnitev Silvina Sardenka. Zelo ljubek mPtiv. Vprašanja in odgovori. Kdo je koija -podprl? Ali Sardenko Adamiča z besedilom, ali AdamičSardenka s skladbo? Ne vem? Arhpak dbadva sta se imenftno našla! Osterčeve slkladbe so bile izvajane z vso silo. Šaljivi teksti —iduhovite glasbene do« mislice. Gdč. Anita Mezetova je zapela Adami« čevih »Pet otroških pesmi« z vso materinsko intimnostjo. Te stvari ibi se dale spraviti tudi motda na program naših podeželskih šolskih svečanostt: Tako»le kak 1prhtor«5dc <pri zibki — n. pr. »Zazibalka«. Kdo bo poskusil' prvi?... Marij Kogoj je spremljat svoji slkladbi sam. Improvizirana s^ptemljava je imenittio zgostila Skladbo. Dovršeno jc podal zbor Adamfčevo »Ib' praševalnico«. Po narodnem ibesediltf. Tako jc vžgala, da so jo morali ponavljati. Postala ie že štagcr. Koncc pesmi ti prepevajo člani UPZ na vseh koncih: — »Vrh Grintovca je šla in doli je skočila. kosti si polomila. Diidrajlala!...« S Hubadovim — zbor pa ima naštudiTanega tudi Adamičevega — »Po*trkanim ple= som« je bil spored ob navdušenem navduše^ nju izčrpan. BiJ je prav Jep, umetniško na višku sto« ječ večer! * Vsa koncertna prireditev obenem z uvodnim predavanjem g. Adamiča se je šetala po — etru. Kdor je ta večer navil svoj radio^apa= rat na ljubljanski val ta je doživljal sproti dogodke v Unionski dvorani. Kalkor sem iz« vedel kasneje, se je koncert UPZ, ki ga je oddajal RadioLjubljana prav lcpo spreje« mal. Sevcda. ker sc je lepo — oddajal. « Zibor z dirigeotom $. Srečkom. Kumrom je bil deležen krasnega venca, solistka gdč. Mezetova pa je dobila šop^k cvetja. Pred premorom je istopil glavni tajnik tov. Jože Kobal ob spremstvu tov. Vlade Skuljeve na oder in je naslpvil na vse nastO; pajoče nekaj >toplih, iskrenih besed v tmenu organizacije UJU čigar odsek je jUPZ. Ob zaključku svojega pozdrava je izročil z^boru krasen venec z državnimi trakovi m spominskim besedilom, ter je izrekel: — UJU Vam poklanja ta venec v znak priznanja za kulturno delo, ki ga vršite sebi v daat, organizaciji v ponos! Krepko naprej! Živeli! Vsa dvorana je s plaskanjem sprejela trenotek ko sta si dirigent in toy. Kobal segla v roke. Uspeh zadnjega koncerta je le en maj^ hen drobec, kamenček v mozaiku, ki si ga gradi naš UPZ Is smotrenostjo in žilavo prid« nostjo. In ta mozaiik priča o vsestranskem udej* stvovanju učitelja na kulturnem, na gospo* darskem 'polju. Vsepovsod! Vsepovsod in ne samo v ožji domovini. Naš UPZ si ne išče oddiha. Hoče dela dela, dela! Upajmo. da foo njegova nameravana pot na vzhod prinesla: pevcem čast — vsemu sla* nu ponos, podprla in poglobila prijateljske stike in dokazala našo pevslko kul'turo sosedi — Rumuniji.