Štev. 44. V Mariboru 1. novembra 1888. Tečaj XXII. m List ljudstvu v poduk. lihaja ruk i«trt«k in velja a poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom . polji. (Nemila smrtna kosa) je zopet pokazala, da ne pozna razločka med starim in mladim, da se ne briga in ne vpraša, ali je še človeku mar živeti ali ne ; pokazala je svojo moč, svojo samostalnost. Pre-rano prerezala je namreč, dne 28. sept. t. 1. deklici Zaliki Šnudrl v najnadepolnejših letih svoje dobe, nit življenja. Rajnka bila je od malih nog do zadnjega zdihljeja deklica poštenega in lepega vedenja ter poleg tega, da je bila edina hči, veliko veselje skrbnim starišem. Bila je vspešno vpeljana v vse stroke ženskega dela, ter kot taka živo zrcalo gospodinjstva. Uživala je ljubav in prijateljstvo vseh tovari-šic, vsega ženstva in vseh župljanov in bila največi ljubček v rodbini sami. Ali kakor je mnogokrat, tako je bilo tudi tukaj, da človek obrača in Bog obrne. Rajnka čutila se je vedno zdrava, kakor riba v vodi ter nemogoče ji je bilo kedaj zboleti. Kar naenkrat pa se revše po neprevidnosti prehladi — in jetika bila je njena last. Od dneva do dneva ji je huje postajalo tako, da je po Veliki noči t. 1. morala vleči. Vsa zdravila, vsa postrežba bila je za-manj, — morala se je udati pozivu od zgoraj Ob Vs^. uri zjutraj je zdihnila v naročji ljube mamke in v navzočnosti najljubše tovaršice dušo in njenega neomadeževanega življenja bil je konec. Med goreče sveče in cveteče cvetlice, ki si jih je sama vzgojila, položile so nje tovaršice njeno truplo na pravico med tem, ko so bu-čeči zvonovi naznanjali žalostno vest. V nedeljo, dne 30. sept. vzdignile so pred domačo hišo črno oblečene deklice z mnogimi krasnimi venci kinčano rakev, spremljane od č. g. župnika, g. nadučitelja, rodbinskih članov in mno-gobrojnega števila župljanov, ter ga prenesli pred cerkev in po službi božji na dvor ved-nega miru. Po dokončanih cerkvenih obredih opisali so č. g. župnik v kratkih, jedrnatih potezah življenje rajne, ter jo priporočili občinstvu v veden spomin. Bodi ji žemljica lahka! J. T-a. Iz Slovenjegradca. (Brit k a o sod a.) Franc Pečolar, kmečki sin od sv. Martina, 28 let star, se je s Tončko Adamič od Starega trga, 20 let staro, poročil, ter se ž njo pod sv. Križem blizo Drauburga na Koroškem na kmetiji naselil. A prenemila smrt jima ne dovoli dalje časa, kakor ravno eno leto in 5 mesecev v zakonu živeti in še to zadnje 3 mesece v jako žalostnem in ginljivem položaji, zakaj oba sta na smrtnej postelji ležeča eden k drugemu milo zdihovaje in pomilovaje se tolažila. Nju prvi in zadnji rojenec se je že v angeljskem življenji, 4 mesece star, v boljšo domovino preselil. Hitro pa je tudi njega ljubeča mati, ki se je še le 15. majnika leta 1887. omožila, že 15. oktobra 1. 1888. na sušici bolehna, za njim potovala. Oče pa, ki se je svojej ženi, vračivši se od zdravnika, nasproti peljal, se po nesreči povozi, ter vsled tega v glavi hudo zboli, in 8 dni pozneje, kakor žena, dne 23. oktobra, za obema potuje. Ker tukaj na svetu ni dano njim dalje živeti, Bog daj pa vsaj v večnosti lepšo Vam zarjo svetiti! Iz Ptujske okolice. (Žganje pa vino.) Kdor zahaja v Ptuj, ne more se dosta čuditi, koliko žganja se tamkaj proda, pravijo, da je par beznic za žganje pivcev natlačenih, žganje se kar lije v flaške, gospoda pa pije pivo in vino zaostaja. To je žalostna reč! Od ene strani vino poškodujejo vinske tovarne na Dunaji od druge strani pa ljudje sami, ki kupijo raje žganje, v časi tam in tukaj tudi ponarejeno, škodljivo, za vino pa, koje sami pridelajo, ne marajo. Treba bode, da gledajo posestniki vsi in vsak, kdor ima ljudi na skrbi, na to, da ne pijo šnopsa, ako nočejo sreče in zaslužka zgubiti. Četrt litra vina za 5 krajcarjev je vendar boljše, kakor dva litra nemarnega šnopsa! Da pa ljudje vedo, kako da žganje celo človeku zavedenje jemlje in popači, tukaj en izgled. Snopsljar se žganja tukaj napije in je prav siten, tako, da so ga stepli in iz hiše bacnili. Drugi dan pripoveduje, kako ga hrbet boli in ne v6, zakaj; pripovedovali so mu drugi sedaj, zakaj da ga hrbet boli, temu pa se je on prav čudil, rekši, da celo nič ne v6, kaj se je večer ž njim godilo. Vinski pijanec vsaj nekaj malo zavedenja prihrani. Še večja škoda, ko je trsna uš stori, je ta, da ljudstvo po žganji sega; toraj zapete žganjepivcem l Kdor že mora piti, naj pije po zmernem vino in vinska cena se nam vzdigne na novo. Politični ogled. Avstrijske dežele. V prvi seji drž. zbora bili ste dve reči za večino poslancev veseli : gg. nova ministra in pa — drž. proračun. Od leta 1873 takega ni bilo, kakor je proračun za prihodnje leto t. j. brez primanjkljaja. Ako pojde stvar po volji ministra za drž. finance, vit. Dunajevskega, ostane še nekaj čez 169.000 gl. v dež. kasah. Veliko to sicer ni, vendar pa je že to veliko, da ne bode primanjkljaja. Kar je pa pri tem čudno, je to, da poslancem nemško-liberalnih strank ni po volji tak proračun ter mu preiskujejo vse žile in obisti, naj bi spravili va-nj — primankljaj. Gr. minister pa se razume na štetje in se toraj ne ušteje lehko. Sicer pa še že izvemo kmalu iz razprav, kaj je s tem proračunom. — Nekdanji predsednik drž. zbora, dr. Rechbauer, je že delj časa bolan v Grradci in sedaj ni več upanja, da še ozdravi. Mož je svoje dni hudo ropotal z liberalnim zvoncem. — Štaj. dež. hranilnica zviša obresti za vloge do 5000 gold. od 31/» na 4. Ni dobro, če dela taka hranilnica, kakor je štajarska, spremembe, ako jih ni v resnici treba. — Koroški dež. poslanec, dr. Ubl, je v dež. zboru čudno vzropotal na slov. duhovnike, češ, da je neresnica v tem, ko pravijo, da se slov. otroci ne nauči v ljudski šoli slovenski, pač pa zanemarjajo sami podučevanje v veronauku. To je se vi, da liberalna — neresnica in je dobro, če se vzdignejo čč. gospodi zoper tako obrekovanje. — Na Kranjskem se hvalijo po neka-katerih krajih s prav dobro letino. Posebno sadja imajo veliko, ali cene nima. Jabelčnik pa se plačuje bojda polovnjak po 20 gld. — „Slov. učiteljsko društvo" v Ljubljani je imelo veliko slavnost v proslavo 401etnice presvitlega cesarja in je bila, če sodimo iz gospode, ki je bila vpričo in iz vzporeda, v resnici na čast temu društvu. — Gorica, glavno mesto Pri-morja, ima dva župana, to se pravi, eden, dr. Maurovich se je, drugi, dr. Pajer pa dela vse priprave, da postane župan. Čudno, po imenu ni nobeden italijanske krvi, po življenji pa sta oba prava pravcata Italijana Zadnji, dr. Pajer, ima pa sedaj dobro ime pri c. kr. namestniku v Trstu in to pomeni za nj veliko. — Iz okolice pri Trstu se je zadnji teden popeljalo 330 ljudi v dalnjo Brazilijo in pojde jih še bojda v malih dneh ravno tje večje število. Težko, če najdejo, česar iščejo, svojo srečo v dalnji, nezdravi deželi. — V Istri imajo letos dobro, izvrstno vinsko leto. Vina je po mestih toliko, da jim zmanjkuje posode in tudi dobro je, kakor ga že zdavna ni bilo. Prav, naj dobodo naši rojaki le tudi kupcev dobrih! — Ogerski minister za drž. finance ni tako srečen, da bi ne imel več primanjkljaja za drugo leto, ima ga še čez 7 milj. Hvali pa se vendar-le, češ, da je tak primanjkljaj — pravo čudo. — V Bosni je sedaj nabor novih vojakov pri konci. K naboru jih je prišlo 590 a v vojake vzeli so jih samo 43, največ je v njih pravoslavnih ali sta-roverskih (26), najmanj je katoliških mladeni-čev (3), turških pa je 14. Katoliških prebivalcev je v onih krajih le pičlo število. Turška sila jih ni bila zlehka trpela. Vunanje države. Sv. Oče so izdali posebno pismo do svojih poslanikov, ki so pri večjih državah v Evropi; v njem se pravi odločno, da gre njim večno mesto slej, kakor prej in se torej v tem ni nič izpremenilo, odkar je bil nemški cesar v Rimu pri kralji Umbertu. To tudi ne more biti drugače. — Italija ima, kakor druge večje države, veliko štroškov in vselej premalo prihodkov. Minister za drž. finance pa vendar-le upa, da mu ne bode treba iskati posojila. Mirir pa je bojda tudi Italiji treba, če noče priti globlje v dolgove. No to je enkrat resnica. — V Španiji ostane staro ministerstvo ali ono hoče seči v vrste višjih častnikov „s kolom", kajti zdi se mu, da ti snujejo novo vojaško ustajo, nov tak vojaški punt pa bi pač ne bil, saj so v tej deželi doslej skorej vse nstaje prišle iz vrste vojaštva. — Tudi na Francoskem stoji sedaj drž. proračun v raz- pravi ali minister za drž. finance bojda ne zna — šteti. Vsaj očita se mu to od večih poslancev. Tako sicer že ni, toda nekaj je brž le v tem resnice — to, da hoče minister prikriti poslancem, kako naglo da raste število štroškov. Kriva je tega bojda vojska od leta 1870. — V Londonu pride te dni več irskih poslancev pred sodnijo, očita se jim, da so krivi onih umorov, ki so se godili zadnja leta na Irskem. Pravi se, da ima sodnija za to več dokazov, mi pa mislimo, da jih je kriva le krivica, ki se dela čez 300 let ubogim Ircem. — Nemški cesar je šel v Hamburg, da je vpričo posebnih slovesnosti, ki se vrši ondi. — Knjižnica anglij-skega zdravnika, dr. Mačkenzieja, v kateri dolži nemške zdravnike, da so nevedni, sme se vendar-le prodajati poslej tudi po Nemčiji, s prva so jo bili zajeli, češ, da ne kaže za nemške bralce. — Ruski minister za vunanje zadeve, grof Giers, je obhajal 50 letnico svoje službe v državnih poslih. Čestitk je dobil veliko, tudi iz Dunaja, Rima in Berolina in to se sodi na dobro ter da so si te države z rusko prijazne. Nam bi bilo to po volji in državam bi, sodimo, ne bilo na škodo. — Bolgarsko sobranje ali drž. zbor je začel svoje delo in je princ Ferdinand sam odprl zborovanje. Princ zatrjuje, da bode k malu bolje za ubogo Bolgarijo ter da jej od zunaj ne preti nevarnost. Dobro, če to ni le prazna tolažba. — Kar se tiče Turčije, radi priznamo, da je dovolj zvita ter ne mara iti na limanice ne Rusiji ne Angliji, ki jo vabite na svojo stra^j. — Srbski kralj je sedaj kar na naglem velel pravoslavnemu nadškofu v Belem gradu, naj razveže on, brez cerkvenega zbora ali sinode, zakon med njim in kraljico. Leta je ustregel želji kralja ter je razvezal zakon, toda kraljica ne prizna te razsodbe in tudi ljudstvo ne, izlasti žene so dokaj hude na to razsodbo. — V Atenah, glavnem mestu Grčije, vrši se veliko slavnosti na čast kralju; 25-let že nosi sedaj kraljevo krono in uživa, kakor se vidi, splošnjo ljubezen pri grškem ljudstvu. — V severni Ameriki niso dovoljni z anglijskim poslanikom v Novem Yorku. Predsednik zedinjenih držav, (Jleveland, tirja zato, naj ga odpokliče anglijska vlada. Skoraj ni dvoma, da mu ustreže v tem anglijsko ministerstvo. Bolji je mir, kakor pa prepir. Za poduk in kratek čas. Spominčica „Nezabime". (Pripovedka iz Slov. goric.) (Konec.) Kakor je znano, se je kedaj begun s smrtjo kaznoval. Jednako se je tudi Miroslavu prisodilo, da naj svinčenka, iz puške v srci zagnana, konča njegovo mlado življenje. Miroslav je vz- prejel brez ugovora sodbo, ki se je nad njim sklenila, svitli cesar jo je potrdil. Jeden dan pred smrtjo še gredo trije njegovi višji v ječo, da ga vprašajo še jednokrat po pravem vzroku, in zvedo, zakaj je postal begun. Se le sedaj jim Miroslav razloži vse. Ginjeni ga zapustijo in takoj cesarju brzo-javijo ljubezen, katero je Miroslav pokazal do roditeljev svojih. Peljejo ga na morišče, strelci že pomerijo puške svoje, da sprožijo in končajo življenje, ki je tako iskreno ljubilo roditelje svoje. Kar nenadoma pride sel s pismom. Takoj ga odpr<5 in najdejo, da cesar sporoča to-le: „Miroslavu se življenje pusti, zakaj bi se takšni umarjali, ki iskreno ljubijo roditelje svoje; med tisočerimi znajde se jeden tak junak. Miroslav mi je poprej verno služil, slišal sem tudi o pobožnosti in drugih njegovih prelepih lastnostih. Zatoraj sodbo preklicem in ukažem ga namestiti na ono stopinjo, na kateri se je popred nahajal". Vsem poslušalcem so solze v oči stopile, ko se je to cesarjevo pismo prečitalo. Vsi so dejali: Tako je prav. Odslej je imel Miroslav veselje, razložil je vso stvar celemu zbranemu občinstvu. Pokazal je, vzemši od prs, spominčico „nezabime" ter reče: „To je spominčica moje dobre, rajne matere, ki je prva prirastla iznad groba; utrgal sem jo in mi je odslej najdražji spomin. Težavno sem zapuščal svojo drago, dofcro mamico, ko sem odhajal k vojakom, a dejali so mi: „Sinko, hodi v Božjem imenu, ker te Bog in cesar kličeta, ter si vzami s seboj spominčico „nezabime". To sem verno storil. Radi tega sem postal za nekaj dni begun, ker nisem dobil dovoljenja bolne matere vsaj za jeden dan obiskati. Kljubu temu sem se pa takoj povrnil, kar me je zasačila sodba. Zatoraj hvala Bogu in svitlemu cesarju za milost. Vi pa draga mamica, spavajte v miru, spominčico, ki ste mi jo zapustili, namreč: „Nezabime" gojil bodem vedno in jo z gorečimi molitvami zalival, da ne usahne". To vam je, dragi mladi čitatelji, pripovedka o spominčici: „Nezabime". Ozirajte se pogosto na njo in ljubite roditelje svoje tako, kakor pobožni in junaški Miroslav. A. V. Smešnica 44. „Oj", toži mlad mož prijatelju, Jako slabo sem zadel pri svoji ženi". — „Zakaj pa?" vpraša prijatelj, „saj je imovita in pa še mlada". „To je", odvrne klaverno mož, „to je vse, toda ne bi bil je vzel, ko bi bil vedel, da je na eno oko — slepa". „O, to je", zategne prijatelj, „to je tvoja nesreča! Velika je v resnici, ali za tvojo ženo še je večja, kajti če nisi videl tega poprej, dobila je za moža slepca, to pa ne samo na eno oko". Razne stvari. (Podpora.) O 40-letnici vladanja Njih veličanstva so Nj. ekscelencija mil. knezoškof darovali lüOO fl. društvu kat. pomočnikov v Mariboru. Le-to društvo namerava staviti kat. pomočnikom lastno hišo in je torej ta dar prva podlaga za stavbo potrebne vsote. (Novica.) Drž. in dež. poslanec dr. Äusserer, poprej vedno „obče spoštovani poslanec" za Maribor in tov., zamenjal je graščino v Sevnici ter je vzprejel za-njo hišo na Dunaji. Mi mu želimo srečno pot, a ne vemo, če ne žele istega tudi njegovi volilci. (Pos 1 a v 1 j e n j e.) G. nadučitelju Pore-kar-ju na čast priredi Ptujska čitalnica v prostorih „Narodnega doma", dne 8. novembra 1.1. slovesni večer. Vzpored: Nagovor, petje, potem skupna večerja. Začetek ob 7. uri zvečer. Gostje dobro došli. (Tedenski sejem.) V Mariboru je vsako soboto sejem za žito in sploh za vse, česar je treba za živež. Zadnjo soboto je bilo na tem sejmu veliko nad 200 vozov, obloženih z žitom, mesom, krompirjem zeljem, čebulom itd. Cena ni bila za nobeno reč taka. kakor poprejšnjo soboto. Porazprodali pa so vendar-le ljudje, kar so pripeljali, se ve, da pod ceno. (Volilo.) Gospica J. Ranner je volila nemški cerkvi v Celji 14.000 gld. To je drugo , večje volilo za to cerkev, ki je sedaj precej ' lepa. (Čudna jeza.) Ante Szabo, krčmar v Földvaru, se je z ženo skregal in ga je to tako vjezilo, da je sklenil gladu umreti. Celih deset dni ni jedel ni pil in je v resnici še isti den gladu umrl. (Šole.) Ljudske šole stanejo na Češkem prihodnje leto nekaj čez 5 milj. goldinarjev. Leta 1888 stale so še nekaj pod 5 milj., za celih 322.000 gld., bode torej prihodnje leto več stroškov za-nje. (Strupene gobe.) Na tržišči v Mariboru je imela neka ženska strupene gobe na prodaj. Na srečo pa jih še ni bila veliko prodala, ko so jim prišli na sled. (Vlomili) so v noči od ponedeljka do torka v štacuno g. M. Berdajsa, trgovca na Grajskem trgu v Mariboru ter mu odnesli, poleg nekaj drobiža, več grud soli, salam, kave itd. Škode je blizu 100 gld. (Rodni trs.) V Sobotki ima nek ta-mošnji posestnik na svojem dvorišči trs izabela. Star je 24 let in rodi vsako leto do 800 grozdov, letos pa jih je viselo na njem 1024. (Mišnica.) V Soteski pri Novi cerkvi je kočar J. Jakše poslal svoji sosedi kuhane fižole, v njej pa — mišnice. Na srečo pa je žena je le malo povžila in tako je sebi in svojim otrokom še otela življenje. (Cerkveno vino) se je pri sv. Petru nad Mariborom prodalo štrtinjak po 67 do 90 goldinarjev. V ceni pa ni posoda. (Blazen človek.) V cesarjevo palačo na Dunaji je prišel dne 24. oktobra J. Stigel iz Celja ter se je ondi tako obnašal, da so k malu izpoznali, da je zblaznel. Odpeljali so ga v blaznico, ne da je storil kako škodo. (Vinska letina.) Okoli Maribora ni letos veliko vina, toda za veliko bolje je, kakor je bilo lani. Prodaja se po 60 do 80 gld. štrtinjak. To je jako nizka cena, ali še za tako ni veliko kupca. (Tatje na konje.) Pri c. kr. porotni sodniji v Celji sta bila dva znana konjska tatova J. Drevenšek in J. Tomanič, oba Štajarca ali bivajoča na Hrvaškem, obsojena na težko ječo, prvi za 6, drugi pa za 3 leta. Pokradla sta bila več konj na Dravskem polji ter sta jih na Hrvaško spravila, nekaj sta jih pa bila že tudi prodala. (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) darovali so: vlč. g. prof. dr. J. Pajek 10 fl., vlč. g. Fil. Vihar, župnik pri sv. Martinu 5 fl., abiturijenti marib. gimnazije od 1. 1863 o priliki svoje 251etnice 18 fl., vlč. g. Boštj. Mag-dič, žup. vpokojen 10 fl., g. Fr. Gert, medar v Mariboru 2 fl., vlč. g. Rup. Šuta, dekan 10 fl. Bog plati! (Duhovske spremembe.) C. g. Franc Murkovič, kaplan v Zavrčah, pride v Jarenino in č. g. Marko Stuhec, kaplan v Jarenini, gre na Bizeljsko. Kaplanija v Zavrčah ostane prazna. Listič upravništva. Č. g. J. P. v L. in drugim gospodom : Upravništvo „Slov. Gosp." ne more vedeti, če in kedaj da so gospodje novo mesto nastopili, ako se mu pismeno ne naznani. Loterijne številke: V Gradcu 27. oktobra 1888: 57, 2, 30, 60, 70 Na Dunaju „ „ 70, 68, 84, 44, 86 Dražba cerkvenega vina. V sredo 7. novembra t. 1. ob 10. uri rano se bo v Nebovi, v kleti cerkve sv. Marjete na Pesnici 155 polovnjaliov novega vina po dražbi prodajalo. Cerkveno predstojništvo. Cerkveno vino pozno nabrano in jako dobro, bo se v torek dne 13. novembra t. 1. ob 9. uri predpoludne v tukajšnji cerkveni kleti po dražbi prodajalo. Cerkveno predstojništvo sv. Jakoba v slov, goricah. Kamničko cerkveno vino bode se letos prodajalo proti gotovem plačilu v ponedeljek dne 5. novembra 1.1. ob 9. uri predpoldnem. Cerkveno predstojništvo. Posestvo na prodaj. Po prav nizki ceni blizo železne postaje, okoli 5 oralov zemlje, poslopje prostorno, 3 hiše in velika klet prodaja se pod roko. Več povč upravništvo „Slov. Gospodarja". 11 Od 55 gold. naprej se prodajo taki proti gotovi plači po najnižji ceni, Gosposke ulice hšt. 26, v prvem nadstropji. 1-8 pTil Usojam si s tem naznanjati, da sem prodajalnico sukna in rokotvornega blaga gosp. Emanuela Mayr na tukajšnjem trgu, voglju stolne ulice kupil in jo bo-dem na pošten in soliden način nadaljeval. Posebno dozvoljujem si opombo, da mi je mogoče kupcem s prav nizkimi cenami ustreči, ker sem prodajalnico pod ugodnimi pogoji prevzel in tudi sem dobro blago kupil. Za blagovoljni pohod proseč Z odličnim spoštovanjem 2_3 Janez N. Skraba. Najboljši molitveniki vezani v usnje, žamet, kristal in kost v nemškem in slov. jeziku od 25 kr. do 6 gld. priporoča na izbor Andrej Platzer, poprej Edvard Ferlinc v Mariboru na I)r., gosposke ulice štv. 3, prodajalnica papirja, pisalnih reči, šolskih knjig in drugih šolskih reči. Vsi molitveniki se dobro vežejo v usnje za 50 kr. in več. 311 i I i $ I I I I I I < I f Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je založila in natisnila naslednje knjižice: Svete pesmi za Šolarje. ¡J^u* Eden iztis vezan velja lO kr. "2&C Zbirka narodnih pesmi. Eden iztis vezan velja lO kr. Angeljska služba božja, poduk za strežnike ali ministrante. Eden iztis vezan velja £5 kr. Kdor 50 iztisov kupi, dobi 20 % na" davka. Posamezni iztisi po pošti 2 kr. več. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstne pri vseh boleznih v želodcu. Neprekosljivo sredstvo zoper pomanjkanje slasti pri jedi, slab želo-idec, urak, smrad iz ust. vetrove, ri-Iganje, kolike, želodčni katar, zgago, I pesek v mehurju, preveliko slinjenje. j zlatenico, bljuvanje, glavobol, če ¡ pride iz žjlodca, želodčni krč, za-'I basanje', pienapolnjenje želodca z I jedrni ali pijačo, gliste, zlezenico, jell ternico in hemeroide. Cena stekle- _juice s podukom 35 kr., dvojna stekl. Varstvena znamka GO kr. Osrednje pošiljateljice lekarne Karla Brady v Kromerižu (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni deli so pri vsaki steklenici v poduku napovedani. Prave s« dobe v vseh lekarnah. Svarjenje! Prave Marijaceljske žel. kapljice se večkrat kvarjajo in ponarejajo. Znamenje, da so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni H. Guseka v Kromerižu tiskan. Prave se dobe: Aussee: lekar K. Lang; Celje: lekar Kupferschmied; Fiirstenfeld: A. Schrökenfux: Judenburg: K. Unger; Gradec: A. Nedved; Gleichenberg: Dr. Ernst Fürst. 2d—52 J. Radenska slatina je edina mineralna voda na svetu, katera ima toliko litija v sebi, zato se^^ rabi posebno proti protinu, žolčji in mehurji bolezni. Vsled obilja ogljikove kisline in natra se priporoča tudi pri želodčni bolezni, hemeroji-dah in nahodlh. Radenske železne kogelji za blednico in zen " ske bolezni y^f.isV\%® V««** Prospekti brezplačno in „franko v kopališči Radenskem na Štajarskem. 19-26 Zaloga v vseh večih specer. prodajalnicah in gostilnicah. Zalivala in priporočim. Podpisani zahvaljuje se častitemu p. n občinstvu in znancem za dosedaj mu skazano zaupanje in uljudno naznanja, da je prevzel občeznano gostilnico „zrn* alten Bierquelle" (poštne ulice) in prosi za obilno obiskovanje. Točil bodem izvrstno Gotz-ovo marčno pivo in stregel častitim gostom z okusnimi jedmi in izvrstnim vinom. S spoštovanjem 8-10 M. Spatzek. NB. V soboto in nedeljo zajutrek. Naj se naročijo po pošti z dopisnico ali s pismom telo in kerv čistilne posladkorjene glasovite Marijaceljske krogljice. Iz najimenitnejših zelišč Izdelane Marijaceljske krogljice dokazale so že pri mnogih boleznih tisočkrat čudovitno svojo moč. Vsaki dan dobimo zahvalna pisma od ljudi, kateri so le po Ma-rijaceljskih krogljicali ozdraveli, zato bi biti morale v vsakem hramu, ker ostanejo vedno sveže in ker so posladkorjene. Posebno zdravilo so pri ne-prebavljivosti, zabasanjn, žolču, rumenici, pomanjkanja slasti pri jedi, zlezcnici, jeternici, liemero-idali, tvorstvu, bolu v hrbtu, mrz-Vaistvena marka. lici, zaslineuja, ženskih boleznih in na koži, omotici, zgagi, tvorih, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek. Cena: 1 škatlja s 40 kroglami stane 40 kr. En svitek s 3 škatljicami, 120 komadičev, le 1 gld. (5 svit-kov le 4 gld.) s podukom kako se rabijo. Svarilo: Te izvrstne Marijaceljske krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, le pod naslovom : Lti wen-Apotheke in Wien, "VIII. .Tosefstä