295. številka Ljubljana, v ponedeljek 24. decembra. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta h gld., /.a četrt leta 1 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četirisropne prtit-vrste po 6 kv., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. I »opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniStvoje v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Zaradi božičnih praznikov izide prihodnji list v četrtek 27. decembra 1888. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. B pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. i pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ m jeden mesec.......I „ 40 „ 94F~~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h k vat u se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravtiiJitvo ,f8lov. JVarofla". V Ljubljani 24. decembra. —o.— „Slava Bo^'U na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Mi pa »mu zastavili pero, da bi napisali nekoliko črtic o nalogi in službi pravnika, osobito v Slovencih in da bi opozorili na zvezo pravniških naših močij v korist domačemu pravnemu slovstvu, v korist tudi slovenskemu uradovanju. Pač čuden namen, če se pomisli na poezijo, ki na denašnji dan objema vsako čuteče in olikano srce, pač predmet, ki se ubogo malo ujema z zgorejšnjim božičnim pozivom! Tako se bode reklo. Toda počasi! Pravniki sami znajo, da je nekaj božjega v njihovi znanosti, ki je pod laga vsemu človeškemu redu. Pravo je steber in dokler človeški rodovi nimajo tega stebra, napredek in blagostanje nimata temelja, dobro in stalno pravo pa daje podlago ne le obstanku, temveč tudi vsestranskemu razvoju človeštva po državah. Gojiti pravo je zanimati se za osnovo napredka, zvrše-vanje prava je vzvišen in svet poklic. Da svet na dolgo in globoko drugače sodi o tem, da odreka delovanju pravnemu poezijo, to je naravno. Svet vidi le razmere, v katerih pravnik deluje, vidi le nevarnost, v kateri se on nahaja. Nevarnost je pač za praktika stalna in velika. Vsaki dan sodnika in odvetnika kakor ne menj upravnega uradnika obda-jejo vrtinci slabih človeških slabostij, umazani valovi zasobnih in javnih vznemirjenih razmer in vlečejo ga v vsakdanje puščave nazorov in čuvstev, izpodjedajoči mu z realno silo vzvišeno stališče, katero si je bil morebiti začetkom svoje službe odbral kot jedino primerno uzoru svojemu in ideji prava. Zares je težko, otimati se iz teb nevarnostij, težko, ne zagaziti v golo in pusto uporabljanje zakonov. Ali pravnemu svojemu idejalu in človeškej družbi na ljubo mora se dvigovati pravnik, svoje oči vedno upirajoč v boginjo prava, mora biti vzvišen mož ljudstvu, ki pri njem vsako uro išče pomoći! S tem, da smo skromno naglasili idejalnost pravniškega delokroga, približali smo se k temu, kar smo koj iz začetka nameravali reči. Pravniki slovenskega teritorija narodu, v kateri jih je postavila usoda, dolgo niso bili kaj več, kakor le rokodelci pravice ali dninarji dnevne politike. Da bi bil slovenski narod od njih dobil podpore v borbi za svoje javno pravo, na to ni bilo misliti. Zvunaj na političnem bojišči mu domači pravnik ni bil naravni voditelj, pač pa sovražnik in izdajalec. Po uradih pa je bila pred vsem nemščina tista, ki je umazano kalila razmerje mej stranko in uradnikom, mej faktičnim položajem in položajem v aktih. Ker je to naš narod desetletje na desetletje videl in skušal, moral je misliti, da ga m pravičnega duha v pravnikih samih, da oni niso oživljajoči faktor njegovega življenja in moral je žalibog mržnjo go jiti proti prvemu stanu v državi. Dalječ smo zares imeli še pred kratkim do pravnega idejala, kakor od jednega pola do drugega! S slovenskim uradovanjem zboljšala se je stvar korenito. Pred vsem obstoji s«jdaj po sodiščih živa zveza mej narodom in pravom in tudi jel je narod pravnike šteti k tistim, ki mu zatrdijo pravni obstoj in pomorejo do bolje bodočnosti. Živimo 8'cer šele v pričetku lepše dobe. Še mnogo manka, da dobi slovensko uradovanje po vsem teritoriji našem dostojno mesto in veliko je še število pravnikov, ki v službi svojej našemu narodu, odkar se zaveda, neso Jod srca udani. Ali čim dalje bode trajala boljša doba, tem več bode dobromislečih, ki bodo uvideli, kako dobro ugaja pravu slovensko uradovanje in kako je prava namen trpel, ko je bila pretrgana vez jezika mej pravništvom in narodom ! Za sedaj.pa je pred vsem skrb z narodom čutečih pravnikov, da z obilim delovanjem pomorejo slovenščini v pravne kroge. Brez lista, brez pravniškega glasila se ne da spolnjevati ta sveta naša dolžnost. Vsaki čas je treba videti, kje smo in kako je nam iti naprej! Zato je moralo boleti vsa-cega rodoljuba srce, ko je zadnjič čul, da utegne znova prenehati „Slovenski Pravnik", in da je to celo mogoče mej nami. Ali naposled imeti mora tak list solidno podlago in širšo zaslombo, kakor jo je doslej imel. Spoznalo se je, da utegne biti glasilo najmočnejše in najstalniše, ako za njim stoji društvo dobromislečih pravnikov. In že danes se prav resno dela na tako društveno glasilo, ker že danes je skoro gotovo, da bodemo v kratkem videli pravnike v svojem društvu. Ako se to uresniči, potem bode sploh možno, hitreje napredovati v slovenskem uradovanji, ker bode gotovo društvu program tudi to, da priskrbi pravnikom pnpoznane pripomočke k rabi uradne slovenščine. Sploh govorilo se bode o tem ua shodu, ki ga imajo pravniki te dni v našem mestu in radi prevelike važnosti, ki jo društvo kaže za naše razmere, je nadejati se, da bodo tudi iz daljine prišli k posvetovanju slovenski pravniki. Stvar, ki se sedaj rešiti ima, je častna za pravniški naš stan, potrebna za njegov visoki poklic, a blagonosna za naš narod. Naj jo torej spremlja krepka volja in dobra sreča! LISTEK. Optimizem in pesimizem in dr. Vošnjakov roman „Pobratimi". (Spisal dr. Ahasverus.) (Konec.) Predmet povesti je vzet iz važnih dogodeb narodnega prebujenja in prerorenja štajerskih Sloveu-cev. Pisatelj nam predstavlja ono znamenito dobo na živih in zanimivih podobah, ki so posnete vse po pristni naravi: vidimo ljudi, kakeršni so res, kako v resnici čutijo, mislijo, govorijo in delajo; predstavlja nam vsakotere družbe in tipne značaje, v Bachovem kotlu izvarjene višje in nižje uradnike v nemškem filisterstvu vzgojene provincijalne meščane poleg pa tudi velikomestne prikazni, nemškega mej Slovenci živečega graščaka in vrlega „Novice"-kmeta; kaže nam prave možake poštenjake, ter smešne babuhe, politične pretvege in zaničevanja vredne potvore. Junak naše povesti predstavlja se nam optimist v uajplemenitejšem pomenu besede. Srečamo ga uprav, ko se po dovršenih velikošolskih študijah z „oslovsko kožo v žepu" t. j. doktor medicine in kirurgije v domovino vrača. Mladi doktor Milan Devin je poln goreče ljubezni za svoj narod, idealno navdušen za narodno delo, poln pravega moškega poguma k težavnemu boju, kakor tolažilnega upanja na konečni uspeh. Naseli se v mestu, v katerem sta že dva pobratima mu bila, dr. Ivan Dolnik, odvetniški kencipijent, in Vinko Rovan, državni uradnik, ter počne zajedno svoje zdravniško in narodno poslovanje. Bile so v oni dobi na Štajerskem hude in obupne razmere za narodnega budilelja, torej v čegar prsih ni tlelo neugasno naudušenje in čegar srce se ni globoko ukoreninil nadobudni optimizem, je pač lahko obupal in pesimist postal, kakor sicer plemenit moški značaj, sijajno nadarjeni dr. Dolnik. Pobratima Devin in Dolnik predstavljata dvoje glavnih načel; prvi je uzor pravega rodoljuba optimista, drugi pa nesrečni, dasi povsem pošteni rodoljub pesimist, dočim je tretji pobratim Rovan primer pomilovanja vrednega babuha ter prototip onih narodnih ničnežev, ki se le tedaj narodnjake široko-ustijo, kedar mislijo, da jih noben narodni nasprotnik ne vidi ali ne sliši, sicer pa se pred svojemu narodu sovražnimi načelni' i najponižnejše plazijo, da se do-plazijo s takšno brezznačajnostjo na kakšno višjo st' • injo, na viši, bolje plačani „čin". Da so uzorno naslikane politično-socijalne razmere, obupno težavno delovanje, bojevanje in trpljenje, žalost io veselje narodnih blagovestuikov, nam jamči pisateljevo ime, moža, kateri je gotovo sam videl mnogo v romanu naslikanih prizorov in sam sodeloval. Vprašanje nastane o tem le: ima li vsa snov, vsa sestava povesti tudi vse one lastnosti, katere pričakujemo v odličnem romanu? — Da, in sicer v popolni meri. Kakor so dogodki umetno, da si celo naravno, zavozljani, tako je tudi zanimivo njihovo uaravno razvozljanje; pisatelj ni samo natančno zveden fizijolog ampak povsem tudi mojsterski psiholog; poznane so mu tajnosti duševnega življenja ter naravna pravila in načini, na katerih se ono javlja. Kakor nam verno slika težnje vsakoterih možakov in možiceljev, tako živo nam razkriva bitje ženskega srca: najnežnejše občutke čistega, nedolžnega dekleta, strasti popačene velikomestne dame, blagosti vrlih žen in hudomušnosti neblagih ženščiu. Ženska je duša vsakateremu romanu; brez zapletek ženske ljubezni si romana kar misliti ne moremo. Glavni junak mora ikako srečno ali nesrečno zaljubljen biti. Ljubezen, po razmerah njeno nasprotsvo, sovražtvo, je buditeljica in voditeljica vsemu dejanju; boriti se je za ljubezen in z ljubeznijo; ljubezen je ogenj, v katerem se prelivajo dotični dogodki, čistijo ali uničujejo dotični zaljubljenci Junak naše povesti se je hudo zaljubil, in kakor v vsakateremu romanu, v bitje, katero je bilo vse Polil irii i razgled. V Ljubljani 22. decembra. Ker je naučni minister Gauč v budgetnem odseku zopet jako poudarjal, da ne misli odstopiti od svojega ukaza, s katerim je bil odpravil več srednjih šol, izražajo vvšbi listi nezadovoljnost: svojo. Tako misli »Politik", da nobena vlada ue sme preveč zahtevati od parlamentarne večine, ker sicer utegne do tega priti, da ni le pnjetneje, temveč tudi ugodueje, biti mej opozicijo, nego mej večino. To bi mogel posebno si utisniti v srce učni minister, ki bi moral vedeti, da ni sramotno, temveč celo lepo za vlado, če se lojalno ozira na večino. Tako se bode morala ravnati tudi Taatfejeva vlada, če neče, da se shujšajo razmere mei njo in parlamentom. Za tako strašenjc' staročeškega lista se pa Gauč pač ne bode dosti zmenil, ker že dobro pozna desnico, da se je ni treba preveč bati. % nasajt* tfržave. V zbornici nimuiisloj naznanil je ministarski predsednik, da se pogajauja z Avstro-Oger-sko nadaljujejo, da bi se sklenila trgovska pogodba. Največja težava je glede izvažanja živine. Ko se o tem obe državi sporazumeta, bode se pogodba kmalu sklenila. Jako se zanima politični svet za dogodke v Srbiji, kjer je proti volji kraljevej pri volitvah zmagala radikalna stranka. Kralj pa najmanj mara tej stranki izročiti krmilo v roke. Rajši bi poklical Ristića. Radikalci so se nedavno posvetovali, kako jim je dalje postopati in so sklenili, zahtevati, da se radikalni stranki iz roče dela, ki so potrebna za izvajanje ustave, to je, z druzimi besedami povedano, da se radikalci pokličejo na krmilo. Radikalci bi radi načrt ustave, kakor ga je izdelal odbor še marsikaj predelali in zlasti omejili pravice krone. Govori se celo, da hočejo radikalci zahtevati, da se kralj sporazumi s kraljico. Milan pa baje neče več odjenjati radikalcem, ampak se hoče baje rajši odpovedati prestolu. Na Dunaji baje že računajo s takim mogočim prevratom v Belemgradu. Nevarnost, ki mu preti, dobro pozna kralj, zato je pa v poslednjej seji odbora, ki je izdelal ustavo, odločno se izrekel, da zahteva, da se načrt ustave, kateri so izdelali vodje vseh treh strank, nespremenjen vsprejme, niti skupščina, niti on ga nema pravice preminiti. Ker pa kralj ve, da imajo vodje velik upliv pri vseh strankah, zato je pa poudarjal da bodo oni odgovorni za vse, kar se bode prigodilo v skupščini. „Generalni štab strank" , rekel je, „je odgovoren meni, narodu in zgodovini". Vodje vseh treh strank so obljubili, da bodo porabili ves svoj upliv, da skupščina vsprejme načrt ustave nespremenjen. Ne ve se pa, če bode njih upliv tako velik, da bi to dosegli. Nekemu srbskemu listu piše se pa iz Peterburga, da so ondu izvedeli da je revizijo ustave kralju nasvetoval Ristić. V ruskih vladnih krogih so preverjeni, da pride Ristić na krmilo. Pričakovali so, da se bode minister-stvo srbsko že v oktobru premenilo. Za trdno se pa nadejajo, da se premeni srbska vlada v kratkem, naj že skupščina vsprejme novo ustavo ali ne. Prihodnje leto se bode Srbija približala Rusiji. Pomenljivo je tudi, da so nekateri Budimpeštanski listi izvedeli, da je kralj Milan sklenil zvezo z Rusijo. Te vesti se sicer neso uresničile, a vsekako dokazujejo, da že v Budimpešti vlada precejšen strah, da se sklene taka zveza. Odsek zbornice ilalijannkv je v vsem odobril zahteve vojne uprave za popolnenje vojaških priprav. Poročevalec Derenzit je že izdelal izvestje. ljubezni vredno, v prekrasno Pavlino, blago in milo hčerko nemškega graščaka Menbarta. — Takošna spolna ljubezen pride pogostoma naglo, da se prav ne ve, kako in zakaj nalik epidemičtii bolezni, utopi se človeku do dna duše in mozga, zavzame ga popolnoma, ne more se je ubraniti, - človek je pravi suženj takošne ljubezni. Pa kaj ako se ta strast snide v nasprotje z drugo ljubeznijo,—z rodoljub-jem, častjo in z dolžnostmi poštenega, značaj nega moža? — Vnema se bridki neusmiljeni boj, neizmerno trpljenje, in v tem položaji nahaja se doktor Devin. Takšen duševni zavozljaj je gotovo tako težka, kakor zanimiva naloga, katero more moj-stersko rešiti samo mojster. — Pravo rodoljubje, pravi, svoje dolžnosti zavesten možki značaj, človek, ki narodovo srečo nad svojo stavi, ki možko čast in poštenje više ceni nego življenje, premaga tudi najmočnejšo ljubezen, s katero ga je uboževano in ubo-Ževajoče žensko bitje navdalo: — po teh načelih je pisatelj reševal svojo nalogo ter jo uzorno rešil. Pripovedovaje razne dogodke nam podava pisatelj tudi krasnih krajinskih popisov; kar je pa še posebne veljave, upletel je v razgovore mnogo modrih, tehtnih izrekov povzetih po obilih skušnjah svojega delavnega življenja ter po natančnem opazovanji in bistrem razsojevanji vsakaterih dejanskih razmer. V novejši dobi nastalo je mnogo zanimivanja V njem dokazuje, da ae iz tega, da vlada zahteva več milijonov izrednega kredita za vojaške namene, nikakor sklepati ne sme, da misli na vojno I Francijo. Predloga je le ponovitev zakona iz 1885. leta. Tedaj je bila zbornica vladi dovolila 21 o milijonov lir za oboroževanje. Zaradi slabih gospodarskih razmer in ker se ni bilo bati, da bi se rušil mir, porabilo se je le 80 milijonov lir. S tega časa so se pa razmere predrugačile in se je npanje v mir precej pomanjšalo, zaradi tega se bode pa sedaj porabilo še ostalih 135 milijonov, poleg tega pa še treba 10 milijonov za utrdbe na otoku Madda-lena in 80 milijonov, da se napravi drugi tir na nekaterih strategično važnih železnicah. Italija bode pa še vedno, kar se tiče pripravljenosti za vojno, še jako daleč od načrtov Mezzoppovih, posebno za ofenzivno vojno ne bode še pripravljena. Na Iimim-osI, vin sedaj najbolj zanima politične kroge nameravana sprememba volilnega reda za zbornico. Pokazalo se je, da sedanji volilni red nt ugaja republičanom, ko se volitev vrši po de-partementih in mora vsak volilec voliti celo vrsto poslancev. Uveli bodo zopet volitev po okrajih, ter bodo v vsakem okraji volili le jednega poslanca. Zmernorepubličanski listi odobravajo tako spremembo volilnega reda, radikalni listi pa napadajo zaradi tega vlado ter očitajo Flocjuetu, da se je izneveril svojim dosedanjim načelom in je pozabil, kaj je obetal, ko še ni bil minister. S tem vlada dela le za Ferry-ja. Ker tudi monarhisti v svojem interesu neso za tako premembo volilnega reda, bode v zbornici borba jako huda in je celo mogoče, da ostane vlada v manjšini, če bode dosti radikalcev glasovalo z monarhisti vred proti premembi volilnega reda. Dosedaj *o Orli i navadno simpatizovali s Francozi, ker je Francija najbolj podpirala grške težnje. Sedaj se je pa najedenkrat stvar premenila. Vsi grški časopisi pišejo jako sovražno proti Franciji. Uzrok temu je, da je zbornica francoska zavrgla trgovsko pogodb o z Grško, kar bode mnogo škodovalo trgovini Grškej. Največji Atenski listi odgovarjajo občinstvo od kupovanja francoskega blajia in vlada misli povišati carino za francoske izdelke. Zbornici sipaiijskv j predložil se je predelan vojaški zakon. Razločuje se od onega, katerega je predložila prejšnja vlada v tem, da se je občna vojaška dolžnost in pa reorganizacija teritorijalne vojske odložila na nedoločen Čas. Zmaga Angležev pri Suakimu bode gotovo nekoliko preplašila Sudanvv V Londonu se že celo nadejajo, da bodo sedaj v Sudanu nastali razpori mej raznimi glavarji. To mnenje je pa morda malo preoptimistično, ker vender poraz ob Rudečem morji ne bode posebno škodoval Sudancem, ker si An gleži dlje v deželo ne upajo. Toliko pa utegne koristiti Angležem ta zmaga, da bodo v Suakimu imeli mir, če je bila zmaga zares tako velika, kakor jo popisujejo angleška izvestja. Dopisi. I*. I4rškv«a okraja 19. decembra. [Izv. dopis.] Menda ni naroda v Avstriji, kateri bi se tako vestno držal gasla: „Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega", kakor naš slovenski. In vender nas, kar se tiče cesarjevega, tako stiskajo in molzejo — zlasti pri dohodninskem davku da nekaterim ne bode kazalo druzega, kakor svojo obrt popustiti. Prišlo je že tako daleč, da marsikateri več dohodninskih davkov plačujejo, kakor v resnici stržijo. V tem oziru bi se radi pri viših za magnetizovanje ali hipnotizem, s katerim se ue pečajo več samo glumačni čudaki, temveč tudi nekateri učenjaki, posebno nekateri znameniti zdravniki. Pisatelj uporabil je prav spretno tudi to „ved uost" za jedno največih in menda najmikavnejših epizod svojega romana. Gospa Dora, nervozna kra-sotica, sprijeno živeča velikomestna dama, predstavlja hipnotizem v njegovem priznanem in goljufivem pomenu. V tem predmetu je dr. Vošnjak popolnoma veščak; hipnotizuje nam uprav pred očmi ter vse dotične odn saje in dogodbe z verno psihologično resnico razvija. Marsikatere čitatelje, posebno Čitateljice bode Dorino hipnotično prerokovanje gotovo jako zanimalo; dr. Ahasverus pa, ki sicer nobenih čudežnih prijav, nobenih čudežev ne veruje, ter vsakateri misticizem kakor spiritizem le za goli iz-rodek človeške fantazije, bolestnih živcev in za humbug zmatra, se s hipnotično vednostjo nikakor sprijazniti ne more, se precej boji, da bodo ljudje, ki lourdske čudeže verujejo, tudi „čudežne" hipnotične pojave, hipnotično prorokovanje res verovali. Treba konečne besede. Roman „Pobratimi" se more našemu izobraženemu občinstvu najiskrenejše priporočati. Naj ga čita vsakdo, ki v romanu kaj boljšega pričakuje nego efektnih prizorov, s katerimi se zu kratek čas nervi pošegetujejo in fantazija razburja. Knjigo je spisal mnogo zveden in davčnih oblastnijah pritoževali — a bridka skušnja uas je izučila že pregosto, da je vsaka stopinja „bob ob steno", kar v konstitucijonelni jdržavi gotovo ni pravilno. Kolikokrat se prigodi, da ta ali oni davčni nadzornik temu ali onemu obrtniku (oštirju, peku, rokodelcu itd.) naloži po krivici previsok dohodninski davek, kojega mora potem vestno leto za letom odrajtovati, akoravno je obrt leto za letom slabša. Povsodi se kaj stori na boljše; samo pri tej vrsti davkov je vedno pri starem — pardon davki vedno naraščajo — pri vedno slabših časih. Ker se staro leto nagiba k zatonu in ker z novim pričakujemo v tem zdatnega poboljška, hočem to obširnejše razmotravati. Dobro vemo, da dotični uradi imajo od zgoraj viši ukaz; kolikor je mogoče veliko davkov pridobiti državni blagajuici. Vender se ti morajo ravnati po določenem merilu in hoditi po postavnem potu. Po okrajih Krškega glavarstva je vodil več ko desetletje čuden mož nadzorstvo dohodninskega davka. Nekaterim se je baje nalagalo v primeri z drugimi, ki imajo veliko boljšo obrt in tudi mnogo več dohodkov, preveč davkov — iz katerih koli uzrokov, nam ni znano? Da se tej trditvi nam ne bode predbacivala neresnica, hočemo jo s fakti podkrepiti in dokazati. Recimo v mestu ali trgu je več raznih obrtnikov (mesarjev, pekov, krčmarjev, trgovcev, raznih rokodelcev itd.). Pogosto ima jeden ali drugi po dva obrta, na primer oštir je ob jednem tudi mesar, pek, tožitelj „beroša", dalje je kak rokodelec tudi oštir itd. Pri teh je treba v poštev jemati različne dohodke. Vsi dobro vemo, da je mesarjeva obrt najboljša — posebno takrat, ako je poleg tega tudi oštir. Dobro pa znamo, da nekje mesar-oštir, ki ima od vseh največ dohodkov, veliko manj plačuje dohodnine, kakor drugi obrtniki! . . . Posebno nas je tudi presenetilo, čuvšim, da nek posestnik savskega mostu pri Krškem baje ne plačuje nikakeršne dohodnine cesarskemu eraru, akoprem ima dotičnik več tisoč dohodkov na leto. Videant consules! Bivši beležnik je ob pomanjkanji notarjev oskrboval tudi sosedni okraj. Se ve da je po tem tacem imel več opravila in več dohodkov. Pozneje dotični notar zgubi ta „bene". In kaj mislite, da so se mu odpisali dohodninski davki za dotični okraj ? Kaj še! Davčni urad je neki pobiral vestno še dalje taisto dohodnino, kakor pod poprejšnjimi pogoji, akoravno je beležnik leto za letom pričakoval odpisa davkov od sosednega okraja. Poznamo krčmarja, ki na leto ne stoči 5 litrov žgane pijače — in vender dobi ukaz od davčnega urada, da mora dohodninskega davka plačati od 70 reci: sedemdeset litrov žganja!! Nikakor nečemo podtikati te nepravilnosti za to postavljeni osobi, ampak možem, prisežnimmožem, ki take neresnice poročajo c. kr. davčnemu nadzorniku zamerimo in jih vprašamo: „Kje je vaše resnico-in pravicoljubje ?!" — Pogosto celo zadostuje po ročilo davčnega eksekutorja (!), tako smo vsaj slišali zvoniti. Vse mogoče, ker drugače bi ti davki 40$ Dalje v prilogi. ~sm mnogo skušen mož, nahaja se torej v nji vsakomur mnogo zanimivega in mikavnega, mnogo znamenitega in naučnega, mnogo podatkov skušene praktične filozofije. Naj čitajo to knjigo pa še posebno naši pesimisti, katerim je menda pisatelj jo najbolj namenil, po pravilu: exempla trahunt. — Novemu podjetju, katero je s takšno knjigo se započelo, more se iz srca častitati: Quod bornim, felix faustumque sit! — „Slovenska knjižnica" se tudi po svoji obliki vrlo priporočuje; vse hvale je vredno, da knjige le vezane izdava, in sicer jako lično vezane, kakor je že poprej „Narodna Tiskarna" izdala Zarnikove spise. Naj bi ta način tudi vsi drugi izdatelji in založniki posnemali, ker ni malega pomena. Z nevezanimi knjigami je vselej velika sitnost; pogosto se poprej razpulijo in pokvarijo, nego jih človek more vezati dati, in tako se v občo škodo popolnoma pogubijo. Po mestih, kjer so tiskarne, so tudi vešči knjigovezci, ki v veliki množini vežejo knjige po najnižji ceni, vrhu tega pa še najbolje in najličnejše. O tem ima prijetno korist kupec knjige, knjigovezec svoj pošten zaslužek, literatura in narod svoj prid, da se knjiga ne pogubi. Angličani so tako že davno ravnali; po snemajmo jih: stvar ima svoj gospodarsk pomen tako v duševnem, kakor v gmotnem oziru. Priloga „Slovenskemu Narodn" St 295 24. decembra 1888. ne bili tako čudno urejeni in razdeljeni. — Će se ne motimo, bi sleherna občina mogla zase postavno voliti može, kateri bi nadzorniku poročali o raznih dohodkih. Vender nam znani kraji, kjer niti ne poznamo takih mož! Kake neprilike se poteratacem gode, pač vsakdo lahko ugane — Bosebno pa tisti, ki mu od leta do leta nakladajo neznosnih dohodninskih davkov! Dobro bi bilo, da bi se v tem oziru naši po slanci malo pobrigali ter se poučili pri c. kr. davčnih uradih o raznih dohodninskih davkih ter te po tem primerjali s faktičnimi dohodki obrtnikov. Prepričali se bodeio, da pri nobenej vrsti davkov ni tako krivično posameznim strankam odmerjeno, kakor ravno pri dohodninskem davku. Tukaj je še dosti dela za naše zastopnike. Samo treba je začeti. Toliko smo napisali zavoljo tega, ker smo dobili novega davčnega nadzornika, kateri bode to stvar vzel v roke in razdelil dohodninski davek menda pravičnejše po gaslu: „justitia fundamentum regnorum", nego je do zdaj bilo v navadi. Z novim letom tedaj pričakujemo boljših Časov in pravičnih dohodninskih davkov! Ix Idrije 21. decembra. [Izv. dop.] Dne 3. t. m. praznovala je tukajšnja šolska mladina 40-letnico presvetlega cesarja s sledečim vsporedom: Zjutraj zgodaj že je vihrala raz šolsko poslopje černožolta zastava, ki je naznanjala, da se mora ta dan nekaj posebnega v šoli goditi in res, ob 1lilO. uri se je zbrala vsa šolska mladina praznično oblečena v svojih razredih in seje podala ob :i4lopod nadzorstvom učiteljstva s šolsko zastavo v farno cerkev k sveti maši, katero je gospod dekan Jožef Kogoj bral. Mej mašo je pela šolska mladiua, po povzdigovanji je zadonela „zahvalna pesen", po maši pa prva in zadnja kitica ncesarske pesni". Po maši so se podali šolBka mladina, učiteljstvo, povabljeni odličnjaki in mnogo druzega občinstva v praznično okrašeno telovadnico, kjer je bila cesarjeva podoba s cvetlicami in zastavami okrašena. Ko so vsi otroci vsak svojo zeleno vejico v roko vzeli, nastopi učitelj gosp. A. Novak in govori dnevu in šolski mladini primeren daljši govor, po katerem šolska mladina prvo kitico cesarske pesni zapoje. Na to je deklamoval učenec 5. razreda J. Lebanovo »Šolska mladina o slovesnosti 401etnega slavnega vladanja presvetlega cesarja Frana Jožefa 1." Po tem zapojo učenci nemško „rudarsko pesen", zložil Beda Weber, uglasbil Jožef Petz. Zdaj deklamuje učenka 4. razreda nemško rcesarsko pesen", zložil Moshamer. Na to zapoje vsa šolska mladina »Avstrija moja", zložil J. Kerstuik, uglasbil A. Nedved. Po tem je bilo 81 revnih učencev in učenk z obleko in obutvijo obdarovanih, katera se je za svoto, katero je šolski vodja pri odličnjakih nabral, in za dohodke dveh gledališčnih diletantskih predstav čitalnice, napravila. Na to se zahvali učenec slovenski, učenka pa nemški. Zdaj zapoje šolska mladina zadnjo kitico cesarske pesni. Poslednjič se zahvali še Šolski vodja zbranim odličnjakom za izdatno nabiro, gospem in gospodičnam za darovane šarteljne in sklene b trikratnim „Živio" na presvetlega cesarja. Otroci odidejo potem v svoje razrede, kjer so bili vsi, 640, s knjižicami „Naš cesar" in »Cesar Fran Jožef I." obdarovani, koje je slavna c. kr. rudniška direkcija blagodušno kupila. Popoludne ob 2. uri pa se je zopet vsa šolska mladina v svojih razredih zbrala, kjer je bila s kruhom, sadjem, šartelni in vinom obilno pogoščena, Tudi ta del slavnosti so c. kr. rudniški nadsvetnik in mnogi odličnjaki s svojim pohodom počastili. Proti 4. uri se je šolska mladina odpustila. In tako bo je slabost končala, katera bode šolski mladini, kakor tudi vsem odraslim vse žive dni v prijetnem spominu. Slednjič pa si dovoljuje šolski vodja vsem tistim, kateri so, bodisi karkoli, k izpeljavi te slavnosti kaj pripomogli, zlasti slavnej c. kr. rudniškej d rekciji, slavnemu mestnemu zastopu, velečastitim gospem in gospodičnam in slavnemu občinstvu v imenu šolske mladine tem potom najtoplejšo zahvalo izreči. Domače stvari. — (Andrej Pir na t f). Kakor se nam brzo-javlja, umrl je včeraj v Ormož] g. Andrej Pirnat, jeden najstarejših rodoljubov slovenskih. Že 1848. leta bil je delaven na narodnem polji in zložil mej drugim par pesuij. L. 1862. ga nahajamo mej usta-novniki Celjske čitalnice, deset let pozneje pa rav- natelja bivše banke „Slovenije". Podrobnejih podatkov nemarno na razpolaganje. Bodi mu blag spomin! — (Občni zbor pravnikov,) o katerem govori naš list v uvodnem članku, bode dne 29. t. m. ob 8. uri v hotelu »pri Slonu" v Ljubljani. Vabila se posebna ne bodo razpošiljala, a vabljen je vsak pravnik. — (Aleksander Dreo j). Včeraj popoludne umrl je nagloma g. Aleksander Dreo, predsednik kranjske hranilnice, predseduik trgovskega bolniškega in peuzijskega društva, vitez reda železne krone III. vrste, posestnik in žitni trgovec v Ljubljani. Pokojni Dreo bil je nekdaj v narodnem taborji, sedaj pa odločen pristaš nasprotne nam stranke. Bil je zelo bogat in pričakovalo se je, da bode mnogo storil za dobrodelne namene, govorilo se je tudi, da bode nekdanjo Baumgartneijevo hišo volil mestni občini Ljubljanski, kakor se je bil nekda večkrat izrekel. A vsi ti upi splavali so po vodi, ker c. kr. notar g. Ivan Gogala ni našel nobene oporoke in.se tudi ne ve, da bi bila kje kaka oporoka hranjena. Pokojni Dreo bil je G7 let star in sodi se, da je ostavil kacih 700.000 gold. Porojen je bil na Štajerskem, če se ne motimo v Savinjski dolini. Premoženje pripalo bode terej sorodnikom, ko bi pa poslednjih ne bilo, — fiskusu. — (Umrla) je včeraj v Ljubljani na Poljanski cesti št. 13 po dolgi bolezni v 82. letu dobe svoje Marija Kunstelj, gospodinja, ki je kacih 50 let imela dijake na stanovanji in hrani. Več sto dijakov, mej njimi nad jako veliko sedanjih gospodov duhovnov stanovalo je pri njej. Vsi se izvestno s pijeteta spomioajo uljudne in kakor mati skrbne že niče, pri kateri so bili vsi jako zadovoljni. V miru počivaj ! — (Imenovan j4e.) Poštnimi oficijali imenovani so nastopni gospodje poštni asistent je: Ivan Klemenčič, Viktor Cegnar v Trstu, Ivan Jenko v Ljubljani. — (Vabilo k re d n e mu občne mu z bo r u „Glaabene Matice" v L j ubij an i,) kateri bode dne 29. decembra 1888. v društvenih prostorih (Vi-rantova hiša), ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor prvosednika. 2. Poročilo tajnikovo o društve nem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni nasveti. Čast. gg. člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležiti izvolijo. Odbor. — (Slovensko gledališče.) V sredo dne 16. t. m. ponavljala se bode opereta: Pot po nevesto". — (Sokolov večer,) ki sta preteklo soboto priredila gg. dr. Marolt in Leustek bil je izredno živahen. Vojaške godbe oddelek sviral je jako dobro in pridno, mej drugim: Dvospev in finale iz Zajčeve opere „Nikola Šubic Zrinski", ou-verturo k Ipavčevemu „Tičniku", Vilharjevo; „Mrtvo ljubav" in IUnerjev „Liederkranz". Občinstva bilo je prav mnogo, zabava pa vseskozi prijetna, k Čemur so poleg godbe veliko pripomogli pevci pod gospoda Štamcarja vodstvom in primernimi govori staroste Hribarja, ces. svetnika Murnika, dr. Vošnjaka, dr. Marolta in Leusteka . Reditelja prihodnjemu Sokolovemu večeru sta gg. dr. Dereani in Filip Zupančič. — (Narodna čitalnica Ljubljanska) imela je preteklo soboto zvečer ob Va8. url svoj občni zbor. Po nag ovoru predsednika dr. viteza Bleivveisa, poročilu tajnikovem in blagajnikovem bila je volitev odborova. Oddanih bilo je 39 glasov. Izvoljeni so: dr. vitez Bleivveis Karol (predsednik), 39 glasov; Drenik Franc 34; Gerbič Franc 37 ; dr. Gregorič Vinko 39; dr. Hudnik Matija 33; Kadil-nik Franc (blagajnik), 38; Lah Evgen (tajnik), 37; Ledenik Alfred 29; Pukič Mihael (podpredsednik), 36; Skaberne Avgust 33; Skale Pavi, 38; Soss Miroslav, 37; Trstenjak Anton, 37; Zagorjan Anton' 33; Paternoster, 27 glasov. Razen teh dobil je še S. Nolli 11, U. Zupanec 7, dr. Dereani, J. Ha-nuš in dr. J. Marolt po 4, Razinger 3, Pire G. 2, A. Premk, J. Tomec, dr. J. Zupauec, Iv. Hribar, M. Leustek, Fr. Ravuihar, dr. Globočnik, 1. Žitnik, K. Pire, A. Tavčar, dr. J. VoŠujak in A. Verhunc po 1 glas. — („Obrtnika") izšla je 12. številka z raznovrstno tvarino. Obrtnikom priporočamo, da pazno čitajo uvodni članek in listek, ki jim bode tudi ugajal. — (Smrt pri maši.) V tukajšnji protestantski cerkvi zadela je včeraj dopoludne mulo pred polu 11. uro šeštdesetletno gospo kap. Poklicali so iz bolnice dr Dereanija na pomoč, a ko je le-ta došel, bilo je že prepozno, kajti »mrt je nastala takoj. Nezgoda ta ni zaustavila božje službe in pastor nadaljeval je svojo propoved. — (Slovenska predstava v Trstu.) Tržaško podporno in bralno društvo priredi dne 9. februvarja 1889. I. v gledališči Fenice slovensko predstavo z igralnim osobjem Ljubljanskega dramatičnega društva. Igralo se bode „Revček Andrejček" narodna igra v petih dejanjih. Obširneje poročilo priobčimo. Danes kličemo le odboru podpornega in bralnega društva, ki s takimi ogromnimi stroški gladi pot dram. društvu na obalih jadranskega morja: Slava! — (V občnem zboru No vomeške čitalnice,) ki je bil dne 16. decembra, bil je predsednikom izvoljen gimn. ravnatelj Senekovič. — („Slovensko pevsko društvo") Letos pri občnem zboru „Slov. pevskega društva" v Krškem jednoglasno izvoljeni odbor se je v svoji zadnji seji konstituiral tako: Predsednik: g. Miha Lešnik; podpredsednik: g. pater Bonaventura Čiček ; deuarničar: g. Fran Suhar: arhivar: g. A. Jurca in tajnik: g. A. Porekar. — Namestnika sta gospoda Josip Mihelič in Fran Capf — vsi na Ptuji. Zunanji odborniki pa so bili voljeni: g. dr. Fran Giosb v Ljubljani — g. dr. Gustav Ipavic v Št. Jurji na južni železnici — g. dr. Josip Sernec v Celji in g. dr. Anton Žižek v Orraoži. Namestniki teh so: g. Stanko Pirnat v Zatičini, g. drd. Rado-slav Pukl na Dunaji in g. Tomaž Romih na Krškem. Pregledovalci računov so: g. dr. Fran Jurtela, g. Anton Klobučar in g. Luka Kunstek, vsi trije na Ptuji. Letno poročilo, ki se je letos po darežljivosti nečega čast. uda nameravalo izdati in vsakemu udu poslati, pride v prihodujem društvenem letu na vrsto. Kratko poročilo o preteklem društvenem letu se bo v časnikih razglasilo. Nekateri častiti gg. poverjeniki in posamični udje Še doneskov za preteklo leto neso poslali. Naj to sedaj v začetku novega leta store, da si vodstvo prihrani toliko nepotrebnih pisarij. Vodstvo. — (Vabilo.) „Bralno društvo" na Krškem bode imelo svoj občni zbor dne 29. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (IzVoklega) se nam piše: Pretekli ponedeljek prišli so cigani v gostilno g. J. Keržiča — vulgo Kocijana — v Trboje, ko je bila ravno domača hči sama doma. Morala jim je dati vina in mesa. Nazadnje zahtevali bo še celo krve in ji s puško in nožem grozili, ker je slučajno ravno nič imela ni. V tem pride nek domačin ter jo tako reši razjarjenih ciganov. Žandarji dobili so jih Še isti večer v pest ter odgnali v Kranj v zapor, kjer se jim bodo gotovo še dolgo sline cedile po Koci-janovej kavi. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ormož 23. decembra. Rodoljub Andrej Pirnat danes umrl. Dunaj 23. decembra. Državni poslanec dr. Ferjančič in IvanGabršek, okrajni tajnik na Vranskem, pristopila sta kot podpornika podpornemu društvu za slovenske ve-likošolce na Dunaji. Hvala njirna! Sonja 24. decembra. Salbašev imenovan finančnim, Tončev pravosodnjim ministrom. S tem je kriza končana, ker sta le Načevič in Stojilov bila dala ostavko. Beligrad 24. decembra. Velika skupščina izvolila radikalca Vukovića začasnim predsednikom, zmernega radikalca Popoviča predsednikom verifikacijskega odseka. Poslednja volitev zmatra se kot znamenje spravljivega mišljenja radikalcev. Razne vesti. *(Kako polemizujejo Spanjski listi.) Polemika španjskih liatov odlikuje se s prav smešno nežnostjo in lepimi oblikami, npj bode njen obseg tudi surov in rezek. Večkrat piše kak list o drugem: „Naš pošteni kolega je znova in nesramno legal. Čudimo se, da se učeni in simpatični izdatelj tega lista ne zaduši od smradu svojih lastnih besed." Če se kaj pripoveduje o kake j visokej osobi, ki so jo odstavili zaradi poneverjenja piše list: „Izvrstni na čelnik našega departementa don Fulome, v katerega spretnih rokah bila je dolgo uprava srebrnih rudnikov v Kartageni, je nekaj pokral." Če je treba povedati kaj neprijetnega, slede pile. Tako je nedavno pisala „Palraera di Cadiz" o kazni znanega ro| arja takole: „Našega znanega someščana dona Henrka 1'itui, katerega rodbina je jedna najbolj spoštovanih v našem mestu, bode jutri obesil naš spr<'tn: in izkušeni rabelj. Preverjen* smo, da srčni prebivalec Kadiksa dostojno konča življenje svoje, kar se mi že naprej veselimo." * (Prodan soprog) Udova nekega Bero-linskej,a mesarja ponudila je svoji prijateljici nekej mesarici 9000 mark, če ji preptisti svojega soproga. Žena bila je s ponudbo zadovoljna, se je ločila od svojega moža in zakonoželjna udova poročila se je nedavno s kupljenim soprogom. Da je privolil v to kupčijo tudi mož, umeva se samo po sebi. Telovadno društvo „SOKOL" vabi bruto člene k REDNEMU OBČNEMU ZBORU ki bode v nedeljo dne «. Jmumurja isho. i. ©i» fI«'H('tJll «]«»p«»lllllll«' v telovadnici velike realke. DNEVNI RED: 1. Ogovor staroste. 2. Foročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh računskih pregledovalcev. 5. Volitev odbora.*) »». Pogovor o maškeradi. 7. Volitev pomnoženega odbora za maškerado. S. Posamezni predlogi. •j ^. In. pravil glasi w- BV druStvenem odboru je 8 starosto in podstarosto vred devet odbornikov, katere voli '.btni zbor za leta dni in kateri umrejo po preteku te dobe biti zopet Izvoljeni. Vsi odborniki morajo stalno prebivati v LJubljani. Društveni posel, kateri si razdele med sabo, opravljajo odborniki brezplačno". V Ljubljani, dne 24. decembra 1888. Odbor „SOKOLA". Današnjemu listu je priloženo: „Vabilo na naročbo „Slovanskega Svota" za novo leto 1889", ia kar častite čitatelje posebno opozarjamo. ijnOsi. <» sir-i,ud. Mol I-ovo „Francosko žganje" daje ravno tako nspeltto kakor ceno sredstvo ptotl trganji po udib, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici HO kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (31—17) — (ZiiNlcrioiii pomirejnl<*i iisino vod«.) Bilo jo /o omenjeno, da v obče po v»em civilizovanom svetu tako priljubljeno in razširjeno Anntlierin ustno vodo zobozdravnika dr. J. (i. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerskem v velikej meri ponarejajo in kvarijo« Ko je izdelovatelj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Ogersko, zma-trsl j»> načelnik generalnega zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večje potovanje po OgerskeJ, da iedenkrat naredi konec tem sleparijam. Uspeli tega potovanja je bil čudovit. Dd Beda] je dal v !> krajih na 10 mestih kacih 180 steklenic ponarejene Anatberin ustno vode kontisko\ati in proti ponanjalcem začeti sodnjo korake. To stanu sicer precej denarja, toda izdelovatelj hotel je jeilenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 let preskušene vode Utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobičkaželjnih ljudij. Da se ponarejalcem delo oteži in koristi volicomu občinstvu, sklenil je izdelovatelj, steklenico povekSati za pok vico prejšnjo količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da se hode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi in drusimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anatherinovej ustrej vodi dr. J. G. Pupp a je po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatberin ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. (1. Popp na Dunaji, kjer naj se pismeno na roči, in vse lekarne, drogueriju in parfumerije. (617—1) W^---^-----u,l -----C .-v rj.--- „LJUBLJANSKI Zlil" attoji (331—295) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. l^t—^ egjssaa^jei------ra c Zahvala. Slavna „Matica Slovenska" podarila je povodom 40letnice vladanja Nj. Velečastva vsem šolam Celjskega okraja po 1 izvod knjige „Zgođoviue avstrijsko-ogerske monarhije", šolam v Št. Pavlu, v Št. Juriji in Žalci pa po 1 „Spomenik". Za ta blagodušni dar izrekam klavni „Matici Sloveiuki" v imenu obdarovanih šol najtoplejšo hvalo. 3Tx*< ltoebok, poverjenik „Matice Slovenske". Javna zahvala. Akademičucnm društvu „Sloveniji" so blagovolili darovati naslednji p. n. gg. dr/.uvni poslanci: Ekscelenca grof lloherjwart 10 gld., ZVitlOBt knez NVindischgratz, ekscelenca barun Sclnvegel, dr. Ferjančic, dr. rJie^orec, Jakob Hren, Karol Klim, Vilj. Pfeifer, dr. 1'oklukar, prti. Fr. Šuklje, dr. vitez Tonkli, Miha Vošnjak, dr. Jordan po 5 g d., Ivan Nabergoj 2 gld., — skupuj torej 72 gld. Za to bbigodušno podporo izreka tem potom najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo cdisor. Na Dunaji, dne 21. grudna 1888. fjolerijiiii sr«M'*ke 15. decembra, Na Dunaji: 52, 64, 37, 73, 66. V Gradci: 14, 81, 86, 32, 47. rr uj o i: 23. decembra. Pri Momi : (loldbamer iz Florisdorfa. — Dilles, Pollak z Dnsaja Dvkiera ■ Vrhnike. — Gregorio z Dunaja. — Apfalteru i/. Celovca. !'ri tltili«-i : I.r>\vensohu ?. Dunaja. — Miiller iz Pu-lja. — Bentke hi Budimpešte. — I.evrer ia Beljaka. — A. Plesche iz Zagreba. Tri jii/iu-iii kolodvoru: IInbnershofer, Lavrin in Hartfg li /'ulja. Pri imtiirslK'in ilvoru : Orasche iz Celovca. Tržne cene v EJuMJaeai dne 22. decembra t 1. rl. kr. Pšenica, bktl. 6 84 Rt n • * * 4 89 Ječmen, s 4 39 Oves, n • • 3 09 Ajda, n . • .1 1 89 PiOrtO n .» » ♦ 4 TI Koruza, n . . • 1 4 87 Krompir n • • » 2 60 Leča, n • • • 19 — Grah, • • • i:i Frtol, kgr'. ! M; slo, ... Mast. — 68 Spe h frišen — 0 Speli povojen, kgr. . Surovo m „ Jajee, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ , Svinjsko „ „ Kottrunovo „ „ Pis.mec...... Oolob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 Qmetr. _ mehka, 4 „ hrbikr. |—|70' j— 90 '! —I 31 it- b\ - 561 -47 —I4?l Ha ,—140 — 9ti 9 50 [ 2'32 ti 4i> i 91 Meteorologijo poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. «5 v •0 SS 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7296 mm. 728 1 mm. 730 0 mm. %'V C 4 6nC 3-2° C si. zah. si. zah. brezv. obl. dež. megla 2 00 mm. dežja. «3 v m 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 731 6 mm. 731-:' mm. 733t) mm. 1-8" C 4-«°C 4-0° C brezv. si. svz brezv. megla megla megla 0-00 mm. Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani 1 St Srednja 'emperatura 330 in 3 5°, za 5-7° in 6-0° nad noruialom. HD-o-riaoislssi "borza dne 24. decembra t. 1. (izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-85 — gld. 8P8O Srebrna renta.....„ 82 45 —- „ 8265 Zlata renta......„ 109 95 — , 109-90 5% marčna renta .... , 9755 — „ 97*60 Akcije narodne banke. . . „ 874*— — „ 876*— Kreditne akcije....., 30690 — „ 30760 London........„ 12130 — „ 121-30 Srebro........„ —*— — * —'— Napol.......... 953 — „ 9'58 C. kr. cekini...... , 5-74 — „ 574 Nemške marke....., 59 50 — „ 59-40 4°/0 državne sreSko iz 1. 1864 260 gld. 134 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 171 „ Ogerska zlata renta 4°/, ..... 101 „ Qgcrska papirna renta 5°/0 . ... 93 „ ")"/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 101 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 123 „ Zemlj. obč. avstr. 4t/t°/0 zlati zast. listi . 122 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. želoznice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 184 „ Hudobo ve srečke..... 1U ., 21 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 115 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. — „ 50 90 25 75 75 70 25 25 Poslano. (10 —I >0) GLAVNO SKLADIŠTE^ pil,'.', " najčistije lužne ■-----"kiselihe poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkušan liek proti trajnom kašlju plućevlne I želudea bolesti orkljona I proti mčrurnlm kataru, HINKK MATT0NIJA a* Karlovi vari i VVidn. ■tičejo Ne po deželi potujoči (878) godci (harfenisti) za veselico v okraji Postojinskem nn novega let« dnn. — Ponmbe: „Kralno driiMtvo'*, Kugorje (Št. l»eter). Za lovsko sezono! Največja izber orožja z jamstvom, daje dobro in da dobro strelja, kakor: Lovske in salonske puške, revolverji, ravno tako tudi mnogo za lov potrebnih priprav ima po ceni 531 — 14) p-aškar laei prodajalec orožja, Ljubljana, Šeleiiburgove nlice. Tudi se popravila hitro in po coni izvršujejo. prodajajo se po znižani ceni. 1. zvezek: 2. zvezek 3. zvezek: 4. zvezek Desofi krat. Roman. I- Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na doda. Pravljice in povesti iz slovenskega narodu. — ni. Josenska noč mej slovonskiau rmiharji. Črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtici* iz mojega življenja. I. Domen. Povest. — I[. .Turij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Snnikova ženitev. ilunuiriHtična povest iz narodnega življenja._ V. (ioliila. Povest po resnični dogodbi. _ VI. Kozhivska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. Grad Kojinjp. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja nd i tirnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Komun. — II. Ivan Erazem Ta- tenliali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si navore skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—22) NARODNI TISKARNI" tt I_ijvL"bl3einI, Gospodske nlice 12. Gospodske ulice 12. g Gg. šolskim predstojnikom [| in učiteljem tf] (223—45) priporoča m 1 ANDREJA DRUSKOVICA § i trgovina z železnino ia orodjem p na i\I<*^tnoii* trgu nI. IO vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja [jj za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, frf in sicer: drevesna strgulja, škarje za go- ^ senice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleBkani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenico, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, presloke, ptlftne drviče, splob vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri J. MDEL-«, 13, H u sov a (Dominikanska) ulice 13, -v- IF^-^O-I. V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajske) cesti st. '.). Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatib. (438—6) J Na najnovejši in najboljši narin % ♦ umetne (825—8) * jžobe in zftb»v}a | ^ ustavlja brez vsakih holeein r.r upravlja plombo« J £ vanja in vse lohiie o|»ern - I j« . — oddtranuje «> ♦ lobne bolečine z usmrtenjein živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, J pole.tr llr>iile<;kega čevljarskega) moatu, i- Tindutropje. J Usojamo si udano opozarjati na našo v Ljubljani, v Selenburgovih ulicah št, 4, jt 71 razstavljeno m galanterijsko in košarsko * m blago ter palice, » pripravno za 51 božična mnogoletna flarila. ^ ^rjj Za prvo domačo industrijo v Kočevji: y^ ^ (872—3j Fran S tam p Id. JU. UOBti Sledeče zahvalno pismo je došlo od Nj. projas-Spoštovani gospod! = Izvleček olja za sluh = c. kr. sekundarskega zilravnika dr. Scbipka ozdravil je popolnoma mojo zelo zastarelo gluhoto, katero sem dobil pri obleganji Sebastopolja. Sedaj sem vsled rabe tega zdravila popolnem zadobil svoj sluh, za kar Vam s tem izrekam javno zahvalo ter priporočam slednjemu, ki je glob, to neprecenljivo sredstvo. V Kov i) u. Knez Ivan pl. Gimtov. Ta izvleček olja za sluh c. kr. sekundarskega zdravnika dr. Scbipka dobiva se z navodilom, kako rabiti, po 1 gl«l. r»o kr. v glavni zalogi l^i-nmi <> kr.. lio kr., I gld. do 3 gld.; Kitare od 4 gld. m M do 10 gld ; eltre z .'SI strunami po 8, 10, 12 do ■ J 30 gld.; drage niii/.lUalno orodje vsake bala, J m kakor tudi mnogovrstne strune po najnižji ceni. ■ fe.QM«>»a^»+.M»^.M»«>.M»*M««««l l>r. Friderik I.engiel-ov Brezov bal z a.as. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot bal sam, ladobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali đrFgl deli polti, loei|o se le drugi <'»'» •»«*-znatne Insatlne od polti* »*i postati« ve>ie«i l«-i;a 1 jijj;«> in poOiike za severno in južno Ameriko. Podrobnejša razjasnila daje „(DTJJzTjSu^ZJD IjIUE" v uli<;i T7"a,l kr. \ «;«'•. Hi t.A rane po 1 gld., p<> poŠti 5 kr. ve«. ^869—4* FRANJO DEŽMAN, knjigovezec, Sv. Petra cesta h. št. G, Ljubljana. I Ej ft** ^fa*' " KC$r —^fo* ^f*' vvitV Vj>o "^lPJ priporoča RUDOLF KIRBISCH, slaričičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu, ■m ji«-<-j o i u naj cenej so izber slad orne ga blaga m (823—10) obeskov za božično drevesce. BAT" Vnanje naročbe se hitro izvrše in franko se pošiljajo na vsako pošto zabojćki z dobro izbranim božičnim blagom po 2 gld. in veš. Vabilo na naročbo. Pred loti imeli smo „Slovenci" hkratn troje humorističnih HltoV, s.ilaj pa, ko s koncem leta preneha le ,.K<>«»A«lr,,% ne imeli bi nobenega ver-. Ker M ro veukakor bil nedostitti-k v našem javnem življenji, ki-r se v šaljivi obliki more m iirtikaj povedati, kar »Iver nI možno, ker je le vedno mnogo pivdiiM'o za šale in dmtipe, DlttOgO pa tutli tacih, ki si novega taeega lista žele, sklenili smo izdajati z novim letom političen iu šaljiv list, ki bode izhajal 1. in 15. -4, Domače zdravilo, ki so ga tako dolgo vedno imeli v rodbini, ne potrebuje več priporočila; dobro mora biti. Pri pristnem sidrinem Pain-Expeller je tako. Nadaljni dokaz, da to sredstvo zaslužuje popolno zaupanje, je pač tO, da mnogo bolnikov, ki so poskušali le druga na vse mogoče načine priporočana sredstva, je zopet poseglo po Pain-Eacpeller, ki se je že večkrat dobrega pokazal. S primerjanjem so se preverili, da pri protinu, revmatizmu in trganji po udih, kakor tudi pri prehlajenji, če glava, zobje ali hrbet boli in bode na strani itd., najgotovejše pomaga. Bolečine navadno ponehajo, ko se prvikrat utre. Nizka cona 40 kr., oziroma 70 kr., omogočajo, da si ga tudi nepromožni lahko preskrbe. Varuj se škodljivih ponarejanj, temveč kupi le Pain-Expeller, ki ima ,,sidro" za znamko, ker le ta je pristen. Dobiva ae v skoro vseh lekarnah. — Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem levu" v Pragi, Nikolajev trg 7. — V Ljubljani prodaja: E. Riischitz, lekar V Mariboru: J. ••• W. K oni g, lekar. ••••••99 Lepa prodajalnica z magacinom in prostornim stanovanjem s 4 sobami in kar k temu pripada, v liranji. v vogel noj lilfei ši. 130, v sredi mesta, se da takoj po ceni v najem. Vpraša naj se pri gosp. Feliksu l ihaueii Pod Trančo št. 2 ali v Kranj i v hiši ssamej. (875—2) dO «t3 ~ Vri neprestani rabi de. IN> pp-4>\ i h zobnik HrcdNtcv Ne pre-D4F~* preči i.1 «» ugodna tla. katere tte lotijo zob, da začno nuii i. Dr. Popp-a zobna plomba ju tSS^Uf%JU a,,m Dr. Popp-a zeljiščtio milo »TlrSSS^jaftS&T Cena: Anatlierin UHtua vodu v dvojno povekšanih steklenicah po f)0 kr., glđ. 1.— in gld. M". — Aualbeiiu zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 85 kr. — Zobni prašek v škatljicah po 63 kr. — Zobna ploiutiu v etuiji gld. 1.—. — /.«-1 ji*«-n - uillo & 30 kr. jj^** l»rt»d UiipovKiijeiii ponarejene Aimtlieriu nntne vode, ki je po auailizi le ■#. kislin napravi jeni preparat, m It uterini se zobje prezgodaj uničijo, se i/rt eno svari. "^Hfl ((J 15—14) Dr. J. G. P0PP, Wien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Sivobodii V. Mayr, U. pl. Trnkoezy, E. Bhr-schitz, G. Picooli, dalje pri trgovcih C. Krrln"'./'-; J. Warto, lekar; v Kranji: K. Š.;vnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. liraune, lekar; v Ajdovtčim: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Bene«, lekar; r Metliki: Fr. Wacba, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu- F. Haika, D. lii.zoh, lekarja; A. Gustin, tigovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: Moćnik, lekar: vTrttotfttn: J Kuprecht, lekar; t) OmonUji: J. Blaiek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". C20B