Glede jamstev, učinkovitih za nase narodne pravice, ne more biti več nobenega razpravljanja. Brez takšnih jamstev sporazuma ne sme in ne more biti! Poštnina platana v gotovim Spedizione ln abbon. post. 1. gr. Cena 20 Ur V Beogradu ne verjamejo da bo 6. avgusta objavljen sporazum o trž. vprašanju TRST, petek 30. julija 1954 SHPZ zahteva učinkovita jamstva Trmasto povezovanfe ital. tiska vprašanja Trsta z balkansko zvezo ATENE, 29. — Etiopski cesar Haile Selasi je prispel danes dopoldne na uradni obisk v GTČijo. Sprejeli so ga grški kralj Pavel, predsednik vlade maršal Papagos, predsednik skupščine Radopulos, člani vlade ter načelnik generalnega štaba in druge visoke osebnosti. Predsednik republike maršal Tito je poslal z Brionov etiopskemu cesarju Haile Se-lasiju brzojavko, v kateri se mu prisrčno zahvaljuje za ljubezniv pozdrav ob odhodu iz Jugoslavije in izraža svoje zadovoljstvo, da se je etiopski vladar osebno prepričal o prijateljskih občutkih in iskrenih simpatijah, ki jih narodi Jugoslavije goje do etiopskega ljudstva. ((Prepričan sem, da bo Vaš obisk služil kot nadaljnja spodbuda v razvijanju prijateljskega sodelovanja med narodi naših držav. ki jo je v zvezi s pogajanji za rešitev tržaškega vprašanja sprejel predsednik republike maršal Tito na Brionih 1. t. m. Poleg poudarka dejstva, da se naše ljudstvo ne piore strinjati in se ne bo nikoli pomirilo s ponovno o-kupacijo našega mesta in naše zemlje po italijanskih imperialistih, zahteva Slovensko - hrvatska prosvetna zveza učinkovita jamstva za naše svobodno kulturno življenje. Zato tudi ob priliki objave gornjih zahtev ponovno podčrtavamo nujnost resnično učinkovitih jamstev. To se nam zdi prav v teh dneh potrebno tudi zaradi takšnega dvomljivega pisanja skoro poluradnega glasila palače Chigi, kakršno najdemo v zadnji številki tednika za zunanjo politiko «Relazioni In-ternazionalis, kjer na strani 889 najdemo med drugim zapisano: «Upoštevalo se je, da ima tudi Tito svoje javno mnenje, kateremu mora predstaviti tržaški sporazum v čim bolj ugodni luči in morda kot pomirljiv moment veljaven tudi za hiter zaključek balkanske vojaške zveze. V tem smislu so morala njegova uradna glasila pisati o posebnem režimu za cono A o zaščiti slovenskih manjšin cone«. Predvsem naj v tej zvezi navedemo besede predsednika izvršnega sveta ljudske skupščine LR Slovenije tovariša Borisa Kraigherja iz njegovega nadavnega govora v Črnomlju: «Ce se danes Jugoslavija skuša sporazumeti z Italijo na bazi delitve STO, se ona s tem prav nič ne odreka niti svojim pravicam na te teritorije niti svojemu načelu dosledne borbe za samostojnost in neodvisnost ter doslednemu načelu nevmešava-nja v notranje zadeve tujih dežel«. Takoj nato pa je poudaril da spada med osnovna pogoje kompromisne rešitve jamstvo svobodnega in kulturnega in gospodarskega življenja tržaških Slovencev. To pomeni, da brez teh jamstev sporazuma ne more biti! Tu ne gre torej zgolj za jugoslovansko javno mnenje, kateremu se mora samo z govorjenjem in pisanjem «o specialnem režimu za cono A in varstvu slovenskih manjšin« prikazati etržaški sporazum v najugodnejši luči«. Tu gre za mnogo, mnogo več! Tu gre za načela, od katerih jugoslovansko socialistično vodstvo ne more odstopiti. Tv gre za načela, zaradi katerih Italijani v coni B uživajo popolno enakopravnost brez vsakršnih v naprej podpisanih recipročnih jamstev. Tu gre Za načela. ki morajo biti uveljavljena v bodočem sporazumu, brez katerih — ponavljamo — sporazuma ne more biti! Hkrati pa je isto vodstvo že več kot prevečkrat dovolj jasno in javno povedalo, do balkanska zveza nima s tržaškim vprašanjem nobene zveze. Niti takšne ne, na kakršno namiguje tednik «Relazioni Internazionali«. Kar pa zadeva «specialni režim za cono A«, pa predpostavimo, da so v uredništvu omenjenega tednika dovolj dobro obveščeni o težkem gospodarskem in socialnem položaju, ki čaka našo cono pod morebitno bodočo upravo Italije. Saj o tem nismo pisali samo mi, temveč so vsa ta vprašanja obrazložili pred kratkim ob svojem obisku v Rimu celd tržaški predstavniki štirih iredentističnih podružnic sedanjih rimskih vladnih strank. Prav iz včerajšnjega njihovega časopisja pa smo izvedeli, da se ti predstavniki za torek pripravljajo na novo rimsko romanje, kjer bodo te zadeve še enkrat razlagali svojim gospodarjem. Mi pa s svoje strani zahtevamo takšen specialni režim ne samo iz gospodarskih in socialnih razlogov, temveč tudi iz narodnostnih, ker vidimo v njem učinkovitejše za jamčenje naših pravic, katerih priznanje bo moralo brezpogojno predstavljati sestavni del bodočega morebitnega kompromisnega sporazuma o Trstu. Pripominjamo, da smo prav te dni imeli priliko čitati celd v neki resoluciji tržaške Saragatove stranke, da je priznanje naših pravic nujno, kar smo prav včeraj brali tudi v nekem letaku, pod katerim je podpisana mladinska organizacija iste stranke. Ne gre torej samo za jugoslovansko javno mne-nie, gre za nekaj, kar so prisiljeni upoštevati danes tudi tržaški iredentisti, če ne vsi, pa vsaj njihov del. sti predložili tako imenovano «strukt.uro pred-regionali-stičnega značaja«, tako'da bodo bodočemu «visokemu komisarju za civilne zadeve» dodeljeni lokalni predstavniki za posamezne resorje. Tržaški delegati bodo tudi postavili svoje zahteve glede italijanske manjšine, ki bo ostala v coni B, za katere bodo zahtevali «vse civilne pravice in svobodo glede šol, gospodarstva in veroizpovedi«. Glede prometa med obema conama pa bodo zahtevali normalizacijo, in sicer v snvslu. da se prehodi na blokih ponovno odprejo. Na Montecitoriu so danes na skupni seji poslanske zbornice in senata zaman poskušali izvoliti pet sodnikov ustavnega sodišča, ki jih določi parlament. 2e pred začetkom seje je bilo znano, da z izvolitvijo ne bo nič, ker zahteva zakon za izvolitev tripetinsko večino, ki pa jo je mogoče doseči le s sporazu- mom med parlamentarnimi skupinami. Ta seporazum doslej ni bil dosežen. Po treh brezuspešnih glasovanjih, na katerih noben kandidat ni dobil zadostnega števila glasov, so se predstavniki parlamentarnih skupin domenili, da se glasovanje o izvolitvi ustavnih sodnikov preloži na jesensko zasedanje parlamenta, stranke pa bi medtem poskušale doseči sporazum. Zvečer sta poslanski skupini DC in Kpl izdali poročili, v katerih dolžita druga drugo krivde za neuspeh. Obenem pa sta demokristjanska senatorja Caristia in Giardi-na vložila v senatu načrt popravka, po katerem bi bila za izvolitev članov ustavnega sodišča zadostna absolutna večina članov parlamenta. Za sprejem tega popravka bo po pravilniku zadostovala navadna večina. A. P. CETINJE, 29. — Okrožno sodišče v Cetinju je danes obsodilo čmogorsko-primorske-ga pravoslavnega škofa Arse-nija Bradvareviča na 11 let in pol strogega zapora zaradi njegovega protiljudske-ga in škodljivega delovanja. SPODNJA ZBORNICA ODOBRILA KONEC OKUPACIJE EGIPTA LONDON. 29. - Po običajno dobro obveščenih virih se bodo verjetno prihodnji teden v Londonu začela posvetovanja med tremi zahodnimi velesilami o odgovoru na nedavno sovjetsko noto o vprašanju evropske varnosti. Sodijo. da bodo v odgovoru med drugim poudarili, da je Zahod že nekoč zavrnil sovjetski predlog o pogodbi za kolektivno evropsko varnost. Tri zahodne velesile se bodo o odgovoru posvetovale tudi t Nemčijo, z Avstrijo in z državami NATO. Tropska vročina v Južni Italiji BARI. 29. — Južno Italijo je zajela tropska vročina, ki je še neznosnejša zaradi soparnega vetra. V Foggi so danes zabeležili 41,4 stopinje v senci. ŽENEVA, 29. — Trgovina med evropskim vzhodom in zahodom bo leta 1954 za četrtino večja kot lani. To je sporočila gospodarska komisija OZN za Evropo v svojem zadnjem biltenu. Medtem ko so perspektive za izvoz koruze in premoga iz vzhodnoevropskih dežel nekoliko negotove. predvidevajo pri izvozu mehkega lesa povečanje za 50 odst. v primerjavi z lanskim letom. Izvoz nafte iz ZSSR in Romunije se bo leta 1954 po vsej verjetnosti povečal za 100 odst. Prav tako se bo povečal izvoz nekaterih živil iz zahodne Evrope v vzhodno. Povečanje izvoza strojev iz zahodne Evrope pa bo odvisno od razvoja nadzorstva nad strateškim materialom. PEKING SPREJEL ANGLEŠKI IN ZAVRNIL AMERIŠKI PROTEST Kairu, Daniel Semjonovič So-lod, pa je včeraj obiskal egiptovskega zunanjega ministra Mahmuda Favzija in kot poroča ministrstvo, «zaprosil za pojasnila in podrobnosti o angleško-egiptovskem sporazumu«. Zunanji minister je dal sovjetskemu diplomatu zahtevana pojasnila. Predstavnik egiptovske vlade je izjavil, da bo vlada v kratkem predložila ameriškemu veleposlaniku v Egiptu Cafferyju seznam javnih del in načrtov, pri katerih bi ji bila zaželena ameriška pomoč. V Vzhodni Nemčiji razpisane volitve Skozi sito in rešeto včerajšnji štemlki izjemoma priznava, da je Italija proti nam Slovencem ezagrešila napake« (na pr. skoro pol milijona mrtvih), ne morejo trditi, da pomagajo k kreditih tržaškega vprašanja tisti, ki nenehno nadaljujejo n. pr. z izdajanjem ezgodovi-ne« naše Reke pod naslovom «Fiume dTtalia — Eja, gen-te del Carnaro«. Q tej glori-fikaciji D'Annunzijovega pohoda na Reko smo že pisali na tem mestu. No, doslej je izšlo že deset zvezkov, ki nosijo na naslovnih straneh napise kot je n. pr. tale: «La sacrificata Fiume inse-gna il sacrificio. Chi per lei si sacrifica sara benedetto«. Vendar pa v teh zvezkih ne najdemo samo ekspanzio-nističnih gesel po Reki. Tu je tudi n. pr. Šibenik, Zadar, SuŠak, Rab, Split itd. ca za mir v Evropi in na i svetu! Naj še dodamo, da I revija izhaja v luksuznem formatu v italijanščini, francoščini tn angleščini; finansira pa jo italijanska vlada. Tudi 3. zvezek »ABC« pod naslovom »Trieste tradita« izpod peresa nacističnega tržaškega prefekta Bruna Co-ceanija spada v takšne konstruktivne zadeve. Mislimo, da ni potrebno navajati, kaj je v tem svojem dneaniku od leta 1947 do 1949 lahko napisal nacistični prefekt, če. mur je dodal predgovor nihče drugi kot Giuseppe Bot-tai! I Z L E T,! TURISTIČNEGA u. V. S. E Ul. F. Filzi 5 8. avgusta 195* VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje samo se ^ 13., 14. in 15. avgus^-kj* izlet v CELOVEC^ genfurt) na velesejem J o Vpisovanje do 4- ^ 14. In 15. aVgUS^jO izlet v LJUBLJ . na BLED v ILIRSKO OPATIJO na REKO v KANAL (» MOST NA SOC' Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4. 22. avgusta I954 ** KOMEN „.r0 KOSTANJEVI^ TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL /i Vpisovanje do 1*• SOŽALJE ^ Prosvetno društvo ‘j 1 pri Sv. Jakobu jt« sožalje svojemu čl» m* bridki izgubi njeg° d* S potrtim srCeI^. jt>aV vsem sorodnikom -„jia / da je 28. t. m. pr*£r, X1* predraga mama. in tašča FranBa PesloBi P z Pnurph ho « $ OB PRIMERU PODJETJA «SAN GIORGIO* V SESTRIJU Načrtna ra dela italijanske industrije V Branici pred 10 leti no „lJ-fnei0 nobeno po- T°Pi. n° Podjetje vsej Ev- i ti>eS,ai s*edb da so vzroki . c uftrepe Je --- nekje drugje, dejstvo h pr‘ zel° značilno rajo J, “ *e najbolj zapi-drlaone 3 z» Jet?e ni moglo več nrcarjt «„,1’^°, in ko so del-Č. Velike * ' vsako upanje nJle PnJpltke. je to pod-tedj,- družba IRI. In £ravcata *• je začela prava nfklet/> žJsnV,dac‘ia P°djetja. t % dt-! 3e bilo odpušče-® bili , ‘ooceo. Odpuščeni bil j ueJa')ceo. Odpuščeni Sw - pa 5* Paščenj Tudi ti so bili bo,Lizfl°«ori najrazličnejši-- a jim btlji Psa njihova dur z°PojliiiI Pomagata. In .-?e* C* 'S0n G.org,o>, «• uknadol3n?i°hb^ °dpustni a^ep„a;f{;b 2000. bo te- uprava pri- siljena baje zato, ker da nima naročil, toda to je navadna laž, saj je ista uprava pred kratkim, kot piše italijanski tisk, odklonita naročila is Sovjetske zveze in Perzije za več kot 9 milijard lir vrednosti. , . . Kot vidimo je izgovor o pomanjkanju naročil le nesprejemljiva pretveza za prikrivanje drugih načrtov. Poleg tega delavcem tega podjetja, ki ga je demokrščanska vlada v Rimu tako rekoč obsodila na smrt, ni ušla značilna zanimivost, da je bil pred časom imenovan za direktorja podjetja Pacchiarini, katerega so italijanski delavci krstili z značilnim imenom egrobars, saj je baje njegova posebnost v tem, da »likvidira» podjetja, ki jih je Rim sklenil zapreti. Sicer je res tudi to. da Pacchiarini ne dela tega iz lastne iniciative, ampak da mu je to že nekak poklic in vprav to da slutiti na nadaljnje načrte v zvezi s «San Giorgios. Značilno pri tem je tudi dejtsvo, da so delavci, ki so bili odpuščeni z dela, dobili povečini po dve pismi. V prvem jih vodstvo tovarne obvešča. da so odpuščeni, v drugem pa jim javlja, da bodo ponovno sprejeti v službo, verjetno tedaj, ko bodo začela poslovati tri nova podjetja, ki naj bi se šele osnovala, seveda, če bodo za to dobila sredstva. Vse to pa je posebna tehnika, katere se poslužuje vodstvo s povsem določenim načrtom. Vodstvo namreč hoče razdeliti onih 4000 delavcev, ki so trenutno še v podjetju, na tri skupine. Prvo skupino naj bi predstavljali onih 2000 delavcev, ki ostanejo še nadalje v podjetju, seveda dokler ne pride do novih odpustov, v drugo skupino spadajo delavci, ki so sicer odpuščeni, ki pa so poleg odpustnice dobili tudi pismo z obljubo o ponovni zaposlitui, v tretjo pa spadajo brezpogojno odpuščeni delavci. S tem ukrepom, s to taktiko je podjetje verjetno hotelo razcepiti delavce v tri skupine, v srečne, v manj srečne in pa v nesrečne ljudi brez upanja glede jutrišnjega dne. To bi bilo najprimernejše sredstvo za organizacijsko razbitje delavcev, kot borbene celote in za lažje obvladanje odpora. Toda vodstvo podjetja se je uštelo. Vse tri sindikalne organizacije so se v tej akciji strnile in potegnile s seboj v borbo vse delavstvo, skoraj vsi tisti delavci, ki so poleg odpustnice dobili tudi zagotovilo za naknadno zaposlitev, so pisma vrnili in. s tem pokazali svojo dosledno solidarnost z najnesrečnejšimi, z dokončno odpuščenimi. Sploh je zavladala v Sestri-ju doslej nepoznana solidarnost. Ne samo delavci tega podjetja, ampak tudi detavci ostalih podjetij so se priključili borbi delavcev podjetja «San Giorgios in napovedali stavko. Proletariatu pa so se pridružili tudi trgovci in o-brtniki, kar pa ni prav nič čudnega, saj je vendar vsem jasno, da je vse življenje Se-strija tesno povezano z obstojem tega velikega podjetja. Ne bomo nadaljevali o nadaljnjem poteku te zares zgledne razredne borbe, ki jo bije 4000 italijanskih delavcev, ampak se bomo za trenutek ustavili pri nekaterih mislih, ki se ob tem porajajo. Ko je bila lansko leto borba za florentinsko podjetje Pignone na višku, je posegel vmes sam florentinski župan La Pira. Ta mož je kljub temu, da je prišel na svoj položaj kot demokristjan, nastopil z vso svojo avtoriteto pri rimski vladi. Tudi ob sedanjem primeru, tudi v zadevi tovarne «San Giorgios se je politično vodstvo krščanske demokracije v Sestriju, skoraj v popolnem soglasju z ostalimi strankami in oblastnimi funkcionarji, postavilo na stran borbenih delavcev, toda kot kaže vse to ni imelo učinka. Samo ob sebi se zato poraja vprašanje: Kaj je vendar za vsem tem, kakšni so vendarle ti dokončni načrti, ki jih imajo v Rimu? Ce je res, da je vsa italijanska industrija v nekaki težji krizi, o čemer ni dvoma, kako je mogoče, da velika zasebna ali vsaj po veliki večini zasebna podjetja, kot na primer FIAT v Turinu dela brez večjih težkoč, medtem ko pa «San Giorgio«, ki je tako rekoč državno podjetje, saj je, kot smo že rekli, v sklopu IRI, ne more dalje, češ da nima naročil. Kako je mogoče, da je FIAT preobložen z naročili za traktorje, dočim jih «San Giorgios ne more razpečati in jih na njegovem dvorišču rjavi nekaj stoti n? Odgovor je zelo enostaven. Bo sicer na videz morda preveč preprost, toda vprav v tem je bistvo. IRI je prevzela podjetje «San Giorgios tako, kot je prevzela vrsto drugih podjetij, kot na primer poznane Capronijeve tovarne «Repptane» zato, da bi napravim delničarjem uslugo, da bi jim namreč omogočila, da svoje kapital e vložijo v tisto industrijo, ki danes »bolj nese«. v industrijo, ki je «bolj gotova«. Dokler so namreč ta podjetja delala za vojsko, dokler so lastniki ali delničarji imeli od njih velikanske profite, so jih imeli v svoji režiji, ko pa je vojna industrija, v katero so vključili svoja podjetja, izgubila na svoji trenutni «aktualnosti» so podjetja prodali IRI. ki je državna finančna družba, ki se tako rekoč igra s finančnimi deficiti, saj lahko črpa subvencije od drugod. Zato je povsem razumljivo, da na primer florentinski župan La Pira, ki živi v Firencah in vsaj posredno opaža negodovanje ljudi, ki izgube kruh, zato je razumljivo, da demokrščanska vodstvo v 'Sestriju, ki vsaj posredno živi s tamkajšnjim ljudstvom, dvigne svoj glas v njihovo obrambo, toda Rim, ki je najbolj tipičen izraz in predstavnik vprav tistega raz- (Nadaljevanje na 4. strani) ■Eela krajina-abslka partizanstva Danes poteka deset let od ene največjih političnih manifestacij slovenskega ljudstva v času narodnoosvobodilne vojne Bilo je to pred desetimi leti v bližini Branice na Vipavskem. Komaj dobre tri kilometre od nemške postojanke se je zbralo okoli šest tisoč oseb, ki so ob raznih govorih manifestirali za nadaljnjo odločno borbo proti okupatorju in za osvoboditev. Kot vidimi na sliki so bile na zborovanju skoraj izključno ženske in le kak starček, kajti skoraj vsi moški so bili itak v raznih borbenih enotah. Dežela neukrotljivih lfudi, pristne folklore in značilne slovenske gostoljubnosti n ravni 21. in 22. julija so v Be- plošč. Na sam dan proslave Ce boste obiskali to deželi- li krajini svečano praznovali dan vstaje slovenskega ljudstva in deseto obletnico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta — pivega parlamenta v zgodovini Slovencev. Ta predel slovenske domovine je glavni odbor Socialistične zveze delovnih ijudi izbral za to osrednjo prireditev v znak prizna nja beolkranjskemu ljudstvu za zasluge med narodnoosvobodilno borbo. V Beli krajini je zasedal prvi slovenski parlament, tu je bito središče partizanske vojske tu so se razvijali centralni organi ljudske oblasti. Skratka Bela krajina je deželica, kjer je rasla in se razvijala mlada slovenska država v času, ko so onstran Kolpe in za Gorjanci še regljale strojnice. V okviru proslav so v raznih zgodovinsko pomembnih krajih Bele krajine odkrili vrsto spomenikov in spominskih pa je bila v Črnomlju svečana seja ljudske skupščine Slovenije v preurejenem prosvetnem domu. kjer je bilo 19. in 20 februarja 1944. prvo zasedanje SNOS. * * * Zanimiv je košček slovenske zemlje, ki leži med Kolpo ter gorskima masivoma kočevskega Roga in Gorjanci — Bela krajina. Ce se vzpnete na Mirno goro, najvišjo točko te deželice, se bo pred vami odprl čudovit svet, kakor pisana dragocena preproga. Stotine položnih gričev, med katerimi so zaselki, gozdički, vinogradi in zlatoru-mena polja. Tipične belokranjske hišice, pol zidane, pol lesene, se ponekod pojavljajo v skupinah tudi visoko po obrobnem gorovju, še više pa se vzpenjajo osamljene si-vobele zidanice, ki hranijo dragoceno belokranjsko kapljico. K0SCER ZGODOVINE ANGLEŠK Admiral Dudley North bo dobil zadoščenje Kako je šest francoskih vojnih ladij plulo skozi Gibraltar pred nosom angl. admirala Tudi Churchill se je pošteno zmotil - Z nezaupnico odstavljeni admiral rehabilitiran Pred kratkim je izšla prva knjiga britanske uradne zgodovine o vojni na morju, v kateri so opisani pomorski dogodki od leta 1939 do leta 1945. Javnost je za to delo pokazala veliko zanimanje iz več razlogov, najbolj pa za-ladi tega. ker je v tej uradni zgodovini naleteti tudi na kritike nekaterih Churchillovih ukrepov in postopkov v zvezi z mornarico in pomorsko vojno, kakor tudi nekatere ugotovitve, ki so v nasprotju z nekaterimi mesti iz slovitih Churchillovih spominov. Tu se govori tudi o določenih odnosih med britanskim premierjem in mornarico, ne da bi se pri lem kaj preveč upoštevala njegova morebitna občutljivost. Znano je. da je bil Churchill vedno tudi nekakšen glavni admiral britanske mornarice. y teku prve svetovne vojne je bil prvi lord admiralitete, t. j. minister mornarice, takisto je bil tc pred začetkom druge in še nekaj časa med njo, do maja 1940. Toda tudi kasneje, ko je bil predsednik vlade, je stalno kazal željo, da bi vodil mornarico, in ne samo to. ampak da bi celo vodil vsako posamezno bitko in poveljeval posameznim enotam, kar ^alostna ,5*letne vzgoje Naninekaj leti ironij „ ~J, ‘etl se je nad v>dnNekai Pbah*aU* mati bož~ bab v'di ter jevernih rado- *n ie hodilo nekaj verskih bllartcat komsomolske mladine w - ta -X ‘,ual|o tja, da bi 5tvat „y^dei» Kmalu se ‘«lo t»čun V ld marsikdo *« i Nil a ,ga še napravil b0j.' ba. kakim letom pa UrvLVl *P°hazala» mati 4drsatv0ih predeUh »a in javni ‘•.t, t0 ’ani- e' kmalu izsledili «prikazen» ur-ti so tudj dobili se te «pri- kolT*0 ljuH,.Uveliavile in da • °r 1,.^. ■ vo na Hrvaškem luT ‘bdi „ . , t*biis j*3 okoUca kma- J>a Vetldar " na ‘® »prikazni«. tu>jo sam 'Sn • “čudeži» ne v c v Sm, nas. ampak «*>‘SV)!‘Ski -,zi. »a z»t« V U ezi> je že Je)o niih0m"''iz<‘m», kot » ’ « Vod:lP‘)‘ in Ure v ,!maj0 moskovske V e‘u. «e ,asUu srn« n 0msomoKkUke m1^’* h mrCc Drln Pravda« «* 'Ud bru- še) lakcv i peresa neke-p°d je \i- RaftiuVrm; ^btS,vIV“0VkU- °- l v«si >"mirne n‘rijaz|[ 1 Poroča, je m v vasi vznernirje- 'Jvka !•„ • ZaVkJ0 dn> ‘Ue S,> nc, 0 a *olu ....... din,'. liudie7 ,;'nf samo sia-**npak tud. mla- [>rani v Kotnso-, mlad uia bli beltj mžini “belo žensko« kij*; p'iipov n Me-06, hiše. Pozn®ie hiše, Eospo« in t0 v katet; n živi d1anji‘n». in 'ko?-teri st»nuje d« U"' ‘avnUi .C?° v hliži- ftr»Vdi0pisnik «k v-*To- Sr3m,„.” n® kmore°msomolske Pa a e>> dim,0*. da bTSL pustni ‘>t ' »o Se 'hdl komu. v rastli C1#ll*tični do- movini«, »verovali v čudež«. Zato zatrjuje: «Končno so se našli nekateri pogumnejži in pametnejši člani Komsomola in se postavili na čelo preganjalcev te «bele ženske«, tega #duha», kt je na begu vrgel raz sebe belo plahto/ ki so jo potem našli na nekem grmu.« Torej so se vendarle našli »člani Komsomola*. ki so se kot «p0gumni in pametnejši« pognali proti čudežu«. Toda v Utem članku ponovno nakazuje »zrelost« Komsomolcev. Kajti v istem članku zatrjuje sledeče: »Malo pozneje so se pojavili novi, nadaljnji prividi. Dve mladenki, članici Komsomola, zatrjujeta, da sta prisostvovali pojavu svetih Ikon (svetih podob).« In še nekaj. V istem članku beremo sledeče: «Njg nekem svetem gričku v pokrajini Surška so neki čudežni vrelci, kamor hodijo v trumah številni ljudje iz vse pokrajine in sicer z namenom, da bi na čudežen način oždraveli od raznih bolezni« fil da bi slika bila popolna. poglejmo kalyi »Komsomolska pravda« zaključuje: Voditelji Komsomola dobro poznajo, te pojave,i toda oni so bi*ez moči glede tega in hkrati he store ničesar. Potrebno bi bilo, organizirati znanstven^ predavanja, da bi obrazložili mladim komunistom, kako nastaja življenje V Sččtu.l) Du, po 35 letih se bi morali voditelji Komsomola, voditelji komunistične mladine šele lotili tega dela. Hes je zaradi carske skrajno nazadnjaške politike, je Lenin do- bil zelo slabo dediščino. Sicer dobro, toda zavedno rusko ljudstvo je bilo zelo nazadnjaško. Vera ali bolje cerkev je zapustila grozen pečat, ki ga ni lahko odstraniti. Zato bi nas ne začudilo dej- stvo, da bi tudi danes torej po 35 letih našli starčka, ki se je rodil in bil vzgojen v {asu verskega mračnjaštva, ki je vladalo do revolucije in ki bi veroval v »čudeže«. Toda kako naj si obrazložimo, kako naj doumemo to, da se danes najdejo ne «izvenpar-tiiski« mladinci in ljudje, ampak člani Komsomola. mladinci, ki jih vzgaja komunistična partija, ki še verjamejo v čudeže. Sovjetska zveza ali bolje njeni voditelji zatrjujejo, da so oni zares vzor vsega napredka. da je edino njihova znanost tista, ki dejansko u-speva in obvladuje. In kako torej da vsaka znanost, vse te šole, zavodi in inštituti, da vsa ta mogočna »napredna« organizacija ni mogla še razjasniti Komsomolcem vsaj, da so čudeži pravzaprav stvar najmanj srednjega veka, ne pa sedanje dobe. Pri zadnjih volitvah so kandidati moskovske liste dobili 99.68 odstotkov glasov. Kdo ve, če niso za to listo, za te kandidate glasovali tudi Komsomolci, ki še danes videvajo in verujejo v «bele gospe« in v »svete ikone«. Na vsak način skrajno slaba legitimacija za vodstvo. V moskovski »Pravdi« je pred časom izšel članek s sledečim naslovom: «Llstek iz matične knjige« Gre za protekcionizem v sovjetskih šolah. Študentka Pjatajkina je ves teden pred izpiti prebila na raznih plesih po klubih. Ko je prišel dan izpita, se je pojavila pred profesorjem z listkom, na katerega je napisala: »Sem sestrična Ivana Pavloviča Astajkina«, Kdo je Astajkin? To ni nihče drugi kot sekretar pokrajinskega komiteja partije. Profesor pa je bil malo bolj odločen kot bi se bilo lahko pričakovalo in (distek« ni imel nanj nika-kega učinka. ((Moskovska pravda« je pohvalila profesorja in to je povsem razumljivo, toda če bi bil to edini primer, bi se tako odgovoren časopis sploh ne zmeni! za to. Ker pa je pojav protekcionaštva zelo obsežen, je »Moskovska pravda« vzela primer Pjatajkine le kot enega izmed tolikih primerov podobne vrste. Sicer pa je o tem problemu pisal tudi humorističen list »Krokodil«, kjer smo brali nekaj podobnega 2ena nekega visokega funkcionarja se je namreč pojavila v šoli in energično zahtevala, naj popravijo slabe rede na spričevalu, ki ga je prinesel njen sinček domov. »Krokodil« pa se zgraža tudi nad tem, da ima sinček tega visokega funkcionarja izredno slabo vzgojo ter se sprašuje, koliko sošolcev tega malega otroka si lahko privošči tako razkošje, da ima namreč svoj televizijski aparat. ter da ne je drugega kot čokolado, sladkarije in pomaranče. Tudi tu bi se morali vprašati, kje vendar tiči ta »socialistična vzgoja«? 35 let in več je že mimo in med sovjetsko mladino, celo med Komsomolci najdemo ljudi, ki verujejo v čudeže, na drugi strani pa srečujemo študentke. ki prinesejo namesto svojega znanja profesorju listek, da Je njen bratranec ((sekretar pokrajinskega komiteja«. Pač izredno lepa legitimacija. ________________ . . je moralo večkrat pripeljati do usodnih napak. V omenjeni uradni zgodovini se sicer Churchillu izraža zasluženo priznanje za vse, kar je dobrega 3n velike napravil za svojo domovino, in tega ni bilo malo, vendar se tudi zelo odkrito kritizirajo vse njegove napake, izhajajoče v prvi vrsti iz njegove prevelike avtoritativnosti, kakor tudi navade, da se je vmeša-\ al vsepovsod, tudi tja, kjer je bil strokovno najmanj podkovan. Ta prva knjiga britanske u-radne zgodovine o vojni na morju pa je vzbudila največje zanimanje tudi zato, ker se v njej obravnava znani «primer admirala Northa« in to v prid Northu ter kritično za Churchilla. Admiral North. je še pred objavo te zgodovine zahteval, da se razčisti njegov primer. Zad..„i čas je postavljal to zahtevo ie bolj vztrajno in malo preden je knjiga izšla, se je število njegovih pristašev, ki so zahtevali njegovo rehabilitacijo čedalje večalo. Bilo je septembra meseca leta 1940. V Gibraltarju je poveljeval britanski mornarici admiral Dudley North. Bil je skupno z nekim generalom kopne vojske in nekim letalskim polkovnikom odgovoren za obrambo trdnjave, naj si bo pred morebitnim napadom s španske strani, ali pa z morja. Obstajal« je še neka posebna nevarnost, in . sicer od francoske strani. Znano je, kako je Francija kapitulirala pred Hitlerjem in da je tam vladal nemški kvisling Petain, ki je imel v rokah večino francoske mornarice. Naloga admirala Northa je bila tudi. da prepreči prehod skozi gibraltarsko ožino vsem ladjam. ki niso bile zavezniške, posebno italijanskim. Vtem je dne 6, septembra šest francoskih vojnih ladij dvignilo v Toulonu sidro in zaplulo proti Gibraltarju. Njihov namen je bil, da se prebijejo do luke Dakar na a-tlantski obali Maroka. Slo je za tri križarke in tri torpe-dovke. torej šest zelo važnih ladij, ki so imele okrepiti nemške sile v Dakarju. Francoska mornarica kot zaveznica nemških sil, je bila v Dakarju zelo nevarna, ker je branila Angležem in Ameri-kancem, da bi se izkrcali. Toda tudi De Gaulleu je bila v napoto, ker mu je onemogočala zveze s silami svobod- ne Francije na afriškem kontinentu. Torej, kaj se je zgodilo ponoči tistega septembrskega dne leta 1940, zaradi katere je bil admiral North tako hudo obsojen? Baje je prav on zakrivil, da se je omenjenih šest francoskih ladij prebilo skozi gibraltarsko ožino, kar bi za častnika v činu admirala, če bi to res držalo, predstavljalo v vojnem času zelo hudo napako. Toda. ali je bil admiral North res kriv? Na predvečer tega dne je admiral prejel od svojega kolega, poveljnika gibraltarskih letalskih enot čudno sporočilo. Neko vodno letalo je ugotovilo, da pluje proti Gibraltarju šest francoskih ladij. North je takoj poiskal pisane direktive, ki jih je bil prejel nekaj dni po francoski kapitulaciji v Compiegneu. Ugotovi! je. da je v direktivah rečeno, da treba nastopati samo v primeru, če bi se francoske pomorske sile pod povolj-stvom armirala Darlana odkrito priključile Nemcem, z namenom, da se na njihovi strani bore proti zavezniškim silam. Admiral North je na osnovi tega odločil, da v tem primeru ne more intervenirati. ker nima nobenega dokaza, da je namen teh enot boriti se na Hitlerjevi strani proti zavezniškim silam. Vendar je North za vsak primer telefoniral admiraliteti v London. Dobil pa ni točnega odgovora, tako da ni vedel, ali naj Francoze spusti skozi Gibraltar ali naj na njih strelja. Dotlej je imel admiral North za sabo sijajno vojaško preteklost. V nastali napeti situaciji pa se ni znašel. Mrzlično je listal po strogo zaupnih aktih, da bi kje našel kako napotilo. Tu so bila povelja za primer, da bi se hotele italijanske vojne ladje prebiti na Atlantik, z namenom, da napadajo in sabotirajo britanski prekooceanski promet. Tu je bilo tudi pove-• lje, ki pravi, da je naloga admirala, komandanta Gibraltarja. braniti trdnjavo, ni pa njegova naloga spuščati se v bitko z italijanskimi vojnimi ladjami, kar je prepuščeno nekemu drugemu admiralu. Ta drugi admiral je bil So-merville, ki je poveljeval delu britanske eskadre na Atlantiku. Ladje, ki so bile pod njegovim poveljstvom in so nosile oznako »Force H«, so imele nadzorovati tudi afriško a- tlantsko obalo, Ko je admiral North to odkril, se je oddahnil. Mislil je, da bo že Somer-ville opravil z že omenjenimi šestimi francoskimi ladjami, bodisi da jih bo potopil, ali karkoli, kakršen bo pač ukaz iz Londona, kakor bo pa{ odločil Churchill. Saj je v tem primeru šlo vsekakor bolj za politično kot pa vojaško vprašanje. Sir Dudley North je zatem naglo napisal poročilo ter ga z radiogramom poslal admiralu Somervilleu. Pretekla je ura, toda od admirala Somervillea nobenega odgovora. Končno je nekaj prišlo, bilo pa je tako nejasno. da se ni znalo, ali je admiral poročilo sploh prejel. Ponoči so francoske ladje prišle pred Gibraltar, kar je bilo natančno ugotovljeno s pomočjo radarja. Topovi so bili pripravljeni, da odpro ogenj, toda samo v primeru, če bi Francozi prvi začeli. Francozi peveda niso streljali, ampak so tiho in mirno izginili v nepredirno atlantsko temo Naslednjega dne pa se je javil Somerville: Francoske ladje so vrgle sidro v Dakarju... V Londonu so skoraj počili od besa, posebno Churchill. Admiral North je bil pri priči odstavljen s položaja in poklican v London. Churchill ga je strahovito napadel, čemu ni potopil francoskih ladij. Nobenega opravičila, nobenega pojasnila ni hotel slišati. Admirala so odslovili s polovično plačo, mesec dni kasneje pa so mu dovolili, da je zaprosil za upokojitev. Po 43 letih službovanja je prejel sledečo odločbo: «Lordi admiralitete ne morejo imeti zaupanja v častnika, ki je v času krize čakal na navodila, namesto da bi bil sam pod-vzel potrebne varnostne ukrepe.« Toda, glej si ga, pravkar je začela izhajati uradna zgodovina pomorske vojne 1939 do 1945. kjer je glede Nor-thovega primera rečeno: »Jasno je, da je bila »Force H« neodvisna eskadra in da je samo admiral Somerville odgovoren za svoje akcije. Na osnovi tega bi bilo nelogično smatrati, da je North in ne Somerville odgovoren za svoboden prehod francoskih enot.« Tako bo. kot se zdi. zgodovina vendarle dala zadoščenje po krivici obsojenemu admiralu Northu ter tako obsodila admiraliteto, po njej pa tudi samega Churhilla. co, vas bo najbrže presenetilo. da boste skoraj v vseh krajih opazili spomenike in spomineke plošče, priče novejše zgodovine, ki opozarjajo, da je ta zibelka partizanstva dala v minuli vojni velik prispevek. O tem priča tudi nad tisoč dvesto grobov prezgodaj ugaslih življenj in tu pa tam še vedno v črno oblečene matere. V Beli krajini, ki šteje 24.000 prebivalcev je bil vsak peti človek partizan, devet od teh je proglašenih za narodne heroje. Ostali sledovi vojne vihre so v glavnem že zbrisani. 2.500 hiš in gospodarskih poslopij, ki so jih uničili okupatorji, je že obnovljenih. Tudi ni več opaziti, da Bela krajina ni imela po vojni skoraj niti metra uporabne železniške proge. Pač pa boste zapazili nekatere nove stavbe. Crno-meljska šola, kjer se je leta 1944 prvič v zgodovini začel pouk na višji gimnaziji, je danes lepea kot pred časom, ko so jo belogardisti požgali. Ljudski dom, v katerem je zasedal SNOS, je preurejen in tako lep, da bi bil okras prav vsakemu večjemu mestu. Poleg tega je zraslo tudi nekaj novih tovarn, v katerih je zdaj zaposlenih že 70Q delavcev, medtem ko je imela predvojna zaostala agrarna Bela krajina komaj sto delavcev. Ta deželica se lepo razvija s pomočjo republiških sredstev za pasivne kraje ter z napori domačinov, ki pod prejšnjimi režimi niso imeli možnosti, da bi uspešno premagovali zaostalost in druge težave, ki koreninijo v daljni preteklosti. * * * I Rakave bolezni so postale tako pogoste, da se polašča ljudi pravi strah pred njimi. Zato ni nič čudnega, da si znanstveniki umišljajo najrazličnejše aparate, ki naj pomagajo priti tej bolezni do živega. Tu vidimo De Graaffov generator, ki je zelo važen pripomoček v protirakavi borbi. Zgodovina Belokranjcev je tako pisana kot njihova pokrajina. Da so tod že pred več tisočletji živeli ljudje, kažejo številne izkopanine. Po ilirskem plemenu Kolapjapih je dobila ime Kolpa. V času turških vdorov je Bela krajina odbijala napade in ie bila neštetokrat pregažena. Metlika, ki je najstarejše beli kranjsko mestece, je b.la za časa teh bojev 17 krat požgana. Črnomelj je bil tedaj vojaško mesto. V novejši dobi je zanimiva tudi tako imenovana «Viniška republika«. V tej vasici, rojstnem kraju velikega slovenskega pesnika, O-tona Zupančiča, je namreč leta 1919 izbruhnil upor proti takratni jugoslovanski monarhiji. Domačini so zrušili občinsko upravo in proglasili republiko, za predsednika pa so zbrali najstareišega domačina. Po treh dneh so zdiu-žene sile orožnikov Viničsnc premagale, sledile so aretacije in sodni procesi. Čeprav je Bela krajina skoraj izključno kmetijska dežela, ima tu napredno gibanje globoke korenine. Zato so leta 1941, takoj po zlomu stare Jugoslavije, začele akcije proti okupatorju in za boljšo družbeno ureditev. Junija leta 1941, so imeli v Beli krajini SKOJ-evci zaprisego, da se bodo z vsemi silami borili za svoj narod. Iz njih je zrasla prva partizanska četa, ki je skoraj v celoti padla konec istega leta v Gornjih Lazah nad Semičem. Vendar se je plamen upora vztrajno širil :n leta 1943, meseca septembra, je bila Bela krajina osvobojena. Tedaj so bile tu splošne volitve ljudskih odbornikov. Ker so bili moški pod orožjem so opravljale politične funkcije v glavnem žene. Le parkrat je uspelo okupatorjem. da so za kratek čas vdrli v to partizansko republiko, kjer se je razvijala slovenska državnost, kjer je deloval, glavni štab NOV in POJ Slovenije. Radio osvobodilna fronta, Denarni zavod Slovenije, ki je tiskal lasten denar, ter vrsta drugih ustanov. * * * Bela krajina je tudi dežela, ki se ponaša s tem, da je tu ohranjena najbolj izvirna slovenska folklora. Tu je doma «Zeleni Jurij«, najstarejši pastirski običaj in e-dinstven v Evropi. Potem je še vrsta drugih obredov, v katerih so ostanki stare mitologije. Belokranjska kola so tudi močno prikupna. Imajo nekaj sorodnosti s takšnimi plesi onstran Kolpe. Neki" sličnega bi našli tudi v narodnih nošah, in celo v domači govorici opazimo hrvaški vpliv. Sicer pa je del Bele krajine narodnostno mešan. Ob Kolpi, v okolici Adtešlčev. je pet vasi, ki so naseljene s prebivalci južnih krajev naše domovine, ki so še do danes ohranili svoje običaje. To so potomci Srbov, ki so pribežali pred Turki in jih imenujejo Prebege. Nekaj naselij pa je tudi uskoških. Ce boste kdaj obiskali Bilo krajino, boste nedvomno srečali «Zelenega Jurija« in še druge stare običaje, ki sicer niso več tako v navadi med ljudstvom, kod pred sto leti, vendar mladina to folkloro goji in jo z uspehom prikazuje tudi na raznih nastopih, dom* in po ostali domovini, I- B. Ameriško politično prizorišče je že delj kbt štiri leta v senci nekega pojava, dotlej nepoznanega po obsegu in zaskrbljenosti, ki se z njim v zvezi pojavlja tako v A-meriki kot drugje po svetu, pa tudi po škodi, ki fo nanaša prestižu svoje dežele. Ta pojav se imenuje senator Mc Carthy. Pozornost ameriške javnosti je Mc Carthy zbudil februarja 1950. ko je na tradicionalnem Lincolnovem banketu izjavil, kako du ima zanesljive dokaze o tem, da se nahaja v diplomatski službi ZDA 205 članov komunistične stranke, kako da zanje ve tudi državni sekretar Ache-son, in kako ti sovjetski agenti s svojih vplivnih mest u-smerjajo ameriško zunanjo politiko. Dasi so njegove besede takoj objavili na prvih straneh vsi časopisi, je bilo tačas v Ameriki le malo ljudi, pa tudi drugje v svetu jih ni bilo več, ki bi bili razumeli, kaj to pomeni za ameriški politični razvoj. Prvo, kar se je zgodilo, je bilo to, da je dotlej skoro nepoznani senator države Wiscon-sin zaslovel širom po Ameriki ter postal izredno popularna osebnost. Ne glede na fantastičnost izrečene obtožbe, kakor tudi vseh, ki jih je kasneje izrekel, je med svojimi rojaki zavzel mesto nekakšne nacionalne osebnosti, p svetu pa je začel predstavljati simbol vsega, kar je povzročalo v zvezi z razvojem ZDA največjo zaskrbljenost. Ze od konca vojne sem je bila osnovna poteza v ameriškem političnem razvoju splošna preusmeritev javnega mnenja na desno. Lahko rečemo, da je tudi današnja vlada izraz te tendence. Vendar obstaja določena razlika med. konservativno orientacijo, ki danes prevladuje v ameriškem, političnem življenju na eni strani in mccarthyzmom na drugi. Ta razlika se v prvi prsti tzraša v metodah, ki jih ena in druga stran uporabljata p spoji politični akciji. Ni namreč nujno, da bi konser-ifiivne tendence danes morale biti hkrati tudi nedemokratične in nečloveške. Mc-cart hyzem pa je v svojem bistvu prav takšen, njegove metode so podobne tistim, ki se jih je posluževal fašizem, njegova sredstva so klevetanje, izsiljevanje. slabo ravnanje, stalno ponavljanje lazi, odstranjevanje z vsemi sredstpi osebnosti, ki se mu zoperstavljajo, zastraševanje posameznikov in vse nacije s pretiranim prikazovanjem nevarnosti, ki preti od tujih agentur, .demagogija itd. Ze nekaj časa se postaplja vprašanje, kako je mogoče, da se je v deželi, kjer so tradicije meščanske demokracije še vedno zelo močne, mc carthgzem mogel tako okrepiti. Za Severno Ameriko, ki velja poleg Francije za domovino buržoazne demokracije, kjer je ta demokracija izpeljana in razvita do najpopolnejših oblik, je kaj takega zares nepojmljivo. Vedeti treba, da ni mccar-th yzem nikako konspirativno gibanje, ki bi se bilo organiziralo za hrbtom javnosti. Nasprotno. bila je prav pretirana publiciteta, ki mu je pomagala do sedanje stopnje moči. Zakaj, kakor je znano, publiciteta v smislu reklame je v Ameriki izredno važen či-nitelj tako p poslovnem življenju kot v politiki. Primer Mc Carthyja dokazuje, da niti ni potrebno, da bi bila osnovana na pozitivnih elementih in da vendar pomaga k uspehu tistemu, ki z njo razpolaga. Prva Mc Carthyjeva obtožba o »dve sto komunistih v dipdomatski službi» še do danes ni bila dokazana, še več. dokazalo sc je, da je bila popolnoma iz trte izvita. Toda vtem, ko se je vodila preiskava, so bili tisk, radio in televizija prepolni vesti o najrazličnejših obtožbah, javnost je vse to poslušala in Mc Carthp pridobival na slavi in popularnosti. Razne stati-stikj o javnem mnenju so pokazale, da la popularnost, navzlic neosnooanostj obtožb, ne popušča, marveč, nasprotno raste. Eden najvažnejših razlogov, da se je mccarthyzem tako okrepil, je brez dvoma izredno nizka raven politične zrelosti povprečnega ameriškega človeka. Povprečni Američan je v bistvu demokrat, toda hkrati je tudi prepričan, da so ameriški način življenja in ameriške politične institucije najboljše na svetu. Iv. tako ni mccarthijzmu nič lažjega kot da na osnopi te nizke politične ravni, kakor tudi računajoč s prepričanjem povprečnega Amerikanca, da je vse kar je amerikanskega najboljše, zavaja tega človeka na pozicije, ki ne samo da so sovražne demokraciji na sploh, ampak so v prvi vrsti naperjene prav proti ameriški demokraciji. Obstajalo je. in še obstaja mišljenje, da je mccarthgzem samo nekakšen izraz trenutnih odnosov p svetu in proizvod tako imenovane, hladne vojne, da bo torej hkrati z odstranitvijo vojne nevarnosti tudi sam izginil. Ne gre dvomiti. da je sovjetska napadalnost v precejšnji meri doprinesla h krepitvi mccarthystič-ni h rapoloženj v Ameriki, toda pokazalo se je, da to ni bit odločujoč činitelj. V resnici je ta dokaj nevarni in skrb vzbujajoči pojav izšel iz neke določene kombinacije zunanjih in notranjih 6i-niteljev, brez katerih bi do njega bržčas ne prišlo. Toda k temu se bomo ie povrniti kdaj prthodntfč. V REJI E Viemenska napoved za danes: Lepo, jasno vreme z delnimi pooblačitvami. — Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je bila 30.3 stopinje: najnižja pa 23.3 stopinje. TBST, petek 30. julija 1954 MORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.00: Prerez skozi komedijo «Kapetan Bay-Bay». — Trst II« 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 18.40: Italijanske narodne pesmi. — Slovenija: 12.30: Rimski Kor-zakov: Koncert za violino in orkester. T-':- 5"i '"lii • • S -* * ste r !w •• siinlni-H Mfe; $E TRI ETAPE PO KONCA TOURA FRANCOZ TESSEIRE PRVI Danes dopoldne 134 km dolga poletapa popoldne pa 72 km vožnje na kronometer - 1 i r~' VRSTNI RED NA CILJU XX. ETAPE AIX LES BAINS - BESANCON (243 km): 1. Teisseire 7.05’31”; 2. Van Breenen; 3. Van Genechten; 4. Rolland; 5. Pianezzi; 6. Mahe' vsi s časom zmagovalca; 7. Kubler; S. Ockers; 9. Van Est; 10. Forestier; 11. Schaer; 12. Voorting; 13. Hoorelbeke vsi v času 7.05’58”; 14. z enako oceno v času Kublerja skupina do 33., v kateri so tudi Bo-bet, Dotto, Clerici itd.; 50. Dar-rigade 7.29’59" in za njim skupina 17 dirkačev. Zadnji 71. Molineris 7.47’24”. Odstopila sta. VVagtmans (Hol.) in Gral (Švica). BESANCON, 29. — Pričakovati je bilo, da današnja etapa ne bo prinesla kakih hudih pretresljajev v skupni oceni. Sedaj je že skoraj vse več ali manj določeno in prav nič ne kaže, kako bi lahko Bobet izgubil svoje prvo mesto. Tudi ni mnogo verjetno, da bo Dotto dohitel Kiiblerja. Na da. našnji etapi sta bila zopet dva gorska cilja, eden druge in eden tretje kategorije. Dirkači so na današnji etapi dlje časa vsi strnjeno vozili. Po predvidenem urniku so bili dirkači v zaostanku, ki je še naraščal. Idilični mir v skupini premoti francoski provincia-lec Le Guilly, ki takoj pobegne, čim se je pričela pot dvigati na Faucille. Seveda bi Španec Bahamontes ne bil on sam, če bi ubežnika pustil samega. Tako pa mu je prišel takoj delat družbo, kilometer pred ciljem pa je pobegnil in vozil prvi čez hrib. Potem sta oba ubežnika skupaj vozila naprej in tudi na zadnjem hribu te etape je bil prvi Bahamontes. Kmalu zatem pa se je nehal samotni beg prvih dveh in pustila sta, da so ju drugi dohiteli. Prilično mirno vozijo do 200 km. Tu pa pobegnejo Van Genechten, Teisseire, Van Breenen, Pianezzi, ki se jim kmalu pridružita Rolland in Mahe’. Čeprav je med to prvo šestorico še kdo hotel kdaj pobegniti, so vendar na cilj prispeli skupno. Tu je zmagal v končnem sprintu Teisseire. Bahamontes je bržkone imel namen, da bi z zmago na obeh vrhovih prišel prvi tudi v Nancy; toda to mu ni uspelo. Danes je odstopil Wagtmans, ki je menda najbolj občutil posledice slabega vremena, sa; je nastal kar mraz. Odstopil pa je tudi Švicar Graf, (za katerega je bilo rečeno, da je odstopil že tedaj, ko je moral Koblet zapustiti Tour). Jutri še zadnja etapa v hribovitem in potem po ravnem do Pariza. JULES AUMONT SKUPNA OCENA PO XX. ETAPI: I. Bobet 122.32’30”; 2. Kubler zaostanek 12’49”; 3. Dotto 17'22”; 4. Schaer 17’46”; 5. Mal-lejac 23*15”; 6. Ockers 28*47”; 7. Bergaud 30’33”; *. Vitetta 31*59”; 9. Lauredi 32'36"; 10. Balu vin 34'33”; 13. Nolten; 14. Clerici; 13. Voorting; 23. Teisseire 1.16*23”; 24. Bahamontes. — Zadnji 71. Dierkens 5.43’20”. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA PO XX. ETAPI: 1. Švica 367.51*15”; 2. Francija 368.03’20”; 3. Belgija 368.20*17”; 4. Holandska 368.27’38”; 5. SE 368.43*29”; 6. Španija 369.47*07”; 7. Zapad 370.21*10”; 8. NEC 371.09*24”; 9. SO 371.28*46”; 10. Ile de France 371.51*42”; 11. Luksemburg-Avstrija 377.08*34”. SKUPNA OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO: 1. Bahamontes 95 točk; 2. Bobet 53; 3. Van Genechten 45; 4. Le Guilly 38; 5. Dotto, Kubler; 7. Mallejac; 8. Varna-jo, Ockers; 10. Ruiz itd. Coppi bo nastopil na švicarski krožni dirki ŽENEVA, 29. — Pogajanja za nastop Coppija na švicarski krožni dirki so se pozitivno zaključla. Coppi bo vozil za tovarno «Bianchi» in z njim bodo še štirje dirkači, ki bodo sestavljali njegovo moštvo: Milano, Carrea, Gismondi in Gaggero Pač ni gotova udeležba Ko- bleta zaradi njegovih nedavnih poškodb, katerih posledice so še opazne. Prijava Magnija pa je bila odbita, ker je ta hotel na vsak način nastopiti za barve neke tovarne, ki nima ničesar opra. viti s športom. MILAN, 29. — Znani nogometaši Benito Lorenzi, srednji napadalec Interja, se je po; ročil. (Videli bomo, kako bo odslej igral). DRUGI DAN DVOBOJA SVEDSKA — MADŽARSKA Nilsson skočil 2.07 m Ženske: 80 m ovire: 1. Gyarmati (M) 11.7; 2. Cronholm (Š) 11.8 (nov švedski rekord); 3. Nemeth (M) 11,9; 4. Hedberg (š) 12.3. 200 m: 1. Creninger (M) 25.5; 2. Benesj (M) 26.4; 3. Maar-tensson (Š) 26.7; 4. Magnpsšon (Š) 27.0. Kopje: 1. Vigh (M) 48,21 (nov madžarski rekord); 2. Almquist (š) 45,57; 3. Laczo (M) 42.23; 4. Nilsson (Š) 40,23. Disk: 1. Seredi (M) 45,05; 2. Jozsa (M) 44.53. 4 x 100: 1. Madžarska 48”; 2. Švedska 49”9. Moški: 200 m: 1. Adamik (M) 21,8; 2. Carlsson (Š) 22.0. Krogla: 1. Nilsson (Š) 16,20 2. Mihalyfi (M) 15.81 (nov madžarski rekord); 3. Edlund (Š 15,25; 4. Koevedi (M) 14,48. 110 m ovire: 1. Johansson (Š) 14.9; 2. Retezat (M) 15,2. Daljina: 1. Foeldessy (M) 7,41 m: 2. Eriksson (Š) 7,09; 3. Čajki (M) 7,00; 4. Pettersson (Š) 6,81. 1500 m: 1. Eriksson (Š) 3*45”; 2. Iharos (M) 3'46”; 3. Rozsa-voelgyi (M) 3'49”; 4. Karlsson (Š) 3*54”. 10.000 m: 1. Kovacs (M) 30:02,5; 2. Nilsson (Š) 30:09,6, Kladivo: 1. Nemeth (M) 56,37; 2. Asplund (Š) 55,20; 3. Csermak (M) 55,00. Višina: 1. Nilsson (Š) 2,07; 2. Holmgren (S) 1.90; 3. He-mela (M) 1,80. 4 x 400: 1. Madžarska 3*15”; 2. švedska 3’15”5. JUGOSLOVANSKO SAHOVSKO PRVENSTVO Polfinalisti na turnirjih ki se bodo pričeli 1. avgusta Sekretariat šahovske zveze Jugoslavije je razporedil letošnje državne polfinaliste v tri turnirje, ki se bodo pričeli 1. avgusta. Skoplje: Božič, Karaklajič, Marič, Puc, Šubarič, Udovčič (mojstri), Bradvarevič, Carev, Damjanovič, Grosek, Sotirov-ski, Udžvarlič, Vasiljevič, Vukovič (mojstrski kandidati), Subotičanec (prvokategornik) in drugo plasirani s prvenstva Crne gore. Trstenik: Bertok, Bidev, Džu-raševič, Ivkov. Kozomara. Traj-kovič (mojstri), Dimc, Guzel, Kržišnik, Jerman, Majstorovič, Nikolič, Sokolov, Vospernik (mojstrski kandidati), Andjel-kovič (prvokategornik). Sarajevo: Andrič, Bogdanovič, Longer, Nikolac, Petek. Tot (mojstri), Bulat, Gojak, Jovčič, Lukič. Martinovski, Matulovič, Smederevac, Vuie-tič (mojstrski kandidati), Šiška (prvokategornik) in prvak Crne gore. Med navedenimi ni Slovencev Trampuža, Gabrovška, Preinfalka in Filipoviča, ki bodisi zaradi študija bodisi zaradi službenih dolžnosti ne morejo sodelovati na turnirjih. Zato je Šahovska zveza Slovenije določila za turnirje rezerve šiško, Vošpernika, Lon-gerja in Kržišnika. Šahovska zveza Crne gore še ni prijavila svojih predstavnikov. Od direktnih polfinalistov se ni prijavil samo dr. Nedelj kovič. »Areni di Pola“ sta v napoto partizanska spomenika v Brdih ■; Kokoljeva in Osterčeva prvakinji Slovenije Končno stanje ženskega prvenstva Slovenije je tako: Osterc in Kokol j po 7; Kor-ban, Puc in Steker po 6; Koren 4; Lenarčič 3; Lorenz in Svarcer po 2,5; Primc 1 točko. Rezultat turnirja je popolnoma realen, zmagovalki turnirja, Osterčeva in Kokoljeva sta na turnirju dosegli tretjo kategorijo. Udeleženke so na zaključni tabeli ločene v dve skupini, ki ju loči razlika dveh točk, kar popolnoma ustreza razliki glede igre. pripravljenosti in izkušenosti posameznih tekmovalk. Na državnem prvenstvu bosta nastopili zmagovalki. SE O »BALKANSKIH IGRAH” Zl Novi balkanski rekorder)! Pred začetkom drugega dne tekmovanja na «Balkanskih igrah* je predsednik Atletske zveze Jugoslavije Vlado Ivekovič podelil jugoslovanskim reprezentantom, ki so doslej najmanj petnajstkrat nastopili za državno reprezentanco, pokale Atletske zveze Jugoslavije. Pokale so prejeli; Ivan Gubijan (23-krat nastopil v državni reprezentanci), Zdravko Ceraj (21), Franjo Mihalič (21), Zvonko Sa-bolovič (21), Petar Sarčevič (19), Mihailo Dimitrijevič (18), Igor Zupančič (18), Djordje Stefanovič (18), Branko Dan-gubič (17), Milan Milakov (16), Marko Račič (15), Petar Pecelj (15) in Petar Se-gedin (15). Skupno je na letošnjih balkanskih igrah dosegla Jugoslavija 15 zmag, od tega pet dvojnih, in sicer v metu krogle, kopja, kladiva (torej razen diska v vseh metih), v troskoku in teku na 10.000 m. Drugoplasirana Grčija je dosegla pet zmag od tega na 200 m dvojno, Turčija, ki je tretja, pa je dosegla edino zmago v teku na 800 m. Skupno je bilo na letošnjih igrah popravljenih 10 rekordov, od tega 6 balkanskih, ostali pa nacionalni, posamezno reprezentance so dosegle naslednje državne rekorde: Jugoslavija enega novega in er.ega izenačenega. Grčija 4 nove in enega izenačenega ter Turčija tri nove državne rekorde. Novi rekorderji Balkana so postali: Lorger, Ottenheimer, Štritof, šegedin, Milovanovič in Mihalič (vsi Jugoslavija), Rubanis (Grčija), Kočak (Turčija) ter štafeti 4 x 100 m Jugoslavija in 4 x 400 m Grčija. Razen tega je bilo doseženo več novih nacionalnih rekordov. Med njimi sta po veljavi najboljša Kočakov rezultat na 800 m 1:51.3 in Mihaličev rekord na 10.000 m 29:37.6. Tem rezultatom moramo pri- šteti še odličen Lorgerjev čas na 110 m z ovirami 14.5. Balkanski rekordi 100 m: Frangoudis (G) 10.6 -1935. 200 m: Frangoudis (G) 21.6 -1933. 400 m: Siliš (G) 48.8 - 1953-54. 800 m: Kočak (T) 1:51.3-1954. 1500 m: Ottenheimer (J) 3:53.0 . 1954. 5000 m: Štritof (J) 14:29.6 - 1954. 10.000 m: Mihalič (J) 29:37.6 -1954. 110 m zapreke: Lorger (J) 14.5 - 1954. 400 m zapreke: Mantikas (G) 53.9 - 1937. Višina: Papanikolau (G) 189 -1938. Daljina: Lambrakih (G) 710 -1935. Troskok: Radovanovič (J) 14,85 - 1953. Palica: Rubanis (G) 420 - 1954. Krogla: šarčevič (J) 16.15 -1953. Disk: Syllas (G) 50.11 . 1939. Kopje: Papageorgiu (G) 64.69 - 1936. Kladivo: Gubijan (J) 55.19 -1953. 3000 m steaple chase: šegedin (J) 9:01.4 - 1954. Štafeta 4 x 100 m: Jugoslavija j 41.9 - 1954. Štafeta 4 x 400 m: Grčija 3:17.0 . 1954. «Arena di Pola* se še vedno noče sprijazniti z mislijo, da nima nobenega smisla, če nadaljuje svojo šovinistično gonjo proti vsemu, kar je slovenskega in naprednega še posebej. Noče opustiti svojega načina pisanja, ker se predobro zaveda, da bi to pomenilo njeno smrt. Zato izkorišča vsako bilko, da se zanjo oprijema in da bruha žveplo in ogenj proti tistim, ki so ji v napoto. V svoji zadnji številki pa je prekosila celo sama sebe. Zagnala se je v partizanska spomenika v Pevmi in na Oslav-ju, češ da sta profanacija o-slavske kostnice. Med vrsticami list namiguje, da bi bilo treba oba spomenika odstraniti, po možnosti kar z dinamitom. Pri tem nam stopa v spomin zločinsko dejanje v Velikovcu, kjer so temne reakcionarne sile pod-minirale partizanski spomenik samo zato, da bi kalile normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo in da bi podžigale nacionalno sovraštvo med Slovenci in Avstrijci na Koroškem, ki so si v socialistični stranki podali roke in se sedaj skupaj borijo proti vsakemu poskusu zastrupljanja ozračja z nacionalističnimi izpadi. Namigovanje #Arene di Pola* glede partizanskih spomenikov v Brdih ima za cilj dosego zelo podobnih namenov. kot so jih skušali doseči koroški reakcionarji. Zato ga moramo najodločneje obsoditi, obenem pa moramo budno bdeti, da tukajšnje reakcionarne sile kaj takega ne bi uspele napraviti. Nesramno pisanje «Arene di Pola» o partizanskih spomenikih dokazuje popolno pomanjkanje srčne kulture pri Opozorilo potrošnikom električnega toka Občinska podjetja obveščajo potrošnike električne energije in še posebej tiste, ki električno energijo uporabljajo za pogon, na poskusno spremembo frekvence v nedeljo 1. avgusta med 9. in 12. uro. Frekvenca bo takrat znašala 50 period. Potrošniki naj se takrat ravnajo po navodilih, ki so jih prejeli že decembra 1953. leta. ljudeh, ki take stvari pišejo in jih objavljajo. Mar niso bili partizani tisti, katerim gre vsa slava in čast, da je bil strt fašizem; mar njim ne gre vsa zahvala, da so znali ustvariti prijateljstvo med Slovenci. Furlani in Italijani, prijateljstvo, katerega moramo zopet obnoviti, ker so ga njegovi sovražniki iz vrst Kominfor-ma razbili. Žene organizirajo izlet v Bazovico Zveza slovenskih žena organizira v nedeljo 1. avgusta izlet z avtobusom v Bazovico. Med potjo se bodo ustavili tudi v kakšni vasi zgornje tržaške okolice. Prijave sprejema, j j na sedežu ZSPD v Ul. Asco-li 1 iamo še do danes zvečer. Voznina 400 lir. Počastitev 75-letnice rojstva humorističnega pisatelja Damira Feiglj Plodno književno in založniško delo umetnika - Opis nje9°* vega življenja - Jubilant prečital nekaj smešnih iz dijaških W Ob veliki udeležbi Goričanov je v sredo zvečer proslavljal v Ljudski čitalnici svojo JS-letnico rojstva znani goriški humorist, ki je obenem tudi eden največjih slovenskih humoristov Damir Feigel. Uvodno besedo je imel tov. Ivo Marinčič, ki je slavljenca pozdravil tudi v imenu goričkih novinarjev, saj je Damir Feigel bil dolga leta pred prvo svetovno vojno pa tudi po drugi svetovni vojni novinar in urednik. Kot urednik eSo-če», organa SFS, je bil Feigel «deležem> kar dveh procesov, ki so se vršili pod okriljem goričkih oblasti leta 1949. Feigla kol umetnika slovenskega humorja pa je v izčrpnem predavanju, v katerega so bili vneseni tudi ori- ŽIVAHEN ČETRTKOV SEJEM VELIKO BLAGA na zelenjavnem trgu Dober dan za kramarje- Naj več kupčij so sklenili trgovci z lesenimi coklami in barvanimi naočniki Ze zgodaj zjutraj je bilo v bližini goriške pošte videti, da je četrtek, dan tedenskega semnja, ko v Gorico pridejo v večjem številu okoliški prebivalci, pa tudi številni kramarji s svojo več ali manj poznano robo. Sicer so zadnja leta ti semnji vedno manjši, na prave četrtkove semnje iz časa pred ostvarje-njem nove državne meje pa so ostali le spomini, predvsem pri trgovcih in gostilničarjih. Na zelenjavnem trgu je bilo včeraj izredno dosti blaga, predvsem zelenjave, razlog zato naj bi bilo lepo vreme in pa odhod številnih Goričanov iz mesta na počitnice ob morju in v. planinah. Največ je bilo seveda paradižnikov, katerega cena je bila zelo različna, vendar ga na zelenjavnem trgu kmetovalci niso mogli prodati draže kot po 50 lir kg. Za stročji fižol je bilo precej povpraševanja, Dr. UUDOLI' MOLfi iMatica Cflegmimm m Jlaki (IJodomok Zgoraj: pred začetkom tekmovanja so atleti prisegli. V sredi: Grk Rubanis Je skočil s palico 4.20 m. Na levi: štafeta 4 x 400 m. VI. V članku «0 značaju in dobrem itivu» (str. 129) razvija te-le misli; Ker ne more vsak človek dobiti izobrazbe pri starših, mu jo more dati le dobra knjiga. Značaj mora biti trden. Človek naj opazuje ljudi v knjigi i-n naj se izogiblje delovanja omahljivca, lahko-miselnika in pustolovca. Iz omahljivosti lahko nastane iz-dajalstvo, ki je najbolj gnusen madež človeške duše. Najbolj se opazuje omahljivost pri deklicah, ki pa naj skušajo doseči trden neomahljiv značaj kakor dečki. Naraščaj našega stoletja ne mara meh-kužnosti, marveč zahteva pametno vzgojo, da se bo lahko uprl. Mlad človek naj izbira dobre knjige in naj si poišče pri izbiri tudi pravih svetovalcev. V. letnik (1912) «Naše Bodočnosti* je priobčil iz peresa M. Gregoričeve leposlovno črtico »Maščevanje*, članek «Iz življenja Benjamina Franklina* in potopis »Izlet po Balkanu*. »Maščeuanje* je kratka zgodovinska črtica iz 14. stoletja in obravnava boje med rimskimi patriciji in plebejci. Co. la Rienzi, ljudski tribun, premaga ohole patricije in se maščuje nad patricijem Stefanom Oolonno za smrt svojega brata s tem, da mu daruje življenje. Črtica ima vzgojno tendenco, ki hoče pokazati brezsrčnost in krutost rimskih aristokratov in plemenitost ljudskega voditelja Rienzija. Prvi del članka «Iz življenja Benjamina Franklina* navaja glavne Franklinove na- zore. Človek pride do blagostanja le po neutrudnem telesnem in duševnem delu. Brez poštenega dela in brez poguma in prave volje do dela ne moreš priti do imetja, a do slave le, če gojiš nadarjenost, ki jo čutiš v sebi. Človek se mora varovati mehkužnosti in paziti na zdravje, mora biti previden in dobro premisliti vsak korak, k.i ga stori. Prijetno zadovoljno življenje je odvisno od učenja in dela. Inteligenten človek bo bral iz knjige prirode. Človek, ki si želi sreče in blagostanja, naj vsak večer pretehta vrednost svojih kreposti. Teh je po Franklinovem mnenju trinajst: red, zmernost, čednost, zdržljivost, varčnost, dobrosrčnost, zatajevanje, pohlevnost, pravičnost, vztrajnost, iskrenost, skromnost in odločnost. Toda paziti mora, da v odločnosti ne zaide v naglost, z varčnostjo v skopost, iz zatajevanja ne sme nastati potuhnjenost. Človek mora biti dobrosrčen. Nikdar ne dajaj denarja brez pogoja! Franklin je zapustil polovico premoženja rojstnemu mestu Bostonu in polovico Filadelfiji, kjer je preživel večji del življenja, Vsak je goljuf, ki pravi, da zamoreš obogateti drugače kakor z delom in varčnostjo. Drugi del razprave podaja kratek, jasen življenjepis Benjamina Franklina, ki je z vztrajnim delom prišel od revnega tiskarskega vajenca do tiskarja, urednika, lastnika lista, znanstvenika (izumitelja strelovoda), politika in do najvišjih častj v Združenih državah Amerike, ki jih je pomagal ustanoviti. (Nadaljevanje sledi) toda trgovci z zelenjavo so nudili dokaj različne ponudbe, za kg so srečnejši prodajalci prejeli po 65 lir, drugi pa tudi samo po 50 lir. Dosti je bilo buč, katerih cena ni presegla 20 lir kg. Zelene solate je bilo preveč in je zato tudi njena cena padla; za kg si dobil kvečjemu 100 lir. Radič pa je imel višjo ceno in so prvega prodajali po 200 lir. Sadja je bilo včeraj tudi dovolj, posebno breskve so ponujali na pokritem trgu, kjer so šle na drobno po 80 Pa dp, 160. l'r kg. Posebno so bile poceni marelice. Kramarjev z blagom najrazličnejše vrste je bilo več kot po navadi. Razvrstili so se na obe strani Ul. Oberdan^in vpijoč na vse grlo, nudili svoje blago mimoidočim. Na oglu Ul. Oberdan in Korza Verdi se je postavil mož, ki je s posebnimi napravami iz jajca in limone ustvarjal čudovito smetano in limonado. Seveda bi za ooe stvari potrebovali ogromno časa, kar pa ne gre v raču na našim gospodinjam, ki v poletnem času ne ljubijo preveč vročih kuhinjskih prostorov. Nedaleč omenjenega kramarja je pred polico, polno belih brisač stala ženska, ki je imela, kakor je kazalo, včeraj največ obiskovalcev in obenem tudi kupcev. Prodajala je ostanke iz tovarne pralnega blaga za brisače in namizne prte; bri- sače je ponujala po 300 lir vsako in kupcev ni manjkalo. Naočnike proti soncu so ponujali kar po 150 lir; v glavnem so jih kupovale mamice za svoje malčke, ki jih preradi vržejo na kamnita tla. Za mlada dekleta pa je poskrbel mož, ki je že urezana krila vseh mogočih modernih in starih barv, nudil samo po 1.800 lir. Velik obisk je imel, kakor vsak teden, možak, ki ima na svoji polici neštete raznovrstne gumbe, ki jih ni mogoče dobiti niti v največji goriški trgovini. Seja odbora Trgovinske zbornice Na zadnjih dveh sejah odbora Trgovinske zbornice so sprejeli vrsto sklepov. Med drugim so razpravljali o spremembah železniškega voznega reda, ki jih morajo predložiti prihodnji konferenci, na kateri bodo urejevali zimski vozni red vlakov v letu 1954-55. Nadalje so odobrili stroške za delovanje goriške proste cone za prihodnje finančno leto ter pravilnik in sestavo seznamov izvedencev goriške pokrajine. Inž. Renata Pensa so potrdili kot svojega predstavnika v u-pravnem svetu goriške hranilnice. Ustanovam naše pokrajine so nakazali precejšnje denarne podpore za športno in splošno zabavno delavnost. O-dobrili so nadalje izplačilo 599.148 lir goriški občini za vzdrževanje in delovanje urada za prehrano, ki je bil pod občinsko upravo v letu 1953 in v prvih treh mesecih tekočega leta. ginalni deli iz Feiglove zakladnice, orisal prof. Rado Bednarik. V treh podobah je prof. Bednarik očrtal življenje humorista, ki je v svojih delih prikazal lepoto goriške dežele, v kateri je preživel doslej skoraj največji del svojega življenja. Damir Feigel je bil rojen v Idriji, odkoder pa ga je študij gnal v Gorico, in l. 1900 maturiral na tukajšnji klasični gimnaziji. Študiral je visoko šolo na Dunaju, toda življenje ga je prisililo, da se je posvetil novinarstvu in v tem poklicu je začel tudi razvijati svojo književno delavnost, ki je izredno bogata, saj je Feigel napisal kar 17 književnih del. Skupaj s pisateljem Bevkom pa je Damir Feigel ustanovil tudi književno založbo «Goriško Matico» in «Ltič», toda kmalu zatem se je začelo fašistično obdobje, ko so morali slovenski kulturni delavci skrivaj pisati in delati. Toda njegov humor mu je vlival moči, in Feigel je pisal vse do 1940. leta. Ponovila so se huda leta iz prve svetovne vojne, pa tudi tista nemirna prva povojna leta, v katerih ni Feigel miroval, marveč je nadaljeval s pisanjem člankov in urejanjem časopisov in knjig. Ko se je dotaknil literarnih elementov Feiglovega književnega dela, je prof. Bednarik poudaril, da iz pisateljevega pisanja diha predvsem pristen in zdrav humor, iz vsake njegove izpisane strani pa blesti tudi krasna slovenščina. Začel pa je z zbirkami, v katerih je na humorističen način orisal življenje v Gorici, obenem pa je v svoja dela vnašal tudi satiro in z njo bičal napake. V prvih knjigah, ki jih je izdal, je Feigel nanizal celo vrsto malih dogodkov, pravih medaljončkov, ki bodo ostali vsakemu čitate-lju nepozabni. Damir Feigel pa je posegel tudi v svet fantazije, toda nič ni tu utopi-stičnega, marveč pisatelj kaže v rahli satiri trenja dobe t« civilizacije. Taki romani so «Pasja dlakav, «Faraon v fraku» ter med mnogimi drugimi tudi čudoviti «Supervita-linv. V teh delih je povsod občutena visoka etična in človeška plat, saj hoče Feigel, kadar slika slabe razmere, te iste odstraniti in to z dovtipom in prijazno besedo. Po predavanju je zastopnica ZSPD izročila slavljencu lep šopek rdečih nageljčkov, nakar se je Damir Feigel zahvalil in udeležencem prebral nekaj svojih šegavih pa vendar poučnih spominov iz dijaške dobe. Resnično prijetno je poteklo skromno slavje Damira Feigla, kateremu tudi mi kličemo še na mnoga leta. prihajal proti mestu. nikova se je pri nesreči JJ. poškodovala, zato jo je avto odpeljal v mestno bo®" nico. Pri natančnem zdttj škem pregledu so ji ugoU verjeten zlom levega k-in razne poškodbe po ob in na glavi. Aretacija razpečevalcu pornografskih slik. Vse kaže, da je areta*->i 29-letnega Bartolomea Gan na, stanujočega v Gorici, Trento 7. v tesni zvezi z ak«1* cijo tržaške policije. ki 1* prav v zadnjih dneh are*1. ■ večje število oseb, med ni tudi kaplarja tržaške clVI ( policije, ki so se ukva:rja širjenjem pornografskih k in fotografij. Tudi pri j nem Gandianu, ki je bil čas natakar v kavarni _Cen le v Gradiški, so našli P. nografske fotografije,* . ^ rimi je trgoval. P°liciia.JCnL temeljiti preiskavi are.tirjrUfi vega stanovanja našla še pornografski material. ^ rega je prav tako zaPen Gandiana pa odpeljala v^ls riške zapore in ga PrlJjjagi sodnim oblastem na P° člena 528 kazenskega zakon Izlet v Jeronišče ^ SPD organizira 1. j -Se P"“ skupni izlet v Jeronis1ce Matajurjem v Beneški S niji. Zaradi izredno ^ kraja priporočamo vsem biteljem planin, da se a , udeležijo. Kdor se bo pri moči, bo lahko šel na fjJ. tajur, od koder je leP j(; gled. Vpisovanje pri Sull“ voznina za člane 400, z* člane 500 lir. DEŽURNA LEKARN* Danes posluje ves ponoči lekarna Kuer/>«’r' Italia št. 4 - tel. 25-76- R I N O CORSO. 17: «N. N. - po?*V nadziranje*, L. Scot* 0’Keefe. (fr VERDI. 17: «Krasna zlVj"* roslava in C. Alvarad®- j,, CENTRALE. 17: ((Tajno* j hare*. R. Cameron Hunter. .f V1TTORIA. 17: «ženska ' $ šasts, V. Ralston in P' len. MODERNO. 17: «SuZ' sil j a*, L. Day. :en) Padec po stopnicah Rešilni avto Zelenega križa je včeraj okrog 12.30 odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 6-letnega dečka Romea De Maio iz Ul. Formica št. 38, ki je padel po stopnicah stanovanja. V bolnišnici so dečku ugotovili zlom leve roke, za kar so ga pridržali na zdravljenju. Avtomobil podrl priletno ženo Podgornikovi so ugotovili zlom kolena Včeraj popoldne okrog 16.20 se je v Ul. Duca d’Aosta dogodila prometna nesreča katere žrtev je postala 84-letna Marija Podgornik iz Ul. Ran-daccio 24. Podgornikova je šla peš po Ul. Duca d’Aosta in ko je prišla do nekega križišča, jo je povozil «Topolino», ki je Načrtna rakova,, dela italijanske in#'1 (Nadaljevanje s 3. ' ■-*'■■■ * 1 - ' ' —*‘— "T pfW j(j reda, ki živi samo za . razreda industriaR 4 d bančnikov, ta Rim se■ a « to požvižga. Njegova V fjjf, loga je zaščititi intere p ga razreda, katerega j0 f-predstavlja. In zato Br # f peticije in protesti, v.fifc jih pošljejo v R,m * i:A ski delavci ali pa ta pti najvišji demokrščansk ^ 1^ stavniki, v koš. saj ma že pred časom P »jsijJ Sestri tgrobarjan Pj1 ja, ki naj izvede ze spt> načrt in naj se ^pr, v malenkosti, v dO’* in « kakršno je življenje ‘ 2000 genovskih delat s0 nekem zidu v Sestri},^ lavci z apnom napisali sledeče pocotto odprite Giorgio"«. Menda Je vel vraikem napisu t kot pa v ne* tem kratkem napisu y sv* la predstavi et : ki se še bodo Pt*a}?„niik' ) banjih, ki so se žc (•*! tem, kajti ste družbene plasti, <*• -k i mo da dopuščajo a' :e jo j lo posredno s0 raV°c $ eživljenjuv vrste prav gotovo ne mor i drugega kot zapiram odpuščanje delavcev, selnost in siromaštv , himna 1 predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18- ^ barvni film: « V oščena maska)) Igralci: V/INCENT PRIČE h (II. tisa. — feleiud Številka a.J-HOB m J4-63H - Poitm 18 - Tel. 37-338 — Cene oalasov Za vsaK mm vtiine v »Irtiil 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 «mpca J ™ ^ »T din. - Tiska Tiskarski tavod ZT*I - Pohružn Gorica Ul. 8. Pellico I II Tei M _ Rokopisi se n> vračajo Ddvovurui urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Sl predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 37.338 — OGLASI: od 8. do 12.30 Ju od 15 ■n 21® J* NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. Četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fe d. ljud. repub. Jugoslavije: Izvod ‘-0, meseč"0 * gjoV** Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.6374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. . f**/ nije, Ljubljana. Stritarjev* 14., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O. Z°Z '