Glas KRANJ, 1. JUNIJA 1956 LETO IX. — ST. 43 DIN 10.— Izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 f Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 6I-KB-1-Z-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko Gireaiske S 13. seje OLO Kranj Gozdovi terjalo razumno gospodarstvo V načrtu je gradnja ceste Bohinj-Petrovo brdo - Razprava meja med lovišči -Izvolitev svetov za družbeni plan in finance - Garancije gospodarskim organizacijam Kranj, 29. maja. Na ločenih sejah Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Kranj je bilo danes sprejetih več odlokov, potrjen je bil predlog predračuna okrajnega gozd. sklada, na skupnem zasedanju pa je bil izvoljen svet za družbeni plan in finance, razen tega pa so bile sprejete še nekatere druge spremembe v organih OLO. janje potov) — 120 mMijonov di- tleh, ki je bila sedaj prosta pri-narjev; 3. stroški javne gozdar- spevka za gozdni sklad, ske službe — 57 milijonov di- NAVDUSENI KOPALCI SO KONČNO RAČUN LE PRIŠLI NA SVOJ UVEDBA OBČINSKIH TAKS V zvezi te spremembami v or- rala znašati vsaj 250 kulb. m na €anih ljudskih odborov so člani ha. Obeh zborov sklepali o spremembah statuta OLO, o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest njegovih upravnih organov in drugih odlokih. Svet za gospodarstvo je predložil predračun gozdnega sklada, ki ga zaradi pomembnosti te gospodarske veje nekoliko obširneje obravnavamo. GOZDARSTVO — MOČNA GOSPODARSKA PANOGA Gozd. gospodarstvo v kranj- Iz tega stanja izvira težnja po čim razumnejšem gospodarjenju v naših gozdovih, po vzgoji, varstvu, pogozdovanju in gradnji novih cest do še nedostopnih predelov. V ta namen se ustanavljajo gozdni skladi, gozdna taksa v državnih gozdovih pokriva stroške gozdno-tehnlčnih del, za nedržavni sektor pa se je prav zaradi slabega stanja go »sklad za obnovo gozdov«. Skupni dohodki gozdarstva S sklepom današnje seje je uvedena tudi občinska taksa na živinske potne liste, za pse in Loka in Tovarni lepenke Tržič bo OLO izdal garancijsko izjavo zaradi najetja kreditov. Strojno podjetje v Loki potrebuje v'šji obratni kred:! za povečanje gozdne površine je 54 ha gozdov last SLP, 65 ha pa pripada zasebnikom. Celotno gozdno zem-IjiŠče-- je izkoriščeno komaj 56-odstotno, a lesna zaloga bi mo- narjev; 4. odvod za kritje okr. in občinskih proračunov — 193 milijonov dinarjev. Sredstva ne zadostujejo vsem potrebam gozdarstva in z odtegovanjem za druge namene se zavira obnova cestna motorna vozila gozdov, povečanje gozdnih fon- Podjetju SKIP Skofja dov in modernejše izkoriščanje gozdov. Pri dodeljevanju sredstev posameznim občinam so bile upoštevane dejanske potrebe, ki pa so običajno večje tam, kjer so proizvodnje, Tovarna lepenke pa gozdovi slabi in dohodki majh- namerava zgraditi trafopostajo, ni. Pri tem je bil upoštevan tudi novo čistilnico lesa, sušilnico in 10-letni razvojni načrt gozdar- sortirno dvorano. S to obnovo stva v okraju. Občine Jesenice, bo povečala proizvodnjo za 33 1951 ~"ustano7vil Železniki in Skofja Loka so za- odstotkov. • . : to dobile za gojitev precejšnje Podjetjem »Koloniale« Bled, vsote. iNačrt o varstvu gozdov se »Delikatesa« Jesenice, »Vino — v glavnem omejuje na varstvo Gorenjska« Jesenice, »Merkur« in mrčesom. Razen Kranj, Knjigarna »Simon Jen-predvidenih 4 milijone ko« Kranj in »Alka« Duplje se dinarjev za gradnjo oSraJ pred jeleni v dolini Kokre. Skupna investicija ibo znašala 8 milijonov dinarjev. Republiška uprava lovišč bo prispevala 4 milijone. Pri novogradnjah cest in po- O komunalni dejavnosti na Gorenjskem Pričela se bo gradnja vodovoda Brniki-Kranj- Mengeš Ze od začetka letošnjega leta je v razpravi gradnja vodovoda Urniki—Kranj—Cerklje—Mengeš. V ta namen je bil že svoječasno ustanovljen iniciativni odbor, sestavljen iz zastopnikov občinskih ljudskih odborov vseh predelov, skozi katere bo vodovod tekel. Na* nedavnem sestanku iniciativnega odbora v Cerkljah pa so navzoči izvolili predsednika, tajnika in blagajnika odbora, ki bo vodil to gradnjo. 1. sklad za pospeševanje gozdarstva — investicije — 283 milijonov dinarjev; 2. sredstva za redno vzdrževanje gozdov (obnova, nega, gojitev ter ure- ugodijo prošnje za prepustitev okrajnega deleža na dobičku za njihov investicijski sklad. Precej burna je bila tudi raz prava o loviščema lovske družine Polja ne in Gorenja vas, med LD Be na razpolago prostovoljno delovno silo. Razen tega bo seveda razpisan tudi krajevni samoprispevek, ker je povsem jasno, da občinski ljudski odbori, spričo že v letu 11954. Sredstva za vzdr-UUfjtllI.lt zevanje gozdnih komunikacij so namenjena za tekoča popravila Terenski odbor Socialistične način to pot — zaradi silnega potov v zasebnem sektorju. Zne-*veze na Zlatem polju je pred zanimanja in iniciative, ki so jo ski so vsklajeni s predlogi. tov so upoštevani večinoma le gnnjščico in Radovljico ter med objekti, ki so .jih pričeli graditi • Kovor m Begunjsčica. IZVOLITEV NOVEGA SVETA Načrti za omenjeni vodovod so že gotovi. Sam vodovod je tako speljan, da ima v^se do Mengša naravni padec, tako da .IT^j ne bodo potrebne nikakršne ob-spremembi meja med ' « , , časne črpalne naprave. Predstavniki občine Mengeš so predlagali, da naj bi se ta vodovod tako skrčenih proračunskih sred-podaljšal še naprej do Trzina. stev in zel° Pičlih skladov za negospodarske investicije in ko-Glede same gradnje vodovoda munalno dejavnost, ne bodo pa so predvidevanja taka: vo- mogli prispevati znatnejših sred-dovod naj bi se zgradil v treh Na skupni seji so odborniki letih in sicer po etapah. Vsota, izvolili 11-članski svet za druž- ki bo potrebna za gradnjo, zna- stev v ta namen. Iniciativni odbor je sklenil, da se ukrene vse potrebno za čihl- !._„.,. . „-. , J, ^irr-cir.r.oa a rwd,n p,tta Deni plan in finance s predsed- ša 450 milijonov dinarjev. Na kratkim dal koristno pobudo za pokazali Zlatopoljcam - ne b. Predračun okrajnega gozdnega nikom%avlo,m z& na_ oko res zgleda precej denarja prejšnjo u končno ureditev naselja. Pri smelo ostati samo pri obljubah, sklada predvideva tudi 40 mili- *«m je upošteval, da so letošnja Prav bi bilo, da bi nekaj pri- jonov dotacij za hudourniška občinska sredstva pičla in zato spevala k ureditvi Zlatega polja dela iz republiškega gozdnega Ureditve nikakor ne bo mogel tudi posamezna podjetja, ki sklada. finansirati izključno občinski imajo tam svoje hiše. Nobenemu Razen investicijskih del, čelnika tajništva za finance je Toda treba je računati s tem, skupnosti za omenjena področ- bil določen Cene Beznik. Razen da bo k tej vsoti prispevala ja. Predno bo prišlo do ustano- tega so bile sprejete še nekate- uprava za investicije LRS 100 vitve vodovodne skupnosti pa re manj pomembne spremembe milijonov dinarjev, precej de- bo tudi podrobno proučen način , v upravnih organih okrajnega narja pa se bo lahko prihranilo finansiranja te gradnje, ljudski odbor. Zato je začel agi- podjetju ne bi smelo biti vse- predvidenih v predračunu, Ibo ijua postaviti robnike za cestica in napraviti nivelacijski na->r* za celotno naselje. Za vse to pa so potrebna do-loč 1 ocena sredstva, ki so baje obeljena. Treba, bi jih bilo le ima Partizan izredno lep dom in v njem veliko dvorano za kulturno - prosvetne prireditve. Te dvorane pa noče dati v najem tamošnjemu kulturno-pro-svetnemu društvu in verjetno prav zato kulturno - prosvetno življenje v Gorenji vasi, čeprav je center občine, ni tako razgibano kot bi bilo lahko. Zanimivo je, da bi se domačini še nekako pobotali, pa Zveza te- Jeseniški železarji so bili odlikovani V soboto zvečer je bila v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah lepa slovesnost. Predsednik ObLO Maks Dolinar je v navzočnosti predsednika DS Janka Verdnika, predsednika UO Jožeta Ulčarja, glavnega di- lesnovzgojnih društev v Ljub- rektorja Milana Kristana, teh-ljani to zavira, češ da dom pri- ničnega direktorja ing. Kon-pada Partizanu in naj se zato stantina Rebeka in sekretarja drugim ne odstopa. Prav tako je občinskega komiteja ZKS Iva v Zireh. Tam sta sicer Partizan Ščavničarja podelil 21. zaslužim Svoboda pod eno streho, ven- nim delavcem Železarne Jese-dar sta drug na drugega tako niče odlikovanja za delo. Ob ljubosumna, da mora n. pr. Svo- prejemu tega visokega prizna-boda po vsaki prireditvi odmon- nja vsem odlikovancem iskreno Med sprejemom pri predsedniku ObLO — Kranj, Vinka Hafnerja tirati vse svetlobne naprave, si- čestitamo. U. A2B TE DNI PO SVETI) Pretekli ponedeljek je prispel na obisk v Jugoslavijo generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti. Sestal se je z generalnim sekretarjem ZKJ tovarišem Titom in drugimi voditelji Zveze komunistov. Razen tega si je ogledal nekaj industrijskih podjetij in se razgovarjal z delavci o delu v tovarnah, zlasti se je zanimal za vprašanja delavskega upravljanja. Vodstvo italijanske komunistične stranke je ob obisku svojega generalnega sekretarja v Jugoslaviji objavilo posebno sporočilo, v katerem je med drugim poudarjeno: »Namen' potovanja je vzpostavitev prvega stika in tako torej začetek normalnih odnOsov med KP Italije in jugoslovanskimi komunisti po težki prekinitvi, ki so jo povzročili zgrešeni sklepi informbiroja v letih 1948/49.« Po prvih rezultatih občinskih volitev v Italiji lahko sklepamo, da je skrajna desnica doživela močne udarce predvsem tam, kjer je bila doslej najmočnejša, medtem ko so levičarske stranke skoraj povsod dosegle večji ali manjši napredek, krščanski demokrati pa so v glavnem uspeli zadržati dosedanje pozicije. Po nepopolnih podatkih so dobili demokristjani 3,510.595 glasov, komunisti in levi socialisti 2 milijona 900 tisoč 973, socialni demokrati 674.625, monarhisti in profašisti 682.548 itd. Kolonialna politika preživlja nedvomno hudo krizo. To dodobra občutijo tudi vsi tisti britanski politiki in vojaški, voditelja, ki jim je zaupano, da za vsako ceno ohranijo nekatera strateško in gospodarsko najpomembnejša področja Veliki Britaniji, ne glede na voljo tamošnjih ljudstev.. Prav zaradi nesmiselnosti take politike — kar vse bolj spoznavajo tudi Anglež; sami — se je guverner Cipra general Harding moral zateči k srednjeveškim ukrepom, da bi zavrl težnje tamošnjega prebivalstva po samoodločanju iih svobodi. Ciprska etnarhija je ta teden objavila fotografijo odloka, s katerim je guverner Harding odredil bičanje za vse »uporne ciprske prebivalce.« Na ta način je bilo že kaznovanih nekaj Ciprčanov. Razglas o bičanju je bil objavljen v Uradnem listu britanske uprave na Cipru. Predpisali so celo določeno število udarcev, ki za vsako obsodbo ne sme biti večje od 12. Ta teden so pričeli po vsej Avstriji prvi vojaški nabori po vojni. Pred naborne^komisije so poklicani vsi 1937. leta rojeni mladeniči. Tako se bo 7. junija zvrstilo okoli 40.000 mladincev. 12.000 od teh bo že letos nastopilo vojaško službo, ostali pa bodo vpoklicani prihodnje leto. Nabori so povzročili najrazličnejše komentarje. Komunistični tisk jih obsoja in skuša na ta način najti neko osnovo za razširitev svojega vpliva pred ljudmi. Glavni politični stranki — socialisti in ljudska stranka pa se predvsem borita za vpliv v vojski, ker vsaka hoče imeti obrambno ministrstvo pod svojim vodstvom. Tako bo vojska postala Še eno področje, na katerem bosta tekmovali obe glavni stranki za svoj vpliv. Neprevidnost je letos povzročila največ obratnih nezgod Nekaj premerov teh nesreč v aprilu in maju V zadnjih mesecih ste zopet vse pogosteje dogajajo obratne nesreče v naših podjetjih. Spričo tega se nam nujno vsiljuje misel, kako te nesreče in njihove usodne posledice preprečiti. Predvsem je vsak delavec sam odgovoren za previdnost pri delu, za poznavanje delovnega postopka itd., uprava podjetja pa nosi odgovornost za zaščitne naprave pri strojih, posebna oblačila ipd., za kar je v naših podjetjih v glavnem preskrbljeno. Inšpekcija dela se stalno trudi, da bi odstranila vse nevarnosti za delavce. Kljub stalnemu opozarjanju pa se o-bratne nezgode vedno ponavljajo, in to take, ki se ob malo večji pazljivosti ne bi smele pripetiti. Obratne nezgode mečejo delavce iz proizvodnje. V letošnjem letu je bilo obravnavanih že veliko število tovrstnih nesreč. Danes nameravamo prikazati nekaj najznačilnejših primerov v mesecu aprilu in maju. Ta članek je namenjen prav delavcem, ker je neprevidnost in malomarnost povzročila v tem času največ nesreč. 4. aprila je tesarju Petru Jo-štu v Naklem žaga cirkularka odrezala roko in nogo. Nesreča se je pripetila zaradi neprevidnosti še dveh prisotnih delavcev, ki sta žago preveč vzdignila in se je zaradi tega prevrnila in poškodovala Jošta. 16. aprila se je v Železarni Jesenice, obrat 2400, ponesrečil strojnik Franc Grilc na ta način, da se je vzpenjal preko varnostne žične ograje v notranjost električnega postrojenja z napetostjo 5000 W. Bil je na mestu mrtev. I. maja se je na ozkotirni železniški progi v Železarni Jesenice smrtno ponesrečil premikač Simon Feltrin, star 19 let. Proga je bila neurejena, kljub temu, da je delovodja odredil izkop proge že teden dni pred nesrečo. Značilno je, fla to delo ni bilo veliko, saj so progo takoj po nezgodi popravili še pred prihodom komisije. Krivci so bili za to nevcstnost predani javnemu tožilstvu. 7. maja smo doživeli ponovno nesrečo v Železarni. Težko se je ponesrečil SI. Koprivec, star 24 let. Vagončke je razpenjal kar med vožnjo, kar je strogo prepovedano. Padel je pod kolesa, ki so mu zdrobila levo nogo v kolenu in so mu jo že naslednji dan amputirali v jeseniški bolnišnici. 9. maja je topileu v Plavžu Železarne Jesenice Antonu Tra-tarju pri delu spodrsnilo, tako da je stopil z desno nogo v tekoče železo. Kljub temu, da ima v svoji omarici zaščitne ga-maše, teh ni hotel nositi, čeprav bi ga lahko obvarovale hujših posledic. 14. maja je stroj rahljalnik predpreje v Gorenjski predilnici v Skorji Loki zagrabil delavca Franca Ruparja za levo roko in jo tako poškodoval, da so mu jo v ljubljanski bolnišnici amputirali. Rupar se je dela pri stroju šele učil. Nesrečo je povzročil njegov preddelavec, ki je odstranil zaščitni pokrov prej, preden se je ustavil boben stroja- O večjih in manjših obratnih nezgodah v podjetjih na Gorenjskem bi lahko še marsikaj zapisali. Teh nekaj primerov naj bo opozorilo delavcem kakor tudi upravam podjetij, da ukrenejo vse potrebno za preprečevanje obratnih nezgod, ki imajo tako težke posledice za družbo, za posameznike in njihove družine. Jože Mihelič Problem, ki ni problem Mnogo pišejo po časopisih o tem in onem; vsekakor V9 premalo beremo o delu gospodarskih in množičnih organizacij na vasi, saj imajo gospodarske in politične organizacije važno vlogo v socialistični preobrazbi našega človeka. Praznovanje Dneva gasilstva v tržlški občini Zapoznel, toda še vedno aktualen popravek V 16. številki vašega lista je dopisnik T. F. pod naslovom »Utrinki iz Podlonka« priobčil poročilo o delu- raznih odborov pri Krajevnem odboru Podlonk, ObLO Železniki. (V dopisu je navedeno ObLO Podlonk, kar pa ni pravilno). Res je sicer, da sta bila cestni in pašniški odbor obeh vasi v preteklem letu dokaj delavna, ne zdi pa se mi prav, da ta odbor pripisuje zasluge za uspehe le sebi. Dopisnik namreč niti z besedico ne omeni, odkod onih 965 tisoč dinarjev, toliko so znašali stroški za opravljena dela, ne upoštevaje prostovoljnega dela in gradbenega materiala, ki so ga prispevali vaščani. Štejem si v dolžnost, da povem, odkod ta sredstva. OZZ Kranj je prispevala 581.530 dinarjev, KZ Cešnjica pa 270.200 dinarjev. Dopisnik je med drugim omenil tudi nepravilen odnos do razvoja pašništva »nekaterih« vaščanov. Ta graja pa se mi zdi popolnoma neumestna. Prav vodilni možje pašnega odbora zatrjujejo tujim prosilcem za oddajo živine na njihove pašnike, da primanjkuje paše še za domačo živino. Zato izpad živine od paše »nekaterih« gotovo ne more ogrožati obstoja pašništva teh krajev. E. F. L/udje in dogodki Letos se je Občinska gasilska zveza Tržič na praznik gasilcev posebno dobro pripravila. Proglasila je celo svoj gasilski teden, ki je trajal od 20. do 27. maja. V tem tednu so se vrstile razne prireditve, pregledi društev in razvitja praporov. Praznično razpoloženje je najprej zajelo vasico Brezje pri Tržiču. Tamkajšnje gasilsko društvo je praznovalo 5. obletnico ustanovitve na zelo slovesen način. Izvoljena sta bila dva Živali! delo svetov OLO Krao] (Nadaljevanje s 1. strani> da bi si lahko vsaka organizacija in vsako društvo postavilo lasten dom. Zato bi bilo treba s pametnimi pravilniki urediti složno skupno izkoriščanje obstoj ečih objektov. Vzoren primer sodelovanja med posameznimi društvi imamo v Kropi. Tam skrbi za pravilno izkoriščanje kulturnega doma poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh organizacij in društev in ta daje dom v najem vsem pod enakimi pogoji. Sveta sta soglasno sklenila, da bosta priporočila vsem organizacijam in društvom, naj složno sodelujejo pri njihovem delu za napredek naših krajev. Da pa bi se smotrno začelo reševati vse probleme kulturno-prosvetnih in telesno-vzgoj. organizacij, ki izvirajo iz pomanjkanja ustreznih prostorov za delo, pa sta sveta sklenila, naj se formira posebna komisija, ki bo popisala vse obstoječe objekte in potem na tej osnovi pripravila perspektivni načrt za smotrno izgradnjo novih objektov po prioritetnem redu. Srečno in uspešno! Ob obiska predsednika Tita v Sovjetski zvezi Intervju, ki ga je imel podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj preteklo soboto z angleškim komentatorjem Richardom Adamsom. kaže, da si ljudje na zapadu še ne morejo jasno predstavljati, kako je mogoče sodelovati z Vzhodom in iZahodom hkrati. Se vedno mislijo, da prijateljstvo s katerokoli državo enega bloka, nujnp pomeni ohladitev odnosov z »drugim blokom«. Nezaupanje, ki je stalo kot žalostna dediščina hladne vojne je še vedno precej ukoreninjeno. Zato marsikdo sprašuje prav tako kot g. Richard Adams: »Ali je nova faza v ruski politiki spremenila jugoslovansko zanimanje za sodelovanje z deželami Zahodne Evrope in Amerike?« »Ali bo jugoslovansko-sovjetski trgovinski sporazum preprečil nadaljnjo razširitev trgovine z zahodnimi deželami?•< itd. Taka in slična ugibanja so posebno pogosta ravno sedaj, ob obisku našega predsednika republike tovariša Tita v Sovjetski zvezi. Vsem skeptikom, ki nočejo ali še ne morejo videti globljega bistva tega obiska in' s tem jugoslovanske politike sploh, naj odgovorimo z besedami tovariša Kardelja: »Znano vam je,« je odvrnil tovariš Kardelj g. Adamsu, »da je bila jugoslovanska zunanja politika zmerom aktiven činitelj v naporih, da bi odstranili ali vsaj omilili blokovska protislovja in tako ustvarili politične pogoje za miroljubno in aktivno koeksistenco med narodi, ki jo narekuje sedanji čas. V tem okviru vidi Jugoslavija tudi okvire svoje lastne neodvisnosti. Neodvisnost pa za. nas ni zgolj zagotovitev nacionalne enakopravnosti, marveč tudi nujni pogoj za neoviran razvoj socializma v sedanji dobi.« Nesluteni razvoj tehnike v tem stoletju — posebno pa po II. svetovni vojni — je tako močno skrčil zemeljsko oblo, da jo je res nemogoče obravnavati le po delih. Trmasto vztrajanje na starih pozicijah razdeljenega sveta, bi namreč nujno moralo voditi k novemu svetovnemu spopadu, ki pa bi bil zaradi sil- nega razvoja sredstev za množično uničenje, ne samo nesreča, marveč katastrofa za člove-čanstvo. Ker vsi živimo na istem planetu je treba pač medsebojno sodelovati. Vztrajno je treba odstranjevati nezaupanje, ki se je nakopičilo v preteklosti, zaradi stalinske agresivne politike in blokovske politike sploh. Le tako delo lahko zagotovi mir, mir pa bo zagotovil porast blaginje in postopno uveljavljanje novega družbenega sistema, za katerega se bojujejo vse napredne sile v svetu — socializma. S tega stališča je treba presojati vse medsebojne državniške obiske v zadnjem času in pa seveda tudi obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi. Obisk tovariša Tita v Sovjetski zvezi pada ravno na obletnico podpisa beograjske deklaracije Tito — Bulganin. Od ta-krat do danes so se odnošaj: med našo državo in Sovjetsko zvezo naglo normalizirali. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo predsednikov obisk in držav- častna člana predsednik OGZ Kranj M. Rotar pa je poveljniku diuištva slovesno izročil ključ novo zgrajenega bazena ter čestital vsem k doseženim uspehom. Slavnost so zaključili z razvitjem novega društvenega prapora, kateremu je kumoval kolektiv LIP Tržič. Svečanost je bila dobro obiskana. Posamezna gasilska društva so v tem tednu lepo okrasila svoje domove in orodišča. Vsak dan so bile na sporedu vaje, sestanki in predavanja, posebej še o preventivni službi. Zaključne slovesnosti gasilskega tedna so. bile v Križah v soboto in nedeljo. Na predvečer 27. maja so zagoreli na okoliških hribih kresovi in velik ognjemet je naznanil gasilski praznik vsem okoliškim vasem. V soboto je bila slavnostna seja Občinske gasilske zveze Tržič, v nedeljo pa velika mokra vaja, ki so jo odlično izvedla PGD Križe, Sebe-nje, Kovor in LIP iz Tržiča pod vodstvom tov. Dornilka. Sledila je točka gasilske ekipe JLA iz Križev, ki je lepo prikazala gašenje s peno. Nato so nastopili pionirji z vedrovkami, prav tako uspešno. Popoldne je PGD Križe razvilo nov društveni prapor, kateremu je kumovala KZ Križe. Slovesnost so zaključili z veličastno parado, v kateri so sodelovala številna društva. Ivan Lauseger Tokrat spregovorimo o problemu, ki tare člane KZ Visoko v zvezi z zadružnim domom na Visokem. Na občnem zboru te zadruge je bilo sproženo vprašanje, da bi zadružni dom odstopili občini, ker KZ baje ne zmore tako visokih amortizacijskih stroškov; ali na kratko, zadružni dom je zanjo preveliko breme. Z dokaj veliko samozavestjo so razpravljali zadružniki o tem problemu, pri tem pa so pozabili, da dom ni samo last KŽ, ampak je to skupna last — last delovnih ljudi in njihovih množičnih organizacij, kamor spada tudi KZ; se pravi last delavcev in kmetov. Vodstvo KZ bi se moralo zavedati, da naloga KZ ni samo reševati gospodarske probleme, ampak tudi aktivno pomagati pri vzgoji socialistične zavesti delovnega človeka. Prav gotovo ima pri tem problemu važno vlogo tudi dejstvo, da je KZ vsekakor premalo povezana z množičnimi organizacijami in na drugi strani — množične organizacije se premalo zanimajo za njene probleme. Zaradi pomanjkanja teh vezi ni čudno, da so k reševanju problema »komu zadružni dom« pristopili na tak nepravilen način. Zakaj pa je sploh prišlo do tega vprašanja? KZ sama ni tako šibka organizacija, saj ima dokaj močno gospodarsko zaledje, da bi ne mogla nositi takega bremena kot je zadružni dom; poleg tega pa je vanj vložila tudi precej denarnih sredstev, ki jih tudi ne gre kar tako prezreti. Ali ni dovolj, da so izpustili v preteklem letu iz rok ekonomijo. Po takem potu se njena gospodarska moč samo krha, ne pa gradi; očitno je, da so to samo znaki slabega gospodarjenja v preteklih letih. (Tako ;je mnenje tudi nekaterih članov KZ, ki gledajo na to s pravega zornega kota.) Morda pa je to vprašanje sprožilo stanje zadružnega doma? Ce bi prišel tujec mimo tega doma, ki naj bi bil kulturno središče vasi, bi odnesel žalosten vtis. Zakaj je že več kot leto dni prav pred glavnim vhodom v zadružni dom cel muzej poljedelskih strojev v prav nič zavidljivem stanju? (Res je, da strojni odsek nima svojega prostora, toda s tem še ni rečeno, da je tak prostor prav pred domom.) Dimniki so speljani kar skozi okno; skladišča so opažena z deskami z vseh vetrov, tako da zgledajo prej živinske staje, kot pa skladišče gospodarske organizacije (sploh izgleda, da hočejo nekateri napraviti iz zadružnega do- Dobili so avtobus Prebivalcem Krope — Kamne gorice in okolice, predvsem še delavcem tovarne vijakov in žebljev »Plamen« se je izpolnila dolgoletna želja, da so dobili niški razgovori na najvišji ravni, pripomogli k nadaljnjemu še pristojnejšemu sodelovanju med narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze. V zadnjem letu se je močno uveljavil nov duh mirnega sožitja med narodi. Razen tega je Sovjetska zveza doživela nekaj pomembnih notranje - političnih dogodkov v svojem postalinskem razvoju. Med njimi je nedvomno najvažnejši 20. kongres Komunistične partije. Ta pozitiven notranji razvoj se je odrazil tudi na zunanje - političnem področju. Prav v zadnjem času so bili z obiskom Hruščeva in Bulganina v Veliki Britaniji in z obiskom francoskih državnikov v Sovjetski zvezi, že vzpostavljeni prvi osebni stiki med Vzhodom in Zahodom. Danes lahko z optimizm ira gledamo na razvoj odnosov v svetu. Drug za drugim se vrste dogodki, ki kljub še mnogim nerešenim problemom, opravičujejo ta optimizem. K takemu razvoju je prispevala in išc prispeva svoj delež tudi Jugoslavija. Tudi sedanji obisk v Moskvi je nov prispevek Jugoslavije h krepitvi miru in nov korak v realizaciji ideje o enotnosti sveta. Predsedniku republike, tovarišu Titu želimo vso srečo na njegovi poti in mnogo uspehov pri njegovem delu za ohranitev trajnega miru. sodobno prevozno sredstvo, nov TAM avtobus. Z avtobusom bodo vozili delavce iz Kamne gorice in okolice na delo in na 7 km oddaljeno železniško postajo v Pod-nart. Nadalje predvidevajo, ■ da bodo po potrebi uvedli avtobusne vožnje v Radovljico, Kranj in morda enkrat tedensko tudi v Ljubljano. Ob nedeljah pa bi v letnem času vozili Plamenove delavce k morju na redni letni dopust. Tovarna Plamen Krcpa in Elan Begunje sta že lansko leto organizirali v Povili pri Novem Vinodolu »Camping«, kjer je nad 300 delavcev in članov njihovih družin preživelo 14-dnevni dopust. Delavci so se morali doslej voziti v tovornih avtomobilih. Letos bodo pričeli s campingom 15. junija. Ker se bodo delavci lahko vozili z avtobusom, predvidevajo, da bo udeležba še večja. Debatni večer članov DIT na Jesenicah Preteklo sredo zvečer je imela metalurška sekcija Društva inženirjev in tehnikov v svojih klubskih prostorih debatni večer. To je bil uvod v tesno' sodelovanje in seznanjanje metalurgov z ostalimi sekcijami. Razgovor o problemih plavžev je vodil šef plavžnih obratov ing. Lojze Pahor. Pohvale vredna je bila udeležba kakor tudi živahno poseganje članov v diskusijo. Po predvidenem programu se bodo sedaj vrstili podobni debatni večeri vsak teden. ma ogromno skladišče za vse mogoče stvari). Streha v avli zadružnega doma pušča, tako da ima človek vtis, da stoji v kakšni podzemeljski jami, ki smrdi po vlagi, stranišča so zanemarjena, nehigienska; kulise leže kar po tleh, kot bi čez nje divjala bitka (tuđi društvo za take stvari še nima svojega prostora, vendar pa bi morali bolj paziti na te stvari) itd., itd. Morda je član'e KZ to dejstvo privedlo do tega, da bi se i/.ne-bili obvez do zadružnega doma? Najprej naj bi uredili to, kar ni urejeno, potem bi se šele lahko menili o tem vprašanju. Res je, da društvo in množične organizacije ne morejo finančno prispevati k dokončni izgradnji in ureditvi zadružnega doma. Lahko pa bi to storila delno KZ, množične organizacije pa bi ji pri tem pomagale, če že ne i finančnimi prispevki pa s prostovoljnim delom. Vendar pa vse našteto ne gre samo na rovaš KZ. Iz naštetega vidimo tudi odnos ostalih organizacij in pa posameznikov do skupne lastnine. S pravilnim, socialističnim odnosom in z dobro voljo bi se te stvari z majhnimi finančnimi sredstvi dale lepo urediti. S temi osnovnimi pogoji in pa z dobro organizacijo ter dobrim gospodarjenjem KZ bi prav gotovo ne prišlo do tega, da odrivajo od sebe dom, ki naj bo kulturno središče i» ogledalo vasi. M. KRISELJ »Taka je njegova iia!« volji RESNIČNA ZGODBA O POHLEPNIH DEDIČIH Bilo je pred osemnajstimi leti, ko je starega Kodra iz Bohinja zadel mrtvoud. Bil je potreben pomoči, zato ga je po smrti njegove žene oskrbovala njena sestra Mina, otroci so ga ž* prej zapustili. Pred kratkim je umrl, imel je lep pogreb, z godbo, saj je bil njen soustanovitelj in dolgoletni aktivni in zdaj častni član. Pojavili so se svojci. Prišli so sinovi in komaj so očeta odnesli, so zahtevali od tete Mine, da jim izroči njegov denar. Eden od njih se postavi pred njo, dvigne prst in reče: »Teta Mina, povejte po pravici, koliko imate očetovega denarja, drugače ne boisite imeli čiste vesti!« Zaradi grozečega prsta in vesti mu je prinesla devetindvajset I tisočakov. Kako tudi ne? Pred njo je stal gospod Maks, ki je duhovnik nekje na Dolenjskem. In božji namestnik lahko napravi, da jo bo zadel božji prst. »Teta Mina«, ji je dejal, »prinesite ve5 denar, ker smo dediči mi!« Prinesla jih je še šestnajst in pobegnila. Bala se jih 'je. Gospoda je verjetno postalo sram in ji je sledil po celi vasi. Ni je našel, ker se mu je skrila. iSestnai'st tisočakov so ji končno pustili na omari. Se sedaj jih hrani. Dvanajst let ga je oskrbovala, tri leta i neprestano priklenje* nega na posteljo, in nato sramoten očitek sinov, da je »živela« z njim. 80-letna ženica jc živela z osemdeset-letnim bolnikom!! Očeta pa so »oskrbovali* njegovi sinovi, ki so se kdaj Pa kdaj prikazali pogledat očeta-Gospoda Maksa pa sploh ni bilo-Napisal je raje pismo: »Predragi! Moli, da boš prišel v nebesa!« Teta Mina je vstajala pomoč* in prala perilo, sušila na peči i° trpela z njihovim očetom vred-Dvanajst let trdega dela in nato grde besede. Novi hlapec Jernej-Kje je morala, čo ne vseh sinov, pa vsaj gospoda Maksa, ki Je namestnik božji? In glejte, ta namestnik božji kupi venec očetu z očetovim denarjem, vnukinji prideta na pogreb starega očeta za njegov denar. Teti Mini so vrnili od devetindvajset tisočakov štiri, ostal0 so porabili za stroške pogreba-Kar sta oče in teta Mina prihro-; nila v gospodinjstvu, so zdaj porabili v enem dnevu, za žganje, za sveče, za zvonjenje, z3 stroške v župnišču, za kopani6 jame, za rakev itd. Kje pa le pogrebnina, ki so jo prejeli Zavoda/za socialno zavarovanje- Ko teta Mina potoži pred so' sedami, ji pravijo: »Vdaj se v božjo voljo, to je Njegova volja«! Seveda, ko pa je pri hi= njegov namestnik! *• 2 fi!a8Gorenjslce NAJMLAJŠI SO PROSLAVILI DAN POMLAD Člani AMD so pionirskemu odredu Zlato polje pripravili veliko veselje Parada mladosti in pomladanski tek v Radovljici O delavnosti Avto-moto društva Kranj ste že gotovo mnogo slišali in brali. To društvo pa se Je že dlje časa ukvarjalo z mislijo, kako zainteresirati za to lePo športno panogo naše najmlajše — naše pionirje. In sklep Je bil sprejet: naredimo pionirski motorček! Niso se člani avtomoto društva zbali dela in stroškov, nesebično in požrtvovalno so se zagrizli v delo in ~~ pionirji imajo svoj motorček. Kot naročen, tak je bil 27. ■ttaj. Bil je res dan sonca, dan Pomladi, dan veselja. Pionirji odreda »Milovana Stošiča« v Kranju na Zlatem Polju so že težko pričakovali svojega dne. Končno je prišel. Stotine drobnih oči se je 27. maja zjutraj ozrlo skozi okno po Jasnim, po soncu. Bo! Ob 9. uri je napovedan zbor. Ob osmih se že začno zbirati. Gugalnice so okrašene. Prihajajo prvi tekmovalci z okraše-riimi sekiricami. Zastavice vihrajo v lahnem vetru. Za voglom zabrni mali pionirski motorček in na stotine rok in oči^ ga boža. Prišla sta tudi dva inštruktorja od avto-moto društva ter predsednik AMD. Otroci si ob pogledu na motorček niso mogli niti misliti, da se bodo čez uro z njim že vozili — prvič v življenju popolnoma sami na pionirskem motorčku. Z drugega konca pride skupina strelcev. Tudi ti se bodo pomerili za najboljša mesta. Tretja je skupina malih mojstrov z belo žogico. Njihove tekmovalne mize so danes okrašene. Na vseh mladih obrazih pa smeh, sonce in pomlad. Drugo za drugim se vrstijo tekmovanja. Najprej so na startu sekirice. Pripravljeni — zdaj! In že se spustijo v dir, ter vozijo, kot še nikoli. Desno in levo »navijajo«, eni za Franci ta, drugi za Ladota pa Tončko in druge. Strelci so že pripravljeni. Prve kroglice prebijajo črno piko, gledalci pa ^se čudijo. Rezultat 42 krogov v' petih strelih. Odlično! Zopet se vrstijo, drug za drugim do konca. Seveda, naj- večja gruča mladih ljudi pa je zbrana pri prvem pionirskem motornem kolesu. To je zanje dogodek, niso ga še doživeli. Z ušesi in usti »poslušajo« tovariša od Avto-moto društva, ki opisuje delovanje motorja, prometne predpise, pravila za promet na javnih cestah, hitrost vožnje, srečavanje, prehitevanje, ustavljanje motornih vozil in še cestno prometne znake ter drugo. Toliko o tem, sedaj pa praktično! »Kdo zna voziti kolo? t »Jaz, jaz in jaz!« Kot v šoli dvigajo roke. Do sedaj mladi kolesarji, od danes mladi motoristi. Drugo vprašanje: »Kateri so najbolj delavni v pionirski organizaciji?« Pionirji sami odločijo. Tretje vprašanje: »Kdo je v šoli odličnjak ali prav dober?« Roke pa se same dvigajo. Tisti, ki izpolnjujejo največ pogojev, se zberejo ob motorju in kolona se pomakne na »dirkališče«. Sanio še navodilo tovarišev od avto-moto društva, in voznik — prvi pionir že zdrvi z motorjem po lepem, ravnem igrišču. Okrog dvesto začudenih, mladih pio- nirskih oči strmi: »U, u, u« in »a, a, a«! Za prvim zajaše »rdečega konjička«, drugi, tretji. . . — pa še pionirke vmes in veselje je popolno. Vsi ne morejo biti na vrsti. Preveč jih je. Počasi se bodo že zvrstili. Saj bo organiziralo Avto-moto društvo Kranj pionirski avto-moto krožek na Zlatem polju in drugod. Tudi po šolah izvaja avto-moto društvo slične organizirane prireditve s praktično vožnjo in teoretičnim programom. O tem pač drugič. Štiri zelene mize so tudi že pripravljene. Borba se začne. Žogice švigajo sem in tja. Saj jim ni mogoče slediti. Se nagrade zmagovalcem ih skrajni čas je za kosilo. Popoldne pa vsi na igrišče — na gu-galnice in konjiče. Ostali pa med »dva ognja«. Pomladni dan in pol. Takih si veliko želimo. Zt. Društvo prijateljev mladine v Radovljici je na dan pomladanskega teka priredilo v nedeljo tudi parado mladosti, ki je zelo lepo uspela in bo ostala mladini in odraslim še dolgo v najlepšem spominu. Pred ObLO Gorico se je zbralo okoli 600 predšolske mladine, šolske, gimnazijske in druge mladine, ki se je pod vodstvom organizatorjev, profesorjev, učiteljev in vodnikov hitro razporedila v dolgo povorko, ki je z (jeseniško železarsko godbo na čelu krenila v mesto. Na čelu povorke je mladina nosila velik državni grb. Za njim so nosili mladinci in mladinke okoli 30 zastav, nato pa so šle skupine mladih kolesarjev, skupine s skiroji, z vozički, ki so jih vozile pionirke, v njih pa so sedele žive punčke, ki so med seboj čebljale in so igrale s punčkami. Sledile so pionirke rcnj*l(c b o d iT e ZDI SE MI, da se že dolgo nismo pomenili, čeprav je minil samo teden dni, vendar se je med tem časom toliko zgodilo, da je kaj. Začel bi s tisto dogodivščino v kranjskem kinematografu ^Stor-*iču«, ko mi je podgana med gledanjem filma »Mirni človek« Požrla vse maslo in margarino, ki sem jo imel v cekarju s seboj. Namenjeno pa je bilo otrokom. Od takrat še nisem bil v kinu. PRAV TAKO me ni bilo tudi v Podbrezjah že dolgo, vse od takrat, ko so jim odvzeli pošto in jo preselili v Duplje, čeprav Je Podbrezje dovolj velik »potrošnik« poštnih uslug. NIC HUDEGA, raje sem se sPotikal ob smrad gnojnice Ko-smačevega gnojišča v Radovljici. Tam tako obupno smrdi, da je groza! Ko sem se tako vračal iz Radovljice v Kranj me je žena (kot dobra žena), prišla čakat na postajo, toda morala je ku- piti peronsko karto, čeprav tamkajšnji dežurni železniški uslužbenec spušča na peron brezplačno, seveda svoje prijatelje. Razmišljal sem o tem in prišel do spoznanja, da je to bodisi davek na nekatere norce, ali pa krajevni samoprispevek železniške postaje v Kranju. TAKOLE VES razkuštran sem se skozi mesto napotil proti domu in ker sem si hotel popraviti frizuro kar v okenskih steklih lokala, ki ga je do nedavnega zasedal »Slovenski poročevalec«, sem spoznal, da je to nemogoče, kajti šipe niso bile umite že ves ta čas. Vsi namreč že težko pričakujemo, da bi novi lastnik »Slovenijašport« iz Ljubljane čimprej odprl novi lokal. TODA VSA HUDA volja me je minila, ko sem bil preteklo nedeljo pri maši v Predosljah. Pridigar je opominjal starše, naj otroke ob bližnji birmi dostojno oblečejo, da ne bodo kazali preveč kože. Se prav po- sebno ^iaj se drže tega nasveta spoštljive botrice, da ne bo tako kot pred leti v Kranju, ko so birmanke in botrice s svojo snežnobelo kožo škofa skoraj pripravile do tega, da bi zardel. Tem posvetnim nasvetom je sledil še kratek pomenek o modi. Govpra je bilo o ženskah, ki nosijo prav take hlače kot moški. »To so silno nespodobne ženske«, je odmevalo po cerkvi. Vsi so se zgražali, zlasti pa še tcrcijallke. Kar je res je res! Človeku, ki ima dobre namene, je vse, lepo (četudi ženska bedra), nesram-nežu pa je vse nesramno! Zapustil sem pridigo in spotoma vzkliknil: »Naj živi moda 16. stoletja!« Ce bom pa še kdaj potreboval kaike nasvete, bom pa spet prišel v Predoslje na pridigo. Upam, da se bom spreobrnil, dragi bralci, in zato vas prav lepo pozdravljam! VAS »BODICAR« Ti pojavi naj bodo resno opozorilo referentom za delovne odnose in inšpekcijam dela - Tudi mladinska organizacija naj bi vajencem pomagala pri uveljavljanju njihovih pravic Cep rav je minilo že 11 let od Zmage delavskega razreda, ki ^e sprejel za poroštvo in varstvo Svojih pravic v delovnih odno-s'h več ustreznih pravnih predpisov, ki se v skladu 'z ekonomskim razvojem države čevlje bolj izpopolnjujejo v korist delovnih ljudi, se še vedno Najdejo zasebni obrtniki, ki še ^iso v ničemer spremenili svo-**h v kapitalističnem sistemu zakoreninjenih odnosov do va-J&ncev. Večkrat se še dogaja, ,(*a se ti ljudje s kršitvami u-redbe o vajencih in uredbe o ^Vgrajevanju vajencev ofcori-*|*aJo z delom svojih vajencev, izkoriščajo jih zlasti tako, da •l!ro ne plačujejo predpisanih "^sečnih prejemkov, jim kra-Ji° pravice do predpisanega Plačanega letnega in zimskega popusta, brezplačno jih izadržu-^jo z deli, ki niso v zvezi z ^njem obrti. Naj navedem sa-^° nekaj teh ljudi, ki svojih st-arih moralnih kvaliftet niso ^ogli nadomestiti z novimi, pa s° se zaradi tega znašli pred s°diščem v Radovljici: . Franc Potočnik, zasebni krojaški mojster z Jesenic, 'je imel drisko leto v uku tri vajenke **■ J-, R. B. in G. E. Vsaki je e od časa do časa, če so mu ^e'liko naredile, dal kakšnega J^ovača kot nekakšno miloščino. Jti na misel mu pa ni prišlo, . a bi jim glede na učno dobo 'zplačeval predpisane mesečne <*enarne nagrade. Na mesečnih ^ejemkih je prikrajšal vse tri 2enke za 21 000 dinarjev. Srečko Gostič, zasebni kroja- ški mojster z Jesenic, je plačal vajenki P. J., ki se je učila pri njem krojaške obrti od 15. 9. 1953 na račun mesečnih denarnih nagrad samo 7.000 din. Ostalih 31.500 din, ki jih je še dolgoval na račun zasluženih mesečnih prejemkov, pa verjetno sploh 'ni mislil izplačati. Čeprav od vajenke, kot sam zatrjuje, nima nobenih koristi, večkrat celo škodo, jo je zlasti takrat, ko je bilo več dela, brezplačno zadrževal preko predpisanega delovnega časa, včasih tudi 12 ur in več. Tega gotovo ni storil zato, ker mu je morda med rednim delovnim časom napravila premalo škode? Matko Ulčar, zasebni steklarski mojster z Bleda, je 1. 1955 tudi popolnoma pozabil, da mora plačati svojemu vajencu od 1. VII. 1955 dalje za 500 din večje mesečne prejemke. Čudno je, da ob podražitvi moke in masti v letu 1955, pri čemer so se zvišali tudi mesečni prejemki delavcev in uslužbencev, nekateri obrtniki niso pozabili zvišati cen svojim izdelkom? Vajenca B. E. je obtoženi Ulčar oškodoval za 3.000 din. Prav tako pozabljiv kot njegov predhodnik je bil Tomaž Jeglič, zasebni mizarski mojster iz Radovljice. Tudi ta je od 1. VII. 1955 dalje »pozabil« izplačevati svojemu vajencu J. P. za 500 din večjo mesečno nagrado. Franc Šivic, zasebni mizarski mojster z Dobrega polja, pa se sploh ni zmenil za predpise, ki urejujejo delovne odnose vajen- cev. S svojim vajencem J. P. je ravnal natanko tako kot v stari Jugoslaviji. Mesečnih prejemkov mu sploh ni izplačeval, uporabljal ga je za obdelovanje svoje kmetije in krmljenje prašičev. Od časa do časa ga je tudi pretepal. Delovni čas je trajal toliko časa, kot se je to njemu zdelo potrebno, medtem ko o letnem dopustu in o tem, da bi ga socialno, zavaroval, ni maral niti slišati. Skupno je oškodoval vajenca na mesečnih prejemkih za 31.500 din ter za neugotovljeno vsoto na neplačanem dopustu in neplačanih nadurah. Veliko boljši od njega tudi ni bil Franc Šlibar, zasebni mizarski mojster z Jesenic. Tudi ta je dajal svojim štirim vajencem: K. M., H. F., K. T. in B. J. namesto predpisanih mesečnih denarnih nagrad le od časa do časa, kakor je bil pač razpoložen, kakšne dinarje. Letni dopust, ki po čl. 15 uredbe o vajencih pripada vsakemu vajencu v letni in zimski dobi, skupno 37 dni, je znižal pri vsakem vajencu na tri tedne. Na sličen način je postopal tudi s služkinjo L. M., ki je sploh ni socialno zavaroval, da bi se izognil plačevanju prispevkov. Mesečne prejemke pa ji je plačeval v nižjem znesku, kot bi jih moral po uredbi o plačah gospodinjskih pomočnic. Skupno je prikrajšal vajence na mesečnih prejemkih za 58.000 din in za neugotovljeno vsoto zaradi neplačanih dopustov, medtem ko je hišni pomočnici samo v dveh Na pobudo Društva prijateljev mladine terena Gorenja Sava Kranj in ob uspešni pomoči odbora SZDL terena so pionirji lepo proslavili svoj dan pomladi. Ze v soboto, 26. maja, so bile v kino dvorani Iskre predvajane risanke, ki so pionirje zelo navdušile. Po končani predstavi pa so si vsi pionirji ogledali tovarno Iskro. Tov. Marc jih je vodil po vseh oddelkih, kjer je zaposlenih večina očetov in mater teh pionirjev. Tako so pionirji videli ne samo zelo zanimivo tovarno, lepe izdelke, ki slovijo daleč po svetu, ampak tudi delo svojih staršev. Izrazili so željo, da bi jim pripravili še več takih ogledov. Vsa pričakovanja pa je prekosil nedeljski izlet na Jošta. Kar 200 pionirjev Gorenje Save se je zbralo in v spremstvu odbornikov Društva prijateljev mladine in SZDL ter nekaterih staršev so odšli veselo razpoloženi zdoma. To je bilo veselja. Krasen nedeljski dan je bil kot naročen. Se zavedli se niso in že so bili- na Joštu. Nihče ni bil razočaran. Po izdatnem kosilu so prišle na vrsto razne igrice, ki se jih vseh še našteti ne da. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v streljanju. Prav vsi pionirji so streljali z zračno puško in trije najboljši so tudi dobili nagrade. Za na- mesecih 3.200 din premalo izplačal. Sodišče je nekatere izmed teh obsodilo na kaj mile denarne kazni, in sicer: Franca Potočnika na 6.000 din in plačilo stro-škov 600 din, Srečka Gostiča na 5.000 din in plačilo stroškov 800 din, Marka Ulčar j a na 4000 din in plačilo stroškov 500 din, Tomaža Jegliča na 3000 din in plačilo stroškov 600 din, Franca Sivica na 10.000 din in plačilo stroškov 600 din, medtem ko je dobil Franc Slibar na pritožbo javnega tožilstva za vsa dejanja primerno visoko kazen, ki naj bo resen opomin tudi drugim. Obsojen je bil na 43.000 din denarne kazni in plačilo stroškov postopka v znesku din 2.800.—. Vsi so bili obsojeni še na povračilo vajencem povzročene škode za neplačane mesečne prejemke. Ti pojavi naj bodo resno opozorilo referentom za delovne odnose pri ObLO in inšpekcijam dela, da bodo posvečali več pozornosti zlasti pri zasebnikih zaposlenim vajencem, ker je teh pojavov brez dvoma še več. Bolj bi pa morale pomagati vajencem pri uveljavljanju in tolmačenju njihovih pravic tudi mladinske organizacije. Le-te bi se lahko zanimale za vsakega vajenca. Kajti dosti je vajencev, ki bodisi iz strahu pred mojstri in v bojazni, da bi izgubili učno' mesto, večkrat ne upajo prijaviti svojih mojstrov. Dobro bi tudi bilo, če bi inšpekcija dela pomagala zgoraj navedenim vajencem, da bi pri sodišču uveljavili svoje pravice glede neplačanih prejemkov, dopustov in nadur, v kolikor jim teh posamezniki, čeprav so bili obsojeni, niso izplačali. Kajti le na ta način bomo pošteno stopili na prste moralno pokvarjenim pijavkam, ki se pri lovu za dobičkom ne sramujejo izkoriščati ubogega vajenca. grade so bili praktični predmeti za šolo. Pionirji so bili hvaležni tudi Klavnici Kranj in podjetju Vi-no-pivo, ki sta pripomogla, da na izletu niso bili niti lačni niti žejni. Praznik pomladi je bil to in vsakemu bo ostal še dolgo, dolgo v najlepšem spominu. L. Lep praznik na Hrušici V nedeljo so imeli na Hrušici prisrčno slovesnost. Tamkajšnja pionirska organizacija je sprejela v svoje vrste 70 mladih pionirjev iz osnovne šole na Hrušici. Svečanosti na športnem igrišču se je udeležilo nad 100 pionirjev. Najprej so jim nudili lep kulturni program, v katerem je sodelovala godba na pihala, pevski zbor in drugi. Nato so na novo sprejetim pionirjem izročili legitimacije, znake in rdeče rutice. Po slovesnosti je bila organizirana povorka z godbo na čelu, nato pa so pogostili mlade pionirje na intimni čajanki. Popoldne so odkorakali pionirji in mladinci na Jesenice, kjer je bila parada v počastitev V. jeseniškega mladinskega festivala. LU JESENICE JE VZGOJILA 50 STROJEPISK V okviru Ljudske univerze Jesenice so bili letos že v drugič organizirani strojepisni tečaji. Prvi tečaj je obiskovalo 60 tovarišic iz Železarne ter drugih podjetij in ustanov, med njimi tudi nekaj dijakinj. Tečaj je trajal 8 mes. in po zaslugi predavateljice Stane Ger-šakove povsem uspel. V minulih dneh so polagale tečajnice izpite. Prijavilo se jih je 51. Vse so prejele pozitivna izpričevala. Največ ocen je bilo prav dobrih. Veliko zaslugo za organizacijo jezikovnih, stenograf-skih in strojepisnih tečajev v okviru LU ima občinski ljudski odbor Jesenice, ki nudi LU proračunska sredstva. »♦♦♦4♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Potniki na avtobusni progi Kranj—Cerklje in Kranj—Preddvor — POZOR! — Od 3. 6. 1950 dalje bomo uvedli sledeče nedeljske dodatne vožnje: Odhod iz Cerkelj v Kranj ob 6.00. — Odhod iz Kranja v Cerklje ob 6.50. Odhod iz Preddvora v Kranj ob 6.00 in 15.00. — Odhod iz Kranja v Preddvor ob 13.00 in 20.05 Na progi Kranj—Preddvor vozi v sezoni vsak dan tudi ob 20.05. SPORED TEKEM GNP ZA NEDELJO, 3. JUNIJA V Lescah ob 15.15 uri Prešeren : Bohinj (pionirji), službujoči Legat. Na Jesenicah ob 15. uri Jesenice : Ločan (mladinci), službujoči Bogataj. V Šenčurju ob 9. uri Svoboda : Medvode, služb. Erzin. ZA POKAL MARŠALA TITA V Skofji Loki ob 16.30 uri garnizon JLA : Mladost A, služb. Bavdaž. V Stražišču ob 16.30 uri Mladost B : Tržič, služb. Strah. Na Bledu ob 15. uri Bled : Jesenice, služb. Canjko. z grabljicami na ramenih, narodne noše. Nato so se zvrstile skupine pionirjev, pionirk, mladincev in mladink v telovadnih oblekah. Vsa povorka, ki je nudila lepo in pestro sliko — polno mladostnega življenja, je šla na Mestni trg, od koder se je vrnila pred Telovadni dom, kjer je bil razhod. Ob 10. uri se (je pred ObLO Gorico pričel pomladanski kros TVD »Partizan« Radovljica v čast Dneva pomladi, katerega se je deležilo 91 pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in članov. Rezultati so bili: Pionirji 10—12 let: 1. Mirko Birk 1.47; 12—14 let: 1. in 2. Stane Ravbar in Franc Sire 1.51. Mladinci: 1. Franc Ažman3.18; člani: 1. Andrej Jame 6.07, član TVD Žirovnica. Pionirke 10—12 let: 1. Magda Vogelnik 1.07; 12—14 let: 1. Marija Dežman 3.49. M. S. Tedenski gospodarski komentar Po skupščini Zveze kmetijskih zbornic Na prvi skupščini Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije so prevladovali predvsem štirje o-snovni problemi: pospeševanje zadružništva, ekonomska krepitev socialističnih gospodarstev, izpopolnjevanje organizacije kmetijske službe ter preskrba s kakovostnimi semeni. Ugotovljeno je bilo, da se mora reševanje teh vprašanj razvijati vzporedno s povečanjem kmetijske proizvodnje. Obdobje, v katerem smo trenutno, je tako, da pričakujemo zlasti od zadrug, da bodo glavni nosilci napredka kmetijstva in spremembe družbenih odnosov na vasi. Kmetijska zadruga je edina organizacija na vasi, ki lahko pravilno uporabi vsa materialna sredstva, stroje in druge kmetijske pripomočke. Kmetijske zadruge lahko veliko bolj koristno uporabijo ta sredstva kot pa jih lahko individualni kmetovalec. Kmetijske zadruge bodo imele v prihodnje precejšnjo odgovornost, kajti prav zadruge bodo osnovni usmerjevalci potrošnje povečanih finančnih sredstev, katere bomo že letos in v prihodnjih letih vlagali v kmetijstvo. Prav posebej je bilo poudarjeno na skupščini Zveze kmetijskih zbornic, da je treba iz skladov za napredek kmetijstva reševati tudi vprašanje nadaljnjega razvoja kmetijske službe, ki je pri nas še vedno na dokaj nizki ravni. Ni prav nobenega dvoma, da ima kmetijsko pospeševalna služba, ki mora zajeti vse kmetijske, veterinarske in druge postaje, v času ko se nadaljnji razvoj kmetijstva postavlja na prvo mesto, izredno velik pomen. Kmetijskim zadrugam bo pomenil znatno pomoč tudi uvoz mehanizacije. Razen različnih strojev in naprav je predviđeno, da v treh do štirih letih nabavimo 22.000 traktorjev, ki bodo prišli v prvi vrsti v roke zadružnih organizacij. Prav tako bomo uvozili tudi zadostne količine umetnih gnojil in kakovostnih semen. Problem zase je delovna storilnost na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. Poučen je primer kmetijskega posestva »Jasenovo«, kombinata »Belje« v Baranji, ki sta lani uvedli specializacijo proizvodnje, sodobno agrotehniko, boljšo organizacijo dela in nagrajevanje glede na učinek dela. Uspeh je bil zaviden. Brutto proizvod se je povečal na ha od 119.000 na okoli 200.000 dinarjev ali skoraj za 50%, medtem ko se je plačni sklad na ha znižal za 1%. Dobiček na ha pa se je povečal od 1100 dinarjev na okoli 31.000 dinarjev. Vsi ti rezultati so bili doseženi s pičlim številom kmetijskih strojev. Omenjeni primer torej jasno kaže, da se da tudi pri sedanjih pogojih, ko še ne razpolagamo z zadostnim številom kmetijskih strojev, z boljšo organizacijo dela precej storiti v smeri povečanja proizvodnje. (JUGOPRES) C5A 60 Pred nOVO premierO V PG .Simfoniji" pesnika Oblaka JL Svet za iprosveto in kulturo nastale sredi poljan — t kra- zbirki, so v prevodih prii Dramaturgov zapis na rob komedije Carla Goldonija: Lažnik Kranjsko gledališko občinstvo bo v soboto, 2. junija, prvič imelo priliko videti posebno k vrst komedije, ki se je razvila prav po zaslugi pričujočega avtorja iz tako imenovane komedije deli' arte v karakterno komedijo, kakor jo poznamo po Molieru. V čisti komediji igralci ne nosijo več mask, Goldoni pa je nekatere še vedno obdržal. Maska, od katere je igralec obseden, in ki jo nosi vse življenje na deskah, je ostanek te staro komedije deH'arto in pred-Btavlja določen tip, ki je ustaljen: zvijaono-butasti Harlekin, pedantni doktor, skopušen ali dobrosrčen oče, pretkana služkinja in vročekrven ter lahkomiseln ljubimec. Maska narekuje vsakemu igralcu igro. Sestava mask narekuje vsem igralcem spletko. Boj, ki se bije med temi maskami, je boj mladosti proti starosti, boj krvi proti suhim pretkanim možganom. Večni boj sil, ki gibljejo življenje. Zmaga je nagrajena. »Lažnivca« so prvikrat uprizorili v Mantovi na spomlad leta 1750. Tedaj so bile Benetke še samostojna republika in najmočnejša pomorska sila, čeprav se je dan propada bližal vse bolj in bolj. Kljub vsemu te zadnje ure niso bile žalostne, kakor izvemo iz Goldonijevih spominov, kjer pravi: »Prepevali so po trgih, po cestah in po kanalih; prepevali so trgovci, ko so prodajali svoje blago, prepevali so delavci, ko so odhajali z dela.. .« V takem mestu se je v mesecu bakhične razposajenosti in, dio-nizijske radoživosti rodil dne 25. februarja 1707 Carlo Goldoni, nesmrtni tvorec smeha. Njegov stanovski izvor je bolj plebej-ski kakor patricijski, saj se beneški padar, dasi ne povsem reven, ni mogel meriti z bogatimi trgovci in visoko aristokracijo, zbrano okrog beneškega doža. Pravijo, da se je njegov oče rad ukvarjal z lutkami in to da je poglavitni vzrok, da se je mladi Carlo zamlada ogrel za čar komedij antstva in gledališča. Tudi če temu ni tako, je res, da je že sam način življenja mnogo doprinesel k njegovemu ustvarjalnemu nemiru. Družina se je neprestano selila vse od naše Gorice pa tja doli do Rima, zato je »potepuštvo« postalo neločljivo povezani člen njegovega umetniškega razvoja. Carlo Goldoni je najizrazitejši komediograf italijanskega baroka. Vse njegovo delo ima značaj reformatorstva, tega se je močno zavedala že doba sama, saj mu. sicer ne bi bilo treba na tako življenjsko pot, kakor smo jo pravkar opisali. Ljudski in moderen hkrati je vnesel v razkrajajočo se komedijo deli' arte nove sestavine dramatičnega pojmovanja. Poglobil jo je in očistil z nje vse blato, ki se je nabralo nanjo vse od antičnih časov sem. Oklenil se je življenja in v tem je njegova umetniška dr a- Moskovski hudožestveni teater v Ljubljani V torek je Ljubljana pozdravila moskovske gledališke umetnike, ki že mesec dni gostujejo po naši zemlji. Več kot 30 let je poteklo, odkar so bili zadnjič pri nas v gosteh in nas, kot vso Evropo, presenetili s svojo izrazno bogato igro in stilno izbrano ter slikovito zunanjo o-premo iger. Pod vplivom teh gostovanj šele se je osrednje slovensko gledališče začelo otresati diletantskih razvad in idfoati lastni scenski izraz. To je med drugim tudi razlog, da so nam ruski umetniki danes posebno ljubi gosti. MHAT je za ves kulturni svet že zdavnaj ustaljen in priznan gledališki pojem. Ta sloves pa je neločljivo vezan na tvorca teatra K. S. Stanislavskega, moža, v katerem je gorel promete j ski ogenj in ki je znal z njim vžgati tudi svoje sodelavce. To je plejada slovitih imen kot Nemirović — Dančenko, Germa-nova, Knipper — Cehova, Mo-ekvin, Kačalov in drugi ter pisatelja Cehov in Gorkij. Stanislavski je bil genij, ki je v polni zavesti svojega poslanstva iz nič ustvaril teater in ga v nekaj letih dvignil do prvega gledališča v svetu. Jeseni leta 1898 je Moslkva gledala prvo premiero hudožestvenikov. i Po 7-mesečnem trdem delu so doživeli zmago, svojo prvo veliko zmago. In ko je gledališče še našlo svojega avtorja in avtor gledališče, je bila izmerjena pot in moč MHAT. Nemirović-Dan-čenko je bil tisti, ki je spoznal in odkril, v čem je moč dramatika Cehova. Ne v hrupnem odrskem dogajanju, marveč v na-strojenju, v jedva zaznavnem valovanju notranje napetosti. Zato nam je posebej ljubo, da so gosti vkljub tehničnim težavam, premajhnemu in zastarelemu odru Opere le ugodili želji občinstva in uprizorili tudi »Tri sestre« A. P. Cehova poleg Tolstojevih »Sadov prosvetlje-nosti« in odlomka iz »Ane Ka-renine« ter Gogoljevih »Mrtvih duš«. gocenost. V tem francoskega komediografa Moliera celo prekaša. Molierov prostor je zaprt. Goldonijev diši po ribah in morju, po beneškem soncu in utrip življenja je tako pristen, da redkokdaj podvomimo v njegovo resničnost. V tem je tudi njegova naprednost, modernost in elementarnost. Tak je bil Goldoni, ki je gledal na življenje kot na igro in igra je življenje samo. Delo je postavil ne sceno režiser Drame SNG ing. arh. Molka s sceno vred. Kostume je na-študirala Alenka Bartlova, scensko glasbo Marko Zigon, ples pa koreograf dr. Hinko Neu-bauer. Pri uprizoritvi sodeluje ves ansambel Prešernovega gledališča in njegovi stalni sodelavci. V primeru slabega vremena bodo predstave kot običajno v domači hiši. Premiera bo r soboto, 2. junija 1956. Svet za prosveto in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru Medvode je založil pesniško zbirko z naslovom Simfoniji. Prvi del nosi naslov Simfonija samote, drugi del pa Srebrna simfonija. Njen avtor je Polde Oblak, naš ožji rojak. Doma je iz Medvod in službuje kot profesor na gimnaziji v Stični. Zbirka je izšla v 500 izvodih, svojstveno in okusno jo je opremil Milan Pogačnik, tiskala pa jo je tiskarna »Gorenjski ti»k« Kranj. Pesniški zbirki je pesnik Oblak postavil za geslo verze; »Vzemi v naročje Ijubecen, besede osuple, besede vse plahe. Vzemi to pesem, kjer poje duh zemlje. Pil «em livade, pil sem brezmejno ljubezen. Zraven dajal sem poljube tihi samoti. Danes je v meni odgovor samote na večno iskanje.« To geslo pove, da »o pesmi Koncert v Krop: Glasbeni, odsek KPD »Stane Žagar« v Kropi, ki ga vodi priznani strokovnjak Joža Gašper-šič, je naštudiral v letošnji sezoni lep koncertni program. V soboto in nedeljo je bil nastop v Sindikalnem domu v Kropi. Za uvod je orkester zaigral Schubertovo »Veliko koračnico« in Haydnov »Menuet iz 7. simfonije«. Sledil je nastop ženskega zbora, ki šteje nekaj nad 20 dobrih pevk. Zapele so Lav-rinovo »Pomladansko kolo«, Premrlo vo »Sončece sij« in ob spremljavi orkestra 8 koroških narodnih pesmi v priredbi Joža Gašperšiča. Tudi moški zbor je nastopil samostojno. Zapel je Adamičevo »Vstal sem rano jutro.« 'Jerebovo »Pisemce«, Ipav- Premiera operete »HABAKUK« v Domžalah V soboto zvečer je bila v domu »Svobode« v Domžalah premiera operete Rudolfa Dobovi-iška »Habakuk«, ki so jo izvajali člani dramske sekcije domžalske Svobode. Razen igralcev je sodeloval še pevski zbor in orkester pod vodstvom pevovodje Staneta Habeta in ravnatelja glasbene šole Aleksandra Der-nulca. Posebno priznanje za u-spelo prireditev nedvomno zasluži neumorni režiser tov. Dol-fe Prešeren. Vsi gledalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega sedeža, so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni, kar dokazujejo aplavzi ob vsakem dejanju. V nedeljo so delo ponovili. Dobro bi bilo, da bi jo na domačem odru še uprizorili in priredili gostovanja na odrih sosednjih društev. čevo »Imel sem ljubi dve« in ob spremljavi trobil Simonitijevo »Postoj, kdor mimo greš!« Nastopil je tudi z orkestrom, za zaključek pa je izvajal mešani zbor ob spremljavi orkestra Schwabovo »Dobro jutro«. Od vseh nastopajočih ansamblov je najbolj pri j al ženski zbor, ki je glasovno odličen in je tudi v izvajanju dosegel popoln uspeh. Dirigent Gašperšič je program vokalnih ansamblov dobro naštudiral in uspela mu je pravilna interpretacija. Tudi orkestru gre veliko priznanje. V Kropi so vsa glasbila nakupili šele pred tremi leti in na tem koncertu so prikazali uspeh 3-let-nega vestnega študija. Domačim godbenikom so pomagali gojenci kranjske Glasbene šole, med katerimi je navdušil poslušalce predvsem 10-letni gojenec klavirja Milan Mihelič. Ta koncert je v ponos KPD »Stane Žagar« in vzpodbuda za nadaljnje delo vsem kroparskim kovačem in žebljarjem. U. Jeseniški pionirji bodo dobili svojo knjižnico Na pobudo ObLO SZDL so pred dnevi ustanovili na Jesenicah pionirsko knjižnico. Ta bo imela svoje prostore v Titovem domu. Za nabavo knjig in potrebnega inventarja potrebuje 60.000 dinarjev, za katere upa, da jih bo prejela od družbenih organizacij. Verjetno bo začela knjižnica delovati že v mesecu juniju. Nova knjižnica bo za jeseniške pionirje velika pridobitev, saj bodo odslej imeli na razpolago dovolj lepih mladinskih knjig. nastale sredi poljan — v kraljestvu miru, v samoti, kjer človek lahko nemoteno razmišlja in snuje, išče samega sebe in v sebi človeka ter v razmišljanju pride do zaključka: »V življenju smo in rastemo za seme . . .« Značilno za pesnika Oblaka je dejstvo, da se je kot poet uveljavil že v zamejstvu. Nekatere pesmi, ki so tiskane v pričujoči zbirki, so v prevodih priobčene v raznih tujih revijah, zbirka Simfoniji pa bo v kratkem izšla v francoskem prevodu v Parizu. Polde Oblak, avtor pesniške zbirke Simfoniji, pomeni na našem Parnasu razveseljivo novost. Njegove lirske pesmi so izlivi, ki napravijo človeka bogatega, če se jim ves preda. V. D. V Kranju bo koncert gojencev Srednje glasbene šole iz Ljubljane Na povabilo Glasbene iole Kranj bodo v ponedeljek, 4. junija ob 18. uri v Prešernovem gledališču v Kranju priredili koncert gojenci Srednje glasbe- Promenadni koncert domžalske godbe V nedeljo dopoldan je domžalska godba ina pihala priredila na vrtu restavracije v Domžalah promenadni koncert. Člani godbe so se tokrat prvič predstavili v ličnih novih uniformah. Pri tem moramo poudariti, da so si jih nabavili iz lastnih sredstev. Domžalčani želijo, da bi godbeniki pogosteje prirejali slične koncerte. ne šole iz Ljubljane. Spored bodo izvajali gojenci oddelka i* klavir iz razreda prof. Antona Ravnika in prof. Jedvige Stru-kelj-Poženelove, gojenca violinskega oddelka iz razreda prof. Leona Pfeiferja, gojenec violin-čela iz razreda prof. Hi Ide Lo-betove, flavtist iz razreda prof. Korošca in klarinetist iz razreda prof. Gunzka. Operne arije bo pela absolventka Srednje šol« Hilda Holzl iz razreda prof-Ksenije Novak - Kušejeve. Upamo, da se bo občinstvo kljub popoldanskemu času polnošte-vilno udeležilo prireditev bodočih poklicnih glasbenikov. Film o Janu Husu Zato, ker je poljubil resnico, je zgorel na grmadi za katero se je do mučeniške smrti bil tudi Jan Hus, da bi prebudili v življenje češki nacionalni ponos in vero v moč ljudstva. Moderna znanost ne gleda na Husa kot na moralnega reformatorja, v njem vidi borca za svobodo in socialno pravičnost človeka. Taka oznaka ni nič pretirana, saj je splošen značaj vseh revolucionarnih premikov v poznem srednjem veku in zgodnji renesansi imel značaj herezij, ker nove resnice ljudstvu ni bilo moč posredovati drugače kot v teološkem jeziku-S takega vidika pa dobi Husova osebnost obče človeški in predvsem tragični značaj, ki kar kliče po dramatičnem in filmskem oblikovanju. Čeprav Husova osebnost iz filma ni intimno notranje razvidna, ker je scenarist hotel poudariti predvsem zgodovinskega človeka, nas film v režiji Ota-karja Vavra prepriča o nravstveni veličini tega človeka, ki je zaradi svojega svobodoumja postal simbol herezije in duhovnega prevratništva. Filmu ne gre tudi sicer odrekati umetniške vrednosti. Zato je prav, da si ga vsi ogledamo. R. Jan Ni dolgo tega, kar so v Narodnem divadiu v Pragi uprizorili zgodovinsko tragedijo Jan Hus: češka filmska produkcija pa je ustvarila zgodovinski film o tej najznamenitejši osebnosti iz češke zgodovine, ki zagotovo presega zgolj češki okvir. Gibanje, ki ga je vodil proti zablodam katoliške cerkve, njenih jerobov in prelatov, kmečki sin, predstavlja predigro v krvave boje, ki so imeli za posledico veliko versko reformacijo. Ta je tudi Slovencem prinesla prvi preporod v osebi Primoža Trubarja. Bolj zanimivo kakor to pa je vsekakor dejstvo, da je film nastal v državi, kjer bi pred nekaj leti husitstvo obsojala kar dva »Rima«. Prav je, če slovenski publiki povemo, da je bilo predvajanje tega filma prepovedano s strani vatikanske gospode. To pa je najbolj zgovoren dokaz, da je imel Hus prav in da njegove sodbe o tej instituciji za poneumnjevanje ljudi še vedno drže. Da ima film še drugo ost, bi bilo odveč poudarjati. Satelitsko podrejena država je dbudila kult Jana Husa zato, da bi v množicah čeho-slovaŠkega ljudstva dvignili zavest o svobodi in neodvisnosti, France Žvan SE 0 REFORMI ŠOLSTVA Za notranjo diferenciacijo ali proti njej Skoraj vsak dan slišimo bo-ja-een, da bi enotna šola, ki naj bi se prilagodila inteligenčnim sposobnostim povprečnega učenca, onemogočila in zamorila intelekt nadpovprečnih otrok. Po takem in takemu podobnih mnenjih bi pomenila enotna šola, ki jo ima v mislih vsak napreden reformator, ustanovo, ki bi kosila cvet nadpovprečnega razuma. Nadpovprečni učenci in dijaki bi se utapljali v morju povprečnosti, dolgočasili bi se ob prelahki učni snovi, kar bi 'nujno potenciralo njihovo lenobo, prikrajšani bi bili za tiste strogo teoretske predmete, iki pomenijo »gimnastiko« za možgane in podobno. To naj bi imelo po pre-nekaterem mnenju daljnosežne posledice, ki naj bi v končni fazi pomenile duhovno obubo-žanje najširših plasti naše družbe. Razvoj znanosti, tehnike, umetnosti ... bi bil ogrožen in bi zdrsnil na stopnjo zelo nizke civilizacije. V zadnjem času, ko dobiva šolska reforma jasnejše obrise, slišimo takale mnenja marsikje. Le redkokdaj so sicer povedana tako neposredno, naravnost in pošteno, kot sem jih napisal. Da bi dokazali njihovo tehtnost, iščemo argumentov vsepovsod (tudi tam, kjer bi ne bilo treba) in ni mogoče trditi, da ni dokazov, ki bi govorili v njihov prid. Zelo tehtno so jih povedali v zadnji številki »Prosvetnega delavca« člani društva visokošol- skih profesorjev. Med argumenti slišimo pogosto tudi takale mišljenja: Saj ni mogoče trditi, da ne pomenijo znanstveniki, konstruktorji, izumitelji, umetniki in drugi ljudje iz te kategorije, duhovni vršiček vsake družbe in da ne prispevajo s svojim delom in razumom velikanskega deleža k napredku. Izumi, ki so pogosto plod enega samega »visoko nadpovprečnega razuma«, mnogokdaj napravijo revolucijo v tehniki in čudovito pospešijo razvoj. In enotna šola naj nas oropa takih ljudi? —o— V prvih povojnih letih je prodrlo in se skoraj že udomačilo pri nas »odkritje« sovjetskih pedagogov, da je nadarjenost izključno produkt socialnih pogojev. Ob vsakokratnem srečanju s prakso se izkaže to odkritje za neresnično in zato je ostalo že daleč v pozabi. Ce bi bilo' to odkritje resnično, bi morala biti nadarjenost duševno zdravih o-trok, ki žive v socialno enakih pogojih, znivelirana na natanko isto raven. Vse tisto, kar razumemo pod besedo nadarjenost, je res v mnogočem bistveno odvisno od socialnih pogojev, v katerih živita otrok in družina, skoraj nikoli pa ni pogojeno le in samo s tem faktorjem. Sposobnosti dojemanja, hitrega razumevanja, zapomnitve, razumskega razčlenjevanja, posploše- vanja, logičnega mišljenja in mnogočesa podobnega ni mogoče vezati samo na okvir socialnih pogojev. Dnevna praksa nas namreč uči, -da te sposobnosti skoraj pri dveh otrocih niso enake, socialni pogoji pa so si marsikje podobni. In če prisilimo tiste najnadarjenejše otroke, ki med našo mladino so in niti tako malo jih ni, da se bodo hočeš nočeš morali učiti le in samo tisto, kar se bodo učili vsi oistali otroci, bomo nemara res ovirali njihov duševni razvoj. Prepričan sem, da nova šola tega namena nima. Ce lahko verjamemo, da bi enotna šola, ki bi bila do popolnosti prilagojena povprečnemu učencu, onemogočala naj razuma nejše otroke v njihovem razvoju, potem o tehtnosti mnenj, ki jih vsak dan slišimo, ne kaže dvomiti. Od nekdaj pa je na svetu tako, da si resnični geniji sami dolbejo svojo strugo in da so morali in še morajo premagovati velikanske ovire, preden dospejo do tja, kjer Ise njihov razum lahko razcvete v prid in dobro človeštva. Težnja in stremljenje po enotni šoli sta danes dovolj razumljivi in nujni, zato na tem mestu ne potrebujeta moje podpore. Kakorkoli pa razglabljamo o opisanih pojavih in mnenjih in če se lotimo razmišljanja o njih tehtnosti in izvedljivosti, vedno trčimo ob enotnost naše reformirane enotne osemletne šole. Vedno je ta enotnost v nevarnosti in včasih se celo sumljivo zamaje. Ce naj upoštevamo opisana mnenja, ali pa če jih namenoma abstrahiramo, se nam odpirajo tri možnosti: 1. Enotna šola brez vsake diferenciacije. Ce hočemo, da bo ta šola res enotna, moramo likvidirati tudi sedanje klasične gimnazije. 2. Enotna osemletna šola in vzporedno klasična gimnazija. Precej zagovornikov ima mišljenje, naj bi imeli vsi razvitejši in večji okraji svoje klasične gimnazije, v katerih naj bi se izobraževali dijaki, ki bi se vpisali pozneje na določene fakultete (pravno, filozofsko, medicinsko . . .) Ce dopustimo obstoj klasičnih gimnazij in če upoštevamo, da njihove mreže ni imo-goče razviti tako gosto, da bi v njih mogel vsak državljan uveljaviti svoje izobrazbene pravice, ki mu jih zagotavlja ustava, potem smo enotnost popolnoma porušili. 3. V bistvu in načelno enotna šola, ki pa naj bi bila v višjih razredih diferencirana v praktično in teoretično smer. Praktična veja te šole naj bi vzgajala otroke, ki imajo z nadaljnjim strokovnim šolanjem namen postati kvalificirani delavci v industriji, obrti in kmetijstvu, tehniki raznih vrst in sploh ljudje z dovršeno srednjo strokovno izobrazbo in morda, morda bi se po tej poti kak dijak lahko prikopal skozi nižjo in srednjo strokovno šolo do univerze in do fakultetne izobrazbe. Sicer pa naj bi bodoči akademiki šli skozi ono drugo, teoretično vejo »enotne« osemletne šole. Pomen in vrednost obeh diferenciranih smeri bi bila na ta način hudo različna in če upoštevamo še vse tisto, kar bosta še dodala mentaliteta in žargon, ne vem, če se tudi po tej poti ne maje enotnost. —o— Sistem dela in izobrazba, ki bi jo dajala diferencirana osemletna šola, bi morala biti takšna, da bi obe smeri — praktična in teoretična — omogočali dostop nadarjenim in znanja željnim otrokom do najvišje izobrazbe. Da bi bila enotnost zagotovljena, pa ■ bi morala biti izbira smeri in vpis prepuščena dijakom oziroma njihovim staršem, na vsaki stopnji pa bi moral biti omogočen prehod iz ene smeri v drugo pod ne pretežkimi pogoji. Nimam namena propagirati ene ali druge možnosti, niti ne zavračati kateregakoli izraženega mnenja, le to bi rad poudaril, da moramo ob predhodnem razvijanju materialnih o-snov ustvariti tak šolski sistem, v katerem bo prav vsak naš otrok lahko razvil maksimum svojih sposobnosti, pa naj bodo že naše šole tako ali drugače diferencirane. Resnična enotnost naše šole je tisto minimalno, je najmanj, kar lahko naredimo, da bodo naši delovni ljudje lahko uveljavili svoje izobrazbene pravice. Le-te so namreč sedaj še hudo okrnjene in marsikateri' slovenski in jugoslovanski otrok je še v hudo diskriminiranem položaju. Za dokaz naj služi primerjava izobrazbenih možnosti na Gorjušah in v Ljubljani! V »Tezah«, ki jih je izdala komisija za reformo šolstva, beremo, da bodo morali prispevati k pravilnemu razvoju otrok na njihovi izobraževalni in vzgojni poti tudi: način dela v šolah, (le-ta naj bi se bistveno spremenil), spremenjen odnos do dijaka, bistveno spremenjen način ocenjevanja, prenehanje s frontalnim načinom pouka itd. Vse te zahteve so včasih sprejete s primerno porcijo ironije-Verjetno zato, ker največkrat n; mogoče videti poti, po kateri bi jih lahko uresničili. Pri nekoliko poglobljenem razmišljanju o teh zahtevah, pa bi lahk° ugotovili, da noben resnični vzgojitelj v odnosu do učenca in dijaka ne more prav mnog0 spremeniti. Ce upošteva učenca kot objekt svojega hotenja lfl dela, ki mu je posvečena delovna sposobnost in volja, največ' krat pa celo čustvo, če se, kak°r pravimo, učencem daje, potem pri takšnih učiteljih lahko g°~ vorimo le o načinu, kako naj se jim dajejo. Preiti s frontalnega načina p0' uka pa pomeni za nas prenehati delati z razredom kot celoto in začeti delati s skupinam1 in posamezniki. Vsakdo ve, kako težko in utrudljivo je res kvalitetno učiti, tudi če je pouk frontalen. Prehod s takšnega načina dela ne more pomenit1 drugega kot povečanje naporov tistih, ki učimo. Danes imam0 še malo izkušenj z nefrontalni111 načinom poučevanja. Ce bi se nam pa takšen način dela P0' srečilo nekoč v kvalitetni obli!0 uvesti v naše šole, potem k1 menda ne bilo potrebno osem" letnih enotnih šol diferencirat1- 4 ŠT. 43 / 1. JUNIJA 1956 bragi eicibaneki in pionirjil Pretekli petek smo praznovali 64. rojstni dan maršala Tita. To s,avje je bilo povsod dostojno >n se je razvilo v praznik ljubezni in spoštovanja delovnih Uudi do svojega voditelja. Posebno svečane proslave so bile Po raznih kulturnih, fiskultur-nih in drugih društvih ter šolah. Saj so se otroci iz najoddalje-nejših vasi z vso ljubeznijo pridružili mladini po mestih in z njo tekmovali v štafetah, petju, deklamacijah — v izražanju ljubezni do svojega učitelja. Skoraj bi rekel, da ni bilo na Gorenjskem šole, pionirske organizacije, ki ni sodelovala pri izvedbi sami ali sprejemu štafete, pri fizkulturnih ali drugih nastopih. V pismih, ki sem jih Prejel, vaši tovariši lepo opisujejo slavja, ki so bila po raznih krajih in kako so cicibani in Pionirčki prenašali štafetno palico z uda mirni pozdravi gorenjske mladine Titu TITOVA ŠTAFETA Ob [pol 12. uri sem se odpravila od doma. Medpotoma sem Poklicala Metko. Skupaj sva odšli čez most, kjer se je zbralo že precej najinih sošolcev in sošolk. Kmalu je prispel avtobus in vsi pionirji smo se odpeljali proti Zg. Besnici. Metka in jaz sva ostali pred šolo, drugi pa so se razvrstili od šole navzgor in proti Kranju. Nestrpno smo pričakovali Titove štafete, ki so jo nosili sami pionirčki — mi. Ob 14. uri smo prejeli palico, ki so jo napravili kroparski kovači. Hitro so jo prenašali proti Pod-nartu, dalje v Nemil je in nato v Besnico. Malo pred prihodom šitafete sta se pripeljala dva fanta in nam povedala, da bomo kmalu sprejeli štafetno palico. Ko je prispela štafeta, sem deklamirala pesmico »Titova štafeta« in nato se je pionir našega razreda pognal s palico naprej Proti Kranju. Nekaj časa smo se mi še igrali in pričakovali avtobus, ki naj bi nas popeljal do- M VERJEMI VSEGA, KAR TI KDO NATVEZI Indijska pravljica o bojazljivem zajcu Mlad zajec je spal pod palmovim drevesom. Nenadoma se je prebudil in pomislil: »Kaj, če bi se svet zrušil?« V tistem hipu je opica nehote vrgla kokosov oreh z drevesa. Z velikim ropotom je padel na »Zajci so mi povedali?, je rekla srna. Tedaj je lev vprašal zajce drugega za drugim, dokler ni prišel do prvega. »Je li res, kar praviš, da se svet ruši?« drevesa, je .bilo vse tiho in mirno, le kokosov oreh je ležal na tleh. Tedaj se je lev zasmejal" »Oreh je padel z drevesa in ti strahopetec si mislil, da se podira svet! Vrni se k živalim in priznaj jim svojo sramoto!« In prav je bilo tako. Ce bi lev ne bil tako moder, bi živali še danes bežale. Janez Fugina Spet toplo sije. Spet toplo sije sonce zlato, nasula cvetja že na trato kot vsako leto je pomlad. Iz panjev letajo vesele po mrzli zimi spet čebele vsak cvet posebej obiskat. Metulje pisane lovijo, za žarki sončnimi podijo se pionirčki preko trat. Tam v duplu jablane pa ptička je gnezdo spletla si sinička in v njem vali zdaj jajčec pet. Pet ptičk bo kmalu izletelo in v vejah jablane bo pelo: Kako je lep slovenski svet! MARTINA BIDOVCEVA Ali že veste, da? ste ga zapazili pod kako pesmico, ali pa ste slišali o pesniku revne kraške zemlje govoriti v šoli. Morda pa še ni znano vsem, da je bil Srečko Kosovel rojen v Sežani, sredi pustega Kra~ sa 18. marca 1904. leta, kot sin Antona Kosovela in matere Katarine, rojene Stres, da je preživel Srečko otroška leta v bližini rojstnega ikraja, v vasi Tomaj, kjer je njegov oče učitelje val, tla, tik za zajčevim hrbtom. »Tako je, o lev«, je odvrnil da je tu obiskoval osnovno »Naj se reši, kdor se more; zajec, »pod palmovim drevesom šolo, dobival prve nauke, spo-svet se ruši!«, je pomislil zajec sem slišal prvi ropot.-: znaval svet, človeka, njega rev- in zbežal čez polje. »Dobro«, je rekel lev, »skupaj ščino in trpljenje, Zagledal ga je drug zajec in greva pogledat, kaj se je zgo- da pa je že leta 1916 zapustil mu zaklicai: dilo.« ta siromašen košček slovenske »Kam pa tako dirjaš?« Lev je ukazal drugim ž'va- zemlje, odpotoval v Ljubljano »Ne vprašuj me«, je odvrnil lim, naj počakajo, posadil zajca in se vpisal na realko ter se za-prvi in dirjal dalje. na svoj hrbet in zdirjal z veli- čel marljivo učiti in prebirati Toda tovariš je tekel za njim kimi skoki. leposlovne knjige, in neprestano spraševal. ^o ^ dospela do palmovega da se je po končani srednji Tedaj mu je zakhcal prvi: »Ali ne veš? Svet se ruši!« In drugi zajec je dirjal za prvim. Ko je tretji zajec izvedel zakaj bežita, je dirjal za njima. Drug za drugim so se jim Vem, da vam je ime Srečko šoli vpisal na univerzo v Ljub-Kosovel, ime znanega sloven- ljani in se posvetil študiju slo-skega pesnika, znano. Verjetno venskega jezika. V njem je tle- GRIČA rnov. Ko ga le ni bilo, smo se priključili še drugi zajci, tako odpravili peš. Malo utrujeni, pa da jih je več sto dirjalo na vendar veseli in srečni, da smo življenje in smrt. tudi ml sodelovali pri prenosu voščil, smo prišli domov. TATJANA VELUŠČEK, učenka 3. razreda. MOJI GOLOBI Pri nas doma imamo veliko golobov. Vsi so pismonoše. Večkrat jih neseva z očkom daleč Proč in jih izpustiva. Se predno se vrneva, so že vsi doma. Ce kakega golobčka ubije ptica ro-Parica, sem zelo žalosten. Moja golobica je sodelovala na pio- Prite-kla jim je nasproti srna. »Ali ne veš? Svet se ruši!«, so zakričali. In srna je tekla z njimi. Prišel je jelen, prišla je lisica, prišel je slon, in vse živali v gozda so izvedele novico in se priključile bežečim. Ko je kralj živali /.agledal bežečo divjačino, se je postavil ni_va*n°- Nimamo prednjo ob vznožju griča in 1ri TEKMOVANJE Kje se danes še ne tekmuje? Kar recimo, da se tekmuje vsepovsod. Za boljši uspeh tekmujejo učenci -med seboj v razredu, razredi med seboj, tekmujejo po tovarnah, na gradiliščih, po podjetjih, tekmujejo športniki, umetniki, kosci — skratka povsod samo tekmovanje. No, pa tekmujmo še mi, saj je toliko različnih igric. Zbralo se nas je nekaj, koliko, Imamo pri roki mogoče pra- la namreč želja, da dodobra spozna materin jezik, ki je bil ravno v teh časih v krajih, kjer je preživljal otroška leta, to je na Primorskem, najbolj zasra-movan in preganjan, da je že kot petošolček.pisal pesmi in bil član dijaškega literarnega krožka »Kres«, ki ga je s prijatelji osnoval na realki, da so ti ljubitelji sV-venske besede izdajali tudi svoj list »Lepa Vida« v katerem je bilo natisnjenih rtudi mnogo Kosovelovih pesmi in povesti znanih še živečih naših pisateljev, da je i mladi pesnik napisal mnogo lepega tudi za mladino, saj je bil dolga lleta zvest sodelavec tedaj znanih mladinskih listov: Zvonček, Naš rod, Mladika in drugih, da je v teh svojih pesmih najraje opeval revno kraško zemljo, trpljenje malih Ljudi, kraškega bajtarja in delavca, žalostno usodo, ki jo je doživljalo primorsko ljudstvo — boril se proti bedi in krivici, kakor seje z njo boril njegov učitelj Ivan Cankar, da pa je mnogo toplih besed zne škatlice, pa jih napolnimo posvetil tudi svoji materi, mla- z vodo in tekmujemo. Zmagova- demu rodu, kraškim borom in lec je tisti, ki pride prvi na cilj vsej naši zemlji, in ni polil kapljice vode. da je bil Srečko Kosovel tih, Otroci, samo tri primere tek- skromen, za krivico sila občut- movanja sem prikazal, pa jih je ljiv, vendar odločen in vztrajen toliko in toliko. Kar sami malo v borbi za boljše življenje de- premišljujte, kar bo novo in raz- lovnega ljudstva, veseljivo, napišite in mi pošljite. da je bilo njegovo življenje krat zarjovel. Živali so se ustavilo. Bale so nirski progi v Titovi golobji šta- se leva, zato so ga ubogale. feti in zasedla drugo mesto. Zelo sem bil vesel in srečen. Tudi na Slavni štafeti, na progi Koper— Kranj so sodelovali molji golob-^ki in zasedli prvo mesto. Imam rih zelo rad, vsak dan jim prinašam hrane in vode. Vsak ima tudi svoje ime. PrTlete tudi na ^vižg, ker takrat vedo, da dobe nrano. LEVČEK SUCHY, učenec 3. razreda. »Cemu bežite?«, jih je vprašal lev. »Kralj«, so zakričale, »svet se ruši!« »Kdo je to videl?<, je vprašal lev. »Jaz ne«, je reke! »Ion, »vprašaj lisico«. »Jaz ne«, ;e rekla lisica, —• »vprašaj jelena.« »Jaz ne«, je rekel jelen, — »vprašaj srno«. bene žoge, ne drugega primernega orodja in priprave — pa nič hudega. Postavimo ise v vrsto, nekdo naj odmeri dolgo progo, približno 30 korakov. Vsakdo naj da na glavo kamenček ali malo poleno, kar imate pri roki. Treba je doseči cilj, ne da bi se predmet skotalil z glave. Kdo je zmagovalec? No, tisti, ki bo prvi na cilju s predmetom na glavi. V vrsto! Predročimo levo roko, odročimo desno in po eni nogi poizkusimo prvi doseči cilj, pa bomo zmagovalci. Nekoč je hodil medved po »Oj, pusti me, pusti, vrni mi gozdu. Utrudil se je, sedel je na svobodo«, prosi čebela. jjA. POL] ANI Lilijka se poslovila ?daj je 0(} kraljice *n z rogačem poletela v domek sred ravnice. ^ajek je med tem napredel v njenem domu mreže, skrit je v kotu tiho čakal, da po žrtvi seže. Ko ga Lilijka zagleda, od strahu zavpije; v klešče ga rogač zagrabi in mu vrat zavije. Zdaj presrečna je stopila v svoje domovanje. Z vetrom jo je mesečina zazibala v sanje. Z zoro se je prebudila, v rosi okopala, v soncu je lase si zlate radostno česala. Pa so ptički — zlatokljunčki mimo prileteli, o poljani, o domači, pesmico zapeli. bruno in začel tožiti: »Joj, kako žalostno in grenko življenje živim! Čebele imajo polne sodčke medu, jaz pa nimam niti kapljice te sladke tekočine. Zakaj se ne bi tudi jaz nekoliko posladkal?« Vstane in odhlača. V debeli butici sklene, da poišče votel panj, kjer bivajo čebele. Počasi štorklja, ogleduje drevesa, trka na debla, potiska kosmata ušesa na stara drevesa, toda vse zaman, čebel ne more dobiti. Utrudi se, sede na štor in prične momljati: »Dovolj je iskanja! Tu bom počival toliko časa, da pribrenči kaka čebela. Ko prileti, jo ulovim in vprašam, kje ima svoj domek.« Medved sedi in sedi ter zeva od dolgočasja. Skoraj bi zadremal, ko se iz neposredne bližine začuje pritajeno brenčanje. »Čebela je! Moje upanje in nada!« vklikne. Čebelica sede na cvet in srka sladko tekočino — nektar. Med- MARTINA BIDOVCEVA »Ne izpustim te, ne! Predolgo sem te čakal. Rajši mi povej, kje je tvoj domek!« Čebela premišljuje, kaj naj stori, da si reši življenje. Po dolgem premišljanju predlaga: »Pusti me živeti, medvedek, pusti. Jaz nimam svoje hišice, niti svoje družinice. Potikam se po gozdu, preletavam iz cveta na cvet, danes prenočujem tod, jutri zopet tam!« Vendar pa je bila čebelica član velike čebelje družine, ki je domovala nedaleč odtod. Zelo je ljubila svoje sestrice in matico, zato jih ni hotela izdati. Medved bi jih pomoril in po-srebal vso sladko zalogo. »Ne, svojih sestric ne izdam«, je sklenila, »pa čeprav me medved stisne, da takoj umrem!« Po kratkem premoru ponovno pritisne medved čebelico k ušesu in reče: »Ce si resnico govorila, ne vem! Pristanem pa na to, da ved šavsne po cvetki, prestreže bova odslej skupaj živela, ker čebelo in jo s kosmato šapo po- sva oba brezdomca. Razumeš? tisne k še bolj kosmatemu uše- Jaz se bom lepo na sončku grel, su, da bi slišal, kaj čebelica — ti pa boš delala tako kot doslej! brenčelica poreče. Nabirala boš sladki med in me »Joj, joj!« toži čebela. boš pitala z njim. Toda gorje »Zakaj tarnaš, čebelica?« vpra- tebi, če bi le pomislila ali celo ša medved. poizkušala pobegniti. Zmečkal kratko, a sila plodovito, saj je njegova zbirka pesmi obširna ■— mala njiva bogata težkega in prečiščenega klasja, da je pesnik izhiral še mlad, star komaj 22 let in, da je bil pokopan te dni pred dobrimi tridesetimi leti sredi kraške zemljice, ki jo je tako ljubil in tudi za njo in njenega oratarja izgorel, da . . . _ Skrivalnica »Otroci! Takoj mi nehajte razgrajati in hitro v hlev! Naš najhujši sovražnik, lisica je v bližini!« Le kje je? Pionirji, poiščite jo in jo od-podite, da nam ne bo požrla piščančkov! bi te kakor črvička! Razumeš?« Čebeli je bilo zelo hudo. Mrcina kosmata ji je vzela njen največji zaklad — svobodo. In ker je čebelica upala, da si prostost prej ali slej le izvojuje, je pristala na vse, kar je medved predlagal. Medved se postavi na zadnji nogi, v sprednji desni šapi drži nesrečno jetnico, nerodno odhlača k bližnji leski, z levo šapo odtrga šibo in reče: »Le poglej to šibo! Pripravljena je zate, če bi ti rojila po glavi kaka neumnost!« »Nikar se ne boj, nikamor ne pojdem!« je zatrjevala čebelica. Medved jo je izpustil, čebelica pa je šla takoj na delo; preletavala je s cveta na cvet in srkala nektar. To delo je marljivo opravljala tja do večera. »Ali si kaj dosti nabrala?« jo vprašuje medved. »Se malo, pa bo prvi sodček poln«, je zatrjevala čebela. Pri tem pa je mislila na to, kako bi se kosmatinca iznebila. Kaj kmalu je bil v majhni glavici napravljen načrt: »Ko se zvečer!, padem v travo med cvetje, pa naj mrcina kosmata išče kjer hoče.« Sonce je pošiljalo na gozdni parobek poslednje žarke, srnjad je zapustila svoja skrivališča in se pasla na sočni travi, v mlaki je zaregljala žaba večeru v pozdrav, v visoki smreki pa se je oglasil čuk in krepko proglašal prijetni poletni večer. Vetrič je hladil poprej tako vroče ozračje, drevje in z njim vsa gozdna narava se je pripravljala k sladkemu počitku. To prijetno razpoloženje prekine dokaj neroden glas: (Nadaljevanje sledi) 3J Neverjetno, a je res! Na nedavni svetovni znanstveni konferenci o uporabi sončne energije je povedal ravnatelj kalifornijskega inštituta za znanstvene raziskave Jesse Hobson, da je iz sončne svetlobe pridobljena energija že dosegla vrednost atomske energije in da pomeni enega glavnih upov sveta za kritje potreb, ko bodo izčrpana sedanja goriva. Ta znanstvenik je napovedal široke možnosti za uporabo sončne energije, najpomembnejše pa je to, da je sončna energija na razpolago tako rekoč vsemu prebivalstvu kjerkoli na Na bolne in onemogle kaj radi pozabljajo V Veroni so tri mlade deklice odkrile nekdaj slavno cirkuško umetnico artistinjo Terese Bo-nazzo, ki sedaj živi v skromni sobici kot invalid. Za vzdrževanje ima le malo sredstev, pa tudi različnih del sama no more opravljati. Deklice ves prosti čas prebijejo pri pohabljeni ar-tistinji in ji opravljajo vsa dela. Njej veljajo tudi vsi prihranki treh deklic. Ko je prebivalstvo zvedelo resnico o sedanjem življenju artistinje, se o tem precej razpravlja, vprašanje pa je, če bo Terese, Bo-nazzo imela od tega kaj koristi. zemeljski krogli. Za znanstvenike, ki proučujejo možnosti za praktično uporabo tega mogočnega energetskega vira, so važna predvsem tehnična sredstva in načini, kako »ujeti« in izkoristiti vso dobroto, ki nam jo ponuja sončna svetloba. Nekaj metod so že našli in jih tudi preizkusili. Znani so že motorji, ki uporabljajo tako pridobljeno energijo. Tudi vodo že črpajo s črpalkami »na sončni pogon«. Sonce ogreva stanovanjska poslopja, pa tudi nekaj sončnih peči se je pri kuhi kar dobro obneslo. Potemtakem ni dvoma, da bodo strokovnjaki kaj kmalu postregli še z nekaterimi drugimi možnostmi uporabe. Mnoge dežele že na veiiko pripravljajo načrte za izkoriščanje sončne energije. Znanstveniki petindvajsetih držav se nenehno ukvarjajo s poskusi, njihovo delo pa je mogoče razdeliti v troje temeljnih skupin. Na prvem mestu je termični proces, po katerem se sončna svetloba neposredno spreminja v toploto, na primer z zbiralci sončnih žarkov na ravnih ploščah. Tako pridobljena toplota je uporabna za ogrevanje stanovanj in vode, pa tudi pri spreminjanju morske vode v pitno. V drugi skupini velja omeniti tako imenovane koncentrirane zbiralce. Tako pridobljeno toploto speljejo v parne gene- ratorje, v kuhinjske kotle itd. In nazadnje še pridobivanje zelo visokih temperatur, in sicer 1000—3.500 stopinj. Takšne temperature dobijo v posebnih pečeh s paraboličnimi koncen-tratorjl ter jih za sedaj uporabljajo samo za izjemne primere v industriji in pri znanstvenih raziskavah. Američani so dosegli lep uspeh v neposrednem spreminjanju sončne svetlobe v električno energijo. Lani oktobra je začela delovati tako imenovana sončna baterija, jki daje dovolj pogonske silo za telefonsko mrežo v južnem delu države Georgia. Atom je grajen prav tako kot naš sončni sistem, torej je sestavljen predvsem iz praznega prostora, ki je v njem atomsko jedro edina trdna točka. Znanstveniki pravijo: če bi iz organizma človeka, ki ima na primer sto kilogramov, iztisnili vse praznine, bi preostanek tehtal komaj toliko kot delček prahu. Brez praznin v svojih atomih bi imela zemeljska krogla komaj dober kilometer premera. Okoli atomskega jedra krožijo elektroni s histrostjo nekaj milijonov obratov na sekundo. Vsak elektron pa ima znotraj svojega atoma toliko prostora z; tfoudeamus ipitut... Kranjski osmošolci ponavljajo po starem običaju gibanje, kot na primer čebela v srednjeveliki gledališki dvorani. Navadni orkan potroši na minuto toliko energije kot veliko industrijsko mesto v petdesetih letih. Energija, ki se sprosti vsako sekundo med divjanjem viharja, pa je enaka istočasni eksploziji več atomskih bomb. Če bi vzeli na primer, da je mogoče zajeti vso dosedanjo zgodovino našega planeta v letu dni, potem bi prišli do zanimive ugotovitve, da bi prvih osem mesecev tega leta ne bilo na Zemlji nobenega znaka Življenja. Naslednja dva meseca bi opazili primitivna bitja, na pr. viruse in enocelične bakterije. Sesalci bi se razvili šele v drugem tednu decembra, človek, kakršen je danes, pa bi nastopil zadnjega decembra četrt ure pred polnočjo. In razdobje pisane zgodovine človeštva? V tem letu dni bi trajalo samo zadnjih trideset sekund. Na splošno velja človek za gospodarja narave. Po tem bi kdo sklepal, da je človek kot vrsta živih bitij tudi najbolj razširjen na našem planetu. To pa ne drži, kajti znanstveniki so z računi dokazali, da sedanje obdobje zemeljske zgodovine prav gotovo ni doba človeka in niti ne sesalcev, marveč čas žuželk. Ze doslej je znanih po svetu okoli 700.000 vrst raz-. nih žuželk, po vsej verjetnosti pa je še prav toliko neznanih, oziroma tistih, ki še niso registrirane. Sploh je na svetu toliko žuželk, da tega z doslej običajnim številčnim sistemom še ne znamo izraziti. Samo mu-šic, ki se zbirajo v vročih poletnih dneh na grmičevju srednje visoke vzpetine, je vsaj toliko kot vseh drugih živih bitij na tej ali oni zemeljski celini. Ce bi človeški rod iznenada izginil z zemeljskega površja, bi zastopniki drugih živih bitij sploh ne opazili, da nas ni več. Usem študentam inu študent-kinam ta perve gimnazije v Kra-nji na znane gor devlemu, da je od osimlejtniga martra, so-sebno pak od hudiga švicajna tiga zadniga lejta, prcč pršu ta osmi klas. Mi rajtamo le tiga žlahtniga rajnkiga k njegovimu zaslužnimu počivajnu spremiti u pejtek, 25. veliciga travna 1956, po ta nar tazadnl uri. Žalujoči osmošolci. Kaj moramo vedeti o viteunlriljh VITAMIN A stopnjuje odpornost proti okužbam in ugodno vpliva na rast, na vid in na tvorbo kože iin sluznic. Najdemo ga zlasti v surovem maslu, jajčnem rumenjaku, svežem mleku, predvsem pa v ribjem olju. VITAMIN B vpliva na pravilno delovanje živčevja. Prvotni vitamin B se je kasneje pokazal kot zmes različnih vitaminov. Najvažnejši med njimi je vitamin BI, imenovan tudi aneurin (antineuritični vitamin), ki je pomemben predvsem za delovanje živčnega in mišičnega tkiva. Največ ga je v žitnem zrnu, kvasu, jetrih, ledvicah itd. iKer pospešuje rast, ima pomanjkanje vitamina BI posebno slabe posledice za mlade, doraščajoče organizme. Pomanjkanje vitamina B2 povzroča, da rast pri živalih popolnoma zastane, pri človeku pa nastanejo okvare na sluznicah. Vitamin B2 je predvsem v zelenjavi, kvasu, mleku in jetrih. VITAMIN C ali antiiskorbu-tični vitamin deluje proti krvavitvam iz dlesen in krepi odpornost. Pomanjkanje vitamina C povzroča boleče otekline v členkih, krvavenje dlesna, izpadanje zob, utrujenost, zaspanost, hujšanje itd. Vitamin C je zelo razširjen, največ ga je v svežem sadju in zelenjavi. Posebno bogati vitamina C so sipek, limone, oranže, zelena paprika, paradižnik, borovnice, jagodičasto sadje, surovo kislo zelje itd. VITAMIN D ali antirahitični vitamin je važen za zdravje kosti in zobovja. Pomanjkanje tega vitamina povzroča rahitis (mehčanje in krivljenje kosti). Največ ga je v ribjem olju, mleku in surovem maslu. Vitamin D lahko nastaja tudi neposredno v organih, n. pr. koži, če jo obsevamo z naravnimi sončnimi žarki ali pa s kremenčevo svetilko. VITAMIN E je plodnostni vitamin. Pomanjkanje tega povzroča degeneracijo plodnih organov, kar pa je dokazano le pri živalih. Najdemo ga v olju, žitnih kalčkih, rumenjaku, mesu in v majhnih količinah tudi v mleku. VITAMIN K ali koagulacij-ski vitamin omogoča strjevanje krvi in ga najdemo v zelenjavi, krompirju ter rastlinskih in živalskih maščobah. Razen naštetih je še veliko število drugih vitaminov, od katerih ima vsak svojo določeno nalogo. Raznovrstna hrana iz naravnih živil (in ta naj ne bo brez potrebe mleta, beljena, koinser-virana itd.), ki jo uživamo tudi surovo, nam zagotovi zadostno količino vitaminov. Samo v času izrednih potreb (rastt, re-konvalescenca) ali pri nepravilni izbiri in pri nepravilnem pripravljanju hrane, količina vitaminov v njej ne zadostuje. V takih primerih zdravnik predpiše vitaminske preparate. V mnogih primerih pa jih lahko nadomestijo z vitamini bogata živila: ribje olje, sadni sokovi itd. Ali u oe&tt, da... ... da je neka vojna raketa dosegla brzino že nad 6000 km na uro. ... da so najvišji prebivalci na svetu Indijanci, ki prebijajo v gorah mogočnih Andov v Južni Ameriki do 6000 metrov visoko. CATi Ta osmrtnica ,je vabila vse staro in mlado na pogreb »osmi-ga klasa« in je privabila mnogo Kranjčanov. Točno ob napovedani uri je svečano zapel veliki šolski zvonec, — osmošolke in osmošolci v frakih pa so se z vso resnostjo uvrstili v sprevod, za krsto z napisom »Humus nos habet«. Sprevod je krenil na šolsko dvorišče, kjer je že bila zbrana vsa šolska mladina. Otožno se je razlegala žalna pesem v spomin osmega razreda. »Gaudeamus igitur, iuve-nes dum sumus . . .« Nato so zabobnele činele in strmečim poslušalcem so pogrebniki v slovo dali deset naukov, po katerih se moraš ravnati, pa boš v šoli dobro vozil. Nevarnost dežja, ali pa skrb pred maturo, osmošolcem nista dali, da bi utegnili poslušati govor njihovih naslednikov —sedmošolcev. Zato pa so pozneje njihov govor ukradli z oglasne deske, kljub straži sedmošolcev, in koristne nauke prebrali sami. Le poglejte te koristne nasvete! Ta osmemu klasu v slovo! Desglih ste vi po eni čudni viži na ta osmi klas prbremzal, nam je vašu ponašanje pokaza-lu, de b' vi v ta nižje klase pasal. Akopak glih v ta vikš šole hočte, vam par nasvetov v te vaše pametne buče nametat hočmo. Ta nar ta prvič. Ples je ena posebna kunšt inu akopak jo še gojit hočte, na plesnih skušnjah ta zadna mesta ne smete beze-cat, desglih so med vami, k' jim vamptanci dobr laufajo. Ta prvič. Ker ste še na mlek navajen, vam na srce polagamo, de nikar ta mlečnih oštarij u Lublan z vinskim ne zame-najte inu smo vam vednu en plac v ta mlečn pršparat pr-pravljen. Ta drugič. Ce vte na ta vikših šolah v kevdrh kadil, vam gor postavljamo, de okna odpirejte, scer vam bo dim škodvat utegnil ... Ti in še mnogi drugi nauki so zapisani v govoru sedmošolcev in kdo ve, morda jim bodo celo koristili. Maturanti jih že zdaj vneto prebirajo, kar pa b; jim lahko pri učenju za maturo škodovalo . 7 ABC TUDI NAŠ PLANET ZAOSTAJA IN (PREHITEVA Najnovejša proučevanja gibanja Zemlje so pokazala, da se Zemlja ne vrti enakomerno okrog svoje osi, kot je to bilo doslej splošno mnenje. Iz nepojasnjenih vzrokov naš planet včasih zaostaja, včasih pa prehiteva tudi do 30 sekund glede na normalni »vozni red«. Potemtakem ni nič bolj točen od povprečno dobre ure. SOKOLI DOSEŽEJO HITROST DO 320 km NA URO Posamezne živali se gibljejo z veliko hitrostjo. Tako doseže n. pr. noj 80 km na uro, antilopa 99 km na uro itd. Ptice pa so še hitrejše. Med njimi ima rekord sivi sokol, ki doseže pri preganjanju plena tudi do 320 km na uro. PREKOOCEANSKI METULJI V Kanadi živi neka vrsta metuljev, ki so pravi specialisti za dolge polete. Kot nekatere ptice selivke, se tudi oni pred vsako zimo preselijo v toplejše kraje. Pri tem preletijo na tisoče kilometrov dolgo pot čez Atlantik v Evropo ali Afriko. SLONI BEŽIJO PRED MRAVLJAMI To se je zgodilo nedavno v Zahodni Afriki, kjer živi neka vrsta zelo napadalnih mravelj. Spravile so se celo nad čredo slonov, ki si niso mogii drugače pomagati kot z begom. Več slonov so mravlje tako obžrle, da so poginili. AVTOMATIZACIJA TUDI V SOVJETSKI ZVEZI Te dni je začela obratovati v Vorošilovgradu v Sov-jevski zvezi prva popolnoma avtomatizirana Martinova peč. To je obenem tudi največja peč te vrste v Evropi, saj bo proizvajala dnevno nad 500 ton jekla. ZELEN PES Neki pariški list je poročal, da je uspelo Avstralcem s križanjem foksterijera in ovčarja dobiti psa, ki ima dlako zelene barve. Njegovi trije bratje so navadno črno-lisasti. To je baje že drugi primer, da so dobili takšnega psa. LETEČA POSTELJA Neka britanska letalska tovarna dela poskuse z izvirno letalsko konstrukcijo, imenovano »leteča postelja«. To pripravo poganjata dva raketna motorja. |Na ploščadi sedi pilot. »Leteča postelja« tehta tri tone. in se dviga v zrak popolnoma navpično. ČASOPISNI PAPIR IZ BANAN V Argentini so iznašli nov način proizvodnje časopisnega papirja iz banan. Ta papir je dvakrat cenejši od dosedanjega, ker je izdelava mnogo cenejša. 61 Kmetom je že huda predla, ko jim priskoči na pomoč sicer majhen, vendar hud pomočnik. Janičar na lipi dregnil je z nogo v duplo, kjer so gnezdili sršeni. Le-ti naglo prihrume in jeli so pikati Turke pod drevesom. To videti, raste kmetom srce in Turki, ki so se imeli braniti zoper orožje kmečko in razdražene sršene, morali so se umakniti pred jezno živaljo. 62 Mrak se je že spustil na deželo in Turki se utabore na griču pred cerkvijo. Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zažgali mnogo kresov. Povsod so gorele lesene kmečke koče; cele vasi v ognju in nobene roke, ki bi gasila, kajti pobegnil je vsak ali v hosto, ali v kamniti grad, ali v utrjeno cerkev, da si ohrani golo življenje. 63 Peter je bil pobegnil v hosto. Najrajši bi prišel domov na svoj trdni grad. Ali slabo je poznal svojo deželo, pravega pota do svojega grada ni vedel po gozdu, po planem pa ni bilo mogoče zavoljo Turkov. Mogoče je tudi, da od golega strahu ni vedel kod hodi in, ko se je zmračilo, bil je Peter, spehan in shojen, ne daleč od tam, kjer jo zavil proti svojemu domu. 64 Sredi hoste je stala lesena hiša in mlui' Hiša je bila zaprta, kolesa pri mlinu za' vrata, vse je bilo zapuščeno, vse tiho. Tu sem pride Peter ves zdelan in $e zarije v kup listja, ki ga je pustil mlina1" pod nastreškom. Zares slabo prenočišč6 gospodu iz grada, ali nevarnost in nesreča zravnata vsak razloček med kmetom i" plemenitašem. 1922 Strelski praznik v Kamniku objave • oglasi Ma zvili so strelski prapor Mali oglasi Na Duplici je strelska družina tovarne »Stol« v nedeljo razvila strelski prapor, ki je prvi v Sloveniji. Ob tej priliki so Ibile velike strelske tekme, katerih se je udeležilo 79 ekip z 240 tekmovalci. Streljali so na kocke, pri čemer se je posebno odlikovala ekipa kamniške tovarne usnja. Izrabila je komaj polovico dovoljenega časa in podrla vseh 10 kock ter zasluženo osvojila Prvo mesto pred ekipo »Titana«, ki je prav tako podrla vseh) 10 kock, a je porabila več časa. Sledila sta Podjetje Kamnik in »Franc Vidmar«. Med posamezniki je bil (najboljši Ivan Pod- gornik (»Vidmar«). Sodelovale so tudi strelske ekipe iz Polja, Jezice, Ljubljane ter vse strelske družine kamniškega okoliša. Popoldne ob 14. uri se je razvila iz Kamnika proti Duplici velika povorka z godbo Ljudske milice iz Ljubljane na čelu, nato pa je bilo na Duplici razvitje prapora, ki ista mu kumovala zvezni poslanec Tomo Brejc in Anica Isteničeva. Ob razvitju prvega prapora strelskih družin v Sloveniji je zboirovalce pozdravil v .imenu Strelske zveze Slovenije narodni heroj Tone Vidmar - Luka, zvezni poslanec Tomo Brejc pa je v svojem go- voru obeležil vlogo strelske zveze. Predstavnik okrajne zveze je razdelil zaslužnim članom strelsko družine »Stola« diplome kot priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Na slavnosti so sodelovali tudi gojenci predvojaške vzgoje in pevci VII. gimnazije iz Ljubljane. Ob zaključku slavnosti so položili venec pred spomenikom padlih tovarne »Stol«, četa vojakov pa je izstrelila spominsko salvo. V bližini (Kranja sprejmem v popoldanskih urah honorarno zaposlitev v knjigovodstvu ali v administraciji. Ponudbe poslati pod »Dobra moč«. Takoj sprejmemo dva mizarja z veliko prakso pri strojnem delu, ki sta vojaščine prosta. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na »Elan«, Begunje na Gorenjskem. Prodam dobro ohranjen emajliran štedilnik, 2 konjski vpregi 20 in 18 col ter vozno dvigalo (vinto). Primskovo 130. Gorenjski pionirji - strelci, na republiškem prvenstvu TA TEDEH BOMO BLEOALI Obrtniki pozor! — V centru mesta Kranja naprodaj polovica hiše, ločeni del z delavnico za vsako obrt. Cena nizka. Poizve se Cankarjeva 7. Proda se hiša z lokalom v centru Kranja. Primerna za vsako obrt. Naslov se poizve v Cankarjevi ulici 7. Prodam pletilni stroj, znamke »Ideal«, dolžina 100 cm, štev. 8. Plestenjak Alojzija, Hainrihar-jev blok pri železniški postaji, Skofja Loka. Pridnega in poštenega učenca za trgovino sprejme manufaktura — konfekcija »Pri Kranjcu« — Kranj. Najdena ženska jopica na Primskovem. Naslov v upravi. Zamenjam enosobno stanovanje na Kalvariji za dvosobno ali večje v mestu. Naslov v upravi. rete in to sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska 26. Prodam motorno kolo 48 cem ali zamenjam za gradbeni material. Naslov v upravi lista. Solidna bančna uslužbenka — mirnega značaja — nujno išče opremljeno sobo nekje v Kranju. Ponudbe pošljite na naslov Narodne banke 611 Kranj. Prodamo tri večje sode, primerne za kis ali namakanje. — Interesenti naj se zglasijo pri »Preskrbi« — trgovsko podjetje, Tržič. Poceni harmoniko, menda. prodam diatonično — Nasovče 28, Ko- Objavi Na drž. glasbeni šoli v Kranju bo vpisovanje za šolsko 1. 1956-57 Kadilci Gorenjske! Zahtevajte novih in dosedanjih gojencev v povsod priznano najboljše ciga- V nedeljo dopoldne je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo pionir j ev-strelcev, z zračno puško. Gorenjsko so zastopali pionirji z Javornika, Predoselj, Cirč in Primskovega. Ekipno so na tem tekmovanju zasedli 2. mesto pred Ljubljano in Mariborom, kar je vsekakor lep uspeh, če pomislimo, da so bili brez večjih predpriprav. Kot Posamezniki pa so si štirje pionirji priborili bronaste medalje Nastop danskih telovadcev v Domžalah V soboto popoldne je bil na Športnem stadionu v Domžalah telovadni nastop mladih telovadcev iz Danske. Nastopilo je 12 fantov in 10 deklet iz mesta Hillerd. Vsi nastopajoči so s svojim izvajanjem navdušili številne gledalce. Zlasti lepi so 'bili skoki mladih telovadcev Preko konja. Med njimi je bil najboljši 23-letni Bert Ole Han-sen, po poklicu kmečki delavec. Pa tudi dekleta so v izrazitih gimnastičnih vajah pokazala čudovito eleganco. Mladi telovadci so po večini zaposleni na kmečkih farmah v bližini mesta Hillerd, nekaj od njih je tudi študentov. Dekleta pa so glavnem kmečke hčere in delajo na kmetijah. V Domžale so prispeli na povabilo občinskega komiteja LMS Domžale, iz Danske pa so v Slovenijo prispeli kot gostje okrajnega komiteja LMS Ljubljana. Oglašujte v „Glasu Gorenjske" mojstra strelca. Rezultat posameznikov bi bil vsekakor boljši, če bi Zveza upoštevala normo, ki so jo pionirji dosegli z zračno puško, tako pa so za naslov mojstra strelca upoštevali le rezultat, ki so ga dosegli z malokalibrsko puško. Pretežni del gorenjskih pionirjev je imel na tem tekmovanju prvič v roki malokalibrsko puško in tako ni čudno, da so si le 4 priborili bronasto medaljo In tako postali mojstri strelci. Za doseženo 2. meslo je SZS pionirje nagradila z dvema zračnima puškama, prsjeli pa so tudi lepo diplomo. K. Carman KINO »STORŽlC« KRANJ 1. junija, ameriški barvni film »KARNEVAL V TEKSASU«, ob 18. in 20. uri. FN št. 20. 2. junija premiera ameriškega filma »GOSPA MINIVER«, ob 18. in 20. uri. V gl. vi. Grir Gar-son, Tereza Rajt. FN Dt. 20. 3. junija, matineja ob 9. in 14. uri ameriškega barvnega filma »FANT IZ OKLAHOME«. Ameriški film »GOSPA MINIVER«, ob 16., 18. in 20. uri — zadnjikrat. LETNI KINO »PARTIZAN« KRANJ 1. junija, ameriški barvni film »FANT IZ OKLAHOME«, — ob 20.30 uri. Gledališče 2. jun., dvojni program: amer. barvni film »FANT IZ OKLAHOME« in češki barv. film »JAN »PREŠERNOVO« GLEDALIŠČE HUS« ob 20.30 uri. V slučaju KRANJ dneh 4. in 5. junija. Podrobnosti so razvidne iz šolske oglasne deske. t 1 Pretekli teden je terenski odbor RK Stražišče organiziral zdravniško predavanje s skioptičnimi slikami o raku. Predaval je dr. Bajželj in v zanimivi obliki pojasnil in razložil pojave te težke bolezni. Prisotni so mu z zanimanjem sledili in po končanem predavanju izrazili željo, da bi bilo več zdravstvenih predavanj. Terenski odbor RK je obljubil, da bo predavanje v najkrajšem času ponovno organiziral. Organizacija Zveze borcev v Tuhinju je priredila v nedeljo na Malem hribu nad Lazami ljudsko zabavo, ki je bila zelo dobro obiskana. Cisti dobiček bodo porabili za ograjo pri spomeniku 70 padlih borcev. Spomenik so postavili pred dvema letoma v Zgornjih Selih. Z vrtiljaka je padel zaradi lastne neprevidnosti 18-letni delavec v Kamniku. Skočil je na prazni sedež, ko se je vrtiljak že začel pomikati in ni zapel verige na sedežu. Padel je med kolesa ter dobil tako hude poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Z. V tovarni »Iskra« Kranj so se odločili, da bodo letos zgradili svoje lastno letovališče za člane kolektiva v Ankaranu pri Portorožu. Dnevna kapaciteta bo 80 ležišč. Do sedaj se je prijavilo za oddih že 1079 članov. Vsaka skupina bo preživela na morju po 7 dni. Dnevna oskrba bo 250' dinarjev. Weekend hišice bodo postavljene na zelo lepem mestu, nedaleč od obale. To iniciativo so člani kolektiva z veseljem pozdravili. M. D. dežja predstava odpade. 3. junija, češki barvni film »JAN HUS«, ob 20.30 uri. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 2. junija, premiera češkega barvnega filma »JAN HUS«, ob 20. uri. 3. junija, češki barvani film »JAN HUS«, ob 15., 17. in 19. uri. KINO NAKLO 3. junija, premiera ameriškega barv. filma »FANT IZ OKLAHOME«, ob 17. in 19. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 1. do 3. junija, amer. film »RUMENO NEBO«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 2. in 3. junija, italijanski film »ON IN 7 RAZBOJNIKOV«. V soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 1. junija, ameriški barvni film »DESTRI«, ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 2. junija, ameriški barvni film »KARNEVAL V TEKSASU«, ob 18. in 20. uri. 3. junija, ameriški barvni film »KARNEVAL V TEKSASU«, ob 18. in 20. uri. V slučaju slabega vremena predstava tudi ob 16. uri. Ob 10. uri dopoldne matineja švicarskega filma »KRALJ KEGLJA-CEV«. KINO »PLAVŽ« JESENICE 1. junija, jugosl. film »PESEM IZ KUMBARE« ,ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. 2. junija, madžar. film »KVIŠKU GLAVO«, ob 18. in 20. uri. 3. junija, madžar. film »KVIŠKU GLAVO«, ob 18. in 20. uri. V slučaju slabega vremena predstava tudi ob 16. uri. Ob 10.30 uri matineja švicarskega filma »KRALJ KEGLJACEV«. 2. junija ob 20. uri premiera izven na prostem na Pungartu, 1. Uprava tovarne kos in srpov Tržič obvešča društva in organizacije, da zaradi pomanjkanja sredstev v prihodnje ne v slučaju slabega vremena ob bo reševala prošenj za pomoč ih istem času v gledališču — Carlo Goldoni: »LAŽNIVEC«. Veseloigra v treh dejanjih (7 slikah) — režija ing. arh. Viktor Molka. 3. junija ob 20. uri i— izven na prostem na Pungartu, v slučaju slabega vremena ob istem času v gledališču — Carlo Goldoni: »LAŽNIVEC«. — Veseloigra v treh dejanjih (7 slikah). podpore društvom in organizacijam. Na prošnje ne bomo odgovarjali. 2. Vodstva šol se obvešča, da se ogled tovarne in proizvodnje v Tržiški tovarni kos in srpov dovoljuje samo otrokom nad 12 let starosti. Uprava Tržiške tovarne kos in srpov Tržič RAZPRODAJA železnih oken, lesenih dvokrilnih vrat, bet. brušenih stopnic z železno ograjo in raznih manjših mizarskih izdelkov bo v soboto, 2. VI. od 15. do 16. ure v Zdravstvenem domu na Zlatem polju. Material je dobro ohranjen — cene zmerne. Poročila poslušajte vsak dan Ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00. 17.00, Radijski dnevnik ob 19.00 in 22.00 uri. Oddajo »Želeli ste ~~ poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 in ob delavnikih ob 17.15 Uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik * 12.30 uri. U.05 U.45 12.40 14.30 15.40 18.00 18.15 20.00 21.15 22.30 PETEK, 1. JUNIJA Simfonični plesi. Cicibanom — dober dan! 9.00 (Mamin Sibirjak: Vrana in kanarka). Emil Adamič: Tatarska suita. Zanimivosti doma in po svetu. Utrinki iz literature — Osip Sest: Dve zgodbi. Spoznavajmo človeka — prof. Franc Pediček: Diagnoza ali spoznavanje značaja. 3 Kmečko godbo, zunanje-politični 15 minut Tedenski pregled. Oddaja o morju in pomorščakih. Mednarodna radijska univerza — a) prof. Silvo Breskvar; Sončna družina b) Sir John Cockcroft: Načela nuklearnih reaktorjev I. SOBOTA, 2. JUNIJA U-05 Za dom in žene. 1.45 Pojte z nami, otroci! 4.30 Pionirski kotiček. 4.45 Mladinska! zbori poj o. *5.40 Utrinki iz literature — Dragutin Tadijanović: Pesmi. 16.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Eksplozija vodikove bombe na Tihem oceanu. 18.30 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 3. JUNIJA 8.00 O športu in športnikih: Pred diplomo na Visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani. Otroška predstava — E. Kastner: Pikica in Tonček (radijska priredba Marije Duše). Družinski pogovori. Oddaja za Beneške Slovence. Pogovor s poslušalci. Za našo vas. Od Idrije do Vipave po nekdanjih poteh (reportaža). ■ Radijska igra — Skage-stad: Mesec nad fjordom. 20.00 Večerni operni spored. 21.00 Kulturni razgledi. 22.15 Nočni koncert — U. Krek: Koncertna glasba za fagot, godalni orkester, harfo in timpane, Josip Slavenski: Balkanofonija. PONEDELJEK, 4. JUNIJA stop- 10.00 11.00 12.00 13.30 16.30 18.00 11.05 Radijska šola za niž njo: Zarota v gozdu. 12.40 Pohorski fantje poj o in igrajo. 13.35 Priljubljene popevke. 14.05 Radijska šola za viš. stopnjo: Jugoslavija v besedi in pesmi. 15.15 Pesmi, ki so jih prepevali naši borci. 15.40 Se pomnite, tovariši ... — Jelo Gašperšič: Suha zemlja. 16.00 60 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kol-mtivov. 18.15 G. Donizetti: Favorita — uvertura, G. Rossini: Pe-pelka, uvertura. 18.45 Umetne pesmi poje zbf>r Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija. 20.00 Mladinska oddaja. 20.15 Koncert orkestra Zagrebške filharmonije, — solist Ivo Maček, dirigent Milan Horvat. TOREK, 5. JUNIJA 11.15 Mali dopoldanski koncert L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkestser št. 2 v B-duru. 11.45 Cicibanom — dober dan. 12.00 Pol ure slovenskih narodnih pesmi. 14.30 Za dom in žene. 14.40 Melodije Dunajevskega — izvaja orkester Radia Moskva. 15.40 Utrinki iz literature -• G. Govv: Drugi Carlos - I. 18.00 Zunanje - politični feljton: Po občinskih volitvah v Italiji. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje-politič-ni pregled. 20.10 Slovenske narodne pesmi poje zbor Slov. filharmonije. 20.30 Radijska igra — Fred v. Hoerschelmann: Karo. SREDA, 6. JUNIJA 11.35 Radijska šola za viš. stopnjo: Jugoslavija v besedi in pesmi. 12.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice. 12.40 Skladbe za violino }n klavir. 13.35 »Od Triglava do Ohrida« • (venček pesmi in plesov narodov Jugoslavije). 14.05 Radijska šola za niž. stopnjo: Zarota v gozdu. 15.40 Utrinki iz literature — G. Govy: Drugi Carlos - II. 16.00 Popoldanski simf. koncert Georg Telemann: Koncert za violo in godalni orkester v G-duru — Johan-nes Brahms: Prva simfonija. 18.00 Radijska univerza - Prof. P. Kunaver: Planet Jupiter. 18.15 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča. 18.30 Modni kotiček. 20.00 Richard Wagner: Tristan in Isolda — I. dejanje. 22.15 Jazz cootail. ČETRTEK, 7. JUNIJA 11.05 Za dom in žene. 11.45 Slovenski skladatelji — mladini (glasbena oddaja za pionirje). 13.35 55 minut popularne orkestralne glasbe. 14.30 Novi filmi. 14.40 Ženski zbor France Prešeren p. v. Petra Liparja poje skladbe na otroška besedila. 15.40 Utrinki iz literature —De Angelis: Pet basmi. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 »Pesem skozi stoletja« -(ciklus samospevov iz do mače in tuje glasb, ustvar jalnosti). 18.30 Družinski pogovori. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 Četrtkov večer domačih pemi in napevov. 21.00 Puška in pero v bolgar skem preporodu (literarna oddaja). RAZPIS * O VLAGANJU PROŠENJ ZA SEČNA DOVOLJENJA ZA LETO 1957 Okrajni ljudski odbor Kranj, uprava za gozdarstvo razglaša, da je določen rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za leto 1957 v času od 1. junija do 15. julija 1956. Po 7. in 17. členu Uredbe o sečnjah gozdnega drevja (Ur. list LRS št. 30/54 in 6/56) se vlagajo prošnje za sečna dovoljenja na gozdnih in negozdnih tleh pri pristojnih gozdnih revirjih ter morajo prošnje obsegati zlasti: 1. podatke o prosilcu (priimek, ime in bivališče) 2. zemljiškoknjižne podatke (pare. št., vložno številko, katastrsko občino in površino) ter podatke o kraju (domača označba, kjer se namerava sekati) 3. količino in vrsto lesa, ki ga želi prosilec sekati, 4. namen sečnje. Opozarjamo, da sme prošnjo vložiti le zemljiškoknjižni lastnik gozda. Vse prošnje, ki bodo vložene v rednem roku od 1. junija do 15. julija 1956 so takse proste. Po tem roku vložene prošnje se praviloma ne bodo upoštevale. Tiskovine »prošnje za posek« lahko prosilci za posek nabavijo na Gczdnih revirjih. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦M......♦ ++++++4++++++ ODPRAVA PAVŠALA PRI ODJEMU ELEKTRIČNE ENERGIJE Vsako dobrino, ki jo kupujemo, merimo z gotovim merilom: metri, litri, kilogrami ali drugimi merami, električno energijo pa s kilovatnimi urami. Ker pa se je električno energijo desedaj prodajalo delno tudi pavšalno, to je brez števcev, je Državni sekretariat za gospodarstvo LRS izdal 13. 9. 1955 odlok (Ur. list LRS št. 37-146/55 z dne 19. 9. 1955), da si morajo vsi pavšalisti odjemalci električne energije do gotovega roka nabaviti električne števce, sicer jim bo po tem roku odvzeta dobava električne energije. . Merilne naprave, t. j. števce, pa mora po tem odloku nabaviti: a) hišni svet oziroma lastnik ali upravni organ hiše, ki ni v stanovanjski skupnosti, za odjemalce tarifne kategorije (»gospodinjstvo«; b) odjemalec sam, če je uvrščen v kakšno drugo kategorijo razen gospodinjstva; c) dobavitelj, t. j. l»Elektro«-podjetje za odjemalce, ki so jim bile njegove lastne merilne naprave demontirane brez povračila odškodnine, in za odjemalce, ki jim je bila merilna naprava demontirana po 1. januarju 1955. Roki za montažo števcev so odrejeni za razne vrste odjemalcev in razne kraje od 31. 8. 1956 do 31. 0.2. 1958, kateri roki so točno določeni v »Odredbi o določitvi rokov za nabavo in montažo merilnih naprav električne energije«, ki jo je izdal Državni sekretariat za gospodarstvo LRS 10. 3. 1956. (Ur. list LRS št. 7-29/56 z dne 15. 3. 1956.) Te dni že razpošiljajo »Elektro« podjetja obvestila za montažo števcev za tarifne kategorije »motorji in aparati«, katerim poteče rok 31. 8. 1956. Prosimo te odjemalce, da pravočasno naroče montažo števcev, iker jim bo v nasprotnem slučaju odvzeta dobava električne energije po tem roku. Glede vrste in velikosti števcev se obračajte na pristojna »Elektro«jpodjetja, ki Vam bodo dala brezplačno nasvete. y Števce si lahko nabavite pri »Elektro« podjetjih Elektrogospodarske skupnosti ali pa v trgovinah elektrotehnične stroke. Opozarjamo pa tudi, da si morajo gospodinjstva, ki si nabavljajo štedilnike s pečicami, katerih priključna vrednost je 5 kW ali celo več, nabaviti trofazni števec, ker jih enofazno po |JUS-standardih »Elektro« podjetja ne smejo priklopiti in tudi se ne izdeluje enofaznih števcev za tako obtežbo. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA KRANJ RAZPISUJE sledeča delovna mesta: 2 referenta za družbeno evidenco in 1 referenta za hranilno službo za kontrolo na terenu. Pogoji: Popolna srednja šola z najmanj 3 leta prakse ali nepopolna srednja šola s 5 letno prakso v finančni stroki. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilih o prejemkih bančnih uslužbencev. 4*4** GcMWfarojstnem $W@A, dnevu našega Ob 64 Z ZADNJIH OBISKOV MED NAMI Levo Izgoraj: Letos so ob rojstnem dnevu maršala Tita organizirali pionirji posebno štafeto. Na sliki vidite sprejem pionirske štafete v Kranju. — Levo spodaj: štafete na poti iz Kranja v Ljubljano. Kot vsako leto jih je tudi letos nosilo na tisoče državljanov. — Desno zgoraj: 25. maja so rojstni dan predsednika republike proslavili tudi cicibani iz vrtca »Tugo Vidmar«. Po proslavi pa so imeli cicibani povorko skozi Kranj: — Desno spodaj: Šlafetna palica je šla iz rok v roke. Nosili so jo stari in mladi. To dokazuje tudi slika, čeprav je najstarejši nosilec štafete na Gorenjskem, 80-letni Jože Šorgo, našemu fotorepor-terju ravno ob nepravem času pokazal hrbet. Gorenjsko so v zadnjem mesecu obisl številni predstavniki tujih držav. Na sliki leV" vidimo člana češke parlamentarne delegaciJe' ki je pred 14 dnevi obiskala Kropo, kako ta«"' kajšnji pionirki pripenja pionirski znak. Desno zgoraj: Sovjetsko sindikalno delegacij" je med potjo po Gorenjski sprejel tudi predse^' nik ObLO Kranj Vinko Hafner. — Desno $9* daj: Delegacija poljskih novinarjev med ogle' dom v »Iskri«. Z obiska v Poljčah Kmetijsko - gospodinjska šola v Poljčah je vse bolj plivlačna za mlade zadružnike. Na sliki zgoraj vidite lepo urejeno učilnico, v sredi levo učenke med šivanjem, na desni pa spalnico. Spodaj: »Mlaka« s svojimi »otro-čiči«. Borbe za točke v IjubljansK" primorski ligi za letošnjo fCfl no so končane. Na sliki zg"r* vidite posnetek s tekme v Sit*' žišču (Mladost : Krim) pred 6° lom mladosti. Vratar je l6^ ubranil oster strel. Toda teklo nedeljo je mftral proti Tf glavu kar 7-krat kloniti. —-sredi: TVD »Partizan« Javori1' je v zadnjem času zelo dilav^ Na eni izmed številnih prirej tev so gledalce navdušili zl*5 pionirji »veslači«. zmagovalna ekipa Kranja Bi republiškem orientacijskem V* trolnem teku, ki je bil pretek nedeljo v Kranju. — Judo si v Kranju vse bolj pot. K o se vra ti »Gaudeamus igitur« in k°n.e,i no je vse. Ne, kje neki! ^°rJf\o je šele prvi korak. Pravo * se šele prične. Na levi: Kr* ^ ski maturantje so kot vsak* ^ tudi letos imeli »žalen« sp«"e t skozi mesto, v Kamniku P^ji osmošolci proslavili ta sVe g, trenutek v pisanih narodnih šah. g Glas Ooreijtke ŠT. 43 / 1. JUNIJA 1956