I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio ieto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 16. aprila Obseg: C. k. kmetijska družba kranjska. vilno na stalno mesto Î (Dalje, skih domačijah srednje velikosti. Vprašanja in odgovori. Mlekarstvo. (Dalje.) Sadimo sadno drevje pra Kazjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetij-Govor državnega poslanca A. Obreze v državnem zboru dné 22. marca 1884. Govor državnega poslanca Božidara Raiča pri letošnji budgetni obravnavi. (Konec.) Govor poslanca grofa Clam-Martinica v državnem zboru 25. januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni jezik. (Dalj e Naši dopisi. Novičar. (jiospodargke stvari. kr. kmetijska družba kranjska. Odgovor. Rabi se mavca na hektar 200—400 ki-logr., toraj na oralo 120—250 kilogr. Potresti ga uže sedaj zamorete, pa tudi pozneje ne škoduje. Mavec se dobi na Kranjskem na Dovjem ; postaji Rudolfové železnice na Gorenjskem. Ceneje Vas pa pride stati z vožnjo vred mavec iz Vorderbiiclil-a Zadnji je tudi bolje zmlet in bolj čist. menim Vprašanje 13. Moja zimska pšenica je jako slaba -1 f • n • • • áit i • da je vzrok slabo Obcni zbor podružnice na Krškem dné 6. marca 1884. Glavna točka občnega zbora bila je razgovor o napravi dolenjske kmetijske pokrajinske razstave leta 1884., katera je uže lansko leto imela biti, zaradi de- dalo pomagati? (E. S. v C. pri K.) želne kmetijske razstave v Ljubljani se pa je bila morala odložiti na leto 1884. Da se ta razstava letos prirediti zamore, volil se je odbor, določil program ter sledeče ukrenilo: pri Môdlingu y gnojena njiva. Ali bi se Odgovor. Slabi zimski pšenici se dá pomagati z gnojem. Najbolje je v to svrho gnoj od kuretnine in golobov ; tudi kompost, ki je bil z gnojnico dobro pre delan m če ni drugače do v zvezi Razstava bode na Krškem od dne 28. septembra dá porabiti. Pepel ni za rabo. oktobra v prostorih meščanske šole. tudi drobni gnoj iz hleva se razstavo bode tudi premiranje konj in goveje živine. Razstava je pokrajinska ter obsega kmetijske podružnice na Krškem, v Rudolfovem, v Mokronogu in v Trebnjem, sicer se pa zamorejo razstave vdeležiti vse dolenjske podružnice. Razstava strojev in orodja je Mlekarstvo. splošna. Pollak nika Odbor je sostavljen : Predsednik kanonik Edv. Spisuje Gustav Pire. (Dalje.) spremembi mleka. ? podpredsednik g. vikar Janez Knaus, odbor- Ervin grof Auersperg in Janez Gregorič, de narnicar dr. Ivan Mencinger tajnik J*»»" y ttijiim y VJ pajne in poslovodja razstave g. Anton Ogulin. Razstava ima obsegati vse stroke kmetijstva. Da rila so sledeča: 9 srebernih in 27 bronastih svetinj daril po 10 gold, in 28 dařil po gld. Ako pustimo mleko stati nekaj ur v ozki, pro-zorni, stekleni posodi, zapazimo, da se loči v dve precej strogo različni plasti. Te plasti razločujeta se uže v barvi: zgornja je rumenkasto-bela, spodnja pa modro-bela. Zgornja plast obstoji glavno iz tolščobnih krogljic, koje v mlečni tekočini plavajo, ter vsled svoje Ako bi mo- primerno manjše teže na površje silijo. To zgornjo vodja La- rebiti si. c. k. ministerstvo za poljedelstvo število sve- tinj zmanjšalo, nadomestile se bodo z diplomi. gold. Za plast imenujemo „smetano." Spodnja plast obstoji iz mlečne vode sira 5 mleč šolske vrte oddala se boda dva dařila po Da bode razstava vsestransko dobro izpala se s tem vse p. vdeležbi. kmetovalce in učitelje > vabi nega sladkorja in iz neorganičnih tvarin. Ona je jako redka tekočina, ter jo imenujemo, ako jej zgornjo plast obilni odvzamemo, „posneto mleko". Novomesto dné 10. aprila 1884. Anton Ogulin poslovodja razstave. j Odločevanje smetane traja z ozirom na različno mlećno in zračno toploto v mlečni shrambi in z ozirom na posode, v katerih se mleko hrani različno dolgo. Odločevanje smetane se prične še le, kedar mleko popolnem mirno postane. Vprašanja in odgovori. Dokler se mleko v shrambi hladi, se posamezni mali deli mleka v eno mer pre-mikajo in še le, ko postane mlečna toplota enaka zračni J1HÍVIVJV IU av^, ivv V, r--------------------------- toploti v shrambi, postane mleko mirno in odločevanje Vprašanje 12. Koliko mavca (gipsa) se rabi za smetane se laliko prične. Iz rečenega sledi, da je treba gnojenje detelje na Z. v R.) eno oralo, in kje se ga dobi? (Kl. pregibanje v mleku zaprečevati in tako odločevanje mesta ne pospeševati. ; ; y «i & r t ra 134 J« Tolščobne krogljice v mleku prično, kakor hitro posnemalke, kajti posoda se pri roču vzdiguje mleko mirno , siliti na vrh. Kolikoi je ta njihova pot, kolikor manj jih zadržuje oblika posode, robu zadržuje j raleko pri liju iztaka, smetana pa v nad lijem nastavljenem toliko hitre je přidej o na svoje mesto. Ta namen se dá pa le doseói, ako se posname Kmetovalcu samému je toraj dana priložnost, hitro mleko v teku 12 do 18 ur. Smetano zbiramo do po a . * m M ___ — ^ • « i • • L I > Mk odločevanje smetane pospesevati, in sicer s tem i da rabe ali pošiljanja v posodah iz ploščevine, najbolje v mleko hladi in take posode rabi, katere temu mlekar- onih pod. 7., katere postavljamo v mrzlo vodo. da se skeniu opravilu ugajajo tano Posode, v kojih se mleku pusti odločevati sme- tako skisanje zaprečuje ? naj namenu pnmerne, ročne in ne preve- biti Ako hoćemo posebno dobro, sladko smetano do ki je dobra za izdelovanje najboljega surovega like. Kar se tiče tvarine, iz koje naj se te posode iz- masla, posnemati nam je mleko uže čez 12 ur. delujejo sena bijo se bo trpežna, ne luknjičasta in cena. Le Ra _______________ Pri mleko, kolikor mogoče malo steklene porcelanaste ? iz litega železa tem posnemanji naj se zbrzga, da ne oviramo nadaljnega odločevanja smetane katero se v drugič zopet čez kakih i posname. Ta narejene in emajlirane posode, pa vse te se rade po- druga smetana nam rabi za surovo maslo nižje vrste ? bijajo in so vsled tega drage. novejsem času ra- bimo za izdelovanje tacih posod počinjeno, jekleno ploščevino. Ta ploščevina je zeló trpežna ter se dá po večletni porabi lahko vnovič počiniti. Cena tacih počinjenih posod je v razmeri ž njihovo trpežnostjo zeló nizka. Popisani način posnemanja je najnavadnejši; uve demo ga lahko pri vsakem mlekarstvu in je tudi naj cenejsi tega s< ? kei pa katerih popis sledi zahteva najmanj dražih naprav. Mimo navadi še drugi načini posnemanja mleka, U. Posneinaiije smetane od mleka. Mleko, katero se ima posneti, razdeli se v zato pripravljene posode. Posode ali latvice (pod. 13. in 14.) Pod, 13. Pod. 14 so posebno primerne oblike; njihova cena znaša od 20 kr. do 2 gold. 30 kr. ter držijo od pol litra cio 16 litrov. Tudi te posode so izdelane iz počinjene jek- lene ploščevine. Shlajeno mleko mora imeti enako to-ploto, kakor je v mlečni shrambi. Dobro je, ako je mogoče v zimskem času s pomočjo kurjave povprečno to-ploto od 12 do 15 stopinj v shrambi vzdržavati. Glavna naloga umnému mlekarju je sedaj, kakor hitro mogoče 12. Posnemanje mleka po Gussander-ovem načinu. * Drugi način, mleko hitro posneti, izumil je švedski major Gussander. Ta način je umesten tam. koier se izdelovanje finega surovega masla izplača. Pri tem načinu se mleko neshlajeno naravnost v mlečno shrambo prenese, ter tam v plitve posode iz ploščevine vlije. Te štirivoglate (pod. 19.). komaj Pod. 19. centimetrov globoke posode, postavi naj se na mizo. dobiti največ smetane od mleka. Najfinejše surovo Miza mora proti enili svojih dolgih strani viseti. Dno maslo naredi se le iz sladké smetane, za napravo toi- posode ima na najmžjem mestu luknjo, na kateri je stih vrst sira treba tudi take smetane ili posneto mleko cev pritajena, ki ima v premeru preko ~ cm. se dá tudi bolje porabi ti, dokler je še sladko. Toraj Ta cev ima pa tudi luknjice, skozi katere zamore mleko od- je izdelovanje sladké smetane iz većih vzrokov umest- tekati, ako se zamaha iz cevi potegne. nejse se toraj mleko vlije. te posode Da toplota mleka ne pojenja i Pri posnemanji naj se s prstom kazalcem smetana treba v mrzlem času toliko kurjave, da je zračna to-od posode odloči, ter potem s plosnato žlico pod. 15. plota tolika, kot toplota posod, namreč 28 do 30 sto- ali pod. 16. posname. Pri posnemanji naj se kolikor pmj To izvira iz mnenja, da toplota trupla ? tukaj Pod. 15. namreč mleko razteguje, vsled cesar tolščobne krogljice lože na vrh prihajajo. Ker so pa tudi posode zeló plitve, smetano hitro odločujemo, ako imenovano to-ploto stalno pridržujemo, kar pa ni tako lahko. Tako se mleko uže čez do ur lahko posnema. Posne- Pod. 16. mogoče malo mleka sè smetano meša, zato je dobra in porabi. mamo mleko tako. da zamaho odpremo ter pustimo mleko izteči ; smetana ostane v posodi. Pri tem načinu posnemanja ne pridobimo vse tolščobe, ker en del ostane v mleku. Zato naj se posneto mleko hitro shladi žlica posnemalka Ako imamo mleko v po- Pod 17. sodi j kakor jo vidimo pod. 18., potem ne treba žlice Stroški tega načina izplačujejo se le tam, kodér se ima zanesljivo osobje, koder ima fino surovo maslo visoko ceno in koder ga je moc hitro prodati, kajti surovo maslo, narejeno iz neshlajenega mleka ne trpi nikdar toliko časa, kot ono iz hiajenega. (Dalje prikodnjie.) Pod. 18. * ÍJ Die Milch imd deren Verwertimg. Von G. Belleville" 125 mesto ! Spisa! M. Rant. (Daije.) V svojem zadnjem dopisu bil sem po praktičnem „Obstziichterju" omenil slabili in škodljivih nasledkov preglobokega nasada sadnega drevja na stalno mesto; to pa o tem prevažnem započetji ni še vse, kar se na škodo sadjereje nepravilnega godi in kar pozneje sè svojimi slabinii nasledki v marsikom vse veselje in vso Ijubezen do vspešnega nadaljevanja prekoristne sadjereje dostikrat za vselej popolno vniči in zamori. Poglavitne napake, katere se med đomačimi sad-jerejci ob nasajanji sadnega drevja na stalno mesto prav pogostoma nahajajo, so navadno sledeče: „Nasad izvršuje se večkrat o nepraveni času; ne gleda se pri tem na kakovost zemlje, na njeno lego in na ozračne razmere, sadé se dostikrat tem razmeram ravno naspi otna sadna plemena in sorte, in slednjič se ves nasad sploh pregosto izvršuje. Da se te škodljive in sadjereji pogubne napake stalno odpravijo, treba se je domaćemu sadjerejcu pri nasadu sadnega drevja na stalno mesto strogo ravnati po pravilih umne in napredne sadjereje. Ako se ta prezirajo, je vse zapo-četje in ves trud brezvspešen in zamán. Sadno drevje naj se presaja in na stalno mesto sadi vselej le ob času, kedar ono gledé svoje letne vegetacije (rašče) popolno miruje in počiva, to je potem , ko se je na sadnem drevji istoletni les popolno razvil in dobro vtrdil. Tak čas prične se pravilno še le potem, ko je tok lesnega soka popolno prenehal in je vse istoletno listje raz sadno dřevo ob jesenskem času totalno odpadlo. Naravna posledica toraj je; da moramo sadno drevje le ob pravém času v jeseni ali pa po krajnih in klimatičnih razmerah proti koncu zime in dalje v pomladi, ko se je zemlja uže nekoliko Ggrela, na stalno mesto z vspehom presajati in saditi. Le ob ziniskem času naj se nasad v zmrzlo zemljo ni-kdar in nikjer ne izvršuje. Ta naj se pa tudi ob po-mladnem času nikdar do tja ne zavleče, ko je sadno drevje uže zopet vegetirati in zeleneti pričelo. Vsaka reč mora svoj čas imeti. Zeló važno sadjerejsko vprašanje je gotovo ono, katero nam odgovarja, kako moramo sadno drevje na stalno mesto pravilno saditi. — Pravilni nasad je ob enem tudi prvi in naravni pogoj, da se drevesce gotovo prime in dobro vkoreniči, ter da, ako se mu pozneje primerno postreže, se je snaži in ob svojem času tudi morda celó obnovi, nam đobrega in zdravega sadja đonaša in slednjič tudi svojo normalno starost čvrsto in krepko doseže. Kakor vsaka druga rastlina, tako tudi ,sadno drevo potřebuje za svoj normalni razvoj in obstanek primerne in potrebne hrane; a to pa brezpogojno, sicer samo ob sebi zaradi prepičle hrane prične prezgođaj birati in slednjič pred časom zamre, ali kakor pravimo, vsahne. Tudi sadno drevo je živa stvar božja, katero brez potrebne hrane shajati ne more. Še tako lepo rejena domača živina, kedar jej je pomanjkanje dobre krme in pa zdrave pitne vode trpeti, prične polagoma hirati in resasto-mršava postajati; ako to pomanjkanje pređolgo traja, nam žival popolno shujša in slednjič pod zló pride, kar dostikrat célo posestvo v brezdno totalnega propada za seboj potegne. Kakor člověk in domača žival za svoj obstoj po-trebujeta dobre, tečne hrane, zdrave pijače, snage in primernega stanovanja; ravno tako vsega tega tudi sadno drevo potřebuje in zahteva, sicer nimamo od njega pravega dobička pričakovati. Snaga je povsod mila in draga, in tudi, ako se vselej sproti za-njo skrbi; ne draga; 011a daje člověku poleg mirne vesti veselje in ljubezen do koristnega delà, mu obrani veselo srcé, mu vtrjuje zdravje ter mu daje pravo zadovoljnost. Domača živina snažno držana je poleg dobre in tečne hrane, zdrave vode za pijaco ter zmernega delà čila, čvrsta, in zdrava; taka živina nam brez posebne nesreće donaša sleduji čas obilo koristnega vžitka, zdrav zarod za prihodnji na-raščaj in obilo krepko-tečnega in mastnega gnoja. Ako se pa pri živinoreji ravno navedeni pogoji lahkomiš-Ijeno prezirajo in puščajo, morejo med taisto razno-vrstne bolezni se izcimiti, katere utegnejo živinorejcu hlev živine popolnem sprazniti. Te male opombe morejo se z vso pravico tudi na sadno drevje obraćati, katero je med drugimi ustvar-jenimi rastlinami tudi „živa rastlina", ki zahteva primerne in pravilne postrežbe, sicer nam prezgođaj brez vse hasni pogine, zamre in pod zló pride. Po nobeni pravici in po nikakoršnem pravu ne sraemo sadnega drevja kot neke mrtve snovi, kakoršna je kamenje z drugimi rudninami vred -— smatrati, katera od naše strani za svoj obstoj prav liebene postrežbe, skrbi in pomoći ne potřebuje. Zalostno pri vsem tem je pa to , da se jih med domačimi sadjerejci še dandanes prav veliko nahaja, kateri sè svojim postopanjem le preveč očitno kažejo; da imajo in štejejo sadno drevje med popolno mrtve stvari ili predmete, kateri še vedno mislijo, da jim mora sadno drevje brez vsakega njihovega truda, postrežbe in prizadevanja „čuđeže" delati. „Brez truda ni kruha", pravi prislovica. In kdo tega iz lastne skušnje ne vé? Vsakemu člověku je božja previdnost kak posebni poklic odločila, v katerem navadno potem tudi do svoje smrti ostane. Kolikor bolj si člověk, ko je enkrat do svojega prihodnjega pokliča dospěl, v tem z natančnim spolnjevanjem svojih stanovskih dolžnosti 11a vse strani položaj svoj zboljševati prizadeva, toliko bolje se mu brez posebnih nesreč dosledno tudi godi. Domača živina , ako je v rokah slabega in malomarnega gospo-darja, pride navadno zavednemu in umnému gospo-darju v last, pri katerem se zopet okrepča, si opomore ter se očvrsti in se ji dobro godi. Nekaj takega je tudi sè sadnim drevjem na stalno mesto posajenim. Modri in pametni sadjerejec bode v svoji zavednosti — za svojo lastno korist — taisto na stalnem mestu lepo snažil, obrezoval, mu gnojil, je tudi iz prepričanja o svojem času obnavljal, ker vé, da mu ta trud ne bode brez dobička ostal. Malomarnež in trdovratni trmež pa tako nikjer in nikdar na pravem mestu ništa. Člověk, če ga glad in žeja napadeta, ve in zná si po svoji pameti sam na eni ali drugi način pomagati ter tima telesnima potrebama zadostiti; ravno tako si vé in zna vsaka žival, ako je le prosta, živeža in potrebne vode po svojem nagonu sama poiskati. Sadno drevo 11a stalno mesto posajeno prirejeno je tudi 11a svoj dom, od katerega se do svoje onemoglosti nikdar već ne gane in ne preseli. Tu potřebuje pa tudi živeža, pijače in snage, to je potrebnega in primernega gnojila z zadostno vlago vred. Pogostoma se pa pri-meri, da eno ali drugo, ali pa tudi obedvoje popolnem poide; tega si pa drevo samo ob sebi nikakor preskr-beti in nadomestiti ne more. Ta nedostatek mora pa uže previdni in pametni domaći sadjerejec v svojo lastno korist sadnemu drevesu sam nadomestiti, kar ga od časa do časa le malo nepomenljivega truda stane. Ravno tako ne more se tudi sadno drevo samo ob sebi stare rapave skorije; mahovja in raznih lišajev 126 suhih vej in škodljivih brezpotrebnih preprezajočih se Predstojeća tabela kaže zeló izdatno povekšavanj prerastkov znebiti, mm t U. lili et U.U111CT>VjJL O C4> VA) ^ A vyuiu viuwu uuiAvuav i 5 A u. IXIAJ Ul^U f l od časa do časa sè snaženjem malo nepomenljivega biu za eksekucije, in to od 46.138 gold, v letu 1872 tudi tu ima domaći sadjerejec onih čistih dohodkov, kateri dotekajo državi iz pristoj truda v svojo korist. (Dalje prih.) Razjasnilne opombe vladine nacrtu po na 202.148 gold, v letu 1881., in akoravno ta številka ne spada samo na poljedelstvo, bodo pa druge pozneje navedene številke pokazale, da se brez dvombe tudi pri stave dedinskih naredbah pri kmetijskih tem (kmetijskem) pokl bremen opazuje vedno naraščauje domačijah srednje velikosti. Vlada, katera je državnemu zboru predložila načrt zgoraj omenjene postave, predložila mu je nekoliko kas- neje, 60 strani obsegajoče „Razjasni 1 pomb 5 75 nekoliko kasneje pa še o ravno tej zadevi pismeno oceno iz Gornje-Avstrijskega, in še nekaj kasneje enako oceno iz Kranjskega. Izmed tega lepega gradiva hočemo tudi bralcem Novic" podati najbolj zanimive oddelke: I. Iz razjasniliiih opomb vladinih. Iz vseh dežel srednje Evrope čujejo se uže leta in leta pritožbe, da mali blagostanje kmetovalcev in tudi pri nas je tako. — Ker se mora obstanek zdravega, krepkega kmetijskega stanu v Avstriji smatrati za glavni pogoj zdravega in krepkega državnega bitja v gospo-darskem, političnom iu družinskem oziru, štela si je vlada v svojo dolžnost, stvari, o katerih se toži, pre-iskati zato, da se dobi pomoč, kolikor je to na po Zamudne obresti zaostalih dolžnih davkov pa zato tako glasno govore, ker neplačevanje pri našem ljudstvu izvira od tod, ker ne more plačati, ne pa da bi ne hotelo. Ako se pri tem izkazu ogledajo nadrobnosti, pokaže se, da so zastanki na davkih največi v onih de-želah, kjer so zemljišča najbolj razkosana, najmanjši pa v onih, kjer so še velike skupne domačije, tako znašajo zastanki na Primorskem 60-6°/ pa 1-8 i o 0 » 0* na Gornjeavstrijskem (Dalje prih.) Politične stvari. stavodajnem potu mogoče. Govor državnega poslanca A. Obreze v državnem zboru dné 22. marca 1884. (Po steiiografičnem zapisniku.) Visoka zbornica! Jaz uže naprej izjavim, da ne ' 1 --------t| -----1/ , v «V^ » -V. • • v v uwv^/l JL CJ J lAé T 1 LU J VA C-V CJL Vlada je v seji od 25. nameravam na dolgo in široko govoriti v prid davčne januarija 1881. leta v odgovoru na interpelacijo grofa eksekucije. Stroški za izterjanje davkov so neogibno Hohenwarta in drugov one reči omenila, katere so potrebno zlo, in sem trdno prepričan, da visoka vlada jej ne bilo treba te vsote staviti v budget. Jaz toraj izjavim. po njenih mislih provzročile brezmerno obremenenje ničesar bolj ne želi, kakor da kmetijskih posestev. Med temi je na odličnem mestu nepriljublj tudi leta 1868. sklonjeno odpravljanje do tedaj obstalih da bodem zato glasoval in mislim, da bode zaradi ne posebnih naredeb o dedinskem nasledstvu pri kmetijskih izogibne potrebe večina te zbornice ravno to storila posestvah. Načrt postave izročen v ustavno razpravo je sad Moj namen je pa visoki zbornici predlagati resolucijo, ki hoče te stroške vsaj do zdaj z zemljiškim davkom poizvedeb od onega časa vpeljanih v posameznih deže- najbolj zadeti in preobloženi deželi zmanjsati lah in pa na tej podlagi pri jministerstvih dovršenih razprav Eksekucija davkov je, kakor se razume samo ob sebi, samo tam na pravem mestu, kjer ima davkovski Vredjenje naredeb za podedovanje kmetijskih pose- dolžnik dovolj sredstev, izpolniti svojo dolžnost, pa tega trdovratnosti ali slabe volje ne stori. Tega pa, gospoda nikakor ni na Kranjskem zdaj, ko je zemljiški moja stev srednje velikosti naj se ima vpeljano z namenom, da se pospešuje pri zemljiščih spadajočih pod veljavo te postave stalnost v obdelovanji, da se obrača zoper davek urejen iu na naravno visokost pomanjšan. čezmerno zadolženje in raščeče razkosavanje onih po- rajši davke plačujejo. Temu nasproti je omenil dr! Men sestev, to so brez dvombe najbolj vidna znamenja pe- ger, da so baš na Kranjskem eksekutivni stroški najviši tudi i šajočega blagostanja v kmetijskem stanu enako same da presegajo celo eksekutivne stroške Ceškega, Šlezij na sebi, kakor v njenih nasledkih, to je, v pogostnih Tirolskoga, Vorarlberškega in še nekaterih druzih dežel hotel izvajati, da trditev gospoda po- prostovoljnih in eksekutivnih premembah v posestvu. vkupe. Iz tega je Ta znamenja kažejo se jasno iz številk tukaj sle- slanca Kluna ni resnična dečih, sostavljenih po uradnih statističnih virih: Tabela I. Stroški za eksekucije iu zamudne obresti. Presežek pristojbin za Ne morem kaj, ako se še le sedaj, sam priznam, da malo prepozno, potegnem za čast kranjske dežele proti gospodu poslanců dru. Mengerju in zagovarjam trditev gospoda poslanca Kluna. Da so v državnem pro eksek. nad stroške ekseku- Zainudue obresti Leto cije pri iztirjavanji davkov od dolžnih davkov 1872 46.138 271.652 1873 85 547 355.708 1874 90.019 389.708 1875 108.784 410.439 1876 102.572 427.390 1877 121.308 497.703 1878 256.817 458.994 1879 177.053 347.080 1880 230.505 424.628 1881 202.148 385.293 Skupaj 1,420.891 3,968.595 Poprek 142.089 396.859 računu za 1. 1883. stroški za iztirjanje davka s 45.000 goldinarji nastavljeni, dočim je za te stroške za Cesko nastavljenih 16.000 gold., za Šlezijo 5000 gold., za Tirolsko 150 gold., za Vorarlbersko pa samo 50 gold., toraj za vse samo 21.000 gold., to nikakor ne prihaja od tod, da bi se na Kranjskem davki radi ne plačevali, a od tod, da v drugih deželah ne pobirajo davkov c. k. davkarski uradi, ampak občine, in če je treba, tudi potom eksekucije iztirjavajo. Kake stroške pa imajo pri tem občine, ni znano, in se ti stroški tudi ne stavijo v pa na Kranjskem, kjer državni proračun. Drugače je davke pobirajo samo c. kr. davkarski uradi in jih ozi roma tudi eksekutivno iztirjavajo. Tu je toraj razumljivo samo ob sebi, da se eksekutivni stroški stavijo v državni proračun. To je vzrok navidezne anomalije, in 127 trditev gospoda poslanca Kluaa, da se na Kranjskem Ce zasledujemo, kaj je vzrok tako visokih ekseku davki radi plačujejo, ostane istinita, in je trditev gosp. tivnih stroškov, nahajamo, da v previsokih opominoval nih pristojbinah, ki so take, da stroške, ki jih ima dr Drug vpra poslanca dra. Mengerja nikakor ne ovrže. šanje je pa, če posestniki na Kranjskem res ob vsakem žava, daleč presegajo, tako, da ima država pri tem še letnem času tudi morejo plačevati davke. Znano je, da je kranjska dežela z zemljiškim dav-kom bila neprimerno, strašno obložena. Ako primerjamo leta 1879., 1880. in 1881., ko še zemljiški davki niso bili uravnani, z leti 1882., 1883. iu 1884, v katerih so uže davki bili ponižani, vidimo, da se je v prvih treh letih poprek plačalo 860.000 gold., v poslednjih treh pa 649.000 gold, poprek na leto, plačevalo se je v prejšnjih letih 211.000 gld. ali 32!/2 odstotkov več na leto, kakor bi se bilo moralo z ozirom na prihodke dežele. Ta kri- čisti dobiček, katerega bi pri siromakih vendar ne smela iskati. Ta čisti dobiček je tem raanj dopustljiv in opra-vičen, ker se pobira pri manjših davkoplačevalcih, ter te bolj teži, nego velike davkoplačevalce. Če je na pr. kdo 11 gold, dolžan, mora za prvih 14 dni plačati gold. kraje, opominovalnih stroškov i ravno tako, kakor oni, ki je 500 gold, na dolgu. vica je trajala od 1843. do 1881. » toraj celih 38 let. tem, ko v navedeuem primeru plača manjši dav-kovski dolžnik 10 odstotkov, tedaj od vsakih 100 gold. LO gold, eksekucijskih stroškov, plača veliki davkovski odstotka, tedaj i o Pa celo zemljiški davki, ki so po stalnem katastru s leta 1824. do 1843. znašali 535.731 gold, konvencijskega denarja ali 562.517 gold, avstrijske veljave bili so mnogo previsoki z ozirom na tedanje cene zemljinih pridelkov, tako da me nikdo ne more dolžiti, da pretiravam , da je Kranjska v teh letih od 12 do 15 milijonov več davka plačala, kakor bi ga bila morala z ozirom na dohodke od zemljišč in z ozirom na zakone. (Slišite! na desnici.) Nove cenitve čistega dohodka so pokazale, koliko je bilo to preobteženje z davkom, da znaša nad jeduo tret- i ^'ita^HHIHHIII dolžnik, tedaj premožnejši mož, samo 20 kr. od 100 gold. Ňi moč razumeti in tudi jaz ne morem razumeti, kako so se mogle trpeti take anomalije, ko se je izdal dotični eksekucijski red. (Konee prihodnjie.) davka po pravici iu razmeri določenega. Res so se 1882. leta ti davki za eno tretjino, to je, za 211.000 gold, na leto ponižali. Ali, gospoda moja, posestniki na Kranjskem bili so med tem izse-sani ter beda med kranjskim kmetskim prebivalstvom se ne da popisati. V celih okrajih ne dobite kmetskega posestva , ki bi ne bilo nad dve tretjini vrednosti za-dolženo, in kmet mora celó v dobrih letinah stradati, ker večidel pridelkov gre za obresti dolgov iu davščine. Govor državnega poslanca Božidara Raiča pri letošnji budgetni obravnavi. (Konec.) Ljudstvo itak mora jezik razumeti, ako hoče iste čitati. Še omenjam j da sem često propovedal tikoma nemške meje, govoril večkrat na taborih, pri svečanosti Stanka Vraza, Stefana Modrinjaka, dr. Miklošiča, a nikdo mi ni oponesel, da me ni razumel. Izraz „no vosi o v en ski" nima se tako razumeti, kakor bi jezik slovenski na novo bil skovan; ta beseda je dana od dr. Miklošiča, kateri jezik (naš) tako imenuje zbog raz No, moj namen ni, mračno podobo kmetskega stanja ločka od staroslovenskega. Nadalje se nam oponaša, na Kranjskem še nadalje slikati. Tudi ne mislim tirjati da imé slovenski, Sloven, Slovenec pred 300 od države nazaj, kar je dežela preveč plačala ; tudi leti niti znano ni bilo. To oponosicov storil nam je pred ne mislim zahtevati pomanjšanja davkov, pa to vendar 14 leti prevzvišeni dr. Rechbauer. (Živahna veselost na se s to, to- levici.) Dobro! dozvoljujem si nekatere navode preči- gmem zahtevati in tudi zahtevam da liko let z davki preobloženo deželo prizanesljivejše rav- tati iz „Kronike", katera je bila tiskana v Ljubljani nalo in bi se proti njej ne rabila ona — reči moram — 1578. z naslovom : „Kronika......." spravljena po fiskalična brezobzirnost, katera se uže več let na Kranj- Antolu Pope Vramce. Štampane v Ljubljane po Ivane « 1 • r\ V 9 I 1 • I 11» J • • n r 1 # mm -1 1 % w % « A « skem rabi. Da dokažem svojo trditev, uporabljati mi Maline 1578. Od tega delà še sta samo dva odtiska je potrpežljivost visoke zbornice, in jej predložiti nekaj znana, eden je v ljubljanski knjižnici, a drugi pri jugo- tej knjigi nahajajo statističnih činjenic. Po poročilih c. k. finančnega rav nateljstva v Ljubljani slavenski akademiji v Zagrebu. vi 5 ne navajam za mene strankarsko vnetih prič vidite, gospoda moja, da se naslednja mesta (čita): se je 280. Aurelius probus rimski cesar na Slovenieh. na Kranjskem leta 1881., toraj poslednje leto pred po- umorjen be. 401. Atila kral posta, slovensku zemlju manišanjem davkov nabralo 49.000 gold, eksekucijskih i Orsag do morja zavje. 429. Sveti Hieronim doktor stroškov ali 8 odstotkov zaostalih davkov sploh. Sloven. 683. Trebelin kral slovenski i Bulgarki ovo Razumljivo je samo po sebi, da so ti eksekucijski vreme posta. 744. Huni drugoč v Pauoniu ali Slo-stroški bili v raznih okrajih različno razdeljeni, zato vensku zemlju jesu došli. Velika vnožiua Vogrov, Slo- tudi različni odstotki. Tako so znašali eksekucijski veno v in Horvatov poginuše. 1537. Ivan Kacian ge stroški v bistriškem okraji 11*1, v logaškem 11*7, v se- neral Ferdinanda krala vojsku proti Turkom na Slo- veliko-laškem 30 odstotkov zaostalih venski Orsag ali zemlju dopelja. 1570. Veliki strašen nožeškem 18-3 in davkov, pri čemer se se ve da zaostale obresti še niso glad je bil na Slovenieh vstali i zdiguuli su se bili uračunile. Za iztirjanje 1836 gold, davka, ki so bili proti svoje gospode in plemenitim ljudem. na dolgu v véliko-laškem okraji uračunilo se je in po- 1578. Go- spodin Christof Ungnad posta Hrvatskim i Sloven-bralo 555 gold, eksekutivnih stroškov. Prosim tedaj, skim banom. 1557. Ivan Lenkovič Turke poleg svete gospoda moja, sami sodite, ali ni bil tukaj izraz obzirnost, katerega sem rabil, na pravém mestu. i brez Jelene pri Rakovcu na Sloveneh razbi. 1564. Draškovič Juraj na Zagrebečku biskupiu dojde na Slo veni e. 1549 Ko je pa njega ekscelenca gospod finančni minister Počtenje Slovenci po vitežtve dobiše. v svojem govoru 11. t. m. » da je poslednja leta ski poslal na posamične finančně direkcije nek ukaz za po-manjšanje iztirjalnih stroškov pri manjših davkoplačevalcih, misliti moram, da se je na Kranjskem proti nje- letja přestavil je Tukaj se dalje nahaja izraz „Sloven" sloven , torej uže pred 300 leti. Knjigo z naslovom ; „Rationale officiorum iz 12. stonek nemški menih v iz slovenskega govemu ukazu in proti njegovi volji tako strogo posto- nemščino. Ta menih pravi: „Da je poleg grščine in lapalo, in tedaj mislim, da smem pričakovati, da bode v tinščine tudi slovenski jezik za bogoslužje zato odločen, bodoče bolje. ker Sloveni so najbolje razširjeni". (Živahna veselost 128 »a levici — čujte! čujte! na desnici.) Tu ima beseda aprila 1880. leta, tikajoč se uvedbe Sloveni pomen Slovani, veli pa se „slovenski." Isti učnega jezika na učiteljišči v Mariboru, pri prlmerni go slovenskega kot po menih pravi o nemškem jeziku v oni dobi î da je jaz rabim izraz, kakor se ondi čita — najdivjejši bil zvrši." (Dobro! na desnici.) (die wildeste Sprache). (Veselost na levici.) To pripo-veda nemšk menih, prosim, poprašajte dr. Miklošiča, jitvi nemškega jezika s početkom šolskega leta 1884/5. ali koga drugega, ki je ta spomenik čital. Ciril in Metod sta v 9. stoletji bogoslužne knjige pisala v slovenskem jeziku ; potem imamo spomenike glagolita Clozianus, Supraslki, Assemaniitd. iz 10.—11. stoletja, ki so vsi pisani v slovenskem jeziku, in nek menih Izaija iz 11. ali 12. stoletja govori: „Slovenski jezik od Boga dobro stvorjen jest." pokazati, da je ime „slo- tem sem samo hotel venski" ne samo 300 let staro, nego nekoliko starejše to ime je znano od početka naše zgodovine, od Čiřila in Metoda. Po svojih razmerah na Maleni Štajerji smo v dru-gem položaji, nego je iste prvi gospod govornik o na-rodnem šolstvu na Južnem Tirolskem načrtal. Jaz bi torej visoko vlado prosil, da nam zboljšek gledé na narodne učilnice poděli, in učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo dotični pripravniki tudi slovenščine povse zmožni. Nekatere besede še imam povedati o blagovoljnih izrazih, katere je včeraj njegova prevzvišenost gospod minister za bogočastje in nauk rabil gledé učnih stolic na katerih naj bi se posamni pravoslovni predmeti na graškem vseučilišči v slovenskem jeziku razlagali. Je-gova prevzvišenost veli: „Poskus je uže učinjen bil, pa spodletel je, ker ni bil postavljen na pravo podlago. Gradci smo uže imeli učno stolico s slovenskim poučnim jezikom; pa opustila se je, ker za njo ni bilo predpo gojev. Meni so te razmere dobro znane, ker onda sem se > Li na graškem vseučilišči bogoslovja učil. Ni bila le jedna učna stolica, nego tri, in sicer učili so gospodje dr. Kopač, dr. Kranjc in dr. Škedl. Zaradi opušta znam drug razlog. Ne zato, ker ni bilo predpogojev, bile so učne stolice odpravljene, nego zaradi naredeb, katere so bile 20. avg. 1851. objavljene. Ti ukazi so vzrok, da je profesor dr. Kranjc bil iz Gradca prestavljen v Sibinj na Sedmograško. Ukazi bili so razglašeni, kateri so našo državo spremenili v abso-lutistično; následek teh ukazov bili ste nesrečni leti 1859. in 1866. Citai še bodem nekatere besede iz ustanovne listine graškega vseučilišča. Ondi se veli v izvirniku (čita) : „Universitatem in nostra civitate Graecensi Styria Metropoli eum in finem instituere et erigere intendimus, ut quod alii principes suorum subditorum saluti, com- modisque prospicientes, sibi licere existimabant, illud nos quoque, qui plures easque ampliores diversarum nationum et linguarum provincias possidemus (čujte! na desnici), multo majori ratione et jure posse omnes in-telligunt". Carolus Dei gratia Archidux Avstriae: Sty-riae, Carinthiae Carnioliae .... Comes Goritiae, dominus Marchiae Sclavonicae____Datae in civitate nostra Grae- censi die 1. Januarii anni 1585." Ko je 1586. nadvojvoda Karol, da zaduši reformacijo, jezuitski gimnazij v Gradci razširil v vseučilišče, podkrepil je to svojo ustanovo s tem, da so razmere njegovih podložnih dežel in narodov toliko različnega rodů, toliko različnih jezikov in narečij, tako napravo zahtevale. (Čujte! na desnici.) Sedaj si dozvoljujem gospodo prositi, da skončatku, Govor poslanca grofa Clam-Martinica v državnem zboru 25. januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni • »i jezik. (Po stenograiienem zapisniku.) II1P % I^f li ; " (Dalje.) P^C^BMM kratkih potezah bom še poskusil označiti pod-* ročje nemškega jezika, kot državnega jezika po njegovi stvarni vsebini, kakor se mu more prilastovati. Predočimo si pred vsim drugim ona polja, na kterih se zvr- šujejo najvišje naloge v državi, ktere so v oziru na veliko skupnost njeno skupne namreč : zastop države v inostranstvu in armada. V inostranskem zastopništvu je jezik uže po diplomatičnih pravilih določen. V armadi je pa le en jezik in ta tudi ostane jeden, kakor ima tudi le enega duha in eno disciplino in kakor je ona sama eno telo. Na jednosti tega jezika se ne ^■PHHpBBBpiIIHHMIHJHHH bo nihče poskušal in se tudi ne sine in na jednosti njene discipline razbija se strankarski duh, naj se že potem loči po političnih ali narodnih gručah. Nikari toraj tega bitja ne spodkopujmo; varujejo in roke čuvajo ga jako dobre Morda bi še kdo hotel omenjati jezika, ki se govori v zastopništvih, češ, to je državni jezik. Kar se tega tiče, bi jaz rekel, da si je v tem slučaji le jezik državnega zbora mogoče misliti, kajti z jeziki deželnih zborov se tukaj vendar ne bomo pečali, ker vem da ne bo nihče zahteval, da bi deželne jezike uravnavali ali pa deželne zbore same. v tem obziru, gospoda moja bi rajši zopet vprašal, kakor pa odgovarjal; in sicer tako le: Zakaj se pa nij takrat že nemški jezik postavno določil za jezik obravnav, ko se je institucija vstanovila, ko se je potem državnopravno vravnavala in ko so se celo pa potu postave najvažniše točke poslovanskega reda do-ločile? Ako so bili vzroki tedaj merodajni, zakaj pa bi danes več ne bili? Ali bi se ne moglo misliti, da bi se po postavnein proglašanji nemščine kakor obravnal- nega jezika dejanski velika pravica omejila, ker I I)0> imajo tem le tišti zamogli za poslance voljeni biti, ki znanje nemščine? In konečno, gospoda moja, kako se pa stvar v resnici naliaja? Ali si ni tudi tukaj potreba sama vstvarila stališča, kakoršnega vi še le s pomočjo postave pripraviti hočete? Ali res nočete pripoznati, da je prostovoljno priznanje trdneji zid, kakor so pa morda sami paragrafi? Ker se toraj ne gre ne za jezik v armadi, ne za onega v diplomaciji in tudi nam toraj za onega v zastopnistvu ne, še raba jezika v uradu in pri sodniji ostaja. Tukaj se predmet deloma onega dotika, ki mu je na dnevnem redu najbližje. Ni toraj drugače mo goče 5 kakor da se ga nekoliko dotaknem, kar bom pa toliko storil, kolikor se mi bo potrebno zdelo, da vam izrazim svoj pojem v državnem jeziku iz tega sta lišča. Tu je ravno polje večne vojske zaradi rabe je zika v uradu in pri sodniji; ravno tukaj oživi se naj večkrat interes, potreba in občutek; ono je toraj naj 1111 miB I I III III ■ Il I bolj pripravno, da vzbuja občutke ter se tudi mnogokrat katerega mahoma prečitam , blagovoljno pritrditi izvoli. na'to porabi, da se ž njim budijo strasti. In ravno tukaj Glasi se tako (čita) : „Visoka zbornica blagovoli skleniti: Visoka C. kr. ^UVJti UilOVl JV VU) uu» JV f VVWA Vâi** M J^* VVA ' jrw vlada se pozivlje, da zaključek visoke zbornice od 26. treba jasne zavednosti: Kaj je gmotna vsebina člana bi bil hladnokrven prevdarek najbolj na svojem mestu. Moja misel je ta, da je v tem oziru pred vsem po XIX/? Clan XIX. je porok za enakopravnost vseh narodov in jezikov v uradu, soli in jav-nem življenji. Gledé urada on jamči vsakemu pravico, in to pravico je država pripoznala, da si je sme vsak v jeziku, ki je v deželi običajen, iskati in zahte-vati je, da se mu ono v tem jeziku sprejme, obravnava in reši. Sedaj se je pa napravil okolo pojma „v deželi običajni jezik" cei kolobar pravljic in basni in ravno danes je gospod predgovornik zopet na dolgo in široko razkladal, kaj je deželni in običajni jezik. Vso govorniško umetnost zbrali ste skupaj dokazati hoteč , da deželni in v deželi običajni jezik ni eno in tisto, da jezik, ki ga celi roilijon sinov govori, ni v deželi običajen in toraj nikakor ne more cleželni jezik biti. Zatekli ste se k skrajniin mejam misleč, da vam bodo te merodajne za deželno običajnost. Še celó sodnijski jezik ste semkaj zlekli, izraz, ki je temeljnim postávám popolnem ptuj. Ves svoj govorniški aparat ste spustili, toda gospoda moja, s takimi umetnostimi se takošna vprašanja ne rešijo. # .; ' Vso umetnost hermenevtike na to porabite in vso sofistiko si na pomoč pokličite, in vendar ne boste v stani z oběma vred v narodu prepričanja zatreti, kaj je njegov jezik, kaj je jezik, v katerem ima pravico govoriti in kateremu država enakopravnost priznava. (Dobro ! na desni). Skupčujte paragrafe na paragrafe, vendar ne boste nikdar v celo věčnost slovanskému Cehu^vtro-bili, da bi vam verjel, da češki jezik ni po vseh Cehah v deželi običajni jezik. (Odobravanje na desni.) Kar razumeti ne morem,, kako bi bilo mogoče, da bi se zamogla po tem, ako Ceh za-se pravice zahteva, Kemcu krivica goditi. Ali mar nimajo Nemci poleg pravice slovanskega plemena svoj jezik po celi kraljevini rabiti, ravno tište popolne pravice nemški jezik tudi v slovanskih pokrajinah, katere so sami pripoznali, rabiti? (Tako je! na desni.) Ako eno smatrate za oškodovanje nemškega življa, mora drugo oškodovanje českega življa biti in vendar vam Čehi tega še niso nikdar očitali, če tudi se jim oponaša, da toliko posebnosti zahtevajo. (Tako je! na desni.) Moja misel, gospoda moja, je ta, da če se jezikov-nemu polju pravica ogradi, ogradila se bo ob enem tudi obstoječa in pridobljena pravica nemškega naroda, ker ne ji bodo pravice na manjšem za-njo omejenem prostoru odkazale. Gospoda moja, uže naprej ste čutili piškavost ce-lega izpeljevanja in njegovo slabost in zaradi tega ste skušali, da ste na drugo polje preskočili sè svojim vpra-šanjem ter ste ob enem tudi vprašanje o razkroji in razdelitvi naše domovine na dan zvlekli, o čemur je uže tudi govorjenje bilo. Enkrat, gospoda moja, sem vam uže pravil in moram vam še enkrat ponavljati: ne dotikajte se deželne ceiote. To je po vsem neavstrijska misel in orožje proti Avstriji sami obrnjeno. Nekdo gospodov nam je oponašaj da naj vendar nikari vedno le deželá nimamo v mislih, kedar se o Avstriji menimo, temveč njihovo skupnost. Mi smo si tega popolnoma v svesti, kar smo tudi uže večkrat odločno povdarjali, da se hočemo te nerazločljive skupnosti trdno držati. Gospoda moja , ravno v tej deželni celoti, v tej zvezi organizmov skrita je ravno organična zveza vsega. Nikari ne spodrezujte niti organov, ki vse skupaj držé. (Konec prihodnjie.) Naši dopisi. Iz Trsta. (Pevski zbor delavskega podpornega dru-štva v Trstu) priredi na Belo nedeljo dne 20. t. m. ob pol 7. uri zvečer v zgornji dvorani gostilne „pri Zelenem hribu" koncert s sledečim sporedom: 1. „Rojakom", poje zbor, zložil Ivan pl. Zajc. 2. Potpourri iz opere „Faust", igra na citrah g. Prevec, zložil Gounaud. o. ;;Jadransko morje", poje zbor, zložil A. Hajdrih. 4. „Fantaisie brillante" , igrata g. Prevec na citrah in g. Stelè na goslih, zložil E. Kratochvil. 5. „Tam gdje stoji", poje osmerica, zložil J. Lisinski. 6. „Stefanie Gavotte", igrata g. Prevec na citrah in g. Stelè na goslih, zložil F. Czibulka. 7. „Hrvaticam", poje zbor, zložil Ivan pl. Zajc. 8. „V domačem krogu", igrajo gg. Prevec in Guzelj na citrah, g. Stelè pa na goslih, zložil St. Prevec. 9. „Planinar", poje ženska čveto-rica, zložil B. Ipavec. 10. „Domovina", poje mešani zbor, zložil F. S. Vilhar. 11. Ples v dvorani, v po-stranskih sobah pa petje. Iz Ljubljane. (Aleluja.) Velikonoční prazniki bili so letos, kakor vsa spomlad, v resnici krasni. Veliki petek rosilo je precej tihega dežja, ki je lepo zamočil mlado travico na senožetih, obsejano polje in pa urno přivábil cvetje iz brstja zgodnjega sadja. V soboto se je zopet zvedrilo, in ko je posijalo gorko solnee, takoj razpočilo se je nastavljeno cvetje breskev, češenj in druzega zgodnjega sadja. — Procesije pri vstajenji vršile so se v soboto popoludne in v nedeljo jutro pri najlepšem vremenu. Velikonočno nedeljo zjutraj ohladil se je sicer zrak toliko, da je bilo videti nekoliko bele slane, pa ta je zginila hitro in razun malega zarejovanja na sadnem cvetju je ni bilo slediti nikjer, in upamo, da tudi ni prizadela škode. — (Deželni odbor kranjski) sklical je vsled sklepa deželnega zbora za jutri dne 17. aprila ob 10. uri zjutraj v mestno dvorano ljubljansko iz vse dežele izve-dence v posvetovanje, kako bi bilo pomagati našemu kmetijstvu. — Upamo, da to prizadevanje deželnega zbora ne bode brez vspeha, ker se po vsem strinja z nameni in prizadevanjem sedanje naše vlade; zatoraj : Bog daj srečo! — {Umri je) gosp. Janez Brolih, c. k. nadsod-nijski svetovalec v pokoju, advokat v Ljubljani, 11. dne t. m. v Trstu pri svoji tam omoženi hčeri po daljem bolehanji. — Pokojni bil je 1. 1861. izvoljen od gorenj-skih mest Kamnik, Tržič in Radoljica v deželni zbor in iz tega tudi v državni zbor, kjer je v družbi pokojnega Derbiča in pa Dežmana zvesto glasoval za ustavover- stvo Schmerlingovo. — (Umri je) gosp. Gregor Milher, c. k. okrajne sodnije vrhniške adjunkt, v Ljubljani dne 14. t. m., še le 30 let star. — (Na južni zeleznici) se ima, kakor čujemo, s 1. majem t. 1. vožnina tudi za osebe, in to posebno pri daljnih vožnjah zeló izdatno znižati; gotovo železnici in občinstvu na korist. — (Mestne volitve ljubljanske.) Važne gospodarske naloge ima reševati mestni zastop ljubljanski, pa tudi je brez dvombe po vsem opravičeno in potrebno, da ta mestni zastop nikdar ne zgubi in ne kazi po svoji od-ločni večini slovenskega značaja prebivalstva Bele Ljubljane. Zato smo z veselim zadostenjem pozdravili prevrat v podobi mestnega zastopa našega pod sedanjo vlado. — Nekateri gospodje pa so videti zeló pozabljivi za preteklost, pa tudi malo skrbni za příhodnost, in to kažejo tudi pri dopolnilnih volitvah in nastavljanji kau-didatov. Vsaj v drugem razredu tiščijo naprej na vse * 130 kriplje kandidata novega, o katerem smo se zadnji čas denarja, da bi vsaj odločno podpiral prizadevanje vlade pri različnih prilikah živo prepričali, da slabo razločuje pri vprašanji, jeli naj se Dunajčanom preskrbi ceneja prijatelje od nasprotnikov in tako tudi slabo: nam pri- govedina poglavitni živež ubogih in premožnejih po jazno od nam nasprotne vlade. nami je zato tudi naših mestih. In vendar bodo drugo leto taki za prav mnogo ljubljanskih volilcev tega prepričanja, da s stopniki od svojih volilcev zopet voljeni s pomočjo takimi kandidati samo nasprotnikom našega naroda stre- tistih judovskih časnikov, ki tudi zdaj delajo dunajsko žerno in zato odločno obsojajo kandidaturo javno mnenje. dr. Tav čar ja. Ker se je v drugem razredu kandida turi odpovedal tudi uže za njo zbran F. Stegnar Ogerska. Priprave za državnozborske volitve > upamo, da se bo novému volilnemu shodu posrečilo p o-staviti tri take narodne kandidate, da bo vršé se točno in brez posebnega hrupa pri vseh stran Najnoveja poravnava z avstrijsko vlado v „vo kah. lovski vojski" ima poglaviten svoj pomen za vlado mogoče žanje glasovati vsem narodnim vo- Tiszovo za predstojeće volitve. Ako bi avstrijska vlada ne bila vsaj na videz pripoznala stališče ogerske vlade, .da lilcem. druzih dveh razredih izbrani so za kandidate: v III. razredu gg. Josip Geba, urar, Fianc Jak opič trgovec; Srečko Noli, klepar; Janez Počivavnik mesar, in Ignacij Valentinčič, hišnik; propadel bi bil Tisza gotovo, tako pa ni dvomiti zmaga bolj ali manj sijajno nasproti opoziciji. Velikonočni ponedeljek bila je v Véliki Kikindi de želna konferenca ogerskih Srbov, katere se je vdeležilo redu pa: gg. dr. vitez Bleiweis, primarij, Franc For- 56 občin. Sprejeli so se sklepi budapeštanske srbské 5 î v raz- tuna, trgovec, Franc Peter ca, trgovec in Vaso Pe tri či č, trgovec. konference s sledečim programom: Na podlagi člana m . ~ t1 XII. postave od leta 1867. bodo Srbi, domoljubja na- Te vrstice sklepamo v prepričanji, da je tudi pri vdani kot državljani ogerski skupno z vsemi drugimi teh volitvah mnogo pomenljivejši za našo prihodnost, ogerskimi državljani v duhu času primernih liberalnih da se pri njih pokaže narodna stranka složna, načel delali za vspešen razvoj in okrepčanje ogerske kakor pa da zmaga ta ali druga OSeba, in da bodo države, da s tp.m snlnsnn hlairnstanie. De oni meščani imeli za narod največo zaslugo, ki bodo znali ohraniti nam potrebne sloge s tem, da odločno hrbet obrnejo onim, kateri prepira in države, da s tem pospešujejo splošno blagostanje, lali bodo na strogo izvrševanje člana 44. postave od 1868. 0 enakopravnosti narodov. Ob enem delali bodo na to, da se bode enakopravnost dosegla gledé jezika wviu' ui^v, uulUvJV v^xx,, u^vi, j^v^Ac* m ua 10, ua se Doue enaKopravnost uosegia gieue jedina, razdora med nami ísčejo za vsako ceno. — \ olilci ljub- kakor tudi gledé državne podpore in državne brambe ljanski ! ne pozabite, da na Vas gleda vsa naša dežela ojstro pa nas opazujejo in še dalji slovenski krogi! tudi naši nasprotniki. Varujmo se toraj kazati se jim članu IX. postave leta 1868., in zahtevali bodo v teh kulturnih koristi Srbov. — Zahtevali bodo neprikrateno vživanje samouprave narodno-cerkvene, zagotovljene po slabotne po neslogi! (Slovensko gledališce.) „Baron Fran Trenk" pred mejah > da se popravijo storjene jim krivice gledé nji stavljal se bode drugi pot v nedeljo 20. m. Novičar iz domaćih in tujih dežel. hovih narodno-cerkvenih pravic. Poslanci voljeni na podlagi tega programa pridružili se bodo oni stranki državnega zbora, katera bo dala poroštvo za vresničenje navedenih točk programa. Iz Vratislave. Šlezka n Volkszeitung" naznanja, Dunaja, pondeljek večer odpeljala sta se cesarjevič Rudolf in princesinja Štefanija s sprem stvom na potovanje v izhodne dežele, na Srbsko munsko in Turško kjer Ruse delajo velike priprave za njihov sijajen sprejem Včeraj zjutraj peljala sta se skoz Budapest > kjer da se je kardinal Ledohovski odpovedal nadškofiji Po zansko-Gnezovski in da je papež to odpoved sprejel. Laška. — Papeževa enciklika zoper prostomav tarstvo razglasi se neki koncem tega tedna. V njej pre iskuje se sedanji družbenski položaj in kaže na one ne varnosti, katere izvirajo iz naturalističnih naukov ? ka je cesarjevič obljubil, da se bode dne 29. t. m. nazaj gredé mudil nekaj ur, da si ogledata razstavo zlatar skih izdelkov. v Varno. tere vpeljati si prizadeva prostomavtarstvo. Zoper to priporoča papež kot pripomoček razvoj podučevanja v Jutri imata dospeti visoka popotnika Čuje se Časništvo dunajsko razgovarjalo se je zadnji čas v prvi vrsti 0 „volovski vojski u z Ogersko. Po nalogu veronauku v katoliških in delavskih družbah. da so besede enciklike proti prostomavtarstvu zeló od ločne. Turčija. — Iz Carigrada odpeljala sta se 14.'dne . m. Server paša in pa Sultanov adjutant Ibrahim ogerske vlade přišel je na Dunaj tamošnji minister za promet, ter se je podal najprej k cesarju, potem k grofu Bej na brodu „Izzedina" v Varno, da tam pozdravita Taaffe-u in na dalje pričele so se razprave v posebni v imenu Sultana našega cesarjeviča Rudolfa in prince- konferenci, katere so se vdeležili zastopniki te- in uno- sinjo Stefanijo. stranske vlade. — Videti je, da je bila uže začetkom padla odločilna beseda, da se mora pravda porav Dospeti ima tje dne 17. m. nati z lepo in zato se je tudi tako zgodilo. Vpra Žitna cena sanje bilo je za ogersko vlado v prvi vrsti politično, za našo pa gospodarsko in iz teh stališč zdi se nam, da se je vprašanje řešilo za obe stranki ugodno. — Naša vlada je preklicala naredbo nižeavstrijskega namestništva in v tem je ogerska vlada rešila svojo častno besedo pred nasprotniki v ogerski zbornici, nasproti pa kaže v Ljubljani 9. aprila 1884. Hektoliter: pšenice domaće 7 gold. 90 kr. banaške 8 gold. 30 kr. turšice 5 gold. 20 kr. soršice 6 gold. 60 kr rži 5 gold. 69 kr ječmena 4 gold. 71 kr vse na to, da je morala naša vlada pa rešiti živinski prosa 5 gold. 53 kr. ajde 5 gold. 36 kr. ovsa 5 gold trg dunajski, zavoljo katerega je boj nastal. Pri vsi tej pravdi je pa najognjusneje vedenje du-najskega mestnega zastopa, ki se še celó v tako vážném vprašanji ne more iztrgati iz krempljev judovskega 40 kr. Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani