★ ca N DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI • Štev. 27 (1418) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. T. gr. TRST sreda 1. februarja 1950 Cena 15 lir iterem zakonu? r nismo sramotili italijanskega naroda zn« Jono") Od dne, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, velja za Slovence v Italiji čl. 15. te pogodbe, ki pravi: »Italija ukrene vse potrebno, tla zagotovi vsem osebam, ki pridejo pod njeno oblast, brez razlike plemena, sP°|a, jezika ali vere, uživanje človeških pravic in osnovnih svobošein, v katerih Je vključena svoboda izražanja misli, svobod* tiska in objavljanja, svo-»ooa bogoslužja, svoboda nazi-^bja in združevanja«. 0 je za Slovence v Italiji ie-meljni člen. po njem so postali enakopravni. Italija jim mora Ugotoviti svobodo izražanja miti1 v slovenščini, svobodo tiska '» objavljanja v slovenščini, svobodo bogoslužja v slovenščini, •hfoodo naziranja in združeva-?« v slovenščini, svobodo izra-"bja misli slovenskim otrokom v slovenski šoli, svobodo izražala misli po javnih uradih .n Javnih zborovanjih v slovenščini lld., itd., To pomenijo besede •orez razlike jezika«. Italijanski zakoni, posebno la-al*tični, ki niso v skladu s tem členom, bi morali biti že davno čdpravljeni ali spremenjeni. Mirovna pogodba Je vendar v ve-•javi že dve leti in nad štiri me-*ece. Po katerem zakonu je tožen odgovorni urednik »Soče«? ukaz imenuje člene 291, in 272 k. z. Ali je to lašistični kazenski zakonik iz. leta 1930? (H. D. 19 ot-•obre 1930, n. 139* — Codici Mussolini). Tam govori čl. 291 aoper sramotenje italijanskega paroda (vilipenoio aila nazione •ialiana), čl 272 pa zoper prekatno ,n protinarodno propagando in apologiio (propaganda *d apologia sovversiva o antina-Zicnale). K temu bi bilo pripomniti: Nikdar nisem bral v nobenem •dovenskem listu ali knjigi nobe-“esa zasramovanja italijanskega naroda kot celote. Slbvenci »e tudi v namujših fašističnih - bolašističnih časih zavedali, . ‘talijanski narod kot celota zov,«’ kakor so Sa hoteli prika-2»iV. ,a5*stl‘ Moj članek z dne Isti to Jasoo ugotavlja, s Sein ponovil v članku »Ob “ Šema Benellii p ce] ki el boi ra ISO j jel rel tram • v • mci ti Javni funkcionar stražnik Bortolini Bruno je s temi besedami grozil Ersiliji Čokovi in njenemu možu - Tudi je oklofutal Ersilijo in njenega sina Borisa nato pa proti njima vložil tožbo - Sodišče je oba obtoženca oprostilo, ker sta bila izzvana Včeraj dopoldne je okrožno sodišče, ki so ga sestavljali predsednik Picciola, javni tožilec Baratini in zapisnikar Piu,:, pričelo s kazensko razpravo proti Cok Ersiliji in njenemu sinu Borisu, obema z Lonjerske ceste 121. Tožbo preti njima je vložil stražnik Bruno Bortolini Z iste ulice, obtožnica pa jima je očitala sledeče delikte: Ersiliji, da je žalila javnega funkcionarja z besedami; «Vi ste nevednež, farabut, sramujte se itd.n; da ga je oklofutala in da se ni hotela legitimirati. Borisu, da je poškodoval javne nasade, ialil javnega funkcionarja z grdo besedo, vrgel v njega kamen, ga udaril s pestjo in se ni hotel legitimirati. Na prvi pogled je obtožnica zelo dolga in barvita, skratka sestavljena tako, da bi nepoučeni mislil, da gre ia dva človeka, ki sta se hudo pregrešila nad dostojanstvom javnega funkcionarja. Ko pa se je v sodni dvorani v pripovedovanju obtožencev, tožitelja in prič pričel razvijati dogodek.takokotse je dogodil, je napihnjenost obtožnice pričela kopneti, tako da se je ob koncu razblinila v nič, stranki pa sta se v to-liko ■ zamenjali, da-sta moralno postala obtoženca tožnika in tožnik obtoženec. ' Dne 13. avgusta lani je stražnik’ Bruno Bortolini, ko se je vračal domov iz svoje službe, zagledal v bližini svojega stanovanja 3 mladeniče. Najmlajši, Klavdij Marc, je prav- v istem trenutku hotel popraviti neko na novo vsajeno drevesce. čjjtražnik ga je misleč, de ga hoče pokvariti, zapodil, nato a se obrnil do 15-letnega Sergija Udoviča z besedami: «Kaj me gledaš kot pajac«, in mu prisolil toplo klofuto. Takoj nato je zapodil domov tudi 15-Ietr.ega obtoženca Borisa Čoka: Ko mu je Boris odgovoril, da je že doma se je stražnik še bolj razburil, tudi njega klofutnil ter mu s pendrekom grozil, da mu bo razbil glavo. Toliko na kratko o prvi epizodi. Drugi del inkriminiranega dejanja se je pričel s še bolj nesrečnim in nedostojanstvenim nastopom stražnika Bruna Bortolinija, ki je s stopnic svoje hiše zakričal proti Ersiliji Čokovi in njenemu možu Emilu: »To prekleto raso je treba uničiti!« »Katero?« ga je vprašal Emil Cok. »Prav vašo!« Po.tem uvedu se je dogodek nadaljeval čez kake pol ure na cesti pred hišami Čokove in Bortolinijeve družine, Javni funkcionar Bortolini Bruno je mahajoč z rokami pri. šel iz svoje hiše ter kričal: «VSE VAS BOM DAL ZAPRETI. VAS BOM ZE SPRAVIL NA PRAVO MESTO!« Borisova mama mu je na te grožnje odgovorila, da se ga ne boji s pripombo, naj pusti pri miru njene otroke. Te besede pa- so bile preveč neuravnovešenosti javnega funkcionarja, k; je s KRETNJO ROKE PROTI PENDREKU ZAGROZIL, DA BO RAZBIL GLAVE Na tč besede je obtožena Ersi-iija Cok stopila bliže k njemu ‘in ga sunila. Stražnik je v tem trenutku izgubil vsako razsodnost in se dejansko lotil šibkej. se žene ter jo dvakrat klofutnil. Ko je Boris videl, da je njegova mama v nevarnosti, je skočil k njima, da bi ju razdvoji! in pri tem logično sunil stražnika Bortolinija Bruna. Natu mu je Boris še zabranil vstop v njihovo stanovanje kamor ga je povabil njegov oče Emil. Stražnik je namreč hotel legitimirat; Borisa in njegovo mamo, ni pa izrecno od njiju zahteval osebnih izkaznic, temveč se je zaradi tega obrnil do očeta. To bi bil v kratkih besedah dogodek, ki smo ga izvedel; iz ust obtožencev, prič in tožnika. Priče Emil Cok, Ana Černivec, Sker Danilo, Silvij Fumo in Sergij Udovič so pred sodnik; z jasnim in prepričljivim pričanjem izpodbili obtožnico, predvsem pa šč tožnika, javne ga funkcionarja Bortolinija, ki je še celo pred sodniki trdil, da je bil izzvan, da je Bork vrgel .v njega kamen, da ni izrekel brutalnih besed o uničenju proklete rase itd. Prišel je celo tako daleč, da se je kar naenkrat. 5 mesecev po dogodku, spomnil v protiutež svOjim za vsakega človeka, posebno pa še. za javnega funkcionarja, nevrednim besedam, da je r.ekdo od prisotnih takrat zavpil pro-t; njemu; «Razbite mu glavo, umazanemu Italijanu«, Javni tožilec je v svojem govoru sicer priznal, da je pričel izzivati tožnik Bortolini, ki da je sicer malo prekoračil meje svojega delovanja, priznal, da je ugotovljeno, da je z vulgarnimi besedami. «To prekleto raso jo treba uničiti« žalil, da pa je bila kljub temu žaljena čast javr.ega funkcionarja. Zaradi tega je zahteval, naj sodišče spozna obtoženca za kriva inkriminiranih dejanj, razen onega dela, ki gov.ori, da se, nista hotela legitimirati in obsodi Ersilijo Cok na 10 mes. zapora, Borisa Coka pa na 5 mes. zapora. Borisu naj bi sodišče kazen odpustilo,- Kor.čno.Se je. pglasll k besedi še branilec odv. Zennaro, ki je svoj odlični in vestransko utemljen obrambni govor pričel takole: «Zahvaljujem se javnemu to- žilcu za omembo o priznanju vseh olajševalnih okoliščin. Za svoja klienta namreč zahtevam oprostitev, ker pista izvršila kaznivega dejanja ali pa ker sta bila v to izzvana od javnega funkcionarja^, Nato je do podrobnosti analiziral juridični in dejanski položaj ter polemiziral z javnim tožilcem o dovoljenih in nedovoljenih mejah delovanja javnega funkcionarja. Nadaljeval je: «V našem primeru stražnik Bortolini Bruno ni bil niti v službi. Pa če bi tudi bil, bi se ne smel tako daleč spozab ti, da je uvdfabii klofute in grebe žaljivke. Do tega pa je prišel zate, ker je želo nagel (sangui-nario), kar lahko ugotovimo, če ga pogledamo». Svoj govor je končal s po-r.ovno zahtevo po oprostilni sodbi ter z besedami, ki jih je vredno ponoviti: »Vedenje tega stražnika si morajo vzeti kompetentne oblasti za zgled, kakšni bi stražniki ne smeli biti«. Po kratkem razpravljanju je sodišče oprostilo o"ba obtoženca, ker sta bila izzvana od javr.ega funkcionarja in tako pravično postavilo stvar na pravo mesto. Snvfetsla zvena priznala IRejuKko KenioPralicnD republiko W lov. Franca Kralja Pelka S«terorju v coni B" V . 1 hijn ‘Vezi s člankom objavlje-% 25 .lEi'u “II Lavoratore« z ' *.i mu je podaj nasleri- <2jav0: r, • V e9a sovražnikov delov-!i» Jiudstva ■ lyisobhsti, »na, >!<:uPi'n'lia lndl frakclonašna “Janških informbirojeo-poziv vr- 1 d n ?r°ti ll‘iJ.noveiša jaza v gonji aier0 oblasti v coni fl, ki je v coni B katero vodijo od *Q 1 4 ' •»»•v > OUU idruf- U w» kater ,,‘•1« <*,* d Wa. °«fla imenovani ‘Ui,e(. °diehjene skupine ‘er o !U°j‘ hoZar* Santin v Huj , 71 ‘ pridioi lH nn- °nierrit, *fl Lavoratoren z °SaT", tankom. }e izraz ’0enciji » ‘*-e izhoda v inter- n '■u'*anflh sil proti obsto. .zio*- 11 v c°m B-!*rj(1, . nsk° in zavestno po-l,lu - UcMev s strani San- sin h)u ■n V; idaiija ,, -v. o dejanskem °xJ ® Izvira iz skup- ,n,,— ,~vua i* sKUf- #‘“ Tem0krt° liUdSk* °b' tje, ki j0 je izvojevalo ljudstvo v teku JVOB. in skupne želje p0 priključitvi STO-ja k Italiji. Ne gre jim « račun, da si svobodno in suvereno delovno ljudstvo brez zaščitnikov ustvarja svobodno in srečno življenje, ki je sad lastnega trdega dela. Da b, se pre. metgani nekdanji zatiralci in ia-šisti ponovno dokopali do oblasti ‘ in sedli za vrat delovnemu človeku, zahtevata Vidali trt Santin pomoč od zunaj, 3, Kriminalna dejatija, ki ::fh v coni B izmjajo zločinci no-slani iz Trsta, kot je primer Cergolja, ki jih organi ljudske oblasti preganjajo, ni pripisovali miroljubnemu in svobodo. Uubnemu prebivalstvu cone B ampak dejstva, da ta cona meji z deželo, kjer se bohoti kriminal vseh vrst, kjer se organizirajo teroristične skupine za izvajanje terorističnih in kriminalnih akcij v nasi coni, kot je primer Dridli]a (za Vidah-ja la obsojena na hiranje in izumiranje. Resnično so razni «patriotični» šolniki pokazali zelo m^lo, odnosno , prav nič patriotizma, ko so italijansko delovno ljudstvo Reke in Istre zapustili, da so priil; kot »žrtve« v Trst, kjer v skoro popolnem brezdelju prejemajo 'j plačo in tako prav nepatriot-sko izkoriščajo svojo cmadre-patrio«. Toda ljudska oblast je začela z odločnostjo reševati to NIZ.ta GIMNAZIJA I. razr. II. r»zr, III. razr. moč so ji priskočili še resnic no demokratični učitelji in pro. fesorji iz Italije, ki so po osvo-bojenju prišli iz Italije na Reko in v Istro. Samo na Reki je 18 takih vzgojiteljev, ki so zasedli mesta, izpraznjena po«pa-triotičnih« esulih. Tako je v šolskem letu 1948-1949 prišlo na srednjih šolah na vsakega profesorja povprečno 17 dijakov, medtem ko položaj na osnovnih šolah in sedemletkah doslej še nj popolnoma zadovoljiv, ker pride na vsakega Učitelja povprečno 34 učencev. Seveda se bo stanje z izšola-njem novih učiteljev na. italijanskem učiteljišču na Reki z vsakim letom boljšalo. Prav zanimiv je tudi pogled na statistiko dijakov. Cp analiziramo število učencev srednjih šol, opazimo, da so višji razredi zelo šibki, medtem ko -;e po. rast dijakov v nižiih razredih zelo razveseljiv. Kaj 'lahko sklepamo iz tega? Število dijakov višjih razredov se je skrčilo, ker so .v preteklosti, ^posežali .srednie šole le otroci, socialno privilegiranih izkoriščevalskih in buržoaznih krogov. Ko pa so ob pohodu socializfha v Jugoslaviji ti ljudje izgubil; svoj privilegiran položaj, so se odeli v plašč narodnega mučeništva in se kot taki z otroci vred Preselili. Zato tako maloštevilni r -.redi višjih srednjih šol, v katere je v prejšnjih časih le težko prišel proletarski otrok. Danes pa so vrata srednjih Sol široko odorta za vse. tudi za otroke istrskega r:biča ali kmeta, za otroke reškega delavca. Zato pa je število vpisanih v nižie razrede* italijanskih srednjih šol močno nnraslo, Oelpi-mo gi n. pr. številčno stani« d' jakov dne I. ianuarja ]an«kcg-’ leta na gimnazijah v Rovinju in v Pulju. Rovinj Pulj Skupaj Rovinj Pulj 8« 171 257 73 180 48 84 I. 18 24 42 253 112 VIŠJA GIMNAZIJA II. 8 11 19 III. 13 13 IV. 5 Skupaj Mislimo, da je ta prikaz dovolj zgovoren za na’ trditev, da je italnanskemu delavnemu ljudstvu šele sedaj v Jugoslaviji odprta pot k višji izobrazbi, ki je bila nekoč le privilegij gospode. Tudi na Reki »e prav tako Skupaj 207 učencev 415 » 622 učenčev Skupaj ' 51 uč. 35 a 86 už. Naj navedemo tu le dva primera. V šolskem letu 19480 949 se je vpisalo v prvi razred italijanske gimnazije 42 učencev. v prvi letnik učiteljišča na 12 dijakov. V začetku letošnjega opaža porast števila diiakov. šolskega leta t. j. 1949-4950 pa Francoska narodna skupščina odklonila nekatere predloge vlade PARIZ, 31. jutra.nj; seji francoske naredne skupščine so poslanci različnih strank preučili stališče do vprašanja zaupnice, ki jo je postavila vlsda o zakonskem načrtu o financah. Socialistična stranka je izjavila, da bo glasovala za zaupnico. Neodvisni republi. kanci so odgovorili, dg ne bodo odobril; nobenega zvišanja obstoječih davkov oz. uvedbo novih. Komunisti so izjavili, da bodo odgovorili vladi, ki pripravlja vojno, z (ine». Tudi progresivni republikanci bodo volili protj vladi. Na prvem glasovanju o zaupnici je vlada dobila 29.9 pro-ti 292 gla.sov. Na drugem glasovanju 299 proti 299. Na tretjem 294 proti 291. Na četrtem pa 293 proti 293, Zaradi tega ni bila odklonjena, zaupnica. Ker pa enakost glasov nujno Na današnji | zahteva odklonitev predlagane. :-o?k« narodne r&a predloga, nekateri vladni predlogi rii,-0 bili odobren! preusiavii seoio vlado parlamentu RIM, 31. De Gasperi Je sinoči predstavil parlamentu in senatu npvo vlado, nakar bosta obe zbornici nadaljevali s sejami, ki so bile prekinjene zaradi božičnih praznikov. Senat bo razpravljal 0 vladnih izjavah šele po zaupnici v parlamentu. Takoj nato bo parlament razpravljal o vladnih predlogih v zvezi s ženevskim sporazumom, po katerem je Italija dobila V zaupno upravo Somalijo. KINO Rcssetti. 16.00: ((Preračunan škandal«. Excelsior. 16,00: «Zidovi Malapa-ge», Isa Miranda, Jean Gabin. Fenice. 16.00: »Nocoj bo sonet vzšlo«, FUodrammatico, 16.00: ((Dogodivščine Don Juana«, Errol Flynn. • Alabarda. 15,00: «Dva mornar- ja in ena deklica«. Gar.baldi. 14.30: «Koralni otok«. Ideale. 15.30: »Iskalci zlata«, Ran-dolph Scott. Impero. 15.45: »Trubadur«, Glan-na Pederzini Halla. 16.00: «Večna harmonija«, P. Muni, Merle Oberon. Film o Chopinu. Viale. 14.30: »Sneguljčica in 7 škratov«, Walt Dlsneycv film. Viltorlo Veaeto, 16.00: »Brez medenih tednov«. Ester Wl!liair,s. • AdUa. 15.00: »Kriminalci«, Armonla. 15.30: »Ljubezen brez izdaje«, M. Oberon. Azzurro. 16: «Poko)J v Alamsu«. Belvedere. 16.00: »Mehikanec Pancho«. Kino »Ob morju» »Življenje v cvetju«, sovjetski barvani film. Marconi. 15.15: «Verige», Amedeo Nazzarl, Yvone Šanson. Massimo. 15.00: «Rešlm te«, Ingrid Bergman, G. Pieck. Novo Cine. 14.00: »Sneguljčica in 7 škratov«. Odeon. 16: »Ta ženska Je moja«. Radio. 15.30: «Konec gospe Wal-lace«, Erich von Stroheim. Savona. 14.30: »Lepotice na kopanju« Ester WUUanvs. Venezia. »Zmota boga Changa«. Vittoria. 16.00: «Zenska in pošast«, E, Stroheim. ZA SPREMEMBO krivičnega dekrcta Zastopnik Ljudske [ronle se lavzema za tisoče prizadetih uradnikov Po prečitanem zapisniku je župan poročal občinskemu svetu, da je v imer.-u odbora vplival na sporni stranki industHj-cev in industrijskih %elaveev, naj bi se s primernim kompromisom ognili grozeči stavki in skuSali doseči obojestransko zadovoljivo rešitev spora. (Kakor smo videli, se mu namer, ni posrečil)/ Sledilo Je nekaj manj važnih interpelacij, nakar je zastopnik LF dr. Dekleva iznesel pred svetom težke in krivične posledice zakonskega dekreta iz le-ta 1939, zaradi katerega je Se danes na tisoče uradnikov brez starostnega zavarovanja. INPS namreč še vedno dosledno tolmači. takratni dekret, ki je odvzel te vrste zavarovanja urad-ništvu z mesečno plačo nad 1S00 lir. Dr. Dekleva Je pozval župana, naj posreduje pri vojni upravi za čimprejšnjo revizijo krivične določbe na način, kakor je bilo to doseženo že za zavarovanje proti brezposelnosti. Utemeljujoč nesmiselnost še vedno veljavnega zastarelega ukrepa, Je prikazat nujnost čimprejšnje odprave te velike socialne krivice ter priporočil, naj bi modifikacija bi- la uveljavljena z retroaktivno močjo. Na široko se je raztegnila debata o'sklepu odbornika Bohet-tija, ki prtidvideva prevedbo nekaterih zasluinejših občin, »kih upokojencev v višje kategorije. Kljub županovemu posredovanju svetovalci dolgo niso mogli dojeti pravega smisla. Bonettijevih dolgoveznih razlag. dokler se niso na koncu zedinili t za samo priporočilo gornjega sklepa. Se bolj trpka usoda je doletela drugi sklep istega odbornike, po katerem naj bi občina oddala izkoriščanje in prebiranje smeti v roke privatnikom. Prot; sklepu je volilo tudi nekaj demokristjanov. Pred svet je prišla še zadeva z dirkališčem na Montebellu, ki ga namerava občina oddati v najem z novo pogodbo in pod ugodnejšim; pogoji. Odobrena je bila dalje nova tarifa, zadevajoča pokopališke grobnice in spomenike, prav ob koncu seje Pa le bila izvoljena komisija, ki bo skrbela za uveljavljer.-je pravilnika in cen in za nemoteno poslovanje tržaške ribarnice, V komisijo so bili poleg enega občinskega svetovalca voljeni zastopniki vseh yrst trgovskih obratov in poslovalnic. se je vpisalo v prvi razred gimnazije 82 dijakov, v prvi letnik učiteljišča pa 31 dijakov. Prav tako kot za osnovno lil srednjo solo je v Juguslaviji poskrbljeno za izobrazbo v materinščini tud; za italijanske vajence. Na Reki obstaja italijanska šola učencev v gospodarstvu. ki jo obiskuje 120 italijanskih vajencev. Na tej šoli je poleg honoranega upravnika nameščenih že 12 honorarnih učnih moči. Velika industrijska podjetja «3. maj« in «Aiekcun-der Rankovič« imata svoje lastne šole za vajence in tudi na teh šolah obstajajo italijanski oddelki. Pri nas pa seveda si ne moremo rT'; zamisliti, da bi številni slovenski mladinci, ki so vajenci v obrti, trgovini in industriji, dobili svoje slovenske strokovne tečaje. Tudi vprašanju dijaških domov ne drži niti Trst. niti Gorica primere z Jugoslavijo. Tržaški in goriski slovenski dijaški dom sta privatni ustanovi in ne uživata nikakih državnih' podpor. Nasprotno se mora go-riški boriti z najrazličnejšimi težavami, proti tržaškemu sa pa zaletava šovinistično časopisje in profesor Sciolis zliva proti njemu svoj šovinistični bes na seji mestnega sveta. Italijanski dijaki v Jugoslaviji pa uživajo gostoljubje dijaških do«' mov, ki jih je ustanovila jn jih vzdržuje ljudska oblast. Tako ima Rovinj italijanski dijaški dom s 66 gojenci, lansko leto pa je bil ustanovljen v Rovinju še italijanski dom ?a učence v gospodarstvu. Na Rtki ima dijaški dom italijanskega učiteljišča 20 gojencev. Prav tako uživajo gostoljubje dijaških domov italimnski dijaki v drugih mesti!, s srednjo šolo (Pulj, Labinj itd). Le kaj bi odgovorili na šovinistično bevskanje in laganje, da se v Jugoslaviji zatira italijanski element, oni sicfbkf delavci, ki so prišli .iz svoje domovine na Reko kot analfabeti in so se v »barbarski« in »nekulturni« Jugoslaviji v jta-, lijanskih analfabetskih tečajih' naučili pisati in brati? Tera m vsemu delovnemu ljudstvu je njihova lastna domovina mačeha; pot do izobraz-h , pot do napredka jim ie pokazala in odnrla šele »šovinistična Jugoslavija«, ki je za vse svoje narod ■ in Vse svojo manjšine resnično pravična mati. SoNke oblasti skrbijo, za raz-voi italijanskega šoMva v hrvaški ljudski republiki tudi s tiskanjem novih u-nih kniig: za vz n"teljski kader pa izhaja mesečna pedagoška revija »La scuola nuova«. Ce primerjamo opisani jJolo-žaj italijanskega šolstva v Jugoslaviji š noložeiem slovenskega čo'stva v Trstu. 2.1asti pa na Goriškem, pod Italijo, se onkaže v žarki luči brezmejna predrznost _šovinist-'čnih krogov, ko vpijejo o slaviziranju Italijanov v Jueoslaviji in v coni B, nvf "em ko “e oni sami’ posl”ž''ielo v-■■eh mogočih in ne. mo-*očih sredstev, da uničujejo tolstvc tržaških jn goriških ■S o vence v Pesvelntjafni svet OLGE ii Par. zn PARIZ, 31. — Posvetovalni svet OECE je soglasno sklenil predlagat; Stik-kera, holandskega zunanjega ministra za političnega ravnatelja OECE. Stikker bo vrnil kolegacijsko koordinacij-,ko in predstavniško službo. V Londonu pravijo, rta je možnost popolnega sporazuma evropskih držav, članic OECE o načrtu evropske kliriniške unije mnogo večja kot je bila pred dnevi. Pravijo, da bo verjetno na koncu sestankov sveta OECE, ki se vrše ta teden izdano poročilo o tem sporazumu. V glavnem pa priznavajo, da so v podrobnostih tega načrta velike razlike med Anglijo in drugimi evropskimi deželami tako, da n; izključeno, da morda Anglija ali skandinavske dežele ne bodo sodelovale pri tem. PSOVKE 8U0IMPEŠTANSKEGA RADIA , kateri so njeni «v išji« govorili: «7 e bi ni dovoljeno misliti, z.i tebe misli fuehrer. Ti moraš samo ubogati!« Ne ugovarjamo, da so hitler-jevci res tako delali. Oni so skrivali resnico pred narodovi, jo pačili, kakor to dela bu-dimpeštanski radio, ki je Peii-Čev govor spremenil na hitler-janski način. Kako pa je v tem pogledu recimo v Madžarski (da o Sovjetski zvezi niti ne govorimo)? Ali sme lam mogoče kdo postaviti vprašanja, na primer kako se je neka država, ki je zatrla kapitalizem, kar čez noč spremenila v fašistično, čeprav ima delovno ljudstvo v rokah proizvodnjo itd., ali, kako da je KPJ, ki je izvedla revolucijo na čelu istega Centralnega komiteja in tovariša Tita, imperialistična itd.? Kaj takega bi se težko moglo primeriti v Madžarski ali kateri drugi informbirojevski državi. V ten državah niso objavljali odgovore Centralnega komiteja KPJ na pisma VKP (b) in na resolucijo Informbiroja. Nasprotno, številke uBorbe«, ki so te odgovore prinašale, so tamkaj zaplenili, čitalce pa zaprli. Sovjetska nota, ki govori, da je edo podrobnosti razkrila Titovo kliko» in jo• strupeno oblatila, je bila objavljena v jugoslovanskem časopisju, medtem ko ni bil odgovor jugoslovanske vlade na to noto omenjen v informbirojevskem časopisju, temveč se je o njej, Začenši od »Pravde« pa do «Szbad Nepa« drugače pisalo, kakor je ((Titova klika, prestrašena zaradi resnične analize njene izdaje, skrila pred narodom resnico in se ni upala objaviti ta genialni dokument sovjetske vlade«. Po drugi strani pa so postale razne resolucije ,pisma VKP (b), sovjetske in druge note obvezno čtivo v pouk komunistom v informbi-rojevskih državah. To tvarino so aštudirali« po celicah in, čeprav je bilo vse to «resnična a-naliza«, se o stvari ni smelo razpravljati, temveč se enostavno učiti na pamet. Razumljivo pa je, da ljudje v teh državah o vsem tem vseeno razmišljajo in si postavljajo razna vprašanja, vendar sami zase. In zato prav tam velja pravilo: «Tvoja dolžnost ni premišljevati, ampak ubogati«. Toda praksa je že pokazala, da oni, ki se tega pravila držijo, propadejo. Zato nimamo razloga, da ne bi verjeli, da bo to pravilo veljalo tudi za inform-birojevske države. Razslaua umetnin lotograiii v Beogradu V Beogradu so odprli drugo zvezno razstavo umetniških fotografij, Na razstavi je 87 članov zveze razstavilo nad 350 umetniških fotografij, ki kažejo po večini podrobnosti iz socialistične stvarnosti, graditev tovarn in drugih velikih objektov petletke, slike iz življenja in dela delavcev ter znanih de. lovnih ljudi. Časopis aWorld Whews and Vieios«, ki ga. izdaja KP Britanije, je objavil v januarski številki tipiziran obrekovalni članek informbirojevske propagande. Ce članek ne bi bil podpisan z imenom Jamesa Klagman-na, bi bil popolnoma nezanimiv, kot so nezanimivi celi kupi podobnih, ki so si na las, podobni .Toda ime Jamesa Klagmanna zasluži določeno pozornost, kajti to ime je znano. 2e pred vojno so imeli dele- gati jugoslovanske študentske mladine na mednarodnih kongresih priložnost spoznat; Jamesa Klagmanr.a, ki je tisti čas delal v naprednih mladinskih organizacijah, kakršna je bila n. pr. Svetovna študentska skupnost s sedežem v Parizu. Na poziv združene študentske mladine se je ustavil Klagmann med svojim potovanjem na Daljni vzhod v Beogradu, kjer je imel na univerzi predavanje. Med svojim bivanjem v Beogradu, se je izredno zanimal za Jugoslavijo. za napredno dviganje v njej, zlasti pa za mladinsko gibanje. To ni bilo niti najmanj čudno glede na to, ker je bil Klagmann tedaj komunist in .član KP Britanije. Stvar pa je postala čudna med vojno, ko je Klagmann zopet kazal veliko zanimanje za Jugoslavijo in narodnoosvobodilno vojsko. . Leta 1944. je bil V Bariju kot. major britanske vojske v službi neke obveščevalne ustanove. V Bari je Klagmann prišel, iz Kaira, ki je bil med vojno sedež bivšega kralja Petra in štaba «kraljevske vojske izven domovine#, ■ vendar se ni s tem končalo zanimanje Klagmanna za Jugoslavijo. Po osvoboditvi Beograda je prišel v Jugoslavijo, in sicer kot funkcionar Unrine misije. Vse to bi bilo končno povsem naravno. če ne b; bil Klagmann hkrati tud; član KP Britanije, t. j. komunist. Ce pa povežemo njegovo misijo, ki jo je imel kot angleški major V Kairu, in .njegov prihod v Bari .(tedaj, ko je .bila v. rijem komanda baze naroanoosvpbo-dilne vojske v Jugoslaviji) in če. temu dodamo -še njegovo bivanje v Jugoslaviji v svoje stvu uradnika Unrine misije, tedaj je vsakomur precej Strokovni kmetijski tečaji na Slovenskem Koroškem Ker avstrijske oblasti na Slovenskem Koroškem nočejo dovoliti slovenske kmetijske šole, so Kmečka zveza, Zadružna zveza in Prosvetna zveza organizirale krajše tečaje in stro. kovna predavanja O Ktnčtijških vprašanjih. Zadružni svet je imel 12 predavanj o modernem gospodarstvu in drugih kmetijskih vprašanjih. jasno, kdo je Klagmann. kakšen komunist je in od kod izvira to njegovo zanimanje za razmere v Jugoslaviji. Danes je Klagmann znova v Londonu in opravlja še nadalje funkcije v Komunistični partiji Britanije. Je urednik partijskega lista «World Whews and Views», izvedenec Harryja Eoiiitta za Jugoslavijo in pisec obrekovalnih člankov pi-oti KPJ. Kaj dela Klagmann razen tega, nam je zelo jasno. Kenneth Seyers, ki je bil britanski zvezni častnik v jugoslovanski armadi, po vojni pa dopisnik Usta «News Chrc-nicle» v Beogradu, je tudi vpliven človek v britanski Komunistični partiji. Betty Wel-les je hodila po osvoboditvi po Jugoslaviji, da b; se afirmirala .kot «njena prijateljica#, kar ji na'njeno, žalost, pa tudi v razočaranje njenih delodajalcev, ni uspelo. Tudi ta je članica KP Britanije. Peter Ryk, pomočnik vojaškega atašeja britanskega veleposla ništva v Beogradu, ki se je omenjal na razpravi proti pristašem Draže Mihailoviča, je tudi član KP Britanije in ima važno vlogo v partijskih krogih Anglije. Vsi ti se danes aktivno bore proti Jugoslaviji in njeni Partiji, seveda z drugih postojank — kot «zvesti prijatelji« Sovjetske zveze, kot «čuvarji internacionalizma in mednarodne solidarnosti« itd. — s žimer dokazujejo, da je neka zveza med kampanjo, ki jo vodi Informbiro proti socialistični Jugoslaviji in njihovimi pravimi naredbodajal-ci, ki se skušajo s to kampanjo okoristiti. To potrjujejo besede tovariša Tita, da so se vtihotapili v vodstva komunističnih partij nekaterih evropskih držav (pa ne samo vzhodnoevropskih, kot je to «Daily Worker» svoječasno pisal), sumljivi ljudje, ki skušajo napeljati s svojo udeležbo v tej protirevolucionarni gonji vodo na mlin svojih gospodarjev. SNEG JE ZAPADEL IN POBELIL S SVOJO SNEŽNO BELINO CELE POKRAJINE. NASLIKI JEGOZDVOKOLICl ČRNEGA VRHA gospodarstvo |~ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMFT • FINANC f] Mar naj Trsl izgubi avstrijski tranzit ? Rimska politika ni zavarovala koristi tržaške trgovine - Trst naj se pogaja neposredno z Dunajem Pred dnevi so se pričela v Rimu pogajanja Za sklenitev nove italijansko - avstrijske trgovinske pogodbe. Med italijanskimi in avstrijskimi krogi se je vnela polemika zaradi neuspeha sedanje trgovinske pogodbe. Pogodba ni niti Trstu prinesla pričakovanega olajšanja v tranzitnem prometu, pač pa nove ovire, ker se je plačilni promet še bolj kompli-ciral. Italiiansko-avstrijski trgovinski dogovor z dne 1. aprila 1949 je določil izmenjavo med obema državama na 40 milijard lir. V prvih 9 mesecih, t. j. do kon. ca 1949 pa je dosegel italiian-sko-avstrijski trgovinski promet komaj 15 milijard lir, Z dunajske strani očitajo, da Italija niti teoretično ni izkoristila kontingentov, določenih za uvoz iz Avstrije, ki bi po pogodbi do 85 odst. obsegal železo in izdelke, les, papir, lepenko in izdelke. Zlasti kon- «fleneralsfca ažera» t Franciji Zaupno poročilo o slabosti francoske politike v In doki ni je prišlo v roke ,,sovražnikom", to je članom Vietminha, ki so po radiu objavili odlomke - Dva generala zapletla v afero Francija domovina «afer» i-nta spet svojo afero. Imenujejo jo ((generalska zaradi tega, ker stojita v njenem ospredju šef generalnega štaba Revbrs in njegov prijatelj gen; Mast, do nedavnega predstavnik republike v Tuniziji. Nič čudnega torej, če se ob takih pojavih, kj.er so • /spletene osebnosti, ki bi morale ’ služiti za vzor in ki odločajo'o usedi Ijudj, razgibajo Široke množice in da se vla. da s težavo bori proti napadom številnih poslančev, ki bi hoteli riialo posvetiti v te umazane kote francoske politike. Zgodba sega v daljni Vietnam, kjer se narodno osvobodilna vojska srdito bori,, da bi strla 3Pone kolonialnega suženj, stva. Poleg njerie vlade Viet-minh, ki so jo priznale že mnoge napredne države, je tam še vlada francoske lutke, tako i-menovanega cesarja Bao Da ja. Da bo zmeda še večja nahaja-fno v Vietnamu še francosko kazensko ekspedicijo, ki naj utrdi majajočo se kolonialno oblast ter se zato bori le proti vietnamski ljudski vojski Proti tej ekspediciji se dvigajo 'hagJicuU to dnevno bolj ogorčenj protesti. bori za svoj položaj z orožjem, francoske javnosti. Vietnam- J kakor junaki Vietminha. a ska pustolovščina se je komaj i Francija zaenkrat vsaj formal začela in kaj šele končala, posebno sedaj, ko črpa narodno osvobodilno gibanje Vietnama tako moralno silo v uspehih bratske ljudske republike Kitajske. Sredi te zagate je sklenila francoska vlada lansko poletje, da pošlje v Vietnam svojega zaupnika gen. Reversa. Kmalu no že izvaja svojo nadoblast v Indokini. Zato je bil Van Co tudi pripravljen «mazati». Na tako žilico Pa je ravno pritisnil Peyre. Njegov prijatelj Revers se je ravnokar odpravljal na pot v Vietnam, a od njegovega poročila je bila v mnogočem odvisna usoda Bao Daja. Obiskal je Van Co, postavil svoje po predložitvi njegovega po- i prijateljstvo z Reversom v pra ročila pa so se pojavili odlomki tega na radiu osvobodilne vojske Vietminha, čeprav so bili vsi prepričani, da leži v varnih shrambah zunanjega ministrstva v Parizu. Nastal je splošen poplah v vladnih krogih. Kako je moglo zaiti v javnost in celo ■; roke nasprotni- vo luč, zraVen pa še govoril o svojih zvezah v .Vietnamu, dy je vzhodnjak bil prepričan, da bo. ta njegovemu . gospodarju zajamčil, prestol, * ,r:jemu pa ministra. Kmalu sta za njegovo delo po objavi Re-versovega poročila. Vendar nista imela ne on ne Peyre posebnih razlogov, da bi preveč javno prala svoje perilo. Peyre je le še povedal, da Van Cojev denar ni ostal pri njem, marveč, da ie šel v druge roke. Nato je izginil v Južno Ameriko. Reversa in Masta je pa francoska vlada odstavila. Slednjega zaradi tega, ker se je z obema komolcema potegoval za mesto visokega komisarja v In-.dokini,. in se domneva, da je zaradi tega tudi Revers videl sedanjega možakarja Pinora na tein mestu v tako , slabi’ luči. Delo Bidaulta torej ne bo frankov, ud katerih- pa mit je orientalec odštel zaenkrat le kov strogo tajno poročilo, ki j predujem 300 000 frankov, osta razgalja vso slabost francoske- nek Pa ^a bo dobil potem, ko ga indokinejkega režima. Slika I se bo izkaza . Nato je Pevre njegovo nesposobnost, graja ; odletel v Vi nam p^ed Rever-delo visokega- komisarja 'Pino- j som in se kmalu vrnil. Vrnil i • - tv, t-.uj,- se ie z nekimi vestmi iz vrst na, ki ga je treba takoj nado- , ^ Dajevih nasprotnikov, ki mestiti s sposobnim vojakom, - ... „ , . . ■ ■ . . , . I ih je Van Co ocenil, za vredne ter zahteva naj takoj uduiUP j ijenarja. Vse to je povedal Van narodno ustajo, ker bo sicer i se je zanimala policija prepozno, čeprav bi zato bilo j treba klicati na pomoč ameriški denar in orožje in opustiti francoške postojanke v prilog Američanov. Ali' bo gen. Revers kriv, je odvisno od njegovih prijateljev, ki raziskujejo zadevo. Prav gotovo se je pa gibal v nad vse sumljivi družbi. Tako je štel med svoje dobre prijatelje nekega Peyreja, bogataša in direktorja trgovske družbe Rossi e Co- ki se je ukvarjala z veliko trgovino p0 Marshallovem planu. Pod krinko elegant. nega gospoda se je skrival Henri Peyre, nekdanji nemški vohun in kolaboracionist. Bil je leta 1945 obsojen na smrt. Ker ga Pa niso «našli», se je izmaknil, ostal pa jnu je pečat sramote izdajalca, zaplemba premoženja in prepoved' vrnitve v domovino. Navzlic temu pa je Peyre mirno živdl z Parizu, i-mel v visokih krogih številne znance, prirejal večerje in zabave v najdražjih pariških nočnih lgkalih, kamor je vabil ugledne osebnosti francoskega javnega življenja. Za, te zaslu, _ __:~i: 10/4o -• ;----. - ueio muauua iurej ne uu sporazumela na 2 milijona i juhico. Treba mu bo prati šefa generalnega štaba, čigar zaupno poročilo se je znašlo v tako ne-zaupnih rokah, visokega komi. sarja Tunisa, ki se je smatral za rešitelja Vietnama, cesarskega poslanika Bao Daja, vojnega 'ministra Taitirrgerja, ki je vohunu Peyreju, pripenjal red legije časti, svojo policijo, ki je izpustila težko ^ibo Peyreja. _Da mu bo delo laze, je zbornična večina izključila iz pfeiskoval- ge so.Pevreju pripeli 1948 odlikovanje francoske legije. Ljudje kova, kot je-Peyre.-n.i-so taki, da ne bi dragocenih znancev, kot je bil Revers, sku. šali unovčiti. Peyre je zvedel, da se mudj v Parizu skrivnostna osebnost Hoang Van Co, ki ne varčuje z zlatniki, kadar gre za utrditev položaja svojega gospodarja Bao Daja, ki bi tako rad postal cesar, ima pa pri tem mnogo zavidnežev. Njegov uspeh je odvisen od’ francoske vlade, ker se Bao Dai ne Zilliacus razkrinkuje podle laži Kartuna, komentatorja angl. lista „Daily Workeri( London, 30 jan. (Tanjug): Neodvisni laburistični poslanec Conny Zilliacus se dotika v listu «New Stateman and Na-tion« pisanje komerjtatorja lista «Daily VVorker« v brošuri «Titova zarota proti Evropi« in piše, da bj moral biti človek neverjetno lahkoveren, (e. bi hotel verjeti v brošuri navedenim trditvam. Zilliacus poudarja; da je «Kartun napisal knjižico, v kateri obravnava obtožbe kot znane resnice«. Vzemimo' na primer, piše Zilliacus> višek ob. tožbe, da so skoraj vsi jugoslovanski voditelji ((dezerterji in izdajalci demokracije ter sot cializma«, ki so) bilL trockisti pred vojno in so postali agenti britanske in ameriške obveščevalne službe med vojno in po njej, ali pa Raikovo izjavo, da so bili med 150 jugoslovanskimi «trockisti», s katerimi se je baje razgovarjal v ((Deuzieme Bureauju« in z gestapovci v taboriščih »Saint Cyprien» in «Vernet» tudi Bebler, Maslarič, Mrazovič ir. Vukmanovič. Niti ORG. SEKRETARKA CK KPS TOV. LIDIJA SENTJURC PREDAJA NA I. ZBORU ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE NAGRADO TOV. TERHZIJI PEKLARJEVI NAJBOLJŠI ČLANICI VINOGRADNIŠKE ZADRUGE ((MELJSKI HRIB« ,i,,ii,,i,i,,Ii,iiiiiiiiii,,iiii,iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiti,liiiiiiiiiiiiiii1iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiinniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiflimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.................... eden med njimi, poudarja Zilliacus, ni nikdar bil y kakem od teh taborišč. Prvi trije so bili hudo ranjeni pred- zlomom v Španiji in evakuirani naravnost v Pariz, od koder so se vrnili v Jugoslavijo. Vukmano-viž ni bil nikdar v svojem življenju ne v Španiji ne v Franciji, takrat pa je bil zaprt v Jugoslaviji. Ko obravna Zilliacus poglavje, y katerem je Kartun prevzel ((junaško« nalogo, da pokaže; maršala Tita kot ((resničnega izdajalca«, piše, da je bil tu dosežen višek neumnosti. Zilliacus ironizira to poglavje in pravi, da je- bil Tito baje »izdajalec« (verjetno na strani nacistov) zaradi tega. ker je vodil partizansko vojsko, ki je od začetka do kcnca vezala 40 sovražnih divizij v Jugoslaviji ter narasla na pol milijona ljudi, Zilliacus poudarja tla koncu, da je dobil pri branju te knjige vtis, kot da je Kartun zamenjal razredno borbo s pustolovskim romanom. • .;X' v ■ GENERAL MAST GENERAL REVERS nega odbora predstavnike francoske KP, ki se bori, da bi se odkrilo ozadje in niti škandala, ki v čudni luči kaže javno življenje ((obnavljajoče« se Francije. tingenti papirja niso bili izkoriščeni. Isto trde italijanski krogi za svoje blago. Neuspeh poaodbe tiči 1. v težavah, kupčijskih in uradnih, okrog recipročnih poslov; 2. v pomanjkanju tečaja med liro in šilingom. Dunajski krogi zdaj zagovarjajo uvedbo klirinškega obračunavanja po tečaju 29 lir za šiling. 'Z italijanske strani se čuje pripom. ba, da je tak tečaj previsok in bi ne koristil trgovanju. V. tem okviru se je po siti razmer znašla tudi tržaška trgovina in zlasti tranzitni promet. Omenjena pogodba je vključila postavko 2.7 milijarde lir za plačevanje tržaških pristaniških uslug, brodnin na italijanskih ladjah in dela oljarne Gaslini za Avstrijo. V ta namen so ustanovili poseben Kračun uslug« pri italijanskem deviznem uradu, na katerega naj bi italijanski uvozniki nakazali 15.odst. vrednosti avstrijskega izvoza. Toda tržaški špediterji so takoj opozorili, da to ne bo šlo. Tako se je tudi zgodilo. V ta «confo servizi« so kapali neznatni zneski z velikimi zamudami, pristaniške stroške avstrijskega tranzita pa so bolj in bolj finansirali tržaški špediterji. Razen tega so se tržaški stroški za Avstrijce skoraj za 100 odst. podražili, ker so jih od dneva sklenitve pogodbe dalje obračunavali na osnovi kompenzacij kot spriznalne stroške» po povprečnem tečaju 3.5 do 3.7 šilinga za 100 lir. Poprej so jih avstrijski interesenti plačevali sprva v dolarjih in nato v funtih, kar je bito zanje polovico ceneje. Posledica vseh teh težav je bila, da je celo zmerni kVerkehr» (že 16. junija) v svojem uvodniku o plačevanju pristaniških stroškov v Trstu izrekel nenavadno o-stro kritiko italijanskim, uradnim in poslovnim krogom ter pozval tržaške interesente, naj zaradi lastnih koristi zahtevajo in izsilijo izpremembe. Tako so končno še julija pr. I. sklenili uvoz 40.000 kub. m mehkega avstrijskega lesa v 1-talijo, da bi se s tem plačali tržaški stroški pri avstrijskem tranzitu. Se 27. oktobra je namreč M. Terrile, predsednik Združenja špediterjev v Trstu, v svojem članku v KVerkehr«-u z značilnim naslovom k1.800.000 namesto 438.000.000» poudaril, da so tržaški špediterji samo v treh mesecih (od 1. aprila do 30. junija 1949) morali kreditirali Avstrijcem 438 milijonov lir, da se ne bi tranzit čez Trst ustavil. Razvrednotenje valut in končno tudi šilinga je zopet vplivalo na položaj avstrijskega tranzita. Po avstrijskem mnenju ugodno. Sedanji «pri-znalni« tečaj 3.4 šilinga za 100 lir in povprečni tečaj 630 Ur za, 1 dolar pomeni za avstrijske interesente, hkrati tečaj 22 šilingov za 1 dolar. Zanje je tak «tržaški» dolar torej za 15 odst. cenejši kakor dolar po epre-mijskem« tečaju Avstrijske banke 26 šilingov za 1 dolar. S funtom, ki je zaradi brodnin važnejši, ni račun tako preprost. Funte šterlinge,ki jih nakaže Avstrijska banka, je mogoče vnovčiti v Italiji po 1700 lir, kar pomeni po «priznaval-nem« tečaju med šilingom in liro za avstrijskega interesenta razmerje 59.50 šilinga za 1 funt. Avstrijski «premijski» tečaj znaša 72.8 šilinga za funt. Ta je torej čez Trst ali Italijo za 1 odst. cenejši; v resnici še za več, ker velja funt na svobodnem trgu danes le 1525 Ur. Iz tega dobimo tečaj 2.31 funta za 1 dolar (600) namesto uradnega 2.80. Tudi s te strani se je torej položaj popravil v korist Avstrije, ne Pa po zaslugi tržaških in rimskih Uradnih krogov. Zato ocenjujejo avstrijski krogi pomen Trsta za njihov SPISAL II. DEL V Radovi roki se je posvetil kratek mož, iz Hunovega vratu je brizgnil vroč črn curek Na bojišču so obležali vsi Huni in petnajst Slovenov, dasi so bili vsi zavarovani s šlemi in oklepi. S spoštovanjem je ponavljal Iztok, hodeč med trupli: »Morana, kako vrli junaki!« Ko so se Sloveni odpočili od vročega boja in darovali Peru-nu skromne obete, je velel Iztok, da pobero mrtvecem o- rožje, polove konje, trupla pa zakopljejo, da jih ne oskrunijo mrhojede. Zakaj bili so preveliki junaki, da bi njih kosti počivale razmetane in oskrunjene po stepi. itado je poiskal tunjuševo truplo. Ostal je pri njem in se zagledal v široko, v smrtnem boju z grenkobo napolnjeno lice. Divjega sina prirode je obšla gorka slast, ko je gledal truplo njega, ki mu je ugrabil izvoljeno, od srca ljubljeno. Segel je po Hunovi čepki, po rdečem plašču in mu ga strgal z ramen, da se je preparal dragoceni škrlat. Rado se je pasel celo ob razdejanju obleke tistega, katerega je črtil z večnim črtom še mrtvega. Trgaje ob zaponah mu je snel oklep iz konjskega roga, ki je bil posejan na prsih in na zaponah z rubini in smaragdi. Ko ga je potegnil Tunjušu z života, je padel s prsi kos zvitega pergamenta. Rado je pobral pisanje, raz-motal in gledal neuk brezmiselno na črke. ((Morda je važno pismo,« je preudaril in ga takoj nesel Iztoku. Ko je v Bizancu izšolani Svarunič pogledal pergament, je vzkliknil: «Na bogove, od samega ti-pravde! Iz carske pisarne!« Oči so mu razburjeno begale po vrstah, jeza in radost sta se kresali v njih. »Maščevanje usode!« je izpre-govoril važno, ko je prebral do konca. Krog njega so se zbrali vojščaki in strmeli, kaj je bilo v pismu. »Tunjuš in Upravda sta kopala jamo Slovenom, ali sedaj padeta sama vanjo. Tunjuš je že na dnu, za njim pride Upravda! To pismo je dar sprave med Anti in Sloveni-« Vse se Je zavzelo. Radovedna napetost med vojščaki Je rasla. Zgrnili so se tesneje k Iztoku in poslušali, ko jim je tolmačil carski pergament. »Možje, borilci za maščevanje bratov in očetov, ali še pomnite, kaj sem vam govoril pred vojsko z Anti? Kdo je bil glavar izdaialcev? Morda Volk? Morda Vilienec?« »Tunjuš,« je votlo zamrmralo med poslušalci. »Tunjuš, pesjan! Pravdo govorite! On je prelil bratovsko kri, on je podpihal ogenj zavisti. on zasadil kol in zabil plot med Ante in Slovene. Danes je žel. kar je sejal. Nam pa je dala usoda v roke ključ, s katerim odpremo zopet srca bratov Arnov« Vojščaki so se začudili. Pod nebo se je raglegei vesel vzklik. Iztok je dvignil pergament. »Poglejte, to pismo izdajstva se je grelo na izdajalskem srcu, toda srce je omrznilo in otopela je pušcica, ki. jo je pomočil v zavist in zvijačo ter naperil v narod Slovenov. Carska pisarna sporoča v pismu vsem trdnjavam po Meziji, Traciji in Iliriji, naj Tunjuša sprejmo, če pride, kot zaveznika Bizanca, naj ga varujejo kot vrlega državljana, zakaj on je'razdvojil barbare, Ante in Slovene, on je vodil starešine Antov v Turris, da se zvežemo z njimi zoper Slovene in Varhune. Njegovo delo je, da je varna meja na severu ob času, ko se bije boj za Italijo«. Truma se je zavzela in začudila. »V Turris da so dospeli Anti? Pogibel preti gradišču! Ce srečajo Slovene, ki se vračajo s plenom? Morana! Naprej, na pomoč!« »Naprej, da sežeino Antoni v roke! To pismo uniči spor! Slava Perunui« Iztok je zvil pergament. Takoj so zajezdili na splave in se napotili čez Donavo proti Tur-risu. Dasi bi bili zlahka dosegli še tisti večer na pol razdejano mesto, si je Iztok premislil. Vojaki so bili izmučeni, konji spehani. Ce pridejo do Antov na noč, jih ti lahko napadejo in premagajo. Slutil je, da mora biti za brdom in lesom, ki se je vlekel vzporedno z Donavo proti Aluti, cela vojska Antov. Zakaj sicer bi si ne drznili priti pred vhod do gradišča Slovenov. Zato se je utaboril v šumi na južni strani brd in čakal noči. Pet najzanesljivejših vohunov pa je odposlal ponoči preko gozda v Turris, da poizvedo za moč Antov. Ko se je razgrnila noč nad pokrajino, noč brez mesečine, pa bogata za čudo nizkih in svetlih zvezd, je ležal Iztok vzoak na mahu; pod glavo si je dejal ščit, čez prsi, opasane s trdim jeklom, težki meč. Odkar se je vozil z Ireno od Epa-froditove vile po Propontidi, se mu ni zdela še nobena noč tako lepa, nikdar se mu niso približale zvezde tako nizko, nikoli mu niso bile prsi tako pretesne kakor ta večer. Ves ogenj strastno ljubečega srca se je razkipel po žilah. Pod oklepom je trkalo srce ob Epafroditovo pismo, ki je tiho šepetalo: »Pridi, junak, pridi po golobico! Ze dviga peruti, njeno modro oko koprni na sever. Nadaljevanje sledi tranzitni promet zelo suho i* stvarno. Vljudno sicer menijih da se ni treba razburjati zaro> ai odmeva nemško-avstrijskih tarifnih pogajanj (Hamburg) ali zaradi zborovanja avstnr skih in holandskih špediterji v Anversu. Pristavljajo pa, D je vloga Amsterdama, Rotit* j dama in Anversa v avstrijske* prometu danes precej večja W kor pred vojno in tudi, «da *• ni videti konca temu razvoju! i Kaj prinaša Jaikelit” v svoni Dunajsko špeditersko je meni glede vračuna. «slM* (conto servizi), ki bi nanese 1.4 milijarde lir, da je lreb> počakati, ali se bodo. vse bave zares izvršile. Za naprej pričakuje sklenitev klirinške^ ga sporazuma. Tečaj lire do *|t linga se ne sme mnogo oddali1' ti od sedanjega Kpriznavalne‘. ga« 3.5 šilinga za 100 lir 28.6 lir za 1 šiling. Ako bi ** izpremenil tečaj med šilinfl0’1* in liro, bi bil Trst še vedn* konkurenčen zaradi brod*** Direktor druge špedicij?^6 tvrdke pristavlja, da je treM že v aprilu ali maju računat: na nov tečaj med liro in šil”*1 gom. Trst bo na podlagi det’d‘ ni h kalkulacij ohranil posebne avstrijske luke. jo hkrati pomeni določeno onitP tev prometa, ker imajo tu druga pristanišča svoj poWcB' Trst ni svetovna luka, za vant, Sredozemlje itd. pa ie , Avstrijo važen. Predstavnik plovne družbe * optimist. Računi okrog razvrer notenja šilinga so za Trst * njegovem pretirani, ako je r vor n. pr. o zvezah z LonoP nom čez Trst itd. Nič ni dok°nf čno. Počakati je treba, kaj &-do ukrenila pristanišča Benel^ xa. Trst je danes cenen so*.^ po zaslugi razvrednotenja 1,. linga. Kljub temu pa ni ' če vsega sklepati čez Trst v ■ | rah (z italijanskimi ladjami » ’ jugoslovanske sprejmejo iiid1 hm oP- plačilo v šilingih, drugi P“ čejo funte ali dolarje pisca). Neki drugi špediter je v‘,ie.f ja, da ne bo klirinški PT0 na podlagi nove nS7uel avstrijske trgovinske P°9°\A' povzročil slabšega razmerja»”7 obema valutama kot je ^ ki ga bodo najbrže sprejeli ■ j pogajanjih v Rimu. AvstriJs^ pomorski agent misli, da še . v bodoče tečaj 3.5 šilinQa (j 100 lir nekaj povzpel, češ da J sedaj za 15 odst pod sue^t’ pariteto. To bi seveda sia vplivalo na avstrijski izvol j sa. Tudi po njegovem se tranzit čez Trst vzdržal P° z' j slugi razvrednotenja šilinga. , Vse to je skrbelo tržaške k’ i ge, ko so sestavljali v Gro1j skupno z avstrijskimi I stevniki predloge, ki naj & jj:, upoštevali pri pogajanj ih L mu. V njih zahtevajo na&L tev. na klirinški sistem. S4 vanj vnesli prednosti kon1’ ■ zacijske trgovine in ods0., li nevarnost klirinškega *' mrznjenja« pri prevelikem ji ravnovesju vplačil z obeh s‘ I ni, predlagajo (po vzoru n.eA, ško-jugoslovanskega klirinsl' ga sporazuma iz leta 1939)- “ se uporabi javen trgovin kreditni vrednosten papir kateri m je mogoče neovir^ trgovati in je dopusten terminskem kupčevanju-šen ček bi izdala neka aVSj!lj/J ska banka na Italijanski del ni urad, proti vplačilu eiK1. vsote v šilingih s strani nlS, n. skega uvoznika, odnosno d i nifca. Ta bi poslal ček i(a ;■#. skemu ali tržaškemu uP'1' ki bi ga lahko uporabil zf O. čilo avstrijskega izvoza in staniških uslug; lahko bi 0a . ; di prodal za lire in prenese indosamentom po overovlle s strani pooblaščene ), V »sicff'1 ske banke. Banke bi ček v okviru iste skupne vsote. razdelile na več manjših če Tl bi tudi poravnale dolgove »j strijskih dolžnikov, V Trstd v Milanu naj bi odprle za terminske kupčije teh š‘ a ških čekov, ki bi jih skiel^. li.4! sredi ali konec vsakega slednjih 3 do 4 mesecev. Predlagatelji si obetajo kratkoročne kreditne oper*e povečanje izmenjav, vkll1 ... nje bank v te mednarodne„ menjave in poroštvo za v manjših tvrdk, izognili bi viri fiksnega tečaja in ob? ,i vplivali na prilagoditev (ji Avstriji in Italiji s tem. “ odpravili višinske skoke. Ani XII1«.. .. ta - t: iz c n V ... čaj šilinga v Italiji bi se *■ tc bo dnem trgovanju prilagod1 ^ čaju kompenzacijskih tako bi odpadle omejitve 6 $ uporabe čekov in bi Pri$!fg