Največji ikvmki dnevnik v Združenih državah VeUa za tm leto - - • Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za moaemstro celo leto $7.00 GLAS NARODA r list slovenskih delavcev r Ameriki. I The largest Slovenian the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Daily in t , . TSUBFON: CORTLAND T 3870 Enteral m Bseoad Class Matter, Ssptembsr 21, 1908, at the PostOffic* at Hew York, W. Y., under Act of Ooagrtw of Haroh 8,1879 TELEFON: OOSTLAHDT t87f NO. 147. — ŠTEV. 147. NEW YOKK, SATURDAY, JUfiE 23, 1928. — SOBOTA, 23. JUNIJA 1928. VOLUME XXXVI. _ LETNIK XXXVL Aleksander poziva stranke k miru in slogi V ZAGREBU NARAŠČA OGORČENJE PROTI BEOGRADU Nervozna napetost po v»ej Jugoslaviji. — Časopisje je podvrženo strogi cenzuri. — Brzojavna in telefonska zveza z Dunajem rta prekinjeni. — Nekateri domnevajo, da je bil umor vnaprej zasnovan. — Pogreba umorjenih poslancev se bo udeležilo nad stotisoč oseb. PRINCESINJA HELENA PROSTA BEOGRAD, Jugoslavija, 22. junija. — Po vsej Jugoslaviji vlada veliko razburjenje, katero oblasti le s težavo zatirajo. Nemiri, ki so se završili v Zagrebu po umoru dveh kmetskih poslancev, so bili l olj krvavi, kot se je sprva domnevalo. Štiri osebe so bile usmrčene, šest jih bo najbrž podleglo ranam, nad sto jih je pa ranjenih. Ogorčenje proti vladni politiki, ki je že dolgo časa kipelo pod površino, je prikipelo do viška. Beograd in Zagreb sta podobna trdnjavam. Vse ceste go polne vojaštva. Ko so prevedli v Zagreb trupli dr. Pavla Radiča in dr. Besaričeka, bi kmalu izbruhnile nove demonstracije. Vojaštvo je le s težavo zadržalo razburjene kmete. Kralj Aleksander je izdal potom voditeljev de-mokratsko-kmetske koalicije poziv na stranke. — Pozval jih je k miru in slogi. Vladno glasilo "Edinstvo" izjavlja, da se bližajo Jugoslaviji viharni časi. Vse časopisje je podvrženo strogi cenzuri. Brzojavna in telefonska zveza z Dunajem sta prekinjeni. Nekateri listi trdijo, da umor ni bil slučajen, ampak da je bil vnaprej zasnovan ker se je vlada na vsak način hotela iznebiti Radiča. Trupli umorjenih poslancev ležita v glavnem stanu demokratske kmetske stranke. ___ Prvi dan se je ogledalo trupli nad štirideset tisoč oseb. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo jutri, ko se bo vršil pogreb. Prebivalstvo se javno izraža proti vladi. Kmet-cka stranka baje namerava izstopiti iz vlade ter izsiliti nove volitve. Oblasti so odredile, da ne sme po sedmi uri zvečer noben prebivalec brez izkaznice na ulico. Vsi kinematografi, gledališča in javni lokali so Zaprti. Ko je dospela neka delegacija iz Beograda, je niso pustili v dvorano, kjer ležita trupli umorjenih. Jutrišnjega pogreba se bo baje udeležilo nad 100,000 oseb. ZAGREB, Jugoslavija, 22. junija. — Vlada je poslala v Zagreb *vse vojštvo iz okolice, ki je po burni noči napravili mir. Soglasno z zadnjimi podatki so bile tekom demonstracij štiri osebe usmrčene, 62 jih je bilo ranjenih, 1 80 so jih aretirali. Demonstracije so dosegle svoj višek, ko se je izvedelo, da se voditelj kmečke stranke Stjepan Radič bori s smrtjo. DUNAJ, Avstrija, 22. junija. — Slavni dunajski špecijalist profesor Gustav Singer je dospel z aero-lanom v Beograd k bolniški postelji Stjepana Radi ča. Radičevo zdravstveno stanje je zelo resno. V slučaju njegove smrti bi najbrž izbruhnil upor hrvatskih kmetov. Zadnja poročila iz Beograda javljajo, da se je Radiču rana prisadila. Kot novo nevarnost so se pojavili tudi simptomi sladkorne bolezni. Zdravniki se boje, da se bo pri bolniku pojavila pljučnica. Prejšnja grška princesi-nja Helena, žena bivše-g a prestolonaslednika Karola, je dobila ločitev zakona, a te ne bo več poročila. — Svoje življenje namerava posvetiti sinu-kralju Mihaelu. BUKAREŠTA, Romunska. 22. junija. — Prosta svojega izgubljenega moža. prejšnjega prestolonaslednik« Karala, namerava prince-sinja Helena posvetiti svoje življenje svoji drugi domovini ter napraviti dobrega kralja iz svojega šestletnega sina Mihaela. Čeprav je dekret, s katerim se je razveljavilo njen zakon s Karo-lom, absokiten ter se vsled tega lahko zopet poroči. ne namerava tega storit i. Princesinja Helena -ni kazala ni-kaikega veselja, ko je bil« obveščena. hi pozabila zla, katerego je napravil mem in mojemu otroku. Karol lahko vloži priziv v petih dneh radi ncfkompetence sodišča, a njegovi odvetniki so rekli, da bi bil njegov priziv brezuspešen. Niti Ka.rol niti prineosinja nista bila navzoča pri proeesti. Zagovornik prineesinje je pov-clarjal pri predložitvi prošnje, da je Karol kršil svetost in dostojanstvo zakona in da je zapustil Mihaela. Kraljica Marija, mati Karola, je bila obveščena o razporoki v Ca-troceni palači, a ni ničesar izjavila. SMITH VZTRAJA NA SVOJEM STALIŠČU NAPRAM PR0HIBICIJI Governer Smith je iznova izjavil, da se bo zavzel za modifikacijo :Volsteadove postave. -— Obrnil je pozornost na svoje številne prejšnje izjave.— Rekel 'je, da je naprosil za izpremembo 'v postavi. S stavkom, ki obsega tri besede, je stopil governer Smith pred demokratično konvencijo in narod kot neizprosen nasprotnik sedanjih prohibicijskih postav. Njegovemu ugotovilu, ki je prišlo prav tako nepričakovano kot ugotovilo predsednika Coolidge: — I do not choose, — pripisujejo politični voditelji prav tako veliko važnost za demokratično stranko kot je bila izjava predsednika za republikansko stranko^ Smitlm so stavili vprašanje: — Ali ste izpremeiiili svoje prepričanje. da bi bilo treba amendmenta k sedanjim proliibicijskim postavam ? Ooverner je odvrnil le tri besede j ti sicer z velikim poudarkom. Glasile so se: — I have not! Vprašanje in odgovor sta bila direktna posledica ugotovila Norman Mačka, demokratičnega ko-mitejnika v Iloustonii, "da je governer Smith n ver jen. da ima vsaka država pravico določiti gotovo alkoholično vsebino pijač, če si to želi. Ta izjava o Mačka in druge so vzbudile strah v srcih SmithoviliJ_ pristašev, ki so upali, da bo ubral milejše strune glede tega vprašanja. Governer pa ji- v svojih dnevnih konferencah namignil, da ne želi stopiti na stran ter se umikati. Ni pa hote! razširiti svoje tribesedne izjave. V naslednjem hočemo navesti nekatera ugotovila governerja glede prohibieije -. Dne 21. oktobra 1020 je rekel v nekem kampanjskem nagovoru v Rochester: EKSPEDICIJE PETIH NARODOV ZA PONESREČENCE NA SEVERU Ekspedicije na kopnem, morju in v nebu iščejo Amundsena in izgubljene polarne raziskovalce. Nevarnosti za Nobile se baje večajo. — On ne more iti preko ledu k reševalni ladji ter prosi za aeroplane, da mu pomagajo. Pet narodov se je pridružilo danes veliko pomožni ekspediciji, da najdejo može, ki so zajeti v hitro drobečem se ledu arktičnega ozemlja. Akcija bo vprizorjena na kopnem, morju in v zraku. Sestnjast članov posadke vod-1 Nobile je tudi naprosil za radij-ljive znrčne ladje "Italia" je iz- ske baterije, da prenovi svoj pogubljenih v nezmerni ledeni div- možni aparat. Rekel je. da jih nnj-jini izza 25. maja. Šest. meti kate-|no potrebuje. Nevesta princa dospela v Tokio. TOKIO, Japonska, 22 junija. — Šolska deklica, -ki se je prilagodila kroju in navadam zapadne eivii lizacije. je dospela danes v Tokio, da postane nevesta ja|>onskega prestol on as 1 edn i k a. M ha Setsuko Madsudarra. hčerka poslanika Madsudaira. je dospela z družino svojega očeta iz Združenih držav, da sc pripravi na njeno -bližajočo se poroko s princem (ičibu. S« pred štirinajstimi dnevi je bila ta drtkliea. vzgojena kot članica navadnega naroda, učenka v neki dekliški šoli v Washington«, kjer zastoj njen oče jatpoosko vlado. Ta deklica je bila plaha, a aktivna v družabnih zadevah šole. \ — 31 i se zavzemamo za amendment ik takozvani Vol s tea do vi postavi. ki bo uveljavil postavo, sprejeto od republikanske državne zakonodaje in podpisano od gover-nerja Smitha. s katero bi defimi-rali neupijančjive pijače ter določili regulacije za njih prodajo. - Dve le.ti pozneje je bila platforma še bolj izrazita. Governer je zopet rekel: — Mi deinokratje zahtevamo od konresa. da sprejme ta'ko modifikacijo Vo 1st ea dove postave, da bo legalizirala z odobreni jem države New York, upora- bo piva in lahkih vin pod tako Skrbnimi omejitvami kot jih je določila postavo sprejeta leta 1920. Ivo je podpisal preklic Mullan-Gage državne enforement postave dne 1. junija 1923, je rekel governer: — Prepričan sem, da bo odobrene tega preklica vzbudilo v jav-uoni duhu osnovni pojm postave dežele ter nanovo uveljavilo preko vsakega dvoma, kaj so bistvene točke v odnosa jih med zvezno vlado in suverenimi državami Unije. Dne 8. junija 1924. malo pred Madison -Square ikon venci jo, je reke! : — Zmerna in praktična iapre-memha v Volsteadovi i>osiavi. ki bi pošteno služila stvari zmernosti. hi napravila važen prispevek k javni akciji proti težkim pijačam. ki bile prej>oVedane. soglasno /. besedilom osemnajstega amendmenta. Dne IG. oktobra J92(>. ko se je zavzel iza referendum glede prohibieije. je reke!: — Demokratična stranka, verna svojim obijnbam. dosledna svojim rekordom, poštena hi odkritosrčna v vsem svojem ravnanju z narodom. se zavzema *za ta predlog ter poziva narod države, naj glasuje "da"' na vprašanje, vsebovano t referendu. rimi se nahaja tudi Nobile. so jih našli, ter je znano o njih. da so živi. Ostale, na čelu jim Amundsen. katerega pogrešajo od pon-deljka naprej, pa .še vedno pogrešajo. Narodi, ki pomagajo v tem velikem gibanju, so Norveška. Italija. Rusiia. Francija in Švedska. OSLO. Norveška, 22. junija. — Norveška je danes sklenila od poslati ladje, raziskovalce in letala v zmrznjene severne pokrajine v mogočnem naporu, tla se najde Iloalu Amundsena. in dva člana posadke francoskega hidroplana. ki sta odšla v pondeljek iz Amundsenom proti severu, tla rešijo Nobila. Oklopna križarka Tordenskjold. s hrdroplanom na krovu hi ribiška nadzorna ladja Michael Sars. bosta takoj odi>osiani proti severu. V tem iskanju bodo hidroplani zelo številni. Triinotorski .Junker-sov aeroplau se bo nahajal na ruskem ledolomcu K ras rim. ki bo odšel v soboto iz Bergen. Znani arktični roziskovaiee lloel se bo tudi nahajal na krovu Krasina. Thvygore G ran. nadaljni znan raziskovalec -se je prostovoljno Hindenburg pozdravil letalce. Tukaj so domnevali, d3 bo lahko šel Nobilt s svojimi štirinni zdravimi ljudmi preko ledu. da po-išče ruskega ledoloiuca Krasina pri Fovn otolcu. dočhu naj bi petega moža, glavnega inženirja Ce-cionia. odvedli na varno z majhnim a reopla nom. Preiskava paketov, katere je spustil na tla Maddalena. — je rekel Nobile, — je pokarala, da so bile gotove st.vari zlomljene, a je dostavil, da •<> bili 011 in njegovi možje zelo razveseljeni, ko so sprejeli nove dobave. 4 ARETIRANI VSLEDLINCANJA Štirje so bili aretirani zvezi z linčanjem črnca v Houstonu. — Velika porota je zaslišala priče. HurSTON. Texas. 22. junija. — Potem ko jo velika porota zasliša- prijavil ter bo poslan v arktično o- ,a I>r"V- ki SO glfde lin- z eno številnih ,M,možnih|'/,Mja R",,rrta FWI- ^ > I hd obdolžeu uboja mestnega de vr t ■ - -1 tektiva Davisa Kapitan Larseu 111 jx>roenik zemljt ekspedieij. DBRLLN. Nemčija. 22. junija. — Predsednik Hindenburg je sptre-jel v avdijenei kapitana Koehla. baron Hiuiefelda in majorja James Fit.zmaurica, ki so {»oleteli preko Atlantika v nemškem aeroplanu "Bremen". Holm, norveška raziskovalca ter avijatlka. se nahajata sedaj na Krovu Bra gauze ter sta dobila povelje. naj preiščeta za pad 110 obal Jspicbergov. Vse ladje in vse brezžične brzojavne postaje, ki bodo mogoče prišle v stik z oclpošrljalno postajo na Amundsenorvem aeroplanu, >0 dobile'ukaz. naj pazijo na signale. KINGS BAY. Spiehergi. 22. junija. — Danes je zopet izginilo za nekaj časa upanje, da bo mogoče v kratkem rešiti generala Nobile 111 člane njegove posadke, kajti Nobile je brezžičnim -brzojavnim jvo-tom naprosil potom ilobavne ladje Citta tli Milauo italijansko vlado, naj posije zrakoplove smučmi, da bodo lahko pristali na leo-tew> m ličili politično važnost starega Mandžu «rlavne»ra 111 est ji ter ^povečati važnost Nankiaiga. naei-jonalirstii'nego gla\niega mesta. AgiiirajH m "Gles Ntodm". n** veiji ilownjki dnevnik v JjnariK, Dinarji Din. 1000 ..........$ 18.40 Dia. 1,800 .........$ 46.76 Din. 9000..........$ 91.00 Din. 10,000..........$181.00 Din. 11410 ....................1800,00 • bmjtvmi piflM 82 Cortlandt Street. Lire Lir 1000 ............. 994.89 POSEBNI PODATKI Pristojbina za izpis iila smrri.ških dolar JfT v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor ■ledi: za 135, ali ■moji znesek 75 cco. tor; od $25. naprej do $3M. pa 3 cente •d vsskcicn dolarja. Za Tfije nrato pa BANK OORTLANDT New York. N. so bili tukaj aretirani štirje možje. Posebni komi-tej meščanov je pomagal uradnikom i/ Houston in Harriw okraja, da [»orsčejo šest neniaNkiraiiih mož. ki -4o vzeli Powella iz bolnice ter ga »Mlvedli v smrt. Aretirani so bili P»ill Duran. prijatelj mrtvega detektiva, nrki takslkab voznik; .John Kent, ainbulančni voznik in A. Wiieller. izdelovalec kotlov. Velika porola je poklieala vee policistov, ki bi laJiko na kak na-čin pojasnili celi dučaj Poklican je I>:1 na pričevanje vsakdo, ki je vitl»*{ može. ki ^o oflšli v bolnico ter odvedli PmveLla v avtomobiln. Nekatere priče so sporočile, da je nosil »mi moški v linčaraki skupini polie.ij.sko uniformo. Posebno i>o-zorno^t je posvetilo govorici, da j»* udeležila linČanja ]>olicija, da OMveti smrt svojega sinu ozkega tovariša. Slabo razpoloženje je vladalo med policijo in mladijui črnci iz Hon sto na. radi lahke kazni, katero je dobil Pete Chester, črnec, ki je 'pred krat kim ubil belega ]>o-lielsta -Jonesa. Chester je bil obsojen na *mrt v Haris okraju, a pri novi obravnavi v nekem drugem okraju je bil obsojen le na štiri leta ječe. To je ]»ovzročilo sovraštvo in številni ljudje so mnenja, da je bilo to vzrok linčanja. Nagrade v skupnem znesku $1.~>,000 so bile razpisane za aretacijo in obsodbo morilcev Po^vella 111 vsi mestni ini oki*ajni uradniki. l»oailxj J t S pota. Koncem junija odpotuje na Elv, Minn., naš rojak umetnik Gregory Perusek, kjer bo priredil v mestni H*« of bnsinaa §1 the corporation »ud addreweg of above of£ieeri. ,lv^rani razstavo svojih del. Vsega IS Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.'skupaj ibo razstavil petdeset slik. 1 {Razstavo bo odprta od 28. julija u Q L A S NABODA" Owned and PublieXod by ■DQXXKIO PUBLISHING COM?A£X *1 (A Corporation) Louis Benedil, Min». Dopisi. iS (Voice of the People) limed Every Day Except Sundays and Holiday». Za celo leto melja Ust •• Ameriko in Kanado_______%6.00 t% pol lot*________$5.00 Za četrt lota______$l.fO Za New York en telo lete~$7.00 do 5. avgusta. Slike, ki bedo razstavljene, se imenujejo: »Slika umetnika; Jezero na Elv-ju; Jesenski dan, Minrj.; Cvetlice; Advertisement on Agreement Za pol Uta_____Pokrajina; Vrhovi lirrbov. Nove Za inogemttvo ta telo loto J$7M>) Mex.; Iz mladih let; Solnce Kan-Za vol Ma —_____ -M3.3T I sasa ; Revščina; CoLoradska vas; Zima v gozdu; Indranski dom, X. 31.; Marmnete, Mich.; Večer v Co-loradu; Kmetija v Mich.; Cesta v Santa Fe, X. ; Tržni prostor v Subscription Yearly $6.00. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izveemii nedelj h» prazni tov. Dopisi bres podpis* in oeebnoeti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.____ Chicagu; Pri jezeru Michigan; V Lawrence, Kansas; Poletno evetje ; Iiiizba Mr. Štiblja; Vhod v X. M.; Breze v zimi; Indijanska zlož- "GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.lba . v^ike deklice .Danica ; Kompo-Telephone: Cortlandt 2876. fzicija barve; Moja slika; Mr. Lo- a-u^mu—«..................- ....... — 11 "" "^"^^^IžaT na Ely-ju ; Zimski večer; Sta- UMOR PO NAROČILU? jrh*ko ^lapje v Missouri; Tiho- . , ^ .. , zit je; Kompozicija; Pokrajina v Za Zagreba javljajo, da se med tainosnjim prebival-,Coloradu; Spomlad. Pri reki istvom vedno bolj utrjuje prepričanje, da nista bila Ra- Missouri; Iz Sodraiiee; Peščeni d i če v n poslane« slučajno, pač pa namenoma umorjena kraj; December; Sanje; in Nile*; • , -i - ; (1'z Spomina; Plavi vrč; Večer v ter da je bil umor ze vnaprej zasnovan. Wthu. Minn., Obrežje, Mil- Krogla, ki je po«lrla Pavleta, je bila namenjena I vailkre Mexifcamsici dom i X M.; Stjepnna Kadieu. [Plava! reka, Minn.; V okto-bru; V današnjih časih politične napetosti in politične Solnčna svefloba; Sveto pismo in iimazanosti je vse mogoče. Oitateljem je dobro v spominu atentat na Ceno beja. Cena je bil Albance, ki je simpatiziral z Jugoslavijo. a^dmgoTodc Italijanski ekspazivni politiki bi utegnile te njegove|„a svojega rojaika-umetmka lahko simpatije škodovati. _ j ponosni. Pozdrav! Matija Pogorele. sadje; Slika prijatelja. Upati je, da bo njegovo razstavo posetilo dosti naših rojakov, pa tu-ev. Mi Slovenci smo ' Niles, O. Z delam je kakor po drugih naselbinah. Prav nič se ne moremo Tn tako je nekega lepega dne prišel iz Rima mlad študent ter je Ceno ustrelil. Če bi ne bilo Radiča, bi bila v jugoslovanski skupščini že zdavnaj potrjene nettunske konvencije, in Ju-ji osla vi ja bi se zopet ponižala pred Italijo. Radič je bil edina ovira ter je bil jugoslovanski in'pobvaiiti. Zadovoljen je vsak. ka- jteri ima delo, ker ga je težko do- fbiti. Sem za delom nikomur ne mor vnaprej zasnovan, naj stroga preiska-Jsvetujem hoditi. čigavem naročilu je streljal Puniša Račič Dalje imam poročati, da se je Po naročilu jugoslovanskih ali po naročilu italijanskih vladnih agentov ? pristino vsaJcovrstno pijačo bo dobro -preskrbljeno. Godba. ple>. Xa sreeolovu bodo med drugimi sledeči dobitki: stek! eni-ca t20 let starega konjaka, dve steklenici pristnega šampanjca, prinešega pred tednom iz Champagne 'Francija) p<) Slovencu doslein sem; umetniška slika Bleda in mnogo drugih pomombnih t^pominkov m koristnih stvari. Po možnosti naj bi se število po-setnikov priglasilo vsaj do 28. junija na tajništvo Slov. pev. društva "Lira", 212 Hickory Road, Ford City, On t., da se vse pogrebno preskrbi za prevoz in akomodi-teto gostov. V slučaju slabega vremena se piknik preloži na prihodnjo nedeljo 8. julija. ♦Slovenci in Slovenke! Odzovite se vabilu bratov in sester v borbi za narodni obstoj in bratsko ljubav v tujini! Z radostno dušo in sladkimi spomini boste vračali, noseč pozdrave in dobro voljo od sorodnih src na se veru. Z bratskim pozdravom Slov. pev. dr. "Lira*'. ROJAKI, NAROČAJTE £2 NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Zanimivosti iz Jugoslavije. Samomor oporne pevke (Slovenke). Iz Splita poročajo, da se je 4. junija v zapadnem delu predmestja Marjana ustrelila anana operna ipevka Marija Majeenič. rodom •iz Božan pri Mariboru. Operna pevka si je pognala kroglo naravnost v srce in se zgrudila na mestu mrtva. Pri nji so našli nekaj njenih stvari in sliko nekega mladega poročjiika. Pred samomorom je Ma jeemčeva zapisala : Z Bogom moj ljubljeni, oprosti. V svojo bc-leanico je pa napisala tik pred smrtjc: Težka je pot tja, toda pre-kasno je. Operna .pevka je bila v Splitu splošno priljubljena. Xjeni zadnji vlogi -sta bili dve večji v Tijardi-čevih operetah, kjer je dosegla pri splitskem občrnstu velik uspeh, šefe naslednji dan. V Vuknvaru Vzrok življenske tragedije nila- so pretrgane-vsi- telefonske hi br-de operne pevke je najbrž nesreč- zo javne žice. V Novem Selu pri na ljirbuzen. Gotovo so pa še drugi Virikovcih je strela udarila v ne vzroki, ki še niso znani. Majceni- ko hišo, ki je pogorela do Tal. V Slavonije in Srema j>oročajo o silni nevihti, ki je napravila veliko škodo. Najbolj je trprl ^>ožeški srez. kjer je toča uničila žetev. Manjšo škodo je toča naredila v Djakoivem. Vukovaru in Osijeku, čeprav je ško*la tudi v teh krajih občutna. Oblastni otl bor je naročil več vagonov koruze. da jo 7x1 razde H med seljake, ki ji jc bila žetev uničena. V Vin-kovcih in okolici je toča uničila nad pnilovieo žetve. Nevihta je bila tako strašna, da je prevrnila 21* progi Novega Dalja in liršadina 2U vagonov na odprti progi. V noč je bil promet oviran. Progo jc očiščevalo 50 delavcev. Rrzo-vlak iz Subotice je prišel z veliko zamudo po viclnalni proiri v Vin-kovce, tovorni vlaki so pa dospeli čeva je bila tudi izredno le]ia. Po desetih letih odkrit zločin. Iz Sombora poročajo, da je ta-mošnja policija aretirala v St. Be- hrši k sreči ni bilo nikogar. Težke posledice ljubezni. 7. junija se je ustrelila v Suho-/ tiči 22-let.na uradnica na policiji italijanski vladi napoti. Te je bil um va dožene, j>o EKSPLOZIJE V ROVIH V treh premogovnih eksplozijah, ki .so sledile tekom par dni drupa drugi, je več k<»t dvesto niajnarjev izgubilo svoje življenje. To zopet jasno dokazuje, kako nevaren je premo-•rarski poklic in kako zelo so upravičene zahteve niajnarjev po višjih plačah. Značilno je tudi, da so se omenjene tri eksplozije! zavrsile v neunijskih majnah Pennsylvanije, West Vir-ginije in Kentuckyja, Oni, ki poznajo nesreče take vrste, poznajo tudi njihove vzroke. Kjer niso jamske določbe uveljavljene, mora delati premogar pod razmerami, kot jih določi premogovni baron. V nekaterih državah lahko tudi najamejo vsakega, pa če je za majnarja sposoben ali ne. Umevno je, da so po takih rovih nesreče številnejše fcot po drugih. Unijski majnar ve, da so jamske postave po raznih državah skoraj v vsakem slučaju vključene v pravila United Mine Workers of A mer lea. Unijski majnar se obveže, da jih bo spolnjeval, v namenu, da ščiti sebe in svoje sodelavce. Ncunijski majnar, ki je v največ slučajih neuspešen in neodgovoren, se ne briga za izpolnjevanje teh določb in postav. Dobili so se slučaji, ko neunijski majnar ni vedel, da take postave sploh obstoje. Njegov delodajalec ponavadi želi, da bi se jim pokoril, siliti ga pa ne more, razen v kakem skrajnem slučaju.! Južna pokrajina Canade slovi Unija stabilizira produkcijo premoga in cene, poleg.}!'0 *x*3i r/trednl P^odm krasoti ,. w.,. .v 1 . • i itn privlačnosti, kjer sveža severna lega pa tudi seiti tizieno lastnino premogovnega barona. . . , ,. v s-apioa, dobrodejno mpliva na du- Za jamči mu izvežbane in uspešne delavce,- ki so po- ^ srca. ter (i0bi novo nosili na svoje zmožnosti ter so igrali važno vlogo v raz- veslje in vero življenrje. voju ameriške premogovne industrije do njenega dose- ^ 1>a v^komur dana prili- , , 1 Ika paslužiti se te ugodnosti ter se uanjega ogromnega obsega. ' - , .. ,. " " n n 0 veseriti v krogu svojrh prijateljev. Soglasno z United States Bureau of Mines se je zavr- priredi Ravensko pevsko društva silo od aprila 1917 do aprila 1927 štirinajst katastrof, ko-i"Lira"' vel-iki skupni izlet tpik-jili vsaka je zahtevala petdeset ali več življenj. na farmo s- v -c • i a 1 1 x l e - • • 1 -i • KingsviLle ("blizu Lake Erie) dne Enajst teh katastrof se ge zavrsilo v neunijskih maj- 1 julija 19^8 nah^ Skupno število njihovih žrtev je znašalo 1176. | Shajajo iz zbirališča 212 Štiri katastrofe so bile v unijskih majnah s skupnim Hickory Road (F. - Kos), Ford številom 320 ponesrečenih. 7 30 A- M- T>rv\; 8.00 A. M. Iz tega rekorda je jasno razivdno, koliko je ^edno1^^2^^ 9'ziutraj v orga^irano delo v nevarnem majnarskem poklicu. | Zn postrežbo, jedila, ter utopil 12-letni Frank Krmee, elan mlad. od. S. X. P. J., št. 481. Šel se je namreč kopat, 14. t. m. okoli 4. ure popoldne. V vodi ^a je prijel kre. in ped ure po odhodu, je že prejela njegova mati žalostno novico. da se je njen sin utopil. Takoj polklicano reševalno moštvo osest-nik. Imel je služkinjo, ki je bila pri hiši. ko je bil Stj^pan še otrok. Nedavipo se je pa iS t je pan spri s .•služikiinjo in jo od.pustiI. Služkinja .se mu je osvetila. Naznanila je policiji, da je njen bivši gospodar morilec. -Joža je namreč zelo prepirljive narave. Pred desetimi leti je nenadoma umrl sosed, s katerim je Stjepan živel v večnem prepiru. Tedaj ni nihče dvomil, da je sosedova smrt naravna. Sedaj, po desetih letih, je j a odipuščena služkinja izdala, da je bil sosed umorjen in da ga je itm-oril sani Joža. Policija je posestnika takoj aretirala in zaslišala. Sprva je vse tajil. ko sta pa izpoved služkinje potrdila posestnikov sin 111 svak, je umor priznal. Izročili so ga sodišču v Som boru. Tragična smrt dečka v Dravi. Iz Osijeka poročajo, da je 4. junija tragično končal svoje življenje neki deček v valovih Drave. Štirje Rusi in ena Rusinja, sami otroci oil H do 12 let, so vzeli čoln ?n otl veslal i po Dravi. Vsi so znali plavati, le 8-Ietni Št ima e je bil plavanja nevešč. Otroci so vesla-rili po reki pri Belišču blizu Osi-jtika. Sredi reke, kjer je voda globoka 6 metrov, se je čoln nenadoma prevrnil in otroci so padli v vodo. Vsi *o splavali na suho, le mali Stimac je utonil. Ker ni znal plavati, ga je voda odnesla. Otroci >0 na obali zaman klicali na pomoč. Ker ni bilo nikoga blizu, je moral deček poginiti v valovih Drave. Stimac je 'bil edini sin u-gledtte osiješke rodbine. Orožnik ustrelil detektiva. Iz Beograda poročajo, da so 4. junija orožniki ustrelili neli-eijski uradnik Kapitovič čul ^trol v sosednji sobi. Vrata sobe so bila zaklenjena. S pomočjo d«ržum«'ga stražnika je vlomil vrata in našel uradnico naslonjeno na >toI. Iz senc ji je tekla kri. Pred njo j<-stalo majhno ogledalo in v roki je držala samokres policijskega kapitana Jelašiča. Samokn-s ni bil nabit in si uradnica sama nabavila naboje. Pustila jr tri poslovilna iprsina. Staršem j<* pisala, da se je sama kaznovala z najstrožjo kaznijo, krivca pa bo kaznoval bog. V drugem pismu je napisala svojemu predstojniku, da je vse spise uredila in odpravila. Bila je vestna uradnica. Prijateljicam je večkrat izjavila, da se bo ustrelila. Dosedaj šo ni znano, kaj je gnalo mlado uradnico v smrt. Včeraj je bilo v tej koloni objavljenih deset postav za moške in deset za ženske. 1'pam, da se jim boste vsi pokorili. Kdo j;h je pisal ne vem. Toda zdi se mi. da je pi-sal do-tičnik postave za moške v ženini navzočnosti, postave za ženske pa takrat, ko je bila daleč vstran od njega. * Xe vem v katerem kraju je bilo. Menda v Nemčiji, kjer je postava. da je tn*ba vsakega novorojenca takoj registrirati na občinskem uradu. In zgodilo se j«\ da je žena rodila mlademu možu dvojčka. Napol vesel, napol žalosten je odpravi! proti mestni hiši. in ker je bila precejšnja vročina. je med-potoma jyirkrat žejo potolažil. Precej'negotovih korakov je stopil v urad ter že na praku rekel: — Dober dan. gospodje, moja žena inin dvcT-jka. Prosim Vas. re-gi-trirajte ta veseli dogodek. Postaren uradnik ga je presenečen pogledal reko"-: — Zakaj pravite "dober dan gospodje".' Saj vidite, da st.ni jyz sam v "pisarni. * Mlademu možu se je zjasnilo lice. — Saj nemara r»*s malo preveč vidim. — je rekel. — Počakajte, bom stopi! domov in pogledal*, če sta res dva. MORILEC MIREN PRED SMRTJO Morilec Wagner je umrl v električnem stolu ter zanikal, da je izvršil dva umora. — Rekel je, da je nastopil v s a m o • obrambi. SI-XG SIXG. 22. junija. — \Yil liani Leroy Wagner je mimo kadil cigareto, ko s0 ga včeraj zvečer privedli v smrtno sobo. Sam je sedel v električni stol vrgel iproč čik ter rekel z jasnim in razločnim glasom: — Jaz sem ustrelil Roberta Le Roy v tsamoobrami, a o onem drugem ne vem ničesar. Eloktrič-ni Jok mu je prekinil vsako nadaljno besedo. Umrl je ob enajstih in jmM" minut, šest minut jMuteni. ko je stopil v smrtno sobo. Wagner, star 24 let je bil iismi čen radi umora Roberta Roy in A rt h 11 rja Rasmussfcn, državnega orožnika, na farmi njegove sestre Mrs. George Miller v Canadea. X Y. t^kem zadnjega poletja. Prav do konca je upal, da ga bo gover-ner Smith pomilost.il. Ijitdviik Lee. obsojen radi umora Mrs. SeLme Bennett tn obtožen u-•b'ija ^Iiss Sart' F»ro\vhing, ki sta bili obex iz BrookJvna. bi moral biti iismrčen z Wagnerjem vred. a governor mu je dovolil odlog do 30. julija. Lee se je šalil celi dan ter se norčeval iz Wagnerja, ki se je baje bal ramreti. TRINERJEV0 GRENKO VINO nima primere, "linskepron. Mieli.. 4. maja. Poskusil s<'in vsa Zelinlčna zilra-vila, tla l»t se rešil iz^nlK* si»;iri<-a In nervoznosti. Ami^ik <><1i!io Trinerjevo jjrenko vino ml je (»omasalo. Se«laj sjiim »lobro in nervoznost me je pustila. John Bordseek." Poskusite to čudovito wlra-Vilo. —Adv't. Dandanes so hum 1 mladim svetom na vrsti vs;ukovrstni pogovori. Tudi tale s.- je za vršil. — Ona : — Ti si že petnajsti moški. ki mi je rekel, da sem jaz prva ženska, katero je poljubil. On :— < K nič zato. Ti si že šestnajsta ženska, kater: sem nocoj to j »o veda l. # * On ji je prisegel: — Jaz te bom ljubil j-ečmo. brezmejno, brez pretanka. brez konca in kraja. Una je zardela ter rekla: — Je vse lepo, kar govoriš. Samo to bi rada vedela, koliko časa me boš rad imel. * Republikanska konvencija v Kansas Cithy je končana. Prihodnji teden se za<"nc demokrat-ka v Houston. Texas. !z "zanesljivega vira se je izvedelo. da je tekom konvencije poskočila cena žganju v Kansas City za dvesto odstotkov. Isto se bo »godilo tudi v Houstctfiu. Tex. To dokazuje. da brez velikih stroškov ni mogoče spraviti suhe planke v platformo. * Da. take so. take so. Ko se je vrnil mož domov, se ga je žrtna oklenila ter mu rekla solznih Oči: — Oh. ti ne veš, kako sem jaz nesrečna. — Zaikaj vendar, drajra moja* — Sost-da je kupila baš tak klobuk kot ira imam jaz. — Xo. — jo je potolažil— to ni nič hudega. Xajbrž hočeš, da ti kupim drug klobuk' Var«"-:ia ženica ga je hvaležno po-gledala in ponižno rekla: — Se mi zdi. da je boljše, če mi ga kupiš. Je dosti ceneje kot če bi niufali. * Mladenič se je izpovedal svojemu postarnemu izkušenemu prijatelju : — Zaljubljen se»m. neizmerno zaljubljen v njo. Vem. da je dobra. pridna in poštena. Samo nekaj mi ne ugaja. Malo premajhna se mi zdi. Komaj do ramen mi seze. Prijatelj, star vdovec. j?a je prijateljski potolažil: — O. niČ ne skrbi. Dva meseca bosta po*ocena, pa ti bo čez glavo zrasla. * — Kaj takega. Ikot so Xjagar-ski slapovi pa res ni na svetu, —■ je ipnipovedoval ponižen zakonski mož. — Lani sva bila tam z ženo. Tn ipomislite. ko je slapove gledala, ni mogla pet minut spregovoriti nobene besede. GLAS NARODA, 23. JUN. 1928 soy j a stalo va. »Seznanila >ta se na univerzi. Zi-naidi Petryvni je bil« *20, Aleksandru Vladimirovicu 24 let. <>na niz. ke past a ve, črnih japonsko poševnih oči .s črno bubijrlavieo. On. visok, iirokopleč, .svetlih oči in svetlih las, j«' bil podobt-n mlademu lx>*ru iz slovanskih bajk. Oba sta študira-a medicino. Preživela sta skuj»aj tri leta. Zdaj hočeta vsak M*bi. Aleksander Vladimirovič stoji zamišljen pri oknu. Zinaida P«'-trovna pa sedi na ogoljnem lino-Jeju in tiho vzdihuje. — Xo. pogb-j, Zinočka, saj je bilo vse tako tuniovito. (.'emu bi se mirila ! Ljubila >va, to je vse. Živela sva skupaj in Še vnaprej sva hi obljubila, da ostaneva, .skupaj samo dotlej, dokb-r nama ta način življenja ugajal. Oba sva zdaj prosta. ne ti, ne .jaz nimam nobenih obveznosti. Zinaida Petrovna molči. — Priznaj. Zinočka. da bi bila oba uničena. Te bede ni mogoče več prenašati. Jaz se bogato oženim, pa tudi t! se lahko dobro o-možiS ('emu bi se torej mučila? Kakšne izglede imamo mi emigranti med < Vhi gl»'de samostojnosti? Mar hočeš vse življenje prezebati v ti j mračni sobici z razgledom na umazano dvorišče / Ali ho-"eš hoditi v ponoš-'iii obleki in jK>švcdranih čevljih .Mar hočeš do .smrti gia-dovati! — Saj nisva gladovala, Saša,— je dejala Zina. — Jaz ne. pač pa ti, ki raje nisi jedla, samo da jaz nisem bil lačen. Zdaj vem v>r. Tega ti ne morem odpn.stiti. i je f»oglej kako si suha, lih tia in slabotna? — Da, toda .samo zato. ker me hočeš zapustiti. — je zašepetalo dekle in solze so j: pritekle iz oči. Stopil k nji. Zinočka t Pogledala ga je. — Saša! Xe morem te razumeti. Saj .sva bila tako srečna! Zakaj ni mogoče večno tako živeti? Kaj naj počnem brez tebe, kaj bn 7. menoj * — Končaš študije ali pa »>e o-možiš. Saj si stara šele b»t in sama veš. kako radi se ozirajo moški za teboj. — Nikoli >e ne omožim. Saša. ■— Xe blebetaj neumnosti. — Nikoli vee ne boni srečna, je vzdihuila Zinočka. — No. vse bo dobro, čas je naj-boliši zdravnik, pozabiš, kaj je bilo med nama, in življenje pojde svojo pot. — jo je tolažil Aleksander Vladimirovič. — A zakaj odhajaš že zdaj ?— j* vprašala Zinočka vsa bleda. ZINOČKA — .Mar naj čakam, da moja nevesta vse zve in da se zaroka razbere? Zdaj se n- da več oklevati. Veže me ča.stna beseda. Začel je hoditi po sobi mimo Zine, ki si jc zakrila obraz z rokami in bridko zaplakala. — No, Zinočka, čafc je, ida grem! Stopil je k nji in skušal dvigniti njeno glavo. Toda ona je začela kričati, z nogami in rokami je razbijala po tleh. — Zina ! Zinočka ! Če boš taka. te za ("nem .sovražiti, — je zagrozil Saša in .sedel '* nji. — Zinočka moja. Dušica! Rotim te .odpusti ni i, saj ne morem drugače. Se vedno te imam rad, dušica moja. šele zdaj čutim, kako te imam rad. Nikoli ne pozabim teh treh let. Ah. Zinočka, kako sva hila srečna! Daleč od doma sva si nagradila vse, kar sva le mogla. llvab*žen sem ti za veliko srečo in za vso tvojo ljubezen. — Zakaj se ti trese glas? Zakaj imaš .solzne oči ? — je vprašala Zina v Sašinem naročju. — .Mar misliš, da mi je lahko? Vse življenje mi boš stala pred očmi. tvoj smehljaj bom videl noč in dan in tvoje .solze mi zagrene vse. — Zakaj, Saša ' Zakaj Saj bi rada. da bi bil vedno srečen. Vse storim, kar želiš, ker te ljubim. Položila mu je glavo na prsa. — Kako močno utriplje! Ali se spominjaš prvih dni najine ljubezni.' Opetovano si mi dejal: čuj, kaj ti pripoveduje moje srce! — Zinočka. ne govori o tem. da ne bo ločitev še t'-žja. Vse vem. X'»bene besede nisiu pozabil, vse mi je ostalo živo v spominu. Toda zdaj s" morava ločiti in izbrisati iz spomina vse. Poljubil jo je. — Zbogom. Zinočka! In še enkrat hvala za vse. — Saša ! Xjen krik ga je presunil. — Toda jaz nočem, nočem. Sn-ša, bojim ! Prosim te, dragi Saša. ne zapusti me! Zakaj ne vrneš besede oni drugi, ki mi je ukradla tvoje sree! Bogata je, roditelje i-ma. tVška je njena domovina. Xe pretrpela bi niti stoti del tega. kar čaka mene. Xe sineš oditi. Xe odidi, ah, ne odidi! Zvijala se je v njegovem objemu in skrivala »lavo na njegova prša. — Zinočka. zdaj je že prepozno. Dal sem besedo, tam se že vse pripravlja k poroki. Praviš, da storiš vse. kar želim. Torej — da te ne vidim več objokane in obupane. VLOGE na OBRESTI, ki jih prejmemo do vključno 13. JULIJA 1928, bomo obrestovali po 4% že od 1. julija naprej. Ako želite naložiti denar popolnoma varno ter dobiti obresti za vsak mesce kot v koledarju, nalagajte pri STATE BANK 82 Cortlandt Street New York,Y. Zina je prebledela in nehala plakati. — Da, da. da. da! — Sicer ti }>a še nisem vsega povedal. Xe veš še. da je ona druga noseča. Da. Jaz sem oče deteta, ki ira i>o bom jezila nate, Saša! — Xo torej, snemi mi krasni pr>tan. ki si mi ga dala. Xe morem ga nositi, ona vprašuje, odkod ga imam in čegav je — in ne dovoli tega. — Xočeš mojega prstana? — je začudila Zina. — Xe morem, ne morem, dušica, bil bi v mojem zakonu kamen spotike in vzrok neprestanih prepirov. Zina je snela svoj prstan iz Aleksandrovega prsta. Malo so se ji sicer tresle roke. zato je pa čutila v srcu nekaj hladnega, kar se je izpreininjalo v led. V očeh so se ji še poznali .sledovi solz. toda na njihovem črnem duhu se je že zasvetila iskra resignacije. Stopila je k omari in ponudila Saši nekaj, stokronskih bankovcev. — Vzemi — je dejala, — nočem, da bi ti ona kupila, kar potrebuješ. Vem, da nimaš denarja. Meni pa zadostuje zdaj malo, a poleg tega se mi obeta za prevode večji honorar. — Zinočka! Saj ne smem! To je tvoj denar, — se je branil Sa-ša. — Toda jaz hočem, da ga vza-meš. Ce me nočeš žaliti in če me le količkaj spoštuješ, vzameš ta denar. — Zinočka! Xe morem. Prev?č me je sram! — Kaj nisi moj brat ? — je vprašala Zina z drhtečim glasom. — Saj boš vsaj malo tudi moj, vsaj desetino svoje duše in srca pustiš pri meni. Ne pozabi priti k meni. če boš nesrečen. Aleksander Vladimirovič je stegnil roko po denarju. — Vse ti vrnem. Zinočka, kmalu bom bogat. — Zdaj pa pojdi, prosim te. Saša! Presenečeno jo je pogledal. — Pojdi, skrajni čas je že. Čemu oklevaš? Utrujena sem, ah, kako sem utrujena! Stopil je k nji. Pogledal ji je v črne oči, v katerih je čital tri leta brezmejno udanast. Te oči so bile zdaj hladne in izgubljale so lie nekam v neznane globine. — Zinočka! Zinočka! Ona je molčala. — Moja Zinočka! Ali te smem še zadnjič tako nazvati ? Njeno slabotno telo je.zadrh-telo, toda usta so molčala. Stopil je nazaj in jo še enkrat objel s pogledom. Pred njim je stal bled nagrobni kamen, v katerem je še utripalo srce. Odprl je vrata in odše,. Xjegovi nagli koraki so odmevali po hodniku in jasno je bilo, da beži od nje. Bleda žena se je premaknila. Xato je omahnila na kolena velikemu rozari^u v njegovem grajskem vrtu. ki mu fungirajo bivši nemški vojaki v zelenih uniformah in s srebrnim *'\VM na čepici kot pazniki. Kože so mu poslali prijatelji v dar. Ufa mu baje daje brezplačno na razpolago svoje filme za kino. ki ga ima v svoji hiši. Od časa do časa ga obišče holandski gospodarski minister, da se poinformira. če je vse v redu in če mu nič ne manjka. V pro- UMETNI PARADIŽI pred ikono in sklenila roke. Dolgo gnanstvu mu je torej dovolj pri-je klečala in molila. Xaposled je jetno stopila pred zrcalo in zašepetala: — Xič ne de. Se bom že kako preživljala tudi z detetom. Dobro, da je odšel, ker me ne ljubi več. Ali naj bi mu povedala? Xe? — Morda, ko se dete rodi. Toda ne! ]>r. Krnil Lenk iz Frankfurta Bil bi nesrečen. poroča v tedniku "Die Umschau" o zanimivih eksperimentih, ki so jih napravili v zadnjem času s sanjajočimi dsebami. V sanje so jih spravili večinoma z raznimi mamili. Posebno značilne so bile te "sanje na naročilo", če so dajali spečim ljudem duhati razne dišave. Neka oseba, ki so ji dali duhati kolinsko vodo. je zasanjala, da j< VILJEMOVO ŽIVLJENJE Pariški "Journal" je poročal, da j" Viljem v zadnjem času trikrat prekoračil nemško mejo. — Nemški listi to vest odločno zanikajo. pravijo pa, da bivši cesar ne živi v Doornu baš kot ujetnik. 11»-landska vlada ga >icer prostovoJj- jv Kairu v znani parfemerijski veno nadzoruje, čeprav ni za to po letrgovini in je doživljala v zvezi s nobeni pogodbi vezana, in kadar .*cm najbolj čudne avanture. V se kam odpelje, ga spremlja redno : Ameriki so dali celi vrsti poskusnih holandski major, kakor je tudi °*eh 10 ntM"5 zaporedoma na jezik vhod v Doorn zastražen s holand- javnih kinčkov: od 254 sporo-skimi lovci, v ostalem pa ima Vi.i^nih sanj jih je bilo 17. ki so ža- ljeni precej proste roke. V Doornu deva le oku.>. m ki > se tikale deluje tajen policijski urad, a po-|voha- Samo :t mr l t,mi M) s«' n?1-šta, ki mu je namenjena, gre sko-!Iia»" na dišavne klinčke. Večinoma zi štiri instance, preden pride v jM' dražljaj javljal pov.-em dru-roke kajzerju. Vendar je ta pošto- Tako -i'' ciljala neka dijaki- pek zaradtega, da ne bi Viljem zvedel preveč o stvareh, ki se dotrajajo v svetu. Tako mu baje še zdaj niso niso povedali o izidu zad-. njih nemških volitev, iz katerih so izšli socijalisti k\>t najmočnejša stranka. Tudi Viljem sam se ne nja zaradi žgočega okusa na jeziku o požaru v domači hiši. Lenk sam je preizkusil 420 oseb z vonji. Z' tiske .-o na splošno reagirale bolje od moških. Z močnejšo dišavo se je ojačal Tudi spomin na sanjo. Tekočine, ki dišijo prijetno. .^o Nič več ni glavobola, in ima mirno spanje po noči. Mr. <;. 1». Itowitn. Spent-erport. X. Y.. je eden izmed tisotev, ki je hvaležen Nuga-Tonu za dobroto, ki mu jo je storil. on piše stedeOe: "Rabil sem Xuga-Tone do sedaj in reel moram. da. je glavobol izginil in ponoči imam mirno, okrep-Oujoče spanje ter se mi zdravje vrafa vsak dan na boljše." Xuga-Tone je veliko storil za trpef-e CloveStvo. Ono je vrnilo moč in zdravje bolnim in slabotnim, uredilo neprebav-nost, z bolj Salo slab apetit, ojačalo iiv-te in miiioe. dalo novo moč važnim organom, povečalo težo telesa in vrnilo mirno ter okrepf-ajoče spanje. Nujja -Tone je prinesel zdravje in srečo več kot milijonu osebam, in isto bo storilo tudi m vas. l.ahko sa kupite v vsaki trgovini, kjer se prodajajo zdravila. V ■lučaju, da bi vaš trgovec ne imel Xu-ga-Tone v zalogi, mu reeite naj ga vam naroči od zalagatelja s zdravili. —AdVt. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. briga dosti za te stvari. Vsa nje- Povzročale prijetne sanje, slabo gova skrb je posvečena novemu * ,V I)a slahe- Možu- ki s0 mu v —--—- spanju polili malce vode na čelo. i je sanjal, da je v Italiji, da se irro-! zno znoji in da pije orvijet.sko I vino. Ropot an je budilke je pervzro. čalo prav zanimivo sanje: možakar je videl kuhinjsko deklo, ki .-e t nm je približevala ]>o nekakšnem .koridorju s celim stopom krožničkov na rokah. Stolp se je nevarno I majal, možak je za vpil dekli, naj j pazi. v istem hipu je zropotalo vse , na tla in revež se je ves prestrašen — zbudil. j Tudi hipnoza pomaga do zelo živih sanj. Xekemu človeku so vsu-jgerirali. da ga zob boli. Sanjal je, i da stoji v dunajskem Praterju (pred lutko za klofutanje. In to lutko tako dolgo nabijal po obrazu. ; da ji je obraz postajal večji in 'večji — zobne bolečine so se spre-|menile torej v figuralno predstavo. j Drugi mož, ki so mu dali utež I 20 g na čelo. je sanjal, da ga obje-| ina ljubica: pri 2 kg na čelu je tsanjal, da ga Culukafer pobija z j batom. Tiketanje meter oddaljene žepne ure je občutili kot prijetno j mnziko. tiktanje 20 cm oddaljene budilke pa se je spremenilo v nevihto z bliskanjem in gromom. Enoodstotna raztopina vanilina je povzročila sanjo o čokoladi in torti. enoodstotna raztopina amoni-jaka predstavo o napadu s strn- ipenimi plini, petodstotna pa občutek pogrezanja v greznico. Tako [vpliva živost dražljaja na živost sanjske predstave. Blagajna velikega vojvode, roman ................. .M Čebelica................... is Od Ohrida in Bitolja..... J5. Banka, LužiSko srbska poveš:. At*la, čudež v Bolcan, t.v. 1.— Iz dežel potresov, Baukart. .19 Izbrani spisi Hinko Dolenc M Knjiga o lepem vedenja, govorjenja in zasebnem življenja, Bonton ..........1,20 Knjiga spominov, jote moja Liberalizem ............... .79 Materija in Energija, ČermelJ .75 Otroci Solnem, Pregelj, t. v. L— Predhodniki In idejni utemeljitelji ruskega realizma — (Prijatelj) .............1JW Pravo in revolucija, — Leo Pltamlc JA Sosedje, Čehov .......... .39 Tigrovi zobje, Maurice Le-bi ft DC tM Vojska na Tarškem .............25 Pesmi t prozi. 49. t. v. .. JM Sodnikovi. Stritar, ................,M Tri legende o razpelo, :—i Zever, t. t.............. .m Vladar.....................SS Večerna pisma, Kmetova .. .<0 Uvod t Filozofijo, Veber .. J.— Znanost in Vera, redoslovna itudija. Veber .........1r— Zbrani spisi Vt. Maselj Pod. limbarski ..............LN Žrtve, Fr. Zba3nlk, povest .CS IGKIl i morja. igra v 5. deJAJIb.......71 Lokalna ieleznica, v 3. dejanjih............ M Lotkin rojstni dan........ M Noi na HaMljnikn ........ M Navaden Človek, Sala v treh dejanjih ............... ,4« Pepel oh, narodna pravljica, 8. dejanj ................ .M Skeptik, komedija v 8. dejanjih ................... .75 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .73 Veleja, drama v 3 dejanjih M "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Št, Hew York Pozor, rojaki! Is naslova na lirtu, katerega prejemat«, je rarvidino, kdaj Vam j« naročnina pošla. Ha čakajte to-raj, da se Vaa opominja, temveč obnovita naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših sastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Bochevar. Baa Francisco, Jtfoob laosln. COLORADO Denver, J. Schntto. Pueblo, Peter Onllg. John Germ. Fr. Janesh, A. BaMC. 8alMa, Lonls CosteUo. Walsenbarg. M. J. Barak. INDIANA Loals Baalck NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOŠČE 10 lacbes po 75c. SHL'BEL, Bariton, s eprcmljcvanjcm orkestra. S Bod' Moja, Bod* Muja l Nebeška Ženitev MAK V limvicil in JOSEPHINE LAUSCHE Skladba l>r. \Vm. J. l^iustbe / Sladki Spomini, Duet ) Čez Savco v Vas llodiš. Dnet 12 inrh S 1.25 ČLANI JADKAN'SKECiA KVARTETA s spremljevanjem Orkestra. / Kmet-ka Svatba. I »<•! t š Kmečka Svatba. I ><1 'j 10 inrh «5r VO.IAŠKA <;Of>lt\ "KKIG" 25077F (Štajerski LencUer (Dolenjska Polka 1IOYEK BKATA 25078F (Neverna Ančka. \ .etjem) Iloyer Trlo 25043F Polka štaparjev Ti si moja. Valček 25059F Jaka na St. Clairu. 1'otka Clivelandski valček Hoyer Trlo Hojer Trlo VSAKI POŠILJATVI TRILOŽIMO 300 ICiEL BREZrLACNO — Manj kot šest plošč se ne pošlje. -— SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ILLINOIS J. VcrbtdL Jooepb misli. Mrs. F, Laorlch. j. Bovoe, Cicero. J. Fablan. De Pno, Andrew S pillar. Jolict, A. An zel c, Mary liamhlrb, J. Zaletel. John Eren. Joseph Hrovat. La Sal le. J. Spellch. Mascoutali, Frank Au^initln. North Chicago, Anton Kohal. Springfield. Matija Barborlch. Sumiait, J. Horvat h. Waukecan, Frank Petkovfiek. KANSAS Glrard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John Iteporl. MARYLAND Stayer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoclreo. MICHIGAN Calnmet, M. F. K ob«. Detroit J. Barlcb. Ant. Janezlch. MINNESOTA Chlshohn. Frank Gouže, A. Pan lan, Frank PucelJ. Dj. Job. J. PesheL, Fr. 8ekula_ Evcletb, Louls Gouže. Gilbert, Louls Vessel. Hibbini, John Povge. Virginia. Frank Hrvatlcb MISSOURI St. Louis. A. Nabreol. MONTANA Klein, John R. Rom. v Waahoe, L. Champa. NEBRASKA P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl SternlsLa. Little Falls, Frank Maalo. OHIO Ruber ton, John Balant, Joe Hit! Cleveland, Anton Bobek, Charles Karllnjter, Louis Rudman, Anton Sim-clou. Math. Slapnlk. Enclid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. KumSe. Nfleo. Frank KogorBek. Warren, Mrs. F. Rarhar. Vosngstown, Anton KIkeH OREGON Ort|«H Ctty, J, KoUaf. PENNSYLVANLI Ambridge, Frank JakBe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ii»avec. (,'laridge. Fr. Tu«bar. A. Jerlna. Coneniaugh, J. Brezovec. J. Pike, V. RovanSek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevli, Loals SapanSli, A. SkerlJ. Forest City, Math. Kamln. Fanell. Jerry Okorn. . Imperial, Val. Peternel. Greensburg, Frank Novak. IIjmer City In okolico, Frank Fa-renrhnek. Irwin, Mike Pausbek. Johnstown. John Polanc. Martin Ko. rosbeta. Krayn, Ant. Taufel]. Ltnerne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. DemSbar. Meadow I^ands, J. KoprlvHek Midway, John Žnat. Moon Ran, Fr. Podmllfiek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U. Jakoblch, J. Gena. J. Pogača r. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pesdlrc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, Fr. 8ch!frer. » West Newton, Jooepb J or an. Willock. J. PeterneL r- UTAH ■_: Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In JoS. Koren. Racine In okolico, Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. West Alii s. Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louts Tauchsr. Diamond vlile, A. Z. Arko. Vsak nstopnlk lsda potrdilo aa sro. to, katero je prejel. Zastopnike roj a« kom toplo priporočamo. Naročnina aa "Glas Naroda*-Za eno leto $6.00; sa pol leta $&00; za Stlrl mesce $2.00; Sa ietrt Ista 91.00. Naročnina as Brropo je It. as ms »Ni GLAS NARODA, 88. JUK. 132* 64 (Nadaljevanj?.) Lovec je plaval tl<»bro. Moral pa je precej dol^o časa delati, dokler ni dojjpel do postave v trenutku, ko se je hotela zopet potopili. Potegnil jo je k -ebi ter varno, otip larval i>roti bregii. Ni še dosegel brega, ko je postala v parku vse živo. Y>i so hiteli proli mestu i:«rwe, celo «rv>pa Len. ki je prihitela iz indijske hiše. (t otipa Leu je j>ok!<«knila na trato ter držala gornje telo mlade ž* n<* v svojih rokah. .Jokala je ter-kričala naglas, ko ji je zašepetala dekla v uho. kaj se je zgodilo. Maia je vzela svoj beli, čisti predpasnik ter pričela brisati vodo z obraza svoje gospodinje. Ta osvežujoč <.otik in glasno tarnanje stare Len .sta predramila mlado ženo, kateri se je hiir<> vrnila zave»t. — Tiho. jr"spa Len, — je zašepetala. — Gospoda se ne sme }«•».*-bt raši t i na noben način. Z ljubkim usmevoui je podala svojemu rešitelju roko. nafcar je stopila z energično kretnjo na svoji nogi. Odšla je naprej in z vsa kim korakom >♦» je izgubljala bolj in bolj omotica. &la je bolj hitro naprej ter položila seiupatm na usta prst. v znamenju svojih ljudi, naj molče. V predveži je bejralo služahništvo tjaiirsem. Vsakdo je vedel, da se je pripetilo nr.kaj nazslišauepra. Nikdo pa ni mogel reči kje in kaj. Službujoči lakaji so izginili in v kuhinji so čuli daljno, močno kričanje. Mlada žena je odšla v svoje ««>be ter se hitro preoblekla. Ničesar ni govorila. Ive njeni zobje «o šklepetali kot v mrzlici. Skozi vrata sosednje dvorane je prodiral ostri glas dvornega maršala in vsako besedico je bilo mogoče razumeti... S iprav posebno naslado se je j.ečal s *'ptrte.pirskim življenjem"" svojega brata. Posegal je nazaj v daljno prntoklost, da dokaže, da je ohranil on edini Knake pravega plemunitaša. Liana je bila končana s svojo obleko in dvorni maršal je ravno govoril o Leonu ter rekel, da ga je treba rešiti "nore krvi" gotovih Majnavov, ko so se naenkrat vrata odprla ter je Liana vstopila. Stala je direktno nasproti staremu možu. ki je setfel s porogljivim usmevom v naslonjači. — (fa brije lova mati je mrtva. — je rekla počasi, ko je korakala naprej. — Naj gre k vragu! — .je zakričal jezno dvorni maršal. — Im«-la je prav tako dobro dušo kot vi in je milostljiv. — je rekla Liana. Kri ji je zopet stopila v lica: — Vi sle strogoveren. gospod dvorni maršal, ter vesle, da je nepodikupen sodnik... Vi Lah-ko vržene na tehtnico ves -loves iplemenitaša. ki vrši svoje stanovske dolžnosti, a vendar boste spoznani prelahkim... Kjer je sodnik, da odloča, mora biti tudi obtožitelj in ona sloji sedaj pred njim ter kaze na znake prstov "na svojem vratu. Dvorni maršal, ki se je izprva navidezno galantno sklonil ua-prej ter se govoreči nepopisno zlobno smehljal, je omahnil jn"i zadnjih besedah nazaj. V obraz je izgledal, ko da se ga je povsem nepričakovano dotaknila smrt. Majuan. ki je »tal ob vstopu Liane na drugem koncil dvorane, je prišel sedaj proti njej. Navidezno je komaj slišal, kar je govorila. Pozabil je na obupni boj. katerega je ravnokar rojeva! za svojega otroka in na brezmejni srd. ki je kuhal a* njem — ob |h>gledu na ženo, ki je vstopila, tako čudno izpremenjena na glasu in zunanjosti... Položil j«- svojo roko krog nje ter jo potegnil bližje k hiči. Hotel ji je potegniti glavo nazaj, da ^e ozre }K>luo v njen obvaiz ter položil svojo roko na njeno teme. — Ves presenečen pa je skočil nazaj. — Kaj je to? — je zakričal. — Tvoji la-sje so popolnoma mokri. Kaj se je zgodilo s teboj. Liana To hočem vedeti! — Milostna je bolna! — je vzkliknil dvorni maršal z bednim glasom. .Sedel je zopet pokonci ter položil kazalec z izrazito kretnjo' i»a svoje čelo. — To som videl e žpreje na njenem teatra lic nem na-' etopu in njene besede mi potrjujejo, da trpi damia ua živčnih napadih in vizijah. Pusti poklicati .zdravnika! Liana je obrnila proč svoje oči s hladnim usmevom ter prijetja Majnava za roko. — Ti boš vse izvedel. — pozneje. — Raoul... Danes sem td že' raniignila, da ti moram sporočiti nekaj varžnega. Mrtva v indijski hiši... — Ha, tu je zopot prikazen, — se je dvorni maršal naglas zasmejal. — Kje pa ste pravzaprav -videli fantom, milostna » — Pred vrafrmi rdeče sobe. gospod dvorni maršal. Neki -moški je oprijemal z rokama vrat. bajadere ter ji tiščal goltaiiee. dokler ni omahnila mrtva ua tla. — Liana! — je vzkliknil Majnau v strastnem strahu. Potegnil jo je k sebi ter pritisnil njeno glavo na svoja prsa. Že vedno je preje vrjel na nenadno blaznost ljubljenega bitja — kot v poskusen umor v teni 'zelo -spoštovanem Šenvertu'. : Dvorni maršal se je dvignil v istem trenutku. — Jaz odhajam. — Ne morem videti nobenega umobolnega človeka. J To je reikel z največjim odporo-m glasu in kretnjah. j — Pomiri se. Kaoul. Jaz ti bom dokazala, da nisem nmobolna, — je rekla Liana. Izvila se je možu iz rok ter.m? približala staremu go-' s podu. Drugače tako ljubki in nežni obraz Liane je bil kot okamenel od odločnosti in strogosti. — (»ospod dvorni maršal. — je nadaljevala s svojim govorom. — Mož je zasledoval lepo Indijko tudi ponoči skozi vrtove,< da jo ugrabi ubogemu umirajočemu v nleči sobi. Pred njim je morala ]wi-bežati v zaklenjene prostore. — Poglej, tukaj. Raoul. — ^e je prekinila ter pokazala na dvornega maršala, ki se je uničen sesedel skupaj. — Uottpod Majnau ti hoče iztrgati tvoje dete ikhI pretvezo, da ima on. kot edini neomadeževani moški v družini pravico, da sme vzgojiti edinega mladega noshelja imena, u njegova roka je težko oškodovala človeško življenje in »intrige, s katerimi sta bila pregnana CSabrijel in njegova mati delajo neizbrisen madež na slovesu ple-inemtaša. Povsem mirno lahko čakaš na zapreteno* postopanje. Oblasti ne bodo naročile njemu Leona. Liana pa se je motila, če je mislila, da se je krivce popolnoma sesedel pod težo obdolži te v. Vzravnal se je zopet pri omen i tv i Ga* brijela in njegove matere ter se zlobno zasmejal. — C-ela jKivest mojega aločina je izvrstno .sestavljena. — lepa gowpa... Saj pravim, te ženske z rdečimi lasmi so prave hudičevke v izmišljen ju intrig. Kakšne pikantne stvari! — Stric, nobene besede več! — je vzkliknil Majnau ogorčen ter pokazal prvikrat z roko proti vratom. W*-*- L T _ w IDmlje prihodnjič.); [ 1 j Plemenska higijena. w —:- (Konee.) Te izginejo iz človeka le z nje- j za rodna celica s tako izginjajočo govo smrtjo. Iz tega razmišljanja bolezenska kaljo združi z drugo bi torej mogli izvajati pričakova-[celico. v kateri je tudi boleenska nje, da bo človeštvo propadlo na kal iste vrst»\ pojavi se prej "la- tentna bolezen"!. Ta nevarnost je posebno velika pri porokah med jwrodniki in je pojav mnogih kretenov iz takih porok popolnoma neozdravljivih plemenskih 'boleznih-. Vendar so dosedanje izkušnje polcazale, da tako daleč ne bo pri-šb* kajti tudi tukaj j»* posegla Ames .samopomoč narave. Narava si pomaga prvič s tem. da so ljudje oškodovani na zarodnih celicah manj zmožni ali celo nezmožni, ploditve. Ta pojav n. pr. vidimo pri alkoholikih, idiotih, slaboumnih. bolnikih .s sladkorno lwlezni-jo in duševno bolnih itd. Tudi vidimo, da v družinah, kjer se pojavlja degeneracija, ugaša zmožnost razmnoževanja (plemenit a-ške rodbine), ne da bi si mogli ta pojav bližje raztolmačiti. Tako u-mro mnogi brez potomstva. Druga pot samopomoči narave je ta. da potomei plemensko bolnih ljudi tekom generacij samo od sebe ozdravijo, delno, da so otroci še bolni, vnuki še manje. pravnuki že skoraj ne. Seveda traja lahko ta proces tudi dalj časa. Oz1* iv-Ijenje se more izvršiti na dva načina. Prvi nač-in: zarodna celica, ki se pripravlja za oplojenje, izloči določene dele v obliki ''polarnih telesc' \ P reds t avl j i. • si, da se na ta polarna telesca obesijo tudi bolezenske kali v zarodku. Dokaza za tak odomnevo seveda nimamo. V poštev prid" le druga možnost katero je razložil in 1 nlkrepil Mendel, namreč ta. da oplojevanju sodelujeta dve celici: moška in ženska in da s- podedovani^ vi-si po stalili zakonih z ozirom na to ali so lastnosti dominantnega ali recesivnega značaja. Pri združitvi ene za rodne celice s kaljo bolezni z drugo zdravo celico prevladuje normalna snov. ki potisne boleznsko kal v ozadje. Če se pa Pes v mornariški službi. i i Za Nadlezco ali Bolestno izpraznanje MEHURJA dobil* Santal Midy Uspešno-Neškodljivo Xa prodaj v vseh lekarnah. razloži j i v. Z odstranjevanjem obstoječih plemenskih bolezni seveda še ni vse storjeno. Obstoja namreč še vedno možnost pojavljanja novih zarodnih bolezni in zato j«- treba poleg odhtranjevanja zarodnih bolezni tudi preprečevati nove. Cp pa hočemo k tej nalogi pristopiti, moremo poznati oškodovanja. ki zadevajo zarodne celice. Zanima na.s zopet in predvsem delovanje alkohola. Splošno se pri-znaA-a. da alkohol za uživa n a* večji meri poA-zroča pri potomstvu r#zne psihične motnje, idiot i jo, epilepsijo, težke duševne bolezni, moralične defekte, telesno manjvrednost, nagnenje k hudodelstvu itd. Tudi je več ali manj že priznano, da onemogoča ženskemu potomstvu dojenje. Proti vsemu temu seA'eda lahko ugovarjamo. Kdo more s sigurnostjo dokazati, da je sin pijanca zato postal epi-leptičen. ker je oče pijanec. Tisoči taki'i slučajev zato še niso zadosten dokaz. Lahko je namreč tudi obratno, namreč to. da je pijanstvo posledica nenormalnega duševnega .stanj«, da je torej nenormalno duševno stanje prvotno in alkoholna razbrzda nos t drug- tna. Kajti znano je. da ne postanejo pijanci vsi ljudje, ki imajo sicer vse druge pogoje za to. Potrebna je določena prirojena duševna manjvrednost. Vidimo torej, da ni lahko a- posameznih 6'učajih odločiti se za to ali ono ..ložnost. Vendar je popolnoma gotovo, da tudi a- slučaju prvotnega nenormalnega duševne-a stanja uživa -nje alkohola oškoduje že oškodovane .sorodne celice še bolj in zato j«' treba nevarnosti alkoholne zlorabe z vsemi sredstvi pobijati. Za to se moramo odločiti, četudi niso še popolnoma razjasnjeni škodljivi Aplivi alkohola na telo Tako je n. pr. zmota, če se pri cirozi jeter oznrfč-uje za vzrok edinole akohol. |NK*t MILL!«. »M* O C. ZAKAJ SO NAŠE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izrirajo iz poslovanja v velikem obratu, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, v sled fe-aar so cene pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v iz vršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveča našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom. lu odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in tra- daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda**. Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo ceno. katero Vam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog. Mi imamo največ poslov s strankami Izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa najsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v izvršitev. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK Pagett. Jr. je bil sprejet dne 7. maja v mornariško službo Združenih drža Če bi ito res bilo, bi moralo biti mnogo a-eč tovrstnih obolenj. Pri mnogih alkoholikih tega obolenja ledA-ie. z arterijo-sklerozo, povečanjem srea itd. Za vse te okvare mora biti prirojena dispozicija. Važno vlogo pri alkoholikih igra prirojena duševna manjvrednost in dispozicija. Kar velja za alkohol, velja tudi za vse druge škodljive vplive, kakor za morfij, opij. itd. Predvsem je treba omeniti tuberkulozo in spolne bolezni. Tudi se ogrožajo pleni'4, ker povzročajo .sterilnost žen. degeneraeijo in okvare na potomstvu. Važna so tudi druga specifična plemenska obolenja, u. pr. rak. kretinizeni. revmatizem, srčne napake itd. Naloga plemenske higiene obstoja a* glavnem le a- tem. da preprečuje rojstva novih manjvrednih ljudi z odstranjevanjem škod. ki vodijo k zaroti n i in boleznim. Mnogo se da doseči, če se bolnim osebam zabrani ali onemogoči razmnoževanje. Prvi korak k temu cil'u je prepoved# porok med bolnimi ali dedno obremenjenimi osebami. V mnogih državah je taka prepoved že veljana z vpeljavo obveznih zdravniških preiskav. Seveda tudi to sredstvo ne doseza vedno svojega namena. Vsak zakon se krši in noben zakon ni po-polen. Mnogo pomaga tudi pouk mladih ljudi pred stopanjem a' zakon, odnosno pred sklepanjem srčnih zvez. Seveda je danes še težko, bodisi zdravniku ali lajiku razpoznati, kdaj in kdo je dedno obremenjen, ker je v tem oziru a-eda še zelo pomanjkljiva. Imamo le nekaj zunanjih v Mikov. iz katerih sklepamo na dedno bolezen ali obremen^nje, nimamo pa še sigurnega merila, kakor je n. pr. za druge bolezni termometer. Človeštvo se je ž«? od nekdaj posluževalo raznih drastičnih metod j za odstranitev zarodnih bolezni. t čeprav nezaA-est.no, n. pr. smrtna .kazen za hudodelca, zapor, se čp-i mer se ostrani mnogo zlega. Sem spada tudi prisilno aziliranje v blaznicah ali »anatorijih. S takimi in še drugimi merami se doseže omejit ca' razmnoževanja manjvrednih. V modernem času so v boju proti zarodnim boleznim posegli še po drugih drastičnih merah. n. pr. po sterilizaciji in kast raciji. Mnogo pomembnejše za prospe-a-anj<* ali propadanje plemena pa so široke omejitve rojsteA- bodisi s poznimi porokami ali z ostajanjem v samskem .stanu ali s splavlje-njem. ali zakon brez otrok. na čemer so propadli vsi oni narodi, ki so se pojavili v zgodoA-ini in raz-A'ili visoko kulturo. Tudi proti tem pojavom j»* potrebno mobilizirati A-sa sredstva javne in osebne plemenske higiene. Pratik in Koledarjev imamo ie nekaj ▼ zalogi. Pratik a stana 25 eentor. Koledar pa 50 centov. Koledar ima letos izredno zanimivo vsebino: razprave, po* vesti, slike, iala, zanimivosti itd. Blaznikova Pratika je našim rojakom jako priljubljena. Še t starem kraja so je bili vajeni in je tudi tnkaj ne morejo pogrešati Naročite takoj. Blorate Pttblisbiac Company, 89 Cortlandt St, Haw York City. Pozor cftatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglaSu-jejo v listu "Glas Naroda"*. S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ftretanfe parnikov •* Shipping Ne** t«, junija: President* Wilton. TrlMtt tT. junija: BcreniarU. Cbvboa t*. Junija: Olympic. Cherbourg SO. junija: He de Prance. Havre (I A. M ) Mauritania, Cherbourg Albert- Ballin, Cherbourg, Hambury ( Arabic. Cherbiiurg, Antwerpen Ulnnetonka, Cherbourg America, Chirbourff. Bremen Rotterdam. Boulogne aur Mer Rulterdarn Conte Grand* N'apolL Genova 2. julija: Colombo, 1'atmero, N'apo.i, Genova 3. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Llrenieft 4. Julija: Leviathan, Cherbourg- 5. julija: Belgenland, Cherbourg. Antwerpen €. Julija: Homeric Cherbourg. 7. julija: France, Havre (1 A. M.» New York. Cherbourg. Hamburg. Republic, Ch-rbounc, Bremen. Columbus. Cherbourg. Rjndain, Boulogne sur iter, Rotterdam. LmiMo, Na poli, Genova. Julija: Aijuitania. Cherbourg1. 1t. JuUja: Pres Roosevelt. Cherbourg, Bremen. 12. julija: Majp»tic Cherbourg. Muenchen. Cherbourg. 14. julija: Paris, Havre <1 A. M.) Saturnia. Trst Pennland, Cherbourg, Antwerpen. Deutschland. CberbourR. Haml'urg A'olendam. Boultigne mir Mer, Rotterdam. 16. julija: Berengaria, Cherbourg. 21. JuUja: He cie Pran« e. Havre (1 A M ) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg Antwerpen Cleveland. Cherbourg. Hamburg. George Washington. Cherbourg, Bremen. A'eendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam. Conte Riancamano. Xapoti, Genova 25. julija: Mauretanin, Cherbourg. 26. Julija: Thurliigia, Hamburg. 28. Julija: Homeric. Clirrbtnirf. ^ Araldc. CherlK>urg. Antwerpen. Hamburg. Clierlfjurg. Hamburg .New- Ainsterdsun, Boulogne »ur .Mer. Rotterdam. Rotna. N'apoli, Genova. 6 DNI PREKO OCEANA NaJkraJia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnlkih: lie de France 29. jun.; 20. jul. France — 6. julija — 3. avgusta Paris — 15. julija; 10. avgusta' (Ob polneči.) Najkrajša pot železnici. Vsakdo je r poseltui kabini z vsemi modernimi ud« bnostL — Pijana in slavng francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpralajt« kateregakoli Dblaeeane*aagent* ali FRENCH LINE If State Street. Mew York. H. T. I. avgusta: Aqultania. Cherbourg America, Cherbourg, Bremen. 2 avgusta: Ile!genlanourg, Hamburg. Republic. Cherbt»urg, Bremen. "■fi!umbi)j, Cherbourg. I»uilio, Napoli. GenuviL 15. avgusta: Colombo, ahuero Napull, Genova. 16. avgusta: Manretania. Cherbourg. AVestphalia. Hamburg Muenchen, Cherb«.iurg. 18. avgusta: I'e de France. Havre (1 A M.) A'ulcania. Trst Prvif. nor parmk. Homeric. Cherbourg. l*apland. C"herbgurg. Antwerpen. i »euLichland. Cherbourg. Hamburg. A'oiendam, llouiogne sur 5I»r, Rotterdam 22. avnusta: Aqultanla. Cherbourg Geo. Washington. Cherbourg. Brani en. 25. avgusta: France. Havre il A. M 1 Majestic, Cherbourg .»rablc. Ch.rlmur*. Antwerpen. Cleveland. Hnint/urg l.evia titan, Cl>erl>ourg. Berlin, <"herhourg A"een