2.
Izhaja trazan nedelj In prašnikov vsak dan o£» “SO. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uliea št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise Iranki ra ii in pod* pisali, sicer se jih ne pri* cbči. Rokopise sc ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pr i večjem naročilu popust.
Pavlami frank« v drtavi Ml
V Uubllanl, v torek 4. januarja 1921.
Posamezna štev. 1 Krono.
Leto V.
Cjgasilo Jusoslov. socilalno - demokratične stranke,
Telefonska it. 312.
Naročnina:To pesti ali z dostavljanjem na dom za celo >eto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklama c: je za list so poštnine proste.
Upravništvo te v Ltubljanl Frančiškanska ulica št.6'1., Učiteljska tiskarna.
Izjemno stanje.
Vlada je izdala izjemno nared-bo. s katero hoče preprečiti proti-državno akcijo, ki so jo baje nameravali izvesti komunisti. Belgrajska vlada ie s svojega stališča opravičena in kot reprezentantinja meščanske družbe v Jugoslaviji celo dolžna to storiti, če je materija!, kr ga navaja resničen, ker bi sicer bila nezmožna, da vlada novo državo, v interesu tistih slojev, ki ii izrekajo zaupanje. Nenaravno pa je, da se sklicuje vlada na edinstvenost države oroti kateri se ni izrekla niied-na stranka v konstituanti. niti nc komunisti, proti katerim je naperjena najr.ovcjša naredba z vsemi znaki izjemnega starria.
Ker so se vse stranke izrekle za edinstvenost države, je torej jasno, da v tem pogledu ni nikakršne tako silne agitacije ali možnosti, ki bi mogla z uspehom računati s kakršnokoli akcijo. Nedvomno je tudi. da bi stranke ali pa sploh državljani, ki poznalo kulturni in gospodarski položaj v tej državi, mislili na državljansko vojno. Razmere, ki vladajo pri nas, so prav posebne, take. kakršnih nima, v majhnem seveda, po svetovni vojni nobena država. Konglomerat različnih mentalitet, običajev in vajenih prej povsem različnih razmer se nahaja sedaj v eni državi. Vso to zmes je treba preoblikovati in preorganizirati, preden se spravi ves organizem v normalni tek razvoja. In velik bedak bi bil, kdor bi mislil, da se kaj doseže z državljansko vojno, zakaj z njo bi v tei državi pospešili le reakcijo in kvečjemu še to. da bi dele te države popolnoma podjarmili tisti svetovni kapitalisti ententnih ali pa Srednje evropskih držav, ki hočejo vprizoriti pri nas državljansko vojno. če ie to res, s čemer utemeljuje vlada svojo naredbo proti komuni-
stom. in bi nas potem le šc boli odirali kakor nas sedaj.
V naredbi. ki io ie sicer s stališča sedanje vlade bilo pričakovati, je pa najznačilnejša določba, ki pravi, da je o naredbi pisati ali govoriti le tako. da se ne zmanjša nje pomen. Kaj to pomeni? Ali misli vlada, da je nezmotljiva? Ali misli vlada, da drugi državljani ničesar ne vedo, kako naj se eventualno nastopa proti ljudem, ki bi hoteli v katerem koli oziru škodovati državljanom. Tega ne razumemo? Ali misli vlada, da utegne z novimi mučeniki ustvariti svojo popularnost? Ali misli, da doseže s tem, če prepove razpravljanje o svojih naredbah, večjo avtoriteto?
Mi ne maramo omalovaževati pomena vladne naredbe; to smo do-velj jasno označili zgoraj, toda nespametno se nam zdi. če se spričo tako važnega koraka vlade natakne javni kritiki nagobčnik kakor za časa španske inkvizicije; zakaj vlada brez sodelovanja javnosti ne bo kos svojemu delu. Že smo omenili, da
so vse stranke za edinstvenost države, kje so torej tisti tako silni nasprotniki? Da se pa država ne bo urejevala samo po Pašičevih ali Prrbičevičevih nazorih, o tem bi že bili ti gospodje in vsa njih okolica lahko prepričani. Zdi se nam torei. da je poleg nekakega splošnega izjemnega stanja, ki ga naredba uvaja, politični nagobčnik najmanj primerno sredstvo, ki bi pospeševalo misel, proti kateri se ni izjavila nobena stranka. Pašičevi žandarji so seveda zato tukaj, da varujejo sistem, ki ga sedaj vodi Pašič, Pašič pa ni zato sedaj predsednik vlade, da deli nagobčnike, marveč kvečjemu za to, da vlada v demokratični državi z ljudskimi zastopniki.
Torej proč z nagobčniki! *
pod imenom republikanskega zborovanja obdrže svoje zborovanje, kar bi bilo v nasprotju z naredbo ministrskega sveta od
29.	decembra 1020 štev. 29.282. Radi tega se jc zborovanju, ki se je pričelo 2. t. m. ob 10. dopoldne posvetila večja pozornost. Ugotovilo se je, da so na zborovanje došli večinoma komunisti, tudi njihovi voditelji. Ko je beograjska mestna uprava dozna!a, da se na zborovanju govori proti sedanji državni »reditvi, da se propagira revolucija, da se kliče: »Prišel je konec*, »Živela revolucija«, -l>ol z monarhijo«, kar se ie čtilo -tudi na ulici, Je določeni uradnik beo-rajske mestne uprave s 4 orožniki, ki so mu bili na razpolago radi osebne varnosti, ker je bila množica razburjena, in radi tega, da mu napravi pot skozi vrata v dvorano, šel v prostore zborovanja z nalogo, da sporoči predsedniku 'zborovanja, da se shod razpušča, ker je vse, kar se ie dogodilo, nasprotno zakonom in naredbi ministrskega sveta od 29. decembra 1920 štev. 29.282. Ko je določeni uradnik stopil v dvorano, so navzoči takoj dvignili velik vrišč ter,vsMikali: »Doli s policijo«, »Doli v vlado«'. Naposled je uradnik z odlokom v roki došel do predsedniškega mosta z namenom,
da izroči predsedniku 'odlok o razpustu
zborovanja. Predsednika . in ostalih elanov Slavnega odbora pa ni bilo tu, radi česar
je bil prisiljen, poiskati kateregakoli člana glavnega odbora republikanske stranke. Ko je našel v gnječi Jašo Prodanoviča, mu Je sporočil odredbo, da se zborovanje razpušča. Prodanovič je zaklical množici, da ie zborovanje razpuščeno ter Je vzklikajoč proti sedanji vladi hitro odšel. Ker se prisotni tudi potem niso hoteli raziti, je bil uradnik prisiljen odrediti, da se morajo takoj odstraniti na praznem prostoru pred hotelom »Slavijo«, kjer so klicali: »Doli s policijo«, Živela revolucija«. Da bi se preprečili izgredi in razšli ljudje, ki so se zbirali, je policijski uradnik dvakrat pozval množico, naj se razide. Tem pozivom pa se nihče ni hotel odzvati, temveč so demonstranti nadaljevali svoje vzklike. Nato je bilo orožnikom peš in na konjih izdano povelje, naj množico raz ženo, kar jc bil izvršeno v roku 5 minut ter se je prostor izpraznil. Med orožniki in demonstranti je prišlo do spopada ter je bilo ob tej priliki od kamenja lahko ranjenih 11 orožnikov. Izmed demonstrantov so bili ranjeni od orožja trgovec Kosta Jovanovič, dijak Radoslav Dragovič, uradnik Iliia Cumič m godbenik Ljuba Liska. Vse so obvezali v občinski ainbuiansi, na kar so jih poslali v kirurgičiii oddelek državne bolnišnice, kier se pa niso javili. Iz tega sklepajo, da so bili le lahko poškodovani.
Iz kluba socialističnih poslancev.
Administrativno postopanje.
Za nov o leto je dala vlada nabiti na hišne vogle znani razglas, s katerim se prepoveduje vsak komunističen pokret. Prepoveduje se tudi vsaka kritika tega razglasa in njegovih določb. Zato tudi ljudje niso razglasa prav nič kritizirali, ko so ga brali, kar je gotovo dokaz velike državniške sposobnosti in domoljubja naših ljudi.
Tudi mj tega razglasa in njegovih določb ne mislimo grajati. Nasprotno. mi ga hvalimo in pozdravljamo. ker nam daje možnost nepričakovanega razvitka in sijajnih uspehov za bodočnost...
Le pomislimo, kaj se to pravi, zapleniti imetje tej ali oni stranki. Tudi mi imamo upanje, da pridemo enkrat na vlast —- zakaj pa ne? Takrat bo predsednik vlade proglasil JDS in SLS v Sloveniji1 brez sodišča, brez preiskav In brez dolgotrajnih poizvedovanj na kratko za orotidržavui in naši listi se bodo takoj preselili v ..Jugoslovansko , v „Narodno“ in v Kleinmayer-Zer-|avovo“ tiskarno... Da da!
Oče. odpusti jim, vsaj ne vedo, kaj delajo!
Svoj obstoj ščiti in varuje vsaka država z zakoni. Kdor se pregreši proti zakonu, pride pred neodvisno sodišče. Naloga sodišča ie. da preišče, ali je obtoženec kriv ali ne. Ce je kriv, mu odmeri po zakonu določeno kazen. Ce pa ni kriv. ga izpusti na svobodo. Tako je v kulturnih, pravnih državah, kjer velja zakon.
So pa tudi države, kjer ne vlada zakon, ampak politična samovolja. So države, kjer te lahko zapre vsak zastopnik državne oblasti, če mu nisi všeč. Ali pa te izžene kakor mu prija. Tako je bilo in je menda še v siji. kjer vlada še vedno carizem prej oblečen v beli hermelin, danes pa zavit v rdečo srajco.
Živeti se da po enem in po drugem sistemu, kakor kdo hoče. Samo tisti, ki danes uvaja na mesto zakona politično samovoljo, nai nikar ne vpije po ..pravni državi", če pride na krmilo drn«a stranka, ki bo hotela tudi vladati s politčno samovoljo!
Kdor priznava hudiča, mora priznavati tudi Belcebuba!
Poslanci naše stranke so imeli te dni pred odhodom v Beograd v Ljubljani posvetovanje o politični in gospodarski situaciji, posebno z ozirom na pretečo indust-visko krizo ter so med drugim sklenili:
1. Podpredsedniku kluba g. Divcu se naroči, da naznani na seji klubskih načelnikov ust. skupštine klu-bove predloge k spremembi poslovnika.
2 nastopiti * parlamentu z vso energijo proti izjemnim političnim odredbam, ki jih je v zadnjih dneh dekretirala vlada, zlasti pa, do pri-
hodnie seie skupščine vložiti tozadevno vprašanje potom podpredsednika kluba dr. Divca na predsednika vlade.
3. zahtevati od vlade, da ukrene takoj vse potrebno proti nastopajoči križi v industriji v smislu sklepov ljubljanske strokovne komisije.
'p^n,P1!pr.	ir	V-5-«	,-SAimo t*.
v socljal zaciji velehidustrije in pro*
lUu.
/-Ul o.
iviUls .1« i*.Uli
nemudoma izdelati načrt o sociiali-zaciii premogovnikov v državi. Niegovo redakcijo ie prevzel s. Anton Kristan.
Socializirajte jo!
„Prevrat“ v Belgradu.
LDU. Belgrad, 2. Glavni odbor republikanske stranke ie sklical za danes ob 10. dopoldne veliko javno zborovanje v prostorih restavracije »Slavije«. Na zborovanju so govorili Jaša Prodanovič, Dragiša Vasič, Gjosovič In Boža Pavlovič o destruktivnem delu sedanje vlade. Zborovanje se ni končalo, ker je zborovalce razgnalo orožništvo. Množica okoli 400 oseb, ki je došla iz zborovalne dvorane na prosto je nato demonstrirala proti vladi. Nato je bilo izdano konjeniškemu oddelku orož-ništva povelje, naj razžene množico. Konjenica ie navalila na množico ter jo preganjala tako dolgo, dokler sc ni popolnoma razkropila. V ostalem je vladal ves dan red In mir.
LDU. Belgrad, 2. Shoda republikancev so se po večini udeležili komunisti, ki so klicali proti vladi. Pri spopadu med orož-ništvom in množico je bilo ranjenih 11 oseb, civilistov In orožnikov.
LDU. Belgrad, 2. Uradno. Iz pisarne beograjske mestne uprave se objavlja: Odbor republikanske stranke ie izdal 1. t. m. lepak, v katerem ie objavil, da se ima 2. januarja t. 1. vršiti ob 10. dopoldne veliko meščansko zborovanje v prostorih hote'a »Slavila«, na katerem bodo govorniki govorili o razdiralnem delu sedanje Vlade. Beogralska uprava, ki je doznala za to, je izvršila poizvedbe ter ob tej priliki zvedela, da bodo zborovanje posetili večinoma komunisti, ki hočejo uporabiti priliko, da
Na poti socijalizacije veleindustrije ni jugoslovansko delavstvo po zlomu ničesar doseglo. Naše strokovne organizacije so to resno vprašanje pustile popolnoma v ne-rriar, ker so pač imele z drugimi vprašanji polno posla in ker so komunisti z razkolom zmanjšali silo strokovnih in tudi političnih organizacij.
Pri naših sosedih je prišlo delavstvo vendar precej daleč naprej na potu k socijalizaciji. V Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji in dr. je delavstvo vsaj nekaj doseglo. Pri nas ničesar.
Treba bo tudi pri nas to vprašanje ooskusiti Prihaiamo v dobo. ko bodo preiehala mezdna gibanja vsled svetovne gospodarske konjunkture. tačas bo morda prilika med delavske zahteve postavljati pri strokovnih cibanjih postavitev, obratnih svetov, pričetek socijaliza-cije. Tudi v ustavi bo treba izvoje-vati določilo, da • je socijalizacija mogoča in potrebna.
Zato naj naše organizacije začno z vso resnostjo jn vnemo to vpra-_ šanje študirati.
Zdi pa nam se, da bi bil ugoden moment, da se takoj izvede socijalizacija ene veleindustrije na Slovenskem, če to delavstvo energično ! zahteva in če vlada seveda hoče. i Trboveljska premogokopna družba, pri kateri so rudarji v mezdnem j gibanju, se brani dovoliti delavstvu ! skromno in upravičeno povišanje
i mezd. češ. da tega izdatka ne pre-i more. razun, ako se ii dovoli povišati cone premogu. To stališče Trboveljskega velekapitala ie popolnoma neupravičeno. Zadnje zvišanje i premogovih cen je bilo tako. da je bilo tako izdatno, da zamore Trbo-veliska zvišati mezd rudarjem za 100 '-'^stotkov. ne da bi bankrotirala. Kajti z zadnjim povišanjem cen ie Trboveljska v stanu stomilijonske investicije pokriti v enem letu — tako nemoralnega postopanja svet še ni videl. Za investicije se navadno povišujejo delniške glavnice, napravljajo dolgovi, ali pa v skrajnem slučaju razdeli investicijsko formo na celo vrsto let. Trboveljska pa bo dobila v teku enega leta povrnjene vse investicije in še nešteto ntilijond/ povrh.
Trboveljska mora in more torej ]>ovišati mezde rudarjem, ne da bi povišala cer,e premoau. Če Da tega noče storiti ker bi baje bankrotirala, pa jo socializirajte! Država naj prevzame obrat Trboveljske na svoi račji n sedanii uoravni svet naj razžene in ga nadomesti z upravnim svetom sestavljenim iz rudarjev in konsumentov. vplačano delniško glavnico pa naj — po našem mnenju to n;,i potrebno ni - ako že hoče, vrne delničarjem. Tako bo prav vsem delavcem in konsumen-tom. delničarjem pa tudi. ker jih na ta način ob var jamo izgube.
Naša zahteva zatorej j e: Trboveljska naj se socijalizira!	K
Pobijanje draginje.
LDU. Beoarad. 2. ian. Zastopn&ki i radikalcev in demokratov so se spo-razumeli, da mora nova vlada t>od-vzeti naienereičneiše korake za oo-btlanie draeinie in znižanie cen. Dogovor ieno da se ustanovi posebna komisiia, ki bo proučila to vprašanje ter predlagala odredbe, ki iih bo tre-
ba takoi oodvzeti. Ravnotako ie določeno. da se spisi o razdelitvi, davka revidirajo.
To ic nrav leoa tolažba katero nam nošiliaio iz Belcrrada. Samo preveč se ne zanesemo na nio, ker
ie bilo takih komisij že preveč in še noliena ni nič opravila.
Mnogo let ie že tega. kar ie rani-ki dr. Krek kot mlad in boievit agitator nastopil na nekem shodu na ljubljanskem bariu in govoril 6 niega r_ešeyan5u. Ob tel priliki so padle besede: »Ko bi bili za ves denar, kolikor so že različne komisije v e Hal e. kupili flispaoiria. pa bi bil morost že zdavnai suh.«
Dr. Krek ie imel prav. Ko bi danes še živel, bi nekai podobnega izjavil tudi o »dravinjskih komisijah«.
Državni podtajniki.
LDU. Beograd. 2. ian. Vprašanj^
o imenovanju državnih oodtalnlkov
ie odloženo, dokler se ne izdela
uredba o državnih oDodtalnikih •
V Belgradu imamo 20 ministrstev. Poleg teli 20 ministrov bi imeli dobiti še 20 ministrskih »pomočnikov* ali kakor so našli lepši izraz: državnh podtajnikov. Podtajniki naj bi bile politične osebe, seveda večinoma poslanci, ki hnaio ministrske umbiciie. za katere Da sejni našlo zaenkrat ministrskega stolčka.
Ustanova državnih podtajnikov tudi v drugih državah ni neznana. Imaio iih v Aneliii. ootem v Ameriki. v Ital Mi. A samo zato. ker ima-io tudi drugod kakšno ustanovo, isto uvaiati tudi Dri nas. če ni stvarne notrebe zaiie. to se nravi tratiti denar In upravo komplicirati.
V demokratičnih deželah vlada liudstvo. Liudstvo izreče svoio sodbo pri volitvah. Stranke, ki dobe večino, prevzamejo vodstvo državne unrave. Zaunniki strank —- večinoma strankarski voditelii —■ ure-vzameio posamezna ministrstva. —* Minister zastopa svoi resor politično v parlamentu. On odgovaria na internlaciie. ki se tfčelo nievoveva resora, on zastopa proračun svoiega oddelka.
Detailno upravno vodstvo posameznih mmisterstev oa imaio v rokah vešči uradniki-strokovmaki. Ti so ministrovi referenti. Oni iz-vršuieio oblast po navodilih ministra
Olavni krberii dobre uprave le neka gotova š*abihiost! stalnost Za to vo skrbeh nrei v Avstrin gospodje hofrat’ in sekciIškimi šefi orecei starokopitnih trmoglavcev ravno tako ie na tudi res tla sp se našli med nillm svemvn > -n^ni *n priznati ■strokovnlak * k> sp vrteli državno npr *'im »taštpp vedno v ls'etT> tem-rjii brez ve.Vk o poir-s^v 'n -»čut-Hivfh sunkov na splošno zadovoli« nost prebivalstva.
In. vleite: takih hofratov tn sek-‘ciiskjh šefov naši mladi držav! mani-ka. ne na državnih podtainikov k? o internih poslih niti eneva ministrstva absolutno ničesar ne razumem
Vera in socnaKzetn.
Še vedno jih je cela armada, ki sovražijo socijallzem v Imenu vere, največ v imenu krščanstva. Eni pravijo, da kristjan in more biti socljalist, drugi trdijo, da so-cijalist ne more biti kristjan.
In venda stoj v socijalističnem programu, da je vera zasebna zadava.
Ni U to resnično? Je li to morda le kakšna zvijača socialistične stranke? Na svetu je toliko hinavščine! Kamor stopiš, j se spotakneš obnjo. Torej je nemara tud! pri socijalistlh taka past?
Ne! Vera je resnično privatna zadeva. Kdor hoče postati član socijalistične stranke, ne bo nikdar vprašan, ali je katoličan ali pravoslaven, Žid ali mohamedanec. budist ali ateist. Veruj, kar misliš, da je prav.
Nihče te v stranki ne bo silil, da opustiš svoio vero, če ti Je ljuba: in zaradi verske razlike ne boš manje vreden član. Kot prcsbiterijanec boš užival* v strank! enake pravice, kakor če si baptist, luvmisf, ali pa če veruješ v Christian science.
Toda — to ni mogoče 1 Zakaj imajo
socialisti toliko prepirov In bojev z duhovniki!
Res! Takih prepirov ta bojev imajo precej. Kljub temu je vera privatna zadeva. Nič se ne Izpremeni na tem.
Boje imajo socialisti s tistimi duhovniki, ki napadajo socijalizem. Kdor je napaden, ima pravico, da se brani. Ce pa zmagujejo v takih bojih socijalisti, Je to le dokaz, da imajo duhovniki slabše argumente.
Glavno v stvari pa je to:
Socijalizem ie vprašanje tega sveta. On se bavi s človeško družbo na tem »vetu. Vera pravi, da le njeno kraljestvo »od drugega sveta«. Ce bi vsak ostal na svojem, ne bi bilo nobenih karambolov in bojev, kajti če si dvoje ljudi ne gre nasproti, se ne bosta nikdar zadela.
Toda zastopniki ver sicer pravijo, d* se brigajo za duše In da jim pripravljajo posmrtno življenje; v resnici se pa vedno bavijo z zemljo in hočejo ravnati vse življenje na njej. Tako izzivajo sami spopade.
Socijalizem skrbi za ljudi. Njegov cilj je najbolj človeško življenje za človeka na tem svetu. Zaradi tega ne sme in ne more delati nobenih verskih razlik. Protestant je človek kakor pogan, uniat kakor sunit, boljša družba se more ustanoviti le če se odstrani Izkoriščanje. Ali Izkoriščani so ljudje najraznovrstnejšlh ver.
Rešiti se morejo izkoriščanja delovni ljudje le sami. Bojevati se morajo proti Izkoriščanju. V boju odločuje moč. Razdru-ženl so slabi, združeni so močni. Delavci se morajo združiti. Najmočnejši, nepremagljivi bodo tedaj, če bodo zedinjeni po vsem svetu.
Torej morajo zasledovati tako najpopolnejše zedinjenje. Ako ga ne dosežejo, ostanek) slabi, Izkoriščevalci bodo močnejši, jih bodo pTemajrbvaM ln nadalje Izkoriščan.
Pa prihajajo duhovniki te In one In tretje vere ln odvračajo svoje sovernike od združitve z drugimi verniki.
Ali sme socijalizem tedaj molčati?,
Kdor zamolči resnico, se laže kakor tisti, ki govori laž. Socijalisti vodo, da je za delavce le v združitvi rešitev. Lagali bi se, če ne bi delavcem povedali tega. Kadar pa pride kdorkoli, da prepreči združitev delavcev v imenu česarkoli, so socijalisti dolžni v imenu resnice, da nastopijo proti njegovemu škodljivemu nauku.
Socijalizem ne uči: V Boga ne smeš verjeti 1
Veruj ali ne veruj! To Je stvar tvojega prepričanja, tvoje vesti. Ampak vera in brezverstvo nimata nič opraviti z našim gospodarskim in političnim bojem. Tukaj potrebujemo strokovno organizacijo, včasi štrajk, potrebujemo volitve. V to pač ni treba mešati Boga. .
Prihajajo pa duhovniki in ga mešajo tudi v take reči. Oni so krivi, če nastane tedaj boj in če pride beseda na vero. Zakaj zloraba vere ni vera; zloraba vere torej tudi ni privatna reč.
Nihče med socijalisti ne bo zameril duhovniku, če bo Izkušal prepričati svoje vernike, da Je po smrti večno življenje. O tem imamo lahko raznovrstne nazore. Metri ne škoduje, če veruješ tl v življenje onkraj groba, tebi ne more škodovati, če verujem jaz, da bo priroda snovi mojega telesa porabila za novo stvarjanie, in nobenem« ne škoduje, če pride tretji, pa pravi: Energija je večna; kaj je eneržija, pa ne vemo.
Zakaj se ne bi mogli vsi trije združiti za gospodarski in politični boj? V stavki smo lahko složni; pri volitvah lahko enako glasujemo. Vero sl pa lahko ohrani vsak svojo.
Ali če pridejo, pa pravijo, da sc zaradi večnega življenja ne smejo bojevati za boljše življenje na tem svetu, so škodljivci delavstva hi odločno Jih moramo zavrniti
Socijalisti niso začeli! boja z vero, ali zastopnik! ver se zaganjajo v socijalizem in povzročujejo boj. Zato pa glmajo pravice, da se pritožujejo, če dobivajo primerne odgovore na večinoma neprimerna vprašanja,
Trboveljska premogokopna družba in
vlada.
Pri vseh dosedanjih oogalantih Trboveljske premoeokoone družbe s stavkaiočimi rudarii smo ODažali. da Trboveljska družba namenoma ovira in zavlačuio oocaiania. Dočim so rudarii dovoli iasno označili svote staliSče. se ie duižba vsakemu iz-iasrtieniu izogibala. Poverjenik za sociialno skrb ie družbo izrecno pozval. da »zreče svoie definitivno mnenie o SDorazumu z rudarii. In tako ie družba na Silvestrov dan vladi sporočila, da te pripravljena delavstvu dati prejemke. ki bi pa biti celo neka] nlžti kot so oretemkf velenjskih nidariev. Rudarji Trbo-veliske družbe do iaiavi ravnateila flt. Skttbica tudi ne bi imeli tako visokih družinskih prejemkov kot Uh imaio rudarii v Velenhi. ker zasebno podietie bale takih obširnih izdatkov za rudarjevo družino ne zmore! Poleg teza naravnost škandalozno ma-tenkoslaesra priznanja delavskih zahtev hoče družba še povišanje cen premoga, kar M nalobčutneBe zadeto vse naše Javno žlviienle. Nam ie znano, da so cene Dremosra na Francoskem že začele padati, naš domači premog na da nai bi bil vsled profi-tarstva Trboveljske delniške družbe še dražit kot le sedal?! Mi smo prepričani. da ta zahteva Trboveljske družbe ne izvira Iz delanske potrebe za obstpl Dodietia - nten profit bi bil tndi ob priznanju vseh delavskih zahtev še vedno ogromen - temveč te zeoH Spekulativnega značaja vortčo zvUavanfa družbenega delniškega
kapitala. Gotovim liudetn pa meša glavo tudi razširienie upravnega sveta Trbovelisikfi premogokopne družbe.
Vlada le s svoje strani seveda morala izjaviti, da no more oristati na predlog družbe glede zvišanja cen premoga. Ali vkljub temu, da je uvidela, kako upravičene in naravnost malenkostne so zadnje zahteve rudariev. in kako da le sOcUainO in narodno-gospodarsko stališče Trboveljske družbe, ki hoče odklanjajoč svojim rudarjem dohodke velenjskih rudariev celo še zviSanie premogovnih cen, vlada še vedno ne migne s prstom, dočim si zoper delavstvo takoj kaj izmislil
Separatni razgovori vlade s Trboveljsko družbo težko da bi dovedli do kakih posebnih pridobitev za delavstvo, temveč vse prej le za Trboveljsko družbo! Upamo vsled tega, da bo vlada v korist celokupnosti in tlsočev rudarjev in njihovih bednih družita toliko pravična, da bo. uvidevši upravičenost zadniih zahtev rudarjev, tudi od Trboveljske družbe zahtevala — pa četudi s presljo — to, kar so rudarii državnih rudnikov sami dosegli od države, ki Je z ugoditvijo delavskim zahtevam v Velenju sama pokazala, da so iste rudarske zahteve tudi za Trbovlje, Hrastnik 'n Zagorje upravičene ne da ie zvišala cene oremo-ga. To te menda pač nalmani kar moremo od demokratične vlade in demokratične države tudi v tem orimeru zahtevati in pričakovati!
Telegrami,
PRVA SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad. 3. Danes dopoldne ie bila 1. seia novega ministrskega sveta. Vlada ie med drugim razpravljala o korakih, ki so potrebni v Južni Srbiji. da se obvaruie prebivalstvo ar-navtskih naoadov. — Mnogo to ni.
FINANČNI MINISTER KOSTA STOJANOVIČ UMRL.
Belgrad. 3. Po kratki bolezni je preminul v Beleradu finančni minister Kosra Stojanovič, eden najboljših naših mož. Uuamo..da niegov naslednik ne bo kak nesposobnež, ki iz ambicij asnirira na to mesto.
Belcrrad. 3. Začasno bo upravljal resort finančnega ministra g. Draš-kovič. minister za notranie stvari.
VLADA UDUŠUJE KOMUNISTIČNO GIBANJE.
Belgrad, 3. jan. Trlle poslanci — komunisti so izstopili iz komunistične stranke in se priključili Lap- I čevičevl skupini, eden pa ie vstopil v zemljoradničko stranko. Tri občinske uprave, ki so bile doslej komunistične, so javile svoj izstop iz stranke ter se odrekle odgovornosti pri vodstvu občinskih uprav. Tudi iz Skoplja ln Užic javljajo, da so tamošnji občinski odborniki izstopili iz komunistične stranke. Beograjski občinski uradniki so na svojem zborovanju sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se vsi komunistični občinski uradniki odpuste iz službe.
V Novem .Sadu so oblasti brez incidentov zasedle ..Radnički dom“.
Sarajevo. 3. jan. Po vsej deželi vlada mir in red. V Tuzli je proglašen preki sod. Prijeli in pozaprli so vse vstaške komuniste, ki so se udeležili uboja dveh orožnikov.
TURKI SO V DEŽELI!
Sarajevo, 2. Danes ie končal osrednji odbor muslimanske organizacije svoia posvetovanja, na katerih ie bilo odobreno stališče in dose-danie oo*topanie parlamentarnega kluba muslimanske organizacije. Muslimanski poslanci bodo sodelovali samo ori enem parlamentarnem delu in samo v taki vladi, v kateri bodo sodelovala vsa tri plemena našega edinstvenega naroda. Ob tei priliki ie bilo sklenjeno, da se na ministrsko mesto kandidira namesto dr. Spaho novinar Korkutis, za ministra za narodno zdravie dr. Karamehmodovič, glede kandidature za tretie ministrsko mesto oa so se prepustile popolnoma proste roke parlamentarnemu klubu muslimanske organizacije.
RAZDELITEV DRŽAVE V POKRAJINE.
Belgrad. 3. ian. Komisija, ki izdeluje načrt za razdelitev države v upravne enote, je dosedaj izdelala načrt, po katerem naj bi se razdelila država v največ 28. a najmanj v 26 upravnih enot Komisja Je dosedaj izdelala načrt za nastopne enote: Belgrad, Požarevac. Veliki Bečkerek, Novi Sad, Šabac. Zaje-čar. Niš. Skoplje, Štip, Bitoli Podgorica. Kragujevac, Čačak, Sarajevo, Brčko. Banjaluka, Zagreb. Ljubljana in Sušak.
REŠKI VOZEL PRESEKAN.
Reka, 2. jan. Izmenjava ujetnikov se Je izvršila p0 dogovoru. Legionarji so se večinoma nastanili po vojašnicah.
Trst. 2. jan. (Stefani). General Ferrari in zastopniki mesta Reke Venturi in Cigante so 31. decembra
popoldne v Opatiji podpisali tale dogovor: Reška država priznava uporabo rapallske pogodbe, da se preprečijo vojaške akcije proti mestu. General Caviglia določa amnestijo za delikte, ki niso podla hudodelstva. Potem se navajajo glavne točke dogovora, kakor tudi določba, da sme imeti Reka dva bataljona milice, Izpraznitev otokov Krka in Raba se mora pričeti 15. januarja. Od včeraj so v zasedenih postojankah okoli Reke samo se legiionani. ki so rojeni na Reki. Promet v reški luki se je že pričel.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V GRADCU.
Gradec. 31. Nocoi ie bilo mnogoštevilno obiskano zborovanje južnih železničarjev, na katerem so sklenili. da prično iutri ob dveh popol-noči splošno stavko v vsem območju graškega nadzorništva iužne železnice. Zahteve, ki so iih nameščenci južne železnice predložili, se tiče-io zvišanja plače za 40%, in zvišanja draginiske doklade za 100%.'Poleg tega zahtevalo nameščenci še letno doklado 6000 kron ter. da se jim ta-koi izplača 1000 kron, in da se določi naimaiša vsota plače na 5000 kron mesečno.
Politične vesti.
+ Mlitarizacija železnic. Kakor razvidimo iz ..Službenih novin“, je belgrajska vlada izdal naredbo, da se v slučaju stavke ali pobune železnice militarizirajo.
+ Vladna akcija proti komunistom. Vsled znanega sklepa ministrskega sveta v Belgradu. je policija v Ljubljani zaprla komunistični Delavski dom na Turjaškem trgu, konfiscirala arhiv stranke in Saveza železničarskih organizacij. Tiskarni, kjer so tiskali „Rdeči Prapor", so sporočili da je list policijsko ustavljen in so ob tej priliki konfiscirali tudi vse rokopise. Komunistični shod v Unionu v Ljubljani se ni vršil. ker ga je vlada prepovedala. Tudi v Mariboru te polici ia zasedla prostore železničarske organizacije. Enako se ie zgodilo s komunističnimi organizacijami po drugih krajih v državi. V Belgradu so iz vladnili služb začeli odpuščati komunistične pristaše. Ustavljeni so vsi komunistični listi v državi. O tej vladni akciji proti komunistom govorimo še na drugem mestu.
+ Svoboda tiska — kamarlla na delu. »beouradski Dnevnik« z dne 1. januarja piše: »Včerajšnjo številko ..Republika*1 je policija prepovedala. Prepovedano številko smo prebrali, a nismo našii ničesar, vsled česar bi mogla policija list zapleniti. Ko smo razmišljali o tej drznosti vladajočih faktorjev, ki duše vsako opozicijnalno gibanje, pa naj bo najpoštenejše in najidealnejše, nam pove delavec, ki je prišel iz tiskarne, v kateri se tiska „Republi-ka“, da so tiskarji v tiskarni že v naprei vedeli, da bo ta številka pre-povedana. Kakor nam pove ta delavec, Je mestna uprava sklenila dvakrat tedensko zapleniti ..Republiko", pa naj bo kakoršna koli vsebina tega lista. Da so radikalci zmožni vse storiti, to ve cel svet. toda da so tudi demokrati šli na isto pot, to sedaj dokazujejo s svojim delom. — Kako so pred nekaj dnevi — ob času volitve — demokratski prvaki lepo govorili o »svobodi in pravicah človeka", o »odpravi veleposestev« itd. Sedaj po volitvah Jih vidimo na delu. kjer militarizirajo rudnike v prid velekapitalistov in duše tisk.— Demokrati bodo menda pri prihodnji
t. $udiy:
LISTEK.
Elizijada.
(DalleJI
V,
In slon J« pripovedoval.
»Kralj Visvamitra Je s svojimi četami potoval po svetu. Prišel Je nekoč k puščav-nlku VasisthL Kralj, kler Je bival pušSav-nfk, je bil Mo vabljiv, da »o duhovi tu raje bivali, kakor v nebesih. Svetnik je pozdravil kralja, proseč ga, da sl nai * tvojimi Četami pri njem odpočije ter zaužije Jedila, ki mu Jih bo priprav«.
Puščavrrik Je stopil k svoji kravl ter {o nagovoril:
»Ljuba Sabala! Kralj je prišel in moram mu pripraviti kosilo. Pomagaj ml, zakaj lakota kraljev in vojakov je večja, kakor drugih umrljivih!«
Sabala ie svoje mrzle nozdrve ne&io pritisnita kdicu svojega gospodarja v znamenje, da mu izpolni željo.
Vasllko je kravo pomolzel kt glej — imel je na razpolago obilno finega riža, /vsakovrstnih slaščič, 6adja, masla, tnedu in
netoraj posod pijače, ki Je ie lodra ni pil boljše.
Vojnik! so se masttil ia ptlt, kolikor se Ura Je ljubilo. Krati pa Je v svofl zavesti nagovoril Vasistko:
»Daj ml svojo kravo, dam M« s to tisoč krav v zamenol«
PuščavnBc pa nikakor ni hotel sprejeti ponudbe, tudi ne, ko mu Je kralj hotel dodati Se tisoč slonov ln sto četverovprežnih voz. Naposled so vojnfld na kraljev ukaz odpeljali kravo. Ta se jku Je pa iztrgala lz rok ln pribežala nazaj k s^bjemu gospodarju. Vasistka Jo Je tolažil ter se naposled poslovil od nje izgovarjajoč se, da se mora ukloniti premoči.
Sabala pa mu je velela, da na4 jo pomolze. Komaj je to storH, Je že Imel na razpolago mogočno vojsko — pešce, jezdece In vozove. Vojska je pognala Visva-mttrtno če*o v beg ter IzgtaHa, kakor je nastala,
VisvamHra Je kraljestvo isročll svojemu sinu, sam se pa napotil v gozd, da dela pokoro. Sam Bratim a Je prišel k njemu vprašajoč ga, s čim da mu naj ustreže.
Visvamitra Je g» Imajo bogovi*1	,
Bralnna*), ki se Je utrašll asketove jeze, mu je Izročil orožje.
Vasistha je ravno stal pred svojim brlogom, ko nastane strašen vihar, ln ie je Vis vami tra napel lok Sive. Vsi bogovi so gledali z nebes ki vodni demoni so se po-laviH na rekah in potokih.
Toda smrtnonosno puščico Je prestregel puščavnik s svojo gorjačo. Isto sc je zgodilo s kopjem Rudre In s strašno smrtno zanjko.
Ko je Visvamitra zaslučdl grom. Brah-me je povsod nastala tišina. Se veprovi se niso zganili. Vsi dotbri geniji pa so zaprli oči in vzdihovali: »Ubogi Vasistha.«
Ta pa je odprl usta ln požrl plameneči gram. In že je v njem učinkovala jeza boga, zakaj zdajci so bile njegove oči pod-plute s krvjo, plameni so bruhali lz njegovih ust in gorjača v njegovi roki je belcf Žarela,
Vsa bitja so trepetala In prosila: »Prizanesi nam, straM asketi« — In Vasistha .se jih je usmHll.
Najvišji staroindijski bog. Kakor nam pričajo IJpanishade (brahanske vede) so-se bogovi bali pobožnih asketov •* puSCav-
In šel ie v gozd ter tam delal pokoro nad tisoč let. Naposled se mu Je prlbllM Bralima rekoč:
»Dosti je pokore. Vreden sl postal, da te odsihdob nazivljajo »kraljevega svetnika.«
»To ml ne zadostuje,« je odvrnil Vlsvamltra. »Hočem, da me Imenujete »brah-manskega svetnika«!«
»To ni mogoče!« jo odgovoril Brahms, »dokler ne Izkoreniniš vseh strasti.«
In Visvamitra je nadaljeval svojo pokoro. Po preteku tisoč let so se aačeH bati vsi nižji bogovi, češ, strašni asket bo zagospodaril vesoljnemu svetu ln nlkdo ga ne bo mogel ukrotiti.
»Jaz ga ukrotim,« je rekla lepa vila
Mainaka.
Odplula je na zemljo ter se skrila med trstikaml jezera. Tam jo ie našel Visvamitra, ko ie prišel zajemat vodo tar Jo v prvem vzhičenju nad njeno krasoto ponesel v svoj brlog, kjer Je preživel ž nlo pet let nebeških naslad.
Visvamitra pa je zaklical: »Kaj ml ko-rlsH kraljeva moč! Brati inan* hočem postati, kakor Vasitha!«
♦ Nalvišii indijski, slak L sz
volitvi vsaj toliko pošteni, da nastopijo skupno z radikalci, ker jih bo narod edino take videl v pravi barvi in s pravim programom.*1 Tako sodi demokratski neodvisni list
0 demokratih!
+ Demokratje ln ustava. Demokratski klub v Belgradu je imel zborovanje, kjer je razpravljal o bodoči ustavi. Izjavil se je za enodomni sistem, torej proti predvidevano uvedbo senata. Razpravljal je tudi o ljudskem »referendumu« pa po demokrat-c sko to spoznal, češ, da bi to bila konservativna naredba. Ime države hočejo izprernc* niti v »Kraljevina SHS — Jugoslavija«. Službeni jezik bodi pa »srbsko—hrvaSko— slovenski«. »Važni sklepi, posebno pa zadnji . . .
+ »Beogradska porodlca« — »ljubljan. ska porodica«. V članku o beogradski porod Ic!« smo v četrtek napisali sklepne besede, »da je v Ljubljani ravno tisti hudič kakor v Belgradu.« Petkov »Slov. Narod« to potrjuje. Evo vam dokaza: »Gospodična Urša iz Ljubljane«. V beograjski »Politiki« čitamo: V pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani posluje kot »pisarka« v oddelka za socijalno skrbstvo tudi neka gospodična Uršula Katauer, bivša delavka v tatnošnjl tobačni tovarni. Živela je mirno in zadovoljno s svojim poklicem, boječ se morda samo tega, da bi ne bilo treba nekega lepega jutra pobrisati pisalne mize in pomesti pisarne. Toda nekega dne je dobila pokrajinska vlada v Ljubljani od ministrstva za 'socijalno politiko akt, kateremu je bil priložen ukaz in dekret za pisarko Kata-« uerjevo. S tem ukazom in dekretom je ministrstvo za sociialno politiko postavilo Uršo Katauer za nič manj in za nič več kakor za sekretarja III. razrfeda ministrstva za socijalno politiko s tem, da ostane v službi pri pokrajinski vladi v Ljubljani. Gospodje v Ljubljani so bili presenečen?. Ali ko so se nekoliko opomogli od iznena-denja, so bili soglasni v sodbi, da pomenja to imenovanje nekaj izrednega. Na to pa so pospravili ukaz In dekret In ju vrnili v Beograd z opombo, da oni ne morejo razumeti tega avanzma gospodične Uršule( k! bi se končno pač mogla uporabiti v Ljubljani za pisarko, ki pa kot sekretarica lahko služi samo v Beogradu. — Stvar Je v bistvu resnična: gre za klerikalni protekcionizem. Gospodična Urša Katauer je bila najagilnejša agitatorica klerikalne stranke med tobačnimi delavkami. Zato so jo hoteli klerikalci nagraditi Ko je bil se, danji klerikalni posl. dr. Andrej Gosar po« verjenik za socialno skrbstvo v Ljubljani, je v Beogradu izposloval, da je bila Uršula Katauer imenovana za sekretarico III. razreda ministrstva za socijalno politiko ter, prideljena v službovanje poverjeništvu za’ socijalno skrbstvo v Ljubljani, kjer še se-, daj »uraduje«. Kako uraduje, nam sicer ni znano, vemo samo, da ne zna pravilno napisati niti enega stavka, kar pa je klerikalcem seveda postranska stvar. Da bi bHl torej v Ljubljani presenečeni in iziienadent vsled nepričakovanega avatizmaja gdč, Uršule, ne odgovarja resnici. Klerikalna gospoda se je dobro zavedala, da gdč. Katauer sicer ni sposobna za svojo službo, kar jih pa ni motilo, da bi je ne nagradili iz državnih sredstev za uspešno agitacijo so Ji preskrbeli imenovanje iz tobane delavke za državno uradnico v IX. činovneni razredu. Povsem jasno je torej, da bivši poverjenik dr. Gosar niti trenutka ni po< mlšljal, da bi »spakoval ukaz in dekret« gdč. Urške in ga vrnil v Beograd.
+ Neljuba pomota. V včerajšnji Ste vi'-ki smo javili, da bo Gregor Žerjav mini* ster ver. To ni točno. G. dr. Gregor Žerjav bo minister brez ver.
-1 »Novi čas« je sinček »Večernega lista, ki pa bo le komunistični modras kakor 'je bil »Večerni list«, ki so se ga silna sramovali celo klerikalci, ki jih ne oblije tako rada rudečica.
+ Bivši nemški državni kancelar dr, Bethmann Holhveg je v nedeljo po kratkt bolezni umrl.
i:msBiior3i3a5rrrn^^
Ko se je zbudil iz te omotice, je bila vsa njegova zasluga, ki sl Jo je priboru * več kot dvatisočletno pokoro, pri kraju.
In zbežal ie med puste skale, kjer se le nanovo začel pokoriti.
Cez tisoč let so se začeli bati višji bo-govj meneč, da sedaj asket doseže svoj cilj.
Tedaj naprosi Indra nebeško vilo Rambho, naj premoti asketa. Ker se je ba-. la sama tla iti, jo ie spremil Indra v podobi kukovice.
Visvamitra zagleda vilo ter jo zakolne, da je takoj postala sala. Indra — kukovjca pa izsine z glasnim zasmehom v nebeš
smeri.	. „
Tedaj je spoznal Visvamitra, da se jo ujel v zanjko. zakaj premagal je pač ljubezensko poželjenje, ne pa leze.
In vspel se ie do naivišjih sneženi« dbromkov Himavata, kjer je stal nepremično, kakor leden stalaktit.
Po preteku tisoč let se mu je pribežal Brahma in ga nagovoril:	’
»Dosegel sl svoj cilj. Pozdravljamo ta kot svetnika med bralunani.«
To je tedaj legenda o V.svam.trl i« kravi Sabala, le končal Poros svojo prU
1 i>o;v c J.
Dnevna
O Trboveljski družbi piše »Slov. Narod«: Ob novem letu je prišlo na javno podpisovanje 30.000 delnic Trboveljske družbe. Ta razpis je zelo zanimiv. Danes uaj le povemo, da je od 120.000 novih delnic »dodeljenih« Jugoslovanom 30.000. Kakor smo že poročali, so jih dobili stari del-uičarji 35.000 do 1200 avstrijskih kron. Ostane jih še 54.000, o teh nič ne povedo, rateri interesentje so jih dobili. Za Jugoslovane je izposloval gospod dr. Brejc
30.000	po 090 jugoslovanskih kron. Ker je tiominala delnic 200 avstr, kron, pomeni naša cena 3600 avstr, kron ali ISkratni no-minale. Dvoje je zanimivo. Prvič kolosa-len dobiček, ki ga naredi ta družba pri emisiji. Drugič pa zelo visoka cena 900 naših kron. Ker Trboveljska s svojimi dragimi ravnatelji, nadravnateljl, podravnatelji itd. vedno toži, da ne more izhajati in da le, kakor se pravi, v krizi, zlasti, če gre za slovenske delavce, potem ne vemo, ali se sme upati, da bodo v bodočnosti plačali take obresti da je pravična cena za delnico 900 jugoslovanskih kron. — Mi smo mnenja, da bi se o teli »zanimivostih« lahko še kaj več povedalo. Slabo p4ačanl rudarji
Trboveljske deružbe pa so imeli in imajo, to mora priznati menda vsak pošten človek, že pravico, da zahtevajo povišek svojih plač na višino okrog 80 do 85 K dnevno! Upamo torci, da vlada ne bo ščitila profitarstva te družbe, ampak naše poštene delavce - rudarje!
Poštnim uslužbencem. Pod tem naslovom nam pišejo: »Naprej« z dne 24. decembra m. 1. je priobčil dopis iz Maribora, da so tamkaj ustanovili strokovno društvo poštnih uslužbencev. Tudi mi poštni uslužbenci v Ljubljani pozdravljamo ustanovitev takega društva, ki bo v resnici zastopalo naše stanovske interese. Zadnjič, kakor znano, se je dogodil na naši pošti škandal. Pred In med vojno je bilo naše delo bolje deljeno kot sedaj in se take stvari niso mogle pripetiti. Pred letom je bilo še uvedeno, da je bila vsa tranzitna pošta na poštnem uradu glavni kolodvor sortirana, sedaj seveda, da se posamezne gospode razbremeni, pa se je sortiranje preneslo na glavni poštni urad, vsled česar so tudi razni brezvestneži priložnost izrabili, da so revno ljudstvo oškodovali za precejšnjo svoto. Prihajajo pritožbe o zakasnelem dostavljanju pošte. Tudi tu je krivda pri upravi. Neštetokrat se zgodi, da se pošta sploh ne pregleda in določi za posebne proge, temveč jo v naglici vržejo v prvi poštni voz in tako gre pošta — celo ljubljanska! — v Maribor, Jesenice itd., dokler ne pride tja, kamor je namenjena, recimo nazaj v Ljubljano. — To sem moral navesti, da javnost izve, kar je potrebno. Poštne uslužbence pa poživljam, da vstopijo v gori ustanovljeno stanovsko organizacijo, ki se bo ramo ob rami z ostalini delavstvom borilo za izboljšanje svojega položaja. — Poštni uslužbenec.
Ta recitacijski večer, katerega priredi v korist dijaških zadrug Marija Gorčeva, Pran Lipah in Stane Melihar v petek zvečer v Mestnem domu se dobe vstopnice v predprodaji od srede dalje pri tvrdki Svetla na Mestnem trgu. Cene sedežem 10 fn 15 K, stojišča 3 K.	k
Nove poštno znamke pridejo v promet v prvi polovici meseca januarja. Nove potitne znamke so bile izdelane kakor znano v Ameriki. Dosedanje s* bodo uporabljale poleg novih samo še do 1. aprila.
Pomnožitev finančne straže v Sloveniji. Finančno ministrstvo je sklenilo, da
Po svetu.
— VViljem BSIsche. 2. t. m. je praznoval šestdesetletnico svojega rojstva VViljem Bolsche, po Hackelovl smrti gotovo na|-večji ki najbolj znani sedanji nemški naravoslovec. Če se je Hackel kot prvi med velikimi Nemci bavif z modernimi naravoslovnimi teorijami In je med njimi zlasti Darwlnovo privedel do popolnosti in jo dokazal z neovrgljivtml znanstvenim) do-
»In je li dobil potem Visvamltra kravo Sabalo, radi katore se je mučil toliko let?« }e vprašal Bucefal.
»O kravi Saball legenda ne pove več,« Je odgovoril Poros. »Ko je Visvamltra po premagan ju vsakega hrepenenja posta! svetnik med brahmani, vendar ni mogel zaželeti krave, osobito ko Je ta bila last drugega*. — Sabala je vsekako največjl čudež, kar jih poznamo Indijci, saj je napravila iz kralja, tedaj Iz moža vojniške Kastc-brahmana, kar nasprotuje vsekakor svetovnemu redu, ki ga je postavil Brah-ma. Radi tega menim, da je krava Sabala ono bitje, katero bo Indija postavila za kandidatko.«
»To moraš pač ti najbolj vedeti. Ali poznaš kravo?«
Ne poznam je. Pa mislim, da ne bo težko najti tako znamenitega bitja.«
»Dobro, pa jo pojdiva iskat!«
* Po Buddhovem nauku je mogel doseči kraj večnega miru Nirvano, le oni, k! je premagal vso svojo strast in pože-Ijenjt
(Dalje prih.)
kronika.
pomnoži število finančnih stražnikov V
Sloveniji.
Okrajno sodišče v Prevaljah, ki se je
nedavno na novo ustanovilo, se je podredilo okrožnemu sdišču v Maribru.
Zvišanje pristojbin. Ministrski svet je sklenil, da se pristojbina št. 204 pristojbin-skega zakona, za spremnice pri tovornih listih in izvoznih listih za domače blago poviša od 20 par na 1 dinar in da ta pristojbina velja za vso kraljevino. Ker je št. 204 pristojbinskega zakona razširjena na vso kraljevino, velja ta sklep od dne, ko bo finančni minister dognal, da je mogoče to točko uporabljati.
Pokojnina orožnikov. Na predlog ministra za notranje stvari in vojnega ministra je ministrski svet sprejel uredbo o pokojnini orožnikov, ki'jo je že sankcijoniral regent Aleksander s svojim podpisom. Po tej uredbi bodo imeli orožniki in njihove družine pravico do pokojnine po 16 službenih letih. Z dovršenim 30. letom službe bodo dobivali orožniki celo plačo, kakor tudi doklade kot pokojnino. Ako postane orožnik pri izvrševanju službe nesposoben dobi kot pokojnino celo plačo, kar velja tudi za družino. Ako pade v službi, dobi njegova, družina ne glede na službena leta celo pokojnino, ki jo dobe tudi družine orožnikov, ki so padli v službi od 1. marca 1919 kot dneva, ko sc je osnovalo enotno orožništvo v vsej kraljevini.
V Belgradu morajo biti vse kavarne zaprte od 21. ure dalje.
Iz Splita. Socijalistični dom v Splitu je bil ponovno otvorjen na svečan način. — Lokomotive in vagoni so pripravljeni, da takoj po italijanski evakuaciji Dalmacje vzpostavijo železniški promet na progi Split—Knin—Šibenik.
»Naših Zapiskov« celotni letniki se kupijo. Prodajne pogoje in letnike naj osebe, ki jih žele prodati, sporoče našemu uredništvu.
Značilna sodna statistika. Pri državnem pravdništvu v Ljubljani je bilo tekom leta 1920. vloženih 6311 ovadb, leta 1919. le 449S. Tudi v teh številkah je označeno stopnjevanje zločinov,
Nezgode In nesreče. V ljubljansko bolnico so pripeljali osemletnega sina Miha Karča iz Vira pri Kamniku, ker ga je konj v hlevu. težko udaril v spodnjo čeljust. — Tobačno delavko v pok. Marijo Dražil so sprejeli v bolnico, ker jo je sin Adol! tako pahnil proti štedilniku, da si je z nožem težko ranila vrat.
Ponovne tatvine v »Mladiki«. V »Mladiki« so zelo številne tatvine dekli škili plaščev. Neka neznana oseba se med poukom pritihotapi na hodnik dragega nadstropja ter tam krade plašče. Kljub strogemu nadzorstvu se policiji doslej še ni posrečilo izslediti tatice. Doslej beležijo že nad pet tatvin.
Tatvine sukenj. Tatvine zimskih sukenj se sedaj zelo množe. V akademski jedilnici v Marjanišču je neznan človek ukradel akademiku Viktorju Valiču 2500 K vredno zimsko suknjo.
Uboj. V velikih Vodenicah pri Kostanjevici Je neki Jos. Gorišek ubil 30 letnega Ant. Grubarja zaradi ženske.
V Kranju prijeta družba. Na »Stari pošti« v Kranju sta bila ravno opoldne na Novega leta dan aretirana 26-letni trgovski pomočnik Ivan VVagner iz Reke in njegova ljubica 26-letna Marija Rakoša, ker sta nekemu trgovcu v Ljubljani poneverila za
26.000	K raznih čevljev ter jih prodala.
kazi, je Bolschejeva zasluga, da jih je zanesel v najširše plasti svojega naroda, pri čemur mu je pomagal zlasti krasni slog in iianavadna jasnost njegovih razprav. Zastonj ga ne imenujejo odkritelja poezije naravoslovnih ved. On je nemškemu ljudstvu učitelj in voditelj, za njegov blagor in prosveto je deloval vse svoje življenje, da bi ga Iztrgal iz krempljev mračnjaštva in nestrpljlvega bigotstva.
— Dunajski magistrat brat denarja. Nameščenci dunajskega mag ris trata bodo plače za mesec januar dob tli izplačane v dveh obrokih, ker so blagajne mestne občine — prazne.
— PHsudskl v Parizu. Iz Varšave poročajo uradno, da odide maršal Pilsudski tekom tega meseca v Pariz. Francoski listi pišejo, da je namen tega posota vojna zveza med Francijo in Poljsko za vojaški napad na Rusijo spomladi. Zdi se pa, da bi bila nova vojna zaenkrat nemogoča, ker manjka — kreditov celo Franciji!
— Visoko šolo filmov bo otvorila posebna družba januarja 1921. Šola se bo ba-vila z vse filmskimi vprašanji, bodisi pravnimi, tehničnimi, estetičnimi, trgovskimi Itd.
— Za žene Je nogomet cenejši. Športni klub »Bayern« v Monakovcm je znižal vstopnino prt svojih nogometnih' tekmah na polovico. Na ta način sl hoče namreč pridobiti novih obiskovalcev In s tem nov vir dohodkov.
.... m...... .............................
Vpošljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega
pošiljanje ne ustavi,.
Organizacijski vestnik.
Iz strank®.
Načelstvo soc. dem. stranke v Ljubljani ie na svoii seti dne 1. lan.
1921 sklenilo protest Droti ponovno nameravanim političnim iustičnim umorom madžarske vlade nad bivšimi zastopniki delavske vlade na Madžarskem. Strankinim poslancem na naroča, da uri razpravi o mirovni nettodbi z Madžarsko zavzamejo temu primerno stališče. — Načelstvo ie obenem temeliito razpravljalo o politični in srosnodarski situaciil v državi in svoie sklene sporočilo strankinemu parlamentarnemu klu-
bl Vestnik Svobode.
Splošna delavska zveza »Svobode« priredi dne 9. januarja 1921, v veliki dvorani hotela »Uniona«
VELIKI PLES »SVOBODE«.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Lanski naš ples je bil eden najlepših in vsakemu po-setniku gotovo ostal v najlepšem spominu. Preskrbljeno je, da naš letošnji ples ne bo zaostal za lanskim, zato vabi odbor splošne delavske zveze »Svobode« sedaj vse sodruge In sodružice ter prijatelje naše kulturne organizacije, da se tega plesa udeležijo v največjem številu. Torej nasvidenje v nedeljo v hotelu Unionu.
Dramatični odsek »Svobode« v Radečah vprlzorl v četrtek, dne 6. t. m. v društvenih prostorih »Svobode«. Meškotovo »Mati«, dramo v 3 dejanjih. Začetek ob 3. popoldne. Sodrugl In sodružice, udeležite se te predstave polnoštevilno in podpirajte kulturno delo naše organizacije.
Kulturni vestnik.
Sprememba repertoarja. Opera: Sobota 8. januarja Fra diavolo. Red A. Nedelja
9. Januarja Od bajke do baike, mladinska predstava 06 3. Tzven.
Za ravnatelja ljubljanske opere je b‘,1 imenovan baje dosedanji dirigent g. Rulco-vina.
Zrnje, mariborski kulturni vestnik, št.
10. ie izšlo s sledečo vsebino: Srečko Bu-čer: Snežinka; Od juga. Franjo Roš: Srečko Punnerju. R.: O t Srečku Partnerju. Anton Ivanovič - Njerger: Ive Vojnovič — dr. Lj. Pivko: Dramatsko pesništvo. — Druga sezona »Slov. narod, gledališča v Mariboru«. — Reportolri.
Ameriški družinski koledar Za leto 1921 (VII. 1.) je Izšel v založbi Jugoslovanske del. tiskovne družbe v ChicagI s- prelepo vsebino. Poleg kalendarija prinaša m. dr.: Ivan Molek, Ob porodu dneva p. (pesem); Ivan Molek, Ob porodu dneva p, Nezrl, Prisilna selitev (p.); Manabendra Nath Roy, Campak (pov.); Oustav Holf-strom, Kakšno je bojišče (čl.); E. K., Kro-na (p.); Jože Zavednik, Tako žive In umirajo (pov.); Ivan Molek: Marta se je spuntala (pov.); Jezik in pisava (61.); Jack London, Linago (p.); A, Cehov, Kameleon (p.); J. London, Francis Spaigbt (p.); Socializem In idealizem (čl.); M. Oorkij, Na dnu (drama); Eugen V. Debs (čl.); Oton Zupančič: Tiho prihaja mrak (p.); Rud. Golouh: Prometej (p.); Z. Kvedrova: Vsakdanja tragedija (p.); Iv. Albrecht: V tovarni (p.); Pevski zbor »Zarja« (čl.); dr. J. Samsa: Iz egiptovskih grobov (čl.; dr. Seymowr Stedman (čl.); Odkod so dobili ljudje denar, Iskanje resnice, Odkod so dobili ljudje imena In še pod. drobtin ter -Fostužba odtlskov prstov kot pričanje na sodišče. — Koledar ima dalje vse polno umetniško Izdelanih slik, med katerimi na-.jvaiamo: Szupalskega: Danteja; A. Pola-akovega: Sejalca; Bretonovi: Na potu po zimi in Perica; de Preydourov: Cvet mladosti. Tratnikove:	KHaristlnja, Mati in
Risba; Bouguereauovi: Razbit vrč in Pastirica; Bennerovo: Vigred; Spremljevalec vojne (Vereščagin?); špllarovo:	Studijo
glav«; Bendino:	M Je spremljevalka;
portrete Maxima Gorkija, E. V. Debsa ta Seymoura Stedmana; pet slik Iz chlcaške-ga umetniškega muzeja (Art institute); šest slik iz sovjetske Rusije; prizor iz igre »Na dnu«; soc. pevski zbor »Zarja« in še mnogo drugih, — Koledar je — kakor vidimo - res vreden dela naših ameriških sodrugov in ti so lahko ponosni nanj. Tudi Izdelava dela čast tiskarni, ki ga je izvršila. Je to Narodna Tiskarna v Chlcagi, največja slovanska tiskarna v Uniji. Cena 75 centov. Ameriškim sodrugom čestitamo na delu in jim kličemo: Le tako naprej!
Ljubljansi Zvon. Vsebina enajste številke: Vida Jerajeva: Tja k mučenici. — Miran Jarc: Gluhe noči. — Ivo šaril: Gospa Silvija, Povest (Konec). — Igo Gruden: Jutro na morju. — Miran Jarc: Pesem. — J. A. G.:	Iz Cimpermanovega
kroga. (Konec prih.) — igo Gruden: Pogledal sem tl. — Milan Fabjančič: V plamenih. (Konec.) — Gustav Strniša: Dama.
’— Dr. Avgust Žigom: Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Konec prih.) — G. F. Spomin na Ketteja in Murna. — Miran Jarc: V mraku ob akordih klavirja. — Ivan Zorec: Francka. (Konec prihodnjič.) — France Veber: Bcrgsonova teo-
%
rlija smešnega. (Konec prih.) — Franjo Roš: November na vasi. — Ivan Albrecht: Tomijeve Tine mlada leta. (Konec prih.) — Pastuškin: Korčki In podlesek. -- Alojzij Gradnik: Oj hodi, hodi. Književna poročila. Nove knjige.
Slikar prof. Franc von Defregger je v nedeljo 2. januarja v Miinchenu umrl v 86. letu svoje starosti.
Ciospoelarstve.
— Čez 1 milijon hranilnih vlog so vložili do 1 tm. delavci v hranilni oddelek Konsumnega društva za Slovenijo. To je lep napredek! Obenem pa tudi razveseljivo dejstvo, da se nekateri delavci zavedajo, da Je vsak vinar, ki ga izroče privatnemu kapitalu, orožje napram delavstvu. Konsu-ment, ki vloži svoje prihr.. _ pri Konsum-nem društvu za Slovenijo, pomaga zadrugi do hitrejšega razvoja, dalje zadrugi ni treba jemati denarja na posodo pri privatnih kapitalistih za drage obrcstL Vložnik pa ima koristi, ker mu zadruga izplačuje najvišje obresti in ima za svoje vloge najboljše jamstvo v dobro idočera podjetju. Id Ima lastne hiše, veliko zalogo blaga in premičnega inventarja, dalje tudi ni podpisovala vojnih posojil, torej njeno premoženje resnično obstoja. Vsak zadružnik naj skrbi, da bo Konsumno društvo za Slovenijo hnelo v najkrajšem času 2 milijona hranilnih vlog.
— Ljubljan. trg. Trg Je bil živahen. Cen« mesa so ostale na prejšnji vfšfnl, samo slanina se je nekoliko pocenila. Na debelo se kupuje po 48 K kg. Goveji mesarji zahtevajo z naj večjim povdarkom podraženfe govejega mesa za 4 K pri kg ter se opirajo na dejstvo, da so surove kože padle od 50 na 34 K kg ter loj od 26 na 18 K, to značl izgubo 800 do 1200 K pri enem volu. Temu nasproti pa so pričele padati cene živi teži in je pričakovati v uajkrajšem času zjednačenja. Opozarja se interesente, da ne bo dovoljena nlkaka podražitev govejega mesa, ker bi se s tem samo zajezilo padanje cen živi te« ter celoten kon-zum občutno oškodovalo. — Sadni trg ie dobro založen. Južno sadje se ie pojavilo v obilnejši meri po naslednjih cenah: rožiči 20 K kg, fige 24 do 26 K, dateljni 40 K, mandelni 96 K, kostanj maroni 16 K, orehi ceH 16 do 18 K, luščeni 60 K, Hmone 1 do 2 K kos, pomaranče 1.50 do 4 K kos, mandarine 2 K kos. — Zelenjava je omejena na trgu na najnujnejše predmete, vse Spe-cijalitete primanjkujejo popolnoma. — Jajca so se zopet pojavila na trgu v zadostni množini; plačujejo se 3.50 do 4 K kos. — Mleka je zopet v Ljubljani dovolj, kvaliteta je pa slaba. — Špecerijsko blago stoji na prejšnjih cenah. Java sladkor stane 54 K kg, sladkor v kockah 64 K. Moka v nadrobni prodaji: št. 0 18 K kg, moka za kuho 16.50 K, bela krušna moka 14.50, koruzna moka 7 K, koruzni zdrob 8 K, pšenični zdrob 16 K.
— Krediti ministrstva za prebrano. Eden Izmed poslednjih sklepov komiteja za obnovo zemlje, ki ga je podpisal dosedanji minister za prehrano Jojič pred izročitvijo svojih poslov, določa, da se sredlš-nji upravi za obnovo dovoli kredit 3 milijonov, industrijski nabavni zadrugi pa kredit 1 milijon dinarjev. Posojilo bo brezobrestno ter vračljivo tekom enega leta od dneva prejema. Uporaba kredita se mora vrštti pod nadzorstvom ministrstva z« prehrano in obnovo zemlje.
— Hipotekarna posojila. Ker sodišča še nimajo intabulacljskth knjig objavlja Uprava fondova uradno, da še 5 mesecev no bo mogoče izdajati hipotekarnih poso-jil. Da pa bi se omogočilo gradnje poslopij, je »Uprava fondova« organizirala dovoljevanje kredita na podlagi metile, ki morajo Imeti tudi podpis enega večjih denarnih zavodov.
— Trboveljska prem«*o*topna družba. Temeljem sklepa občnega zbora družbe so bili v upravni svet kooptirani gg. vitez Jo-sef Pogačnik, gradbeni ravnatelj ing. Klinar, bančni ravnatelj A. Praprotnik ta odvetnik dr. Ivo Benkovič. V upravnem svetu je sedaj pet Francozov en Švicar in štirje Slovenci, tako, da tl skupaj tvorijo večino. Sklep občnega zbora glede emisije novih delnic, in dogovor s francoskimi posestniki oblagacij glede plačila v zlatu plačljivih obligacij še je predložil oddelku za trgovko in Industrijo v svrho odobritve. Za Jugoslavijo se je rezerviralo 30.000 delnic nove emisije, ki so se oddale domačem bančnem konzorciju.« — Čestitamo g. novoimenovanim upravnim svetnikom.
— OmiUenje zapore nad Imovlno Ino-zemcev v Avstrifi. Glasom pojasnila tukajšnjega zastopnika avstrijskega zveznega ministrstva zunanjih zadev je že avstrijski državni urad za finance z 10 izvršilno naredbo z dne 18. septembra drž. zak. št. 440 odredil mere, ki po možnosti omejujejo dosedanja zaporna določila. Z 12. odrebdo z dne 17. novembra 1920 zvez. zak. štev. 15 se omejujejo obstoječa zaporna določila v splošnem na ono mero, ki je nebhodno potrebna za zavarovanje premoženjske oddaje, za izvedbo zahteve po oddaji zlatih novcev in inozemkih vrednostnih papirjev ter za ureditev razmerja iz zadolžnic nekdanje avstrijske države v smislu državne pogodbe v St, Gcrmain.i.
Zlasti se določa, da se ukinejo vse varnostne odredbe v svrho zavarovanja kake bodoče oddaje premoženja nasproti ino-zemcem, ki ne pridejo v poštev pri tuzemski premoženjski oddaji, ter da se omogo-ča inozemcem, ki niso podvrženi oddaji inozemskih vrednostnih papirjev in zlatili novcev, prosto razpolaganje š terni efekti. Dvigne se zapora nad vrednostnimi papirji In zlatimi novci, ki niso določen za oddajo, nad nelcovanmi in nepredelanimi dragimi kovinami, nevdelanlmi dragulji, zlatom, srebrom, okraski, inozemskimi državnimi papirji in bankovci, menicam, čeki in nakaznicami za nozemstvo ter se vrnelo položene kaveje. Avstrijsko zastopništvo' povdarja zlasti, da dobroimetja in depoji vrednostnih papirjev, ki se nahajajo v Avstriji, po smislu postave o enkratni veliki oddaji premoženja ne pripadajo k »imovinl vezani na Avstrijo«, tako da se ne pritegnejo k oddaji premoženja glede svojega tuzemskega dobroimetja in vrednostnth depojev oni inozetnci, ki ne stanujejo v Avstriji in tudi nimajo tam nikakega pridobt-nega obrata od dne 30. junja 1915 odnosno’ od dne 30. junija 1917 pri trgovcih-
Šport.
Slov. plan. društvo prosi svoje člane, da blagovolijo prevzeti izkaznice za leto 1921, ki so že pripravljene v planinski sobi, Kralja Petra trg 2.
Smuške ture v Bohinju. Bohinj razpolaga z mnogimi hvaležnimi smuškimi turami, ki so bile markirane že pred vojno po načelih zimske markacije. Med vojno so Izginile tudi te maracije kakor marsikaf drugega. Vsled tega se je »Športna zveza« odločila, da čhttpreje na novo markira vsaj nekatere teh tur. Najpreje se hoče Izvestt markacijo iz Bohinja preko Koprivnika m Mrzlega studenca na Bled. Le-tej markaciji bo sledila markacija ture: Bohinj. Bistrica — Senožeti — Uskovnica—Konjšoica, Ako bodo le količkaj dopuščale vremenske razmere, boste ti dve turi markirani vsa! že do novega lota, na kar pridejo na vrsto nadatjne ture, osobito one iz Bohinja ne Ratitovec in v Selško dolino.
Dopisi.
Vrhnika. 27. dec. 1920 Je vlak številka 838 pdvotzll skladiščnika juž. žel. sodruga; Alojzija Gomzija. Razkosano truplo je ležalo zmečkano med tiroma skoro 2 dni, da-st so bili merodajni »faktorji« takoj obveščeni. Sele po prizadevanju tukajšnje JSDS so se toliko zganili, da so ponesrečenca
30.	t. m. na tihem pokopali. Znak vrhniškega »krščanstva«! — Nesrečnež zapušča vdovo In 4 otroke N. v m. p.l
Celje. V več časopisih smo čitali objavo, da ostanejo 1 in 2 kronski bankovci Še v veljavi, in sicer jih morajo jemati povsod neomejeno v državnih uradih in denarnih zavodih In pri pošti do 10 K. Ne vemo pa, ali je btla ta Izjava uradna alf mogoče samo časnikarska. Mali obrtniki fn sploh vsi oni mali ljudje trpijo še danes in bolj ot poprej zaradi te Izjave, ker so prisHleol Jemati 1 ta 2 kronske noveanka. Denarni zavodi pa se branijo tega denarja, ker so ž njim prenapoljneni. Torej je potreba nekaj temeljitega ukreniti. Mi imamo narodno banko in denarnim zavodom se mora dat! možnost, da brez vsake težavo denar zamenjajo. Potom narodne banke bt mogla iti vsa cirkulacija denarja. Pri tukajšnjem davčnem uradu se pripeti, da H in 2 kronske novčanlce konflsclrajo 111 ž!v. krst ne objavi, kateri so falzlfikati, da bi se ljudstvo obvarovalo škode. Prosimo sodruge poslance soc. dem. kluba, da se z8 to Interesiralo.
iH I	11.....................   ................... 1	1	"■1
Druitvene vesti.
— Velik zabavni večer — Športni ples
se vrši v nedeljo 9. t. m. v vseh prostorih' Narodnega doma. Na, sporedu: prvovrstne,’ originalne kabaretne točke, japonska kavama, ples, srečotov, šaljiva pošta. Godba' Dravske divizije. Velika dvorana bo prire-' jena Izključno le za ples. Na prireditvi dobrodošli vsi športniki, člani sp. društev, vse športu naklonjeno občinstvo in vsi, Ki sl žele lepe zabave. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pričetek ob 20. url. Vstopnice 30 K ža osebo.	K
Muči Vas clavobol? Zobobol?; Trgani« v udih? Malo Fellerievesa Dravesra Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvounatih ali 2 veliki Sneciialni steklenici 42 K. Državna trošarina poseebi. Felleriev Elza mentolni črtnik eh komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Neka! pravih Fellerievih Elza-kroeliic! To so dobre! 6 škatliic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tlnktum 1 velika steieknica 20 kron. — Omot in noštnina posebel. a tiaiceneie. Fueen V. Feller. Stubjca donla. Flsa trsr št. 252. Hrvat*«a.
C. (4)
_.. ;_ 1 nn— 1  .... —	’■	   —
Tzdatatelt: Ivan MHnar, Odgovorni urednik: lak, Vehovec«
Priporoča se tvrdka
Sv. Petra„ nasip St. 7,
edina tovarniška laioga
Šivalnih strojev v vseh opremah, materija! m livibs predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Vtftoa garancija I steme, Sgže, ©Sfe na drobno in debelo. Večletna garaccija!
Anončnl zavod
Liubtjana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča
sledeče tvrdke in podjetja:
v Ljubljani:
Arlilleht in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
Žarnice wSvetla“ Mestni trt; 25.
Visalni stroji
F. Bar
Cankarjevo nabrežje 5.
Prodaja in popravila pi«. strojev
The Rex Co.
SelenburRova ulica 7/1.
Elektrotehnični predmeti
»Svetla*
Mestni trg 25.
Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 6.
Oblast, konees. tavod za pokoneavanje miii in mriesa
MiroBlav Zor
Kolodvorska ulica itev. 30/11.
Raznoževalne aparate Opalographe in potrebščine k istim dobavi
The Rex Co.
Selenburgova ul. 7.
Špedicija
F. & A. Uher
Selenburgova ulica 4.
Beton, železobeton in vodne zgradbe
Inž. dr. Miroslav Kasal
Hilfierjeva ulica 7.
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Gosposvetska cesta 6.
Export čevljev
Aleksander Oblat
Sv. Petra c St 16.
V Mariboru:
Nakup in prodaja posestev
H. Havlik nasl. J. Simčič
Gregorčičeva ulica 6.
Erfavec & Turk,
IIH
Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraia
J. Goreč
Ootpom6ki e. 14.
Manufaktura in uloga oblek
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
Tehnične potrebščine
Odon Koutny
Kolodvorska ulica 37.
pri »Zlati lopati*
■■■ preje Hnmmert^hmldt, ■*«
Wwi Mnrnin m itn. 7,
nasproti Krilanske cerkve.
Pan ]j[ m m
Spodnja Siika it. 22
priporoča svojo jlelavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in zmerne cene.
Splošna ključavničarska
in
mehanična delavnica
se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd.
Fr. Lebar & L. Tišler
Jenkova ulica 9.
špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica it. 4.
Veletrgovina
r premogom, drvmi, loto in raznim kurilnim materijalom.
Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12.
Zmerne cenel
resistrovsna zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po Čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posolila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
Ar
& e
///
Zaloga
#y
izgotovljenih oblek za gospode in dečke.
Prodaja eukna na drobno.
ObiaNe po meri iz prvovrst. blaga po najnovejžem kroju.
Puh i iUio!
Oglejte si razstavo fino izdelanih v izložbi g. J. Grllarja v Ljubljaal, Šelenburgova ulica se nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejšega uanja na roko po dunajskih vzorcih.
. PETE®, ieiMi EBjitcr
Celovška centa it 80 v salonu znane gostilne Vodnik.
Kenknren£ue cene S
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli posl užiti tvrdke:
Pita Molka Mia z vinom
Ante Korenjak In drug pri Sv. Barbari v Halolah.
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
BRUMAT F. 2SS
Mestni trg štev. 25 |I.
Lastni auto za prevažanje.
Konkurenčne ceue!
□DDDODDDDDOODBDDS1ISDII DDDDDaDaaanDBBDDP
'	■	•	m
Vabilo na subskripcijo.	s
n
a
n
a
I
Trboveljska premogokopna družba na Dunaju je V svrho okrepitve lastnih sredstev svojega podjetja sklenila
a
a
D
m
povišati svojo delniško glavnico od K 24,000.000'—
120.000 novih delnic.
Od novoemitiranih delnic je prevzel podpisani konzorcij jugoslovanskih bank
;== 30.000 komadov
na K 48,000.000 — z emisijo
B
II
b
o
b
D
B
o
n
ter stavlja iste po sledečih pogojih na javno subskripcijo:
1. Nove delnice nudimo interesentom po K 900*— tel quel, ki so plačljive takoj ob subskripciji.
2. Nove delnice participirajo na čistem dobičku leta 1920 ter so opremljene s kuponom 1920.	•
3. Subskripcija se vrši v času od 1. do 15. januarja 1921.
4. Kot subskripcijska mesta fungirajo Jadranska banka in njene podružnice v Kranju, Celju, Mariboru in Beogradu, Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Kreditni zavod za trgovino in industrijo in Zadružna goapodarska
banka ▼ Ljubljani.
5. Reparticjjo delnic si pridržuje podpisani bančni konzorcij po izvršeni subskripciji.
a
D
u
o
b
Ljubljana, dne 1. januarja 1921.
Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka.
a
n
Hrvatska eskomptna banka.
0
Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
O
« •
Zadružna gospodarska banka.
B
D
o
finBnBBBmPMBBananBnHBPBPBPBOBMggnap
Tisk »Učiteljske tiskarne« v LiublianL