URN_NBN_SI_DOC-BD12N9E1

O STANJU N E K A T E R IH SPECIA LN IH T E H N IŠ K IH K N JIŽ N IC V LJUBLJANI V L E T IH 1965 IN 1966 Zdravka Gašperšič in Vida Dernulc C en traln a teh n išk a kn jižn ica v L ju b ljan i si je v delovnem p ro g ra m u svoje republiške m atičn e službe v letih 1965 in 1966 zastav ila poglavitno nalogo, d a sto p i v stik s specialnim i teh n išk im i knjižn icam i v L jubljani, d a ugotovi njihovo stan je, d a jim p ri te m nudi n ajo sn o v n ejšo stro ko v no pom oč in naveže z n jim i staln o sodelovanje. V le tu 1965 ji je uspelo obi­ sk a ti 30 knjižnic, letos do ko n ca m a rc a p a 28 knjižnic. T ak delovni p ro g ra m je n arekovalo več razlogov. Po Z akonu o kn jižn icah je pogoj za reg istracijo vsake knjižnice — to p a h k ra ti om ogoča vključitev knjižnice v ce n traln i k atalo g in m ed­ knjižnično izposojo — n je n a stro k o v n a u reje n o st. G lede n a to je tem elj­ n a naloga m atične službe, d a u go tav lja sta n je knjižnic in jim d aje po­ treb n o org an izacijsk o in stro ko v no pom oč. Iz analize, k i jo je izvedla C en tralna teh n išk a kn jižn ica n a po sv eto ­ v an jih specialnih teh n išk ih knjižnic v vseh n ek d a n jih o k rajih , je raz­ vidno, d a je največ teh k njižnic v o k ra ju L ju b ljan a (30,6 % ), d a h ra n ijo te več k o t polovico knjižne zaloge (59,2% ) in d a je odnos v red n o sti k njižne zaloge knjižnic v lju b ljan sk em o k ra ju do knjižnic v drug ih o k ra jih 70,7 % : 29,3 %. Analiza je tu d i pokazala, da im a o k raj L ju b ljan a to p re d n o st zarad i m e sta L ju bljane. Iz tega sledi, d a bo op rav ljen o po­ glavitno tem eljn o delo, ko bodo u reje n e lju b ljan sk e teh niške knjižnice, čep rav C en traln a teh n išk a kn jižn ica ne n am erav a p ri te m zan em ariti pom oči dru g im knjižnicam zunaj L jub ljan e (tečaji, iz d aja n je stro ko \ip ih publikacij ipd.). Če hoče C entralna teh n išk a k n jižn ica v svojem cen traln em k a ta ­ logu, ki je del republiškega cen traln eg a k atalo g a p ri N arod n i in u ni­ v erzitetni knjižnici, zajeti vso tu jo tehn iško lite ra tu ro v slovenskih knjižnicah, se ne sm e om ejiti sam o n a stro k o v n e knjižnice, k o t to tr a ­ dicionalno po jm u jem o , d a so to knjižnice, k i p o sp ešu jejo in p o d p irajo delo državnih organov, zavodov, go sp o d arsk ih in dru žben ih organizacij, stro k o v n ih d ru štev in združenj, tem več m o ra zajeti tu d i fak u ltetn e in in štitu tsk e, t. j. specialne zn anstvene knjižnice. Z ato sm o se v referatu odločili za p o jem »specialna teh n iška knjižnica«, ki obsega obe v rsti k njižnic in ki ga UNESCO v k ra tk e m takole označuje: to so knjižnice, ki so v glavnem n am en jen e om ejen em u številu stro ko vn jak o v, znan­ stvenikov, raziskovalcev, ki p a ne p rip ad a jo v rsta m o sred n jih nacional­ nih, o sred n jih un iv erzitetn ih in šolskih knjižnic. N jihove zbirke se po­ večini n an a ša jo n a neko določeno p o d ro čje (n p r. teh n iko ). U p rava C entralne teh n išk e knjižnice je obiske o rganizirala tako, da s ta knjižnice o biskali sk u paj b ib lio tek ark i, ki d elata p ri m atičn i službi