GrosuPlJe (centrala)
sp 908 i
nrš kraj I
2000 l
352(497.4 Dobrepolje) S
120000161,9
š kraj 5
letnik VI, št. 9
Od 2. oktobra lekarna na Vidmu
Prizadevanja za pridobitev lekarne so v dobrepolj-ski občini potekala že nekaj let. V letošnjem letu so bila dela končana in podružnica Lekarne Ljubljana je bila 2. oktobra predana svojemu
namenu. ■>■ stran 3
40 let poslovanja okronano s certifikatom kakovosti ISO 9001
29. avgusta so v Iskri v Predstrugah praznovali 40-letnico poslovanja. Podjetju gre po letu 1996, ko je bilo stanje najbolj kritično, spet na bolje. Celo več. Letos so pridobili certifikat kakovosti. Na slovesnosti jim ga je podelil minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur.
stran 4
oktober 2000
"Državne volitve so nas sicer malo
/medle, vendar del na občini niso ustavile"
O delovanju občine v zadnjem mesecu župan Anton Jakopič na strani 2.
- Objava odloka o kategorizaciji občinskih cest
■> stran 25
Iz vsebine
- Odprtje "Špaje doline".................5
Utrinki z letošnjih volitev..............6
- Stolarna na pohištvenem sejmu .... 4
- Intervju s predsednico DPŽ...........17
- Srečanje DPŽ v Dobrepolju............14
- Informacije s seje Sveta staršev .... 18
- TD Podgora na posvetu v Žalcu .... 10
- Izšel je Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje.......12
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec novembra. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu.
120000161,9
2
Županova stran
oktober 2000
Državne volitve so nas sicer malo zmedle, vendar del na občini niso
ustavile
Čeprav so državne volitve v teh dneh naredile malo prepiha in kar precej razburkale dogajanje v državi, so dela na občini potekala naprej. Dočakali smo odprtje lekarne.
Že kar nestrpno smo jo čakali. Upam, da ste z uslugami zadovoljni. Kot vidite, Jakličev dom po zapletih okoli podiranja napreduje. In kot vse kaže, bo tudi cenovno obvladljivo. Sedaj, ko to pišem, še nimam čiste slike, vendar je že jasno, da je bilo vendarle pametneje dom podreti, če so že bili tako slabi temelji in zidovi. Tudi obnova starega je precej draga, včasih celo dražja kot izdelati novo. Moram reči, da so do občine prišli v glavnem pozitivni odmevi. Nekaj pa je tudi takih, ki so modrovali, češ da podiramo nekaj, kar bi lahko še slalo. Seveda hi lahko stalo, saj stoji marsi-kakšna stara "štala" in stara dvorana tudi še stoji, obstaja pa vprašanje, ali se splača vzdrževati in neprestano vlagati, če tolče povsod vlaga in se tlaki in stropi pogrezajo. Sedaj pa bo to novo in se bo lahko vsaj normalno načrtoval razvoj različnih dejavnosti v tem objektu. Zunanji izgled /. napisom bo skoraj v celoti tak, kot je bil. Tako da bo tudi slika, ki se nam je nekako vtisnila v zavest kot naša, ostala še naprej enaka. Nekaj veselega upanja nam daje tudi dejstvo, da bo država primaknila nekaj sredstev, ker smo se prijavili na več razpisov, čeprav je tako, dokler jih ne dobimo, se s tem še ne bomo hvalili. Vsekakor je prva laza, kot smo jo predvideli, finančno pokrita in občina ne bo v dolgovih, kot se nekateri bojijo.
Nekaj vprašanj je tudi okoli mrliške vežice v Strugah. Odložitev del je predvsem zaradi počasnosti postopkov pri prepisovanju zemljišč, ker je bilo potrebno več prepisov in odmer. To se odvija zelo počasi, kljub temu da smo se trudili, da bi naredili, kar se da. Upam, da bo to v kratkem rešeno, kajti dokler občina ni v celoti lastnik teh zemljišč, ne moremo nadaljevati s pridobivanjem dokumentacije. Imamo pa že izbranega arhitekta, ki bo naredil načrte. Upam, da bomo preko zime pridobili vso potrebno dokumentacijo, da bom spomladi lahko pričeli z gradnjo. Tudi namigovanja o tem, da smo porabili denar od vežice za igrišče, niso resnična, ker je
bila za igrišče določena druga postavka.
Za avtobusno postajo v Ponikvah imamo izbranega izvajalca in upamo, da bo dela lahko še končal pred mrazom. V Strugah se obnavlja vodovod po letošnjem planu obnove, saj je bil na tem mestu zelo slab.
Kanalizacija iz letošnjega plana je v glavnem končana. Vsako leto jo bomo naredili en del. Ko jo bomo zgradili do takšne stopnje, da bo možna priključitev večjega dela Vidma, bomo naredili čistilno napravo. Predvidoma bo to leta 2002 ali 2003, do takrat pa priključevanje ni možno.
Pločnik, ki je planiran skozi celo naselje Videm, bo letos zgrajen od Stihove hiše, do izvoza za šolo proti Mali vasi, to je ob lokalni cesti, ki je občinska, ob državni pa ga bomo gradili takrat, ko bo sofinanciranje države, ki je načelno dogovorjeno, tudi dejansko uresničeno in vključeno v državni proračun.
Kot vidite, dela v občini potekajo naprej, moram pa reči, da imamo vse več težav z urejanjem odnosov z mejaši ali lastniki zemljišč v območjih, kjer delamo. Včasih gre že za grobo izsiljevanje. Vsak komunalni objekt, pa naj bo cesta, vodovod ali kanalizacija, mora potekati po zemlji, ker po zraku ne more. Usklajevanje interesov pa je mnogokrat zelo težavno in počasi dobivam občutek, da če naredimo preveč, se
ljudje razvadijo in začnejo nagajati in i/ siljevati, namesto da bi sodelovali. Neka teri tudi zavračajo prispevke za cesto, čeprav že ves čas delamo po istem postopku in je prav, da je za vse enako. Prispevek za cesto, ki ga plačujejo občani ob gradnji, je res prostovoljni prispevek in ga tako tudi obravnavamo. Je pa to prispevek k izgradnji cest v občini, ki ga posameznik pl.ua takrat, ko pride asfalt tlo zadnje točke preti njegovo hišo in ne plačilo za tisti asfalt, ki je narejen konkretno v tistem trenutku, saj asfalt stane precej več. Po tem nenapisanem pravilu, ki nam je, poleg drugega, tudi pripomogel, da smo zgradili skoraj 40 kilometrov cest v šestih letih, je prispevek za na novo zgrajen asfalt 1.000 1 )KM in za preplaslitev300 DEM od hiše ali stanovanja. Za ceste smo namreč do sedaj prejeli precej sredstev iz naslova demografske ogroženosti, kjer pa smo potrebovali 70 % lastno udeležbo, če smo hoteli dobiti 30%, dodatnih sredstev in ta prispevek je bil zelo dobrodošel lastni vir, ki seje na ta način oplemenitil. In moram reči, da se mi zdi nepošteno od tistih, ki nočejo poravnati tega prispevka, saj to pomeni, da smo mi vsi ostali v občini plačali tudi njihovo ce sto, ker se pač ves občinski denar pobere od ljudi, saj ga drugje ne moreš dobiti. Veliko vprašanje je, če bomo v prihodnje še dobivali kaj sredstev v te namene, saj so nas proti naši volji vključili v ljubljansko urbano regijo, ki je v poprečju zelo razvila in bodo od nas zahtevali lastno financiranje.
Okoli financiranja so vedno težave in bo mo morali o tem še mnogokrat razpravljati in tudi nikoli ne bomo do konca rešili. Vedno pa si želimo, tla bi z denarjem, ki je na voljo, naredili največ, kar je mogoče. Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič
USMERJEVALNE TABLE V OBČINI
Občina Dobrepolje bo v letošnjem letu postavila dve usmerjevalni tabli v
naseljuVidem.
Na njih bodo označene družbene dejavnosti in objekti, pod njimi pa firme in
zasebniki v Dobrepolju. Zaradi omejenega prostora na tablah vabimo vse zainteresirane, da se javijo na Občino Dobrepolje, Videm 35,1312 Videm - Dobrepolje ali na tel: 01 786 70 10, da se dogovorimo glede označbe na tablah in ostale podrobnosti. Javite se čim prej po objavi v Našem kraju.
Občinska uprava
Dobili smo lekarno
Prizadevanja za pridobitev lekarne v dobrepoljski občini so potekala že od leta 1997 dalje. Najprej so se pristojni dogovarjali le o priročni zalogi zdravil v
zdravstvenem domu, kasneje so se odločili za lekarno. Tako je občina leta 1998 zaprosila Lekarniško zbornico za * uvrstitev podružnice Dobrepolje v lekarniško mrežo, saj je občina z zagotovljenim osnovnim zdravstvenim varstvom in številom prebivalstva izpolnjevala predpisane pogoje za pridobitev lekarniške podružnice.
Pri načrtovanju so iskali različne variante in se nazadnje odločili za predlog direktorja ZD Grosuplje dr. Janeza Merviča, ki je predlagal preureditev prostorov in prizidek k zdravstvenemu domu. Investicija je znašala 35 milijonov tolarjev, zbrali pa so jih Lekarna Ljubljana, občina Dobrepolje in Ministrstvo za zdravstvo. Skupni poslovni prostori merijo skoraj 70 m2, odpiralni čas pa je prilagojen delu zdravstvene službe v ambulanti.
Slavnostno odprtje je bilo v petek, 2. oktobra. Med številnimi gosti je bil tudi bivši minister za zdravstvo tir. Marjan Jereb, direktor Zdravstvenega doma Grosuplje dr. fanez Mervič, sekretar Lekarniške zbornice Slovenije Ivan Remškar, predstavniki izvajalcev in številni drugi gostje. V programu, v katerem je nastopil tudi Moški pevski zbor Rafko Fabiani, vodila pa gaje Barbara Kram-žar, so govorili direktorica javnega zavoda Lekarne Ljubljana mag. Tatjana Kogovšek Vidmar, sekretar Lekarniške zbornice Ivan Remškar in župan Anton Jakopič. Novo podružnice lekarne je nato blagoslovil župnik g. Franc Škulj.
Lekarna pomeni še eno pomembno pridobitev, na katero so občani čakali že nekaj časa.
M. Steklasa
V programu je nastopil Moški pevski zbor Rafko Fabiani
Direktorica Lekarne Ljubljana mag. Tatjana Kogovšek Vidmar in sekretar Lekarniške zbornice Ivan Remškar.
Zadaj mag. farmacije Vera Zajec, ki bo zaposlena v lekarni
Slovesnosti se je udeležilo tudi nekaj občanov iz Strug {^fl-^ynm jffiec* notranjosti lekarne
Adamičeva 15
Gospodarstvo
ISKRA dobila certifikat kakovost ISO 9001
Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki, je Iskra Stikalni elementi letos praznovala 40-letnico poslovanja in ta jubilej zaokrožila z velikim uspehom -pridobila je certifikat sistema kakovosti ISO 9001. Praznovanje s podelitvijo certifikata je bilo 29. avgusta v prostorih Iskre v Predstrugah.
Iskra je dobila certifikat za celotno področje svojega delovanja, projekt je potekal pod strokovnim vodenjem Viktorja Voleka, Tomaža Lovšina in Jožeta Lenarčiča. Vodstvu podjetja ga je podelil minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur, praznovanja pa se je udeležil tudi predsednik SLS + SKD Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen in številni drugi gostje. V slavnostnem programu, ki so ga popestrili Zagoriški fantje, so govorili prokurist Boštjan Šoba, direktor Matjaž Seljak, predstavnik BVQi-ja Peter Mer-Ijak, dr. Franc Zagožen in župan Anton Jakopič. Vsi govorniki so izrazili zadovoljstvo nad uspehom, ki ima ob dejstvu, da je bilo podjetje leta 1996 zaradi negativnega poslovanja pred stečajem, še toliko večji pomen.
ISE je s tem potrdila, da je kakovosten proizvajalec in da so napori za sanacijo obrodili sadove. S trudom vodilnih in vseh zaposlenih in s podporo Sklada za razvoj RS so uspeli podjetje stabilizirati, kapitalsko ojačiti in finančno sanirati, kar je garancija za nadaljnjo in dokončno poslovno sanacijo podjetja in njegovo tržno uspešnost.
"Lepo je videti, da iz take doline potujejo kvalitetni izdelki po vsem svetu", ni skoparil s pohvalami tudi dr. Franc Zagožen in spomnil na besede vodja orodjarne, ki je dejal, da bi bila Slovenija lahko orodjarna Evrope.
Pred slovesnostjo so si gostje ogledali proizvodnjo, po končanem uradnem delu in pogostitvi pa je župan Anton Jakopič pripravil okroglo mizo z ministrom Marjanom Senjurjem in podjetniki ter gospodarstveniki iz občine.
V uvodu je župan predstavil gospodarstvo in podjetništvo v občini. Minister Senjur pa je izpostavil predvsem tri najbolj pereče probleme v državi. To je v prvi vrsti naraščanje inflacije, ki je dosegla v septembru kar 1,4%, kar je posledica višanja cen nafte na svetovnem trgu, nekoliko pa je na to vplivala tudi politična situacija pred volitvami, ki jo je zaznamovala izrazita nepodpora javnosti Bajukovi vladi.
Minister je izpostavil tudi probleme v zvezi s skladnim regionalnim razvojem, o katerem se veliko govori, a po njegovem mnenju
Predstavniki Iskre in gospodarstveniki na pogovoru z ministrom Senjurjem
Dr. Marjan Senjur in župan Anton Jakopič
premalo naredi. Govoril pa je tudi o vključevanju v Evropsko unijo. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo Slovenija v nekaj letih pripravljena za vstop, problem bo v tem, če Evropa ne bo pripravljena za razširitev oziroma sprejem.
Vprašanja sodelujočih na okrogli mizi pa so se nanašala na privatizacijsko luknjo, razvoj trga kapitala, vlogo Sklada za razvoj RS, inflacijo, tuje naložbe, regije, reorganizacijo državne uprave, informacijsko tehnologijo in splošen koncept gospodarstva, ki bi moral zagotavljati uspešnost gospodarske rasti. Slišati je bilo veliko mnenj, vprašanj, vendar pa ne prav veliko vzpodbudnega s strani ministra.
M. Steklasa
o*
pm sme za n0o(t
STOIARNA DOHHieoi.ii
Stolarna Dobrepolje na pohištvenem sejmu v Ljubljani
Stolarna Dobrepolje se je predstavila na 11. Ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki je bil organiziran od 18. do 24. septembra. Stolarna je prisotna na sejmu že od vsega začetka, saj je kljub visokim stroškom najema prostora predstavitev nujna, tako komercialno kot v smislu razvijanja koncepta blagovne znamke.
Na letošnjem sejmu, ki ga je obiskalo preko 70.000 obiskovalcev, smo predstavili devet novih izdelkov, ki so že dobili znane kupce v zahodni Evropi in doma. Veliko je bilo zanimanje tudi trgovcev iz Hrvatske, Bosne in Makedonije.
Stolarna Dobrepolje je v letošnjem letu z Akademijo za likovno umetnost, oddelkom za oblikovanje, sprejela nov izziv sodelovanja. S študenti četrtih letnikov in našimi tehnologi smo izdelali šest zanimivih izdelkov, ki smo jih skupno tudi razstavili na pohištvenem sejmu. Izbrali smo tudi dva izdelka, ki bosta razstavljena na mednarodnem sejmu oblikovanja. Stolarna Dobrepolje s tem nakazuje odprtost za nove ideje, ki so temelj nadaljnega razvoja.
Stane Škulj
Odprli center za ravnanje s komunalnimi odpadki v Spaji
dolini
JKP Grosuplje je ob 35-letnici obstoja predalo svojemu namenu Center za ravnanje s komunalnimi odpadki v Spaji dolini -skupni projekt občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki bo zadoščal za vse tri občine za naslednjih 25 do 30 let. Otvoritvena slovesnost je bila v petek, 13. oktobra.
Tako je videti "Spaja dolina". Leži na meji med občinama Ivančno gorico in
Grosupljem.
Odlagališče komunalnih odpadkov V Stehanu je bilo že dolgo časa neprimerno, zato je bila ideja o izgradnji novega stara že desetletje, priprave za izgradnjo pa so se začele pred štirimi leti, ko so začeli z iskanjem primerne lokacije.
JKP C Irosupljeje pridobilo strokovne podlage /a izbor nove lokacije in v imenu vseh treh občin vodilo vse aktivnosti za pridobitev zemljišč. Sodelovalo je v postopkih javnih razprav,sprejemanju posameznih dokumentov, prostorskih in izvedbenih načrtov ter vodilo investicijski inženiring. Po vseh predhodnih postopkih in pridobitvi gradbenega dovoljenja seje gradnja začela v mesecu avgusta preteklega leta.
Investicijska vrednost objekta znaša 420 milijonov tolarjev. 40% sredstev je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, ostalo pa so prispevale vse tri občine v sorazmernem deležu glede na število prebivalstva.
Predsednik JKP Grosuplje Janez Skarlovnik je predstavil potek gradnje skupnega projekta treh občin.
Na otvoritveni slovesnosti sta govorila predsednik JKP Grosuplje Jane/. Skarlovnik in minister za okolje in prostor dr. Andrej Umek. Besedo pa so dobili tudi Župani vseh treh občin Anton Jakopič Janez Les jak in Jernej Lampret. Vsi so izražali zadovoljstvo ob skupnem uspehu, Anton Jakopič pa je med drugim poudaril, da je uspešno končan skupni projekt dokaz, da se znajo občine vedno, kadar gre za njihove vitalne interese, uspešno dogovoriti.
Prisotni so bili številni gostje. Med njimi obrambni minister Janez Janša, predstavniki Ministrstva za okolic in prostor, predstavniki lokalnih skupnosti, direktorji komunalnih podjetij in drugi povabljeni.
Center so slovesno predali svojemu namenu predstavniki Ministrstva za okolje in prostor skupaj z župani občin in predsednikom JKP (nosup-Ije.
M. Steklasa
Odprtje "Špaje doline"
Župani občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančne Gorice, Janez Janša in
drugi gostje
Utrinki z letošnjih državnozborskih
volitev
Na volišču Videm, kjer je bilo v volilni imenik vpisanih 785 volivcev, je volil tudi Anton Jakopič, kandidat SLS + SKD Slovenske ljudske stranke v grosupeljskem volilnem okraju. Na istem volišču smo fotografirali tudi enega od občinskih svetnikov - Jožeta Klima in nekaj članov volilnega odbora.
Kako smo volili Dobrepoljci?
Rezultati glasovanja na voliščih v dobrepoljski občini - volilni okraj Grosuplje
Opomba: rezultati so neuradni.
IME LISTE	PONIKVE	PONIKVE	KOMPOLJE	PREDSTRUGE	ZDENSKA VAS	HOĆEVJE	ZAGORICA	VIDEM
NAPREJ SLOVENIJA -NPS	0	0	0	0	0	0	1	1
ZLSD -ZDR. LISTA SOC. DEMOKRATOV	6	11	4	13	0	3	1	14
DeSUS	2	0	4	1	2	0	2	2
DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE	2	0	0	0	0	1	0	1
Nsi - NOVA SLOVENIJA	5	21	27	30	45	1	26	54
ZDRUŽENI ZELENI	0	0	1	0	1	0	1	2
SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE	1	5	2	10	4	4	3	11
LDS LIBERALNA DEMOKR. SLOVENIJE	19	49	69	77	12	27	17	127
SNS	2	4	8	3	3	2	0	5
KOM. PARTIJA SLOVENIJE	1	1	0	0	0	0	0	0
NOVA STRANKA	0	0	0	2	0	1	1	4
SLS+SKD SLOV. LJUDSKA STRANKA	11	21	77	73	37	20	20	186
SDS	19	57	78	96	48	15	61	193
Volitve 2000
Politični utrip
Po nedavnih volitvah je bilo napisanih toliko analiz in komentarjev, da je kaj novega skoraj nemogoče napisati. Pa vendarle nekaj splošnih poudarkov.
Da je največji poraženec SLS+SKD, z njo pa dr. Franc Zagožen, o tem ni nobenega dvoma. Preseneča le to, da nekateri z združene stranke še vedno ne iščejo vzrokov za poraz pri sebi. Tudi strankarski zemljevid nekaterih je vprašljiv. Voditi volilno kampanjo s parolo, da bi morala SDS iskati volivce na levi strani političnega prostora, je milo rečeno, podcenjevanje volivcev. Ti se navsezadnje vendarle sami odločajo, nihče jih ne more prisiliti. In kakorkoli nekateri poskušajo strankarsko sceno pri nas na silo in čez noč narediti evropsko, po kateri so socialdemokratske leve stranke, bi se morali zavedati, da naša volilna baza še ne, in šc dolgo ne bo, razmišljala na ta način. Od prekinitve s prejšnjim sistemom je minilo šele deset let in volivci strank ne presojajo po programu (ta je navsezadnje pri vseh zelo podoben) ali celo po imenu, ampak po tem, katere stranke so naslednice kontinuitete in katere so pomladne stranke. In to ni nerazumevanje političnega stanja, ampak nujna posledica tranzicije. Zato prepričani pomladni volivci, če je to komu všeč ali ne, izbirajo med pomladnimi strankami in dajo glas tistim, ki z dejanji pokažejo, da so vredni zaupanja. Rezultati sedanjih volitev so jasni in omenjeno teorijo samo potrjujejo. I Ikrati pa kažejo tudi na to, da so pomladne stranke obsojene na skupni poraz ali zmago. In na teh volitvah je prišlo do skupnega poraza, kar je usodnejše za vse tri stranke in za državo.
In zakaj je prišlo do tako velikega zasuka v levo?
Kar zadeva same volitve, je k temu pripomogel še vedno nizek volilni prag, ki je omogočil, da so v parlament stopile kar tri manjše stranke (spomnimo se, kdo jim je to omogočil). Poleg DeSUS-a še SNS, o kateri nima smisla zgubljati besed, in presenečenje Stranka mladih, ki je spet neke vrste volilna prevara. Čeprav je njihov predsednik, ki do zdaj niti ni hodil na volitve, naredil očitno dober vtis na gledalec (kljub
temu, da je veliko govoril, a malo povedal), je ta stranka še povsem neprofilirana. Volili so jo verjetno tudi razočarani desni volivci, dobili pa smo po vsej verjetnosti različico LDS.
Kam so se šc izgubili glasovi pomladnih volivcev? Nekateri še vedno niso spregledali DeSUS-a, še bolj nerazumljivo pa je, da še vedno toliko volivcev lahko prepričata prvaka SNS. Precej desnih volivcev je ostalo doma, pokazalo pa se je tudi, da jih je precej volilo LDS.
In vzroki?
Čedalje večja nesoglasja, oddaljevanja in osebna nasprotja med vrhovi pomladnih strank, čc je ta izraz sploh še primeren. Pomladne stranke so oblikovale koalicijsko vlado - dovolj usposobljeno, vendar prednosti pred volitvami niso znale izkoristiti. Popolnoma nedoumljivo je, da so nekateri spet poskušali sedeti na dveh stolih in neprestano nasprotovali in onemogočali sprejem sklepov lastni vladi in ji skrajševali mandat. Notranja trenja pa so razglašali na tiskovnih konferencah, ne da bi vedeli, da s tem delajo škodo sebi in celotni desni opciji, ne pa samo koalicijski partnerici v vladi. I Ikrati niso delali reklame zase, ampak vodili volilno kampanjo za LDS, in to celo več mesecev pred volitvami. Medijem so tako samo olajšali tlelo.
V nasprotju s pričakovanji se je pokazalo, da je bil prevzem vlade vendarle napaka in to predvsem zato, ker se pomladna stran še vedno ne zaveda, da brez minimalne podpore medijev ni mogoče vladati. Spomnimo se, kako je bila pospremljena vsaka vladna poteza. Zato prav nič pretirano ne zvenijo besede Janeza Markeša v Magu, ki pravi: " Tako grobe medijske in predsedniške manipulacije, ki sta se na neki točki zlili v najbolj klasičen boljševiški agitprop, Slovenija zadnjih 20 let zanesljivo ne pomni."
Slab volilni rezultat SLS+SKD otežuje tudi sklepanje koalicije, kakršna jc bila potihem dogovorjena žc prej. V trenutku, ko to pišem, še ni dogovora o koaliciji.
M. S.
Iz komentarja Ivana Stuca v predzadnji številki Družine: ... Seveda pa po tem principu (manj si načelen, bolj si priljubljen) ne deluje volilna baza nekdanjih SKD in dela
Tudi to je bil del volilne kampanje v Dobrepolju ...
SLS. Veljaki obeh strank so v tem mandatu praktično v celoti izpadli iz igre. To bo za združeno stranko imelo seveda hude posledice in njena prihodnost je popolnoma nepredvidljiva. Lekcija volilnega telesa je tako očitna, da bi človek še isti večer pričakoval jasno priznanje poraza in odstop vodstva. Kdor je malo zaznaval utrip ljudi, je to lahko pričakoval in da je guverner Arhar v takšnih okoliščinah izpostavil svoje cenjeno ime, je nerazumljivo. Iskali krivce za poraz zunaj političnega vodstva nekdanje SKD in SLS je seveda samo še dodaten dokaz, kako slabi strategi so bili ves čas. Res je, da so marsikatere okoliščine bile težke in premišljeno nastavljene s sirani političnih nasprotnikov, vendar je lastna modrost tista, na katero se je potrebno zanesti, do nje pa prideš tudi tako, da ljudem, ki ti dobro hočejo, prisluhneš."
MISLI
Svoboda je ena sama, in to je duhovna, ludi provincializem je en sam: provinci a lizem duha.
Marjan Rozanc
Vsem, ki ste glasovali zame, hvala za
zaupanje!
Volitve so za nami. Rezultate spremljamo z mešanimi občutki. Rezultati so za SLS SKD skromni. Vzroki za skromen rezultat so različni. Predvsem izhajajo iz neenotnosti in ne dovolj oblikovanega desno sredinskega prostora, ki ga hočejo mnogi na vsak način uničiti. Osebno sem še vedno in še celo bolj prepričan kot prej, da potrebuje Slovenija eno močno desno sredinsko stranko krščansko ljudske ali ljudsko krščanske opcije, ki pa mora biti notranje demokratična, bolj jasna, kot doslej v svoji viziji, obenem pa dovolj široka in dovolj moderna, da bo zaobjela kar najširši krog ljudi. Stranko, ki mora načrtno gojiti tudi politično etiko in spoštovanje drug do drugega, česar v naši družbi zelo manjka. To potrebujemo čisto preprosto zato, da bomo izravnali politični prostor, ki se nevarno obrača v pretirano liberalno smer in grozi, da bo uničil naše vitalne korenine naroda. Žal tega nekateri nikakor ne morejo dojeti in s svojimi napačnimi akcijami in skakanjem iz stranke v stranko samo pomagajo tem trendom. Stranko dosleden človek ne menja kot srajco vsak dan. Vsak ima seveda svoj prav, vendar izgubljamo vsi skupaj, predvsem Slovenija kot celota in še posebno naše podeželje. Zgrozim se ob misli, da ne bi bilo več stranke SLS SKD Slovenske ljudske stranke, ki edina še gleda na naše podeželje in na podeželske občine. To vem iz lastne izkušnje. Dobro poznam razmišljanja liberalnih krogov, ki razmišljajo približno tako: ni važno, ali na podeželju še kdo ostane ali ne, važno je, da se nam splača in da se denar obrača. Dobesedno mi je rekel eden izmed njih: "Kaj pa mislijo ti kmetje tam po hribih, da jih bomo podpirali, pa vodo napeljevali pa cesto, dol se naj preseli pa bo imel vse, hribi naj sc pa zarastejo." Ali pa pomilovalno govorjenje o naši podeželski kulturi in še bi lahko našteval. No jaz imam v sebi še toliko optimizma in mislim, da imamo še toliko nacionalnega čuta, da se bomo takšnim razmišljanjem uprli. Kažejo sc že obrisi napačne strategije, ki sojo ubrali nekateri strategi pomladnega bloka. Pri tem, poleg drugih, ki so bolj glasni, ne izključujem tudi ljudi v lastni stranki. Nikakršne spletke in podtalno delovanje ne morejo prinesti zmage in napredka, pač pa jasna beseda in čisti računi. Čeprav je zaradi zavajajoče predvolilne
propagande navidezni poraženec prav stranka SLS SKD Slovenska ljudska stranka, ki je, očitno v svojo škodo, želela predvsem dobro Sloveniji, je več ali manj jasno, da volivci trde roke ne marajo. Pa če želimo s trdo roko dobiti še tako plemenit cilj. Tudi odgovor beneške komisije ima svojo težo in razmišljajočemu človeku lahko pove marsikaj.
Premalo je časa in prostora, da bi lahko nanizal vse misli, ki me sedaj obhajajo. Reči moram, da ste se Dobrcpoljci, ob vsej izra žito negativni kampanji, še dobro odrezali. Kandidirati ob kandidatu, ki kot predsednik stranke, kandidira v svojem rodnem okraju, ni "mačji kašelj". Še vedno pa sem prepričan, da bi, če bi bil izvoljen, lahko več naredil za naš kraj, kot kdorkoli od ostalih kandidatov. Vsem, ki ste glasovali zame, hvala za zaupanje, odločili ste se prav. Tudi tokrat sem optimist, čas bo pokazal, kdo je imel prav. Upam, da državne volitve ne bodo vplivale na razmeroma dobro sodelovanje strank v naši občini, saj nam mora biti cilj čim večji napredek občine in vsakega izmed nas.
Lep pozdrav!
Predsednik OO SLS SKD Dobrepolje in bivši kandidat za poslanca v državni
zbor
Anton Jakopič
CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE VABI K SODELOVANJU DIJAKE IN ŠTUDENTE, KI JIH ZANIMA PROSTOVOLJNO DELO Z ROMSKIMI OTROKI IN MLADOSTNIKI. DELO OBSEGA DRUŽENJE TER UČNO POMOČ, ORGANIZIRAMO IN PRIPRAVLJAMO PA TUDI USTVARJALNE DELAVNICE, POČITNIŠKE DEJAVNOSTI IN IZLETE. ZA DODATNA POJASNILA IN INFORMACIJE LAHKO ZAINTERESIRANI POKLIČETE NA TELEFON 78-61-111 (NUŠO MIHALIĆ) ALI SE OGLASITE OSEBNO NA CSD GROSUPLJE, TABORSKA 13 (STAVBA GPG-ja). VABLJENI!
KNJIŽNICA GROSV*
Prva socialna pomoč
Vsakdo se kdaj znajde v stiski, iz katere ne najde poti, se sooči s težavami, ki jih sam ne more ali ne zna rešiti. Lahko želi uveljaviti razne pravice, pa ne ve, kje in kako naj se tega loti.
Če so to stiske in težave posameznika, družine ali pravice s področja socialnega varstva, se v takih situacijah lahko vsakdo obrne na center za socialno delo in za to občino je to konkretno Center za socialno delo Grosuplje, s svojim sedežem na Taborski 13, Grosuplje, kjer bo skušal ob pomoči socialnih in drugih delavk najti pravi odgovor preko TAKO IMENOVANE SOCIALNE POMOČI.
KAJ JE PRVA SOCIALNA POMOČ?
To je storitev na področju socialnega dela, ki je od leta 1992 dalje na podlagi Zakona o socialnem varstvu na voljo vsakomur, ki se znajde v socialni stiski, ima težave tako osebne kot v družini, okolju, potrebuje pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, pomoč pri skrbi za otroke ali druge družinske člane, ipd.
Zanjo se odloči PROSTOVOLJNO.
Njegova prostovoljna odločitev je potrebna tedaj, če je to obliko predlagal zanj nekdo drug, pa naj bo to družinski član, svojec ali neka ustanova, ki je ugotovila njegovo socialno ogroženost.
KAKO POTEKA?
Če se oglasite na centru za socialno delo (CSD) ali tja pokličete, vas kot tako imenovanega upravičenca do PSP (prva socialna pomoč) sprejme ena od strokovnih delavk, ki skuša na podlagi vaše pripovedi prepoznati in razumeti vašo stisko in težavo, vam ponuditi ustrezne informacije. Dana vam je možnost, da izrazite svoje ocene in stališča, predlagate morebitne rešitve, o katerih že razmišljate in bi jih želeli preizkusiti, a ne veste kako, ali pa se o njih želite le preprosto še pogovoriti, pridobiti še drugo mnenje in informacije, lahko pa želite le oporo za uresničitev načrta.
Če so vaše težave materialne narave, boste prejeli informacije o različnih socialno-varstvenih pravicah, prejemkih in dajatvah, seznanjeni boste s postopkom uveljavljanja le-teh. Seznanili se boste z morebitnimi vlogami in zahtevki za te pravice. Če boste morali te pravice uveljavljati izven centra za socialno delo, vam bodo posredovali tudi osnovne informacije o teh ustreznih ustanovah. Morebiti bo ob tem potreben tudi zapis vašega pogovora in ugotovitev, vendar bo ta zapis zaupne narave in se bo drugim organom, ustanovam ali osebam posredoval le ob vašem soglasju in boste z njim tudi seznanjeni.
Lahko pa se vam bo rešitev nakazala v obliki vključitve v eno izmed socialnovars-tvenih storitev. Ena takih je osebna pomoč (OP), ki je namenjena tistim ljudem, ki ne zmorejo in ne znajo najti rešitev težav sami,
pripravljeni pa so z nami sodelovati pri iskanju poti do rešitev oz. so pripravljeni pri tem iskanju sodelovati tudi s širšim okoljem.
Svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, pomoč pri skrbi za otroke, strokovno svetovanje oziroma usposabljanje družine za vsakdanje življenje so naslednja storitev, ki se lahko ponudi -to je PDZD (pomoč družini za dom)
Starejšim nad 65 let, invalidom, ki imajo status po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb bo predstavljena PDND (pomoč družini na domu), ki omogoča pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Prav vsakdo pa se bo lahko odločil tudi za nadaljevanje razreševanja svojih težav, stiske preko ukrepov, ki jih prinašajo razni zakoni in jih izvajajo strokovni delavci.
Da bi vam lahko bolje pomagali, vam bomo morebiti predlagali tudi sodelovanje s strokovnjaki izven CSD, z ustanovami, obči-
Turistična zveza Slovenije vsako leto organizira posvetovanje vseh turističnih društev v Sloveniji, ki jih je okrog 270. Letos je bilo to posvetovanje 9. septembra v Žalcu. Udeležilo se ga je tudi TD Podgora, in sicer članici Pavlina Novak in Saša Strnad. V uvodu je predsednik TZ Slovenije Marjan Rožič podal ocene o tej dejavnosti za letošnje leto. V zadnjih desetih letih se je turistična ponudba v Sloveniji bistveno spremenila ter izboljšala v smeri kakovosti prenočitvenih in gostinskih storitev (kar žal ne velja za našo občino), kot tudi v smeri pestrosti ponudbe. Spoznanje, daje turizem predvsem zbir prijetnih vtisov, ki jih je potrebno gostu predstaviti in ga animirati, da jih bo doživel, smo v večini turističnih društev že osvojili. Prav turistična društva so veliko pripomogla k temu oza-veščanju. Tudi TD Podgora je animirala vaščane. Rezultati so vidni v urejeni in čisti vasi, v prirejanju zanimivih prireditev in dogodkov. In ugotovili smo, da so najboljši tisti turistični kraji, kjer si dejavniki, od društev, vaških skupnosti, vaščanov, lokalnih skupnosti, občine in privatnih
nami, domovi starejših občanov, društvi, prostovoljci.
Vsekakor pa bomo upoštevali vaše želje, če boste želeli ob vsem zgoraj navedenim ostati «nonimni, ali pa če boste s svojo odločitvijo o morebitni ponujeni rešitvi želeli še razmisliti in počakati.
KDAJ POTEKA?
Če se želite oglasiti v CSD osebno, vas bomo pričakovali:
- v ponedeljek od 8. - 10. ure in od 11. - 13. ure
- v sredo od 8. - 10. ure in od 11. - 16.30 ure
- v petek od 8. - 10. ure in od 11. - 12.30 ure
Vsak prvi torek v mesecu se lahko občani Občine Ivančna Gorica med 8. in 12. uro oglasijo osebno tudi pri strokovni delavki na sedežu Občine Ivančna Gorica.
Za pogovore po telefonu pa smo vam na voljo vsak delovni dan tudi v torek in četrtek od 7. - 15. ure, v sredo do 17. ure.
Če vam ni mogoč niti prihod na CSD ali razgovor po telefonu, nas lahko o vaši težavi, stiski obvesti kdor koli in skušali vas bomo v najkrajšem možnem času obiskati na domu in vam prvo socialno pomoč nuditi v vašem okolju.
CSD GROSUPLJE
podjetij najdejo skupni jezik in združijo moči. Zupanu in ljudem v občinski upravi pa mora biti jasno, da TD po svoji zakonski funkciji in registraciji NI TRŽNO naravnano. Je pa lahko in mora biti dejavnik, ki pripomore, da se s turizmom začnejo ukvarjati posamezniki ali podjetja, njim pa je cilj pridobitvenost in tržna naravnanost. Dejstvo je, da v Sloveniji le nekaj več kot 20% turističnih krajev ustvari več kot 80% prenočitev, kar pomeni, da je neizkoriščenih možnosti v zares lepi, privlačni in zanimivi slovenski deželi še veliko. In verjetno je to tudi najmočnejši delovni izziv za naše društvo, da promovira mo te priložnosti in svoj kraj. Naslednji dve leti bo v TI) poudarek na akcijah promocije pestre naravne (vodni viri) in kulturne dediščine, ki jo premore naša vas in naš kraj.
Na posvetovanju seje predstavilo pet turističnih društev iz cele Slovenije, in na željo TZ Slovenije je naše TD predstavila Pavlina Novak.
TD Podgora
TD Podgora na posvetu turističnih društev v Žalcu
Govor Pavline Novak na posvetu objavljamo v celoti.
SPOŠTOVANI PREDSEDNIK TURISTIČNE ZVEZE, ORGANIZATORJI POSVETOVANJA, PREDSEDNIKI IN PREDSTAVNIKI TURISTIČNIH DRUŠTEV S PODEŽELJA IN VSI NAVZOČI V DVORANI
LEPO POZDRAVLJENI.
Mogoče malce nenavaden uvod, pa vendar:
Naš pesnik je o podeželju napisal: "Rekli so:
Ko bodo traktorji in kombajni, turizem, industrija in široke ceste, Takrat bo sreča prišla.
Sreča pa je zbežala s polja, raz njiv in domov in cest,
sama je šla cvest na samotne rebri in srečen je tam, kdor jo lovi.
Rad si imel obdelane njive in rad si spravil žito ob času in tvoji otroci so radi imeli pogače za praznike.
Tvoji otroci so zrasli veliki in so šli lepše čase iskat.
Ti si ostal, ker so globoko nekje korenine,
v zemlji, v srcu, vrag vedi kje, ti si ostal."
In jaz nadaljujem z veseljem, da nas je ostalo ali se vrnilo kar nekaj v to našo lepo slovensko vas.
Moja vas je PODGORA v Dobrepoljski dolini, ki se kot oaza sredi dolenjskega krasa razprostira na 100 km2 površine s 3500 krajani.
Osrednji del Dobrepoljske doline je ravno polje, ki je stoletja rodilo dovolj, da so ljudje preživeli, okoliški hribi pa so porasli z bogatim gozdom. Naša vas Podgora je pod hribom Grmada. V 30 hišah živi 110 vaščanov. Po drugi svetovni vojni je bila vas ena najbolj siromašnih v dolini, ki ima 14 vasi.
Vas ni imela elektrike in niti vodovoda, večina hiš in poslopij je bila pokrita s slamo. Imela je zanimive lesene kajže, skednje in kašče, vse pa je pogorelo ali propadlo. Le kozolci so še ohranjeni, pa precej vodnjakov in krušnih peči. Dolga leta po 2. svetovni vojni je bila dolina potisnjena v popolno osamelost, pasivnost pa je bila čedalje večja. V novi
državi in svoji občini, pa se ljudem dviga samozavest.
Tudi naša vas se je po letu '80 pričela obnavljati. In pri vodovodu, asfaltu, telefoniji, kanalizaciji, smo vedno "stopili skupaj". Ta solidarnostni duh je ostal do danes. Na veliko srečo!
V vasi nam je kot edina kulturna dediščina ostala cerkev sv. Nikolaja. V zelo slabem stanju seveda. Prvi arhivski podatek, ko se cerkev omenja je I. 1526. Ker cenimo in spoštujemo naše prednike, da so kljub skromnemu življenju cerkev zgradili in jo vzdrževali, smo se leta '94 odločili, da cerkev saniramo in obnovimo. Toda, kako priti do denarja. Odgovor Zavoda za spomeniško varstvo in Ministrstva za kulturo je bil suhoparen "ni sredstev" Ugotovitev, da je dediščina naših prednikov pred propadanjem prepuščena le peščici vaščanov, je žalostna.
Pa vseeno nismo vrgli puške v koruzo. Idej je bilo veliko. Najvažnejše pri vsem tem pa je bilo povezati ljudi. In smo jih. Za cilj smo si zastavili tri večje prireditve v letu, ki so na veliko veselje postale že tradicionalne. In ustanovili smo tudi svoje Turistično društvo, pod okriljem katerega vse te akcije tudi realiziramo.
In to so:
L poletna prireditev v mesecu juliju "SREČANJE DRUŽIN IN PRIJATELJEV"
2. prvo adventno nedeljo v letu "ADVENTNO-MIKLAVŽEV SEJEM"
3. na božični dan in predvečer Dneva samostojnosti
"NOČNI POHOD Z BAKLAMI na bližnji KAMEN VRH"
Prva štiri leta je šel ves izkupiček za sanacijo cerkve, kar blizu 10.000.000 tolarjev, tudi s pomočjo velikodušnih donatorjev (največji med njimi Pekarija Kovačič).
In želje so rasle. Ideja, da bi začeli graditi vaški rekreativno-turistični center "PRI KORITU" je kmalu postala realna.
Tukaj pa bi omenila stereotipni slogan "Turizem smo ljudje". Namreč, ustanovljenih je lahko nešteto TD, TZ, sprejetih zakonov, lepih časopisnih člankov itd., vendar če za vsem tem ne stojijo ljudje, iz vseh zvenečih parol ni rezultatov.
Na veliko veselje pa imamo v našem društvu ljudi, ki so zagnani za delo, polni idej in te projekte tudi realizirajo. Projekt "Pri koritu" je v zaključni fazi. Zgrajen je lesen objekt, sanirana luža, urejen naravni vodni vir s koritom, urejena okolica, posajenih 200 sadik -različnih dreves, ki naj bi služile za lep pogled, spoznavanje narave za šolske
ekskurzije, sprehajalne poti v zelenju in miru za turiste in goste iz urbanih okolij. Istočasno pa že razmišljamo o vsebini dogajanja, ki naj bi popestrila ta center.
V vasi je še precej starih orodij, posode, slik - skratka starine, ki jih želimo urediti v muzej, jih z leti seveda dopolnjevati in dati na ogled turistom. Ohraniti precej še vedno živih virov vode (studenci) in raziskati zgodbe o le-teh.
In ta turist si bo mogoče v naši vasi ali dolini želel prespati. Žal to sedaj ni mogoče. Naše TD se bo trudilo, da pridobi interes kmetij, ki bi tako storitev nudile in dopolnile svoj proračun s to dopolnilno dejavnostjo.
Zavedamo se, da kljub zelo lepo urejeni vasi in prijaznih ljudeh, ni dovolj, da gost preživi dan samo pri nas. Razkazal! mu bomo kulturne znamenitosti po dolini (naj navedem: pri nas sta rojena slikarja in kiparja Franc in Tone Kralj in kar nekaj njunih stvaritev je ostalo pri nas, Podpeško jamo (omenja jo že Valvazor), Lipov gaj (nad 200 let stare lipe). In samo 10 km od nas, je Raščica s Trubajem, malo naprej pa Levstik in Stritar - očetje našega jezika in s tem naroda in kulture.
Še enkrat pa bi omenila naš Pohod z baklami na predvečer Dneva samostojnosti. Zakaj?
Prvo leto (pred 6 leti) nas je šlo na ta pohod 40. Lansko leto pa že čez 1000. Naša velika želja je, da bi ta pohod postal vse slovenski. Dan samostojnosti je vendar tak dan (pa še na Božični dan pade), da bi ga moral vsak Slovenec na nek način počastiti (veseli bi bili, da ga s pohodom z baklami).
Po pohodu namreč člani TD in vašča-ni Podgore pripravimo večer "dobrepoljski h kolin", za katere smo do sedaj prejemali same pohvale od gostov, ki so bili večina iz Ljubljane in okolice.
In na koncu?
Idej in volje do dela imamo še veliko. Veseli smo, da nam je Turistična zveza omogočila vsa naša prizadevanja obelodaniti tako širokemu občinstvu. Imamo lepo vas Podgoro, dobrepoljsko dolino. Nanjo gledamo s ponosom in spoštovanje. Kot tako, bomo poskušali dati spoznati duti drugim.
Potrudili se bomo, da bo naša Podgora - naše Dobrepolje gostoljubno, vabljivo, krajani pa radoživi in vedno na voljo gostu.
OBIŠČITE NAS NA NAŠIH PRIREDITVAH, KAJTI
ŽIVLJENJE BREZ RADOSTI IN VESEUA JE KOT DOLGA POT BREZ GOSTILN.
HVALA
Kultura
OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV
Za pesnjenje ni nikoli prepozno
V četrtek, 28. septembra 2000 je v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna gorica v kulturnem domu Grosuplje potekalo območno srečanje litera • tov seniorjev.
Sest predstavnic društev upokojencev občin Grosuplje, Dobre-polje in Ivančna Gorica je predstavilo najljubši izbor iz svojih pesniških zbirk. Prisotnim poslušalcem so za uvod zapele pevke upokojenskega ženskega pevskega zbora Lastovke pod vodstvom gospe Mojce Intihar. Ko so se izpeli zadnji takti pevskega programa, je povezovalka prireditve Barbara Rigler na kratko predstavila pesnice in se z njimi spustila v prijeten pogovor.
Prva, ki je recitirala, je bila Stanka Ahlin, rojena v Spodnji Slivnici pri Grosupljem. Za seboj ima že izdano pesniško zbirko Sončnice (1998), njene pesmi so preproste misli o življenju, naravi in svojem okolju. Poleg pesnjenja sodeluje že več let v društvu kmeč-
kih žena, v vseh svojih aktivnostih se kaže njen izjemno pozitiven odnos do življenja.
Gospa Antonija Pugelj je pričela svoj nastop z razlago o svojih preprostih začetkih. Pesniti je začela bolj zase, s pisanjem voščil, kasneje sojo ob priložnostih večkrat prosili prijatelji in znanci, daje napisala svoje verze tudi drugim. Na ta načinje razvila svoj slog in razširila tematiko.
Gospa Jožica Sklepič je pevka pri upokojenskem ženskem pevskem zboru Lastovke, poleg tega piše zelo ganljive pesmi.
Gospa Jožica Skubic, najstarejša udeleženka srečanja, seje rodila leta 1912. Z izredno bistrim spominom, saj je vse svoje pesmi recitirala na pamet, ter duhovitim pripovedovanjem je nasmejala in tudi ona navdušila poslušalce.
Gospa Dragica Zakrajšek je avtorica pesniške in literarne zbirke Mi smo del narave ter Iz megle v sonce, v pripravi pa ima tudi že tretjo zbirko črtic. Njen izbor sta zelo navdušeno recitirali dve prijateljici, ki jima je njeno delo zelo pri srcu.
Kot zadnja je nastopila gospa Jožefa Zrimšck, ki ji poezija očitno tudi pomeni ogromno v življenju. Ko je prebrala zadnjo pesem, seje srečanje v neuradnem delu nadaljevalo. Pesnice so ob kozarčku vina poklepetale v prijetnem vzdušju, nekatere pa tudi recitirale še kakšno pesem. Resnično so priklicale za uro ali dve nazaj svojo mladost, po kateri so toliko hrepenele v svoji poeziji.
Katarina Macuh
Izšel je "Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje"
Letošnja 21. številka zbornika prinaša 36 prispevkov 23 avtorjev na 307 straneh obogatenih z 80 fotografijami. V razdelku Naša občina in občani opisuje dobrepoljsko občino župan ANTON JAKOPIČ, prispevek SLAVKE CENTA govori o lesnih obrteh v Dobrepolju, IVAN GRANDOVEC pa predstavlja prizidek k šoli in novozgrajen vrtec v Dobrepolju. V razdelku Znanost, kultura in književnost je objavljen prispevek JOŽETA LENARČIČA z naslovom "Pustovanje v Ponikvah". EMA SEVŠEK pa objavlja prispevek "Dobrepoljci in Dobrepolje v umetniški besedi Karla Mauserja". Za "Naš kraj" je Ema Sevšek izbrala črtico omenjenega avtorja, ki še ni bila objavljena.
KAREL MAUSER
KRIŽEV POT
(V spomin mrtvim in živim turjaškim borcem)
Strojnice na senožeti so utihnile, na razbitem dvorišču je ležal Primčev Jože, iz drobne rane v senceh se je svitkala kri. Gola rebra grajske strehe so strmela v nebo, ki se je svetlo spenjalo nad razbitinami. Ob kopeh je ležal razbit voz in razklana polena, ki so jih raztreskale granate. Zaprašena okna so bolščala skozi rahlo porjavelo listje trt, ki so se spenjale po zidu.
Grajska vrata so bila odprta in so režala kakor čeljusti ubitega leva, ki je do zadnjega tolkel okoli sebe. Rdeči so cepali skozi odprtino
Srečanje, ki je spadalo v sklop prireditev ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna, ni bilo najbolje obiskano, je pa pomenilo prijetno doživetje tako za poslušalce kot za ustvarjalke, ki so se predstavile. Med njimi je bila tudi naša občanka Antonija Pugelj (tretja z leve). Da se je znašla med tistimi, ki so predstavile svoje pesmi, je bila "kriva" Tončka Kastelic z Vidma, ki jo je prijavila za srečanje. In kako so nastajale njene pesmi? "Namesto običajnih čestitk za rojstni dan sem besede oblikovala v verze. Ko so za to zvedeli še drugi, sem začela dobivati naročila, da napišem pesem za kakšno posebno priložnost," je povedala Antonija Pugelj v uvodu, nato pa je predstavila tri pesmi. Eno od njih je namenila krvodajalcem ob podelitvi priznanj, drugo je napisala svoji sestri Anki ob njeni petdesetletnici, tretja pa je bila Novoletna.
Našim bralcem je prav gotovo poznana tudi Stanka Ahlin (četrta z leve), saj smo njene pesmi že večkrat brali v "Našem kraju". Med poslušalci pa je sedela tudi Tončka Kastelic z Vidma, za katero smo zvedeli, da tudi piše pesmi, vendar jih ni srečanju ni predstavila. Na svojo željo pa je na srečanju prebrala eno izmed črtic svoje dobre znanke Dragice Zakrajšek z naslovom "Življenje imej rad". Doživeto, z občutkom, kot bi poslušali izkušeno igralko. (M. Steklasa)
in si brisali pot. Plameni so se zazrli v strešno rebrovje.
Ranjenci v ambulanti so zvedeli za predajo. Z znojnimi, prosojnimi rokami so grabili po odejah, skušali vzdigniti trudna in zbita telesa in spet zmučeno legali. Osladen vonj krvavih obvez je puhtel proti obokanemu stropu.
V kotu, ločen od ostalih, je nekdo umiral. Belkaste oči je upiral naravnost predse in voščena barva se mu je sprelivala izpod las v ušesa in lica.
"Blagor mu," je vzdihnil Tekavčev, ki mu je granata raztrgala nogo.
Fantje so iz gornjega nadstropja odhajali na dvorišče. Z zobmi zagrizenimi v ustnice so stopali čez prag in odlagali puške. Spremljale so jih skoraj blazno hrepeneče oči teh, ki so stali na robu groba, a so se vendarle oklepali življenja kakor jetični bolnik pomladanskega sonca, ki mu prinaša smrt. Vse bi dali, da bi mogli oditi domov, še enkrat pogledati po polju, očehljati krave in konje, s prsti pobroditi po pšenici, potem čeprav bi umrli. Umirati ob svojih ljudeh, na domači postelji je vse lažje kakor minevati pod tujo streho, kjer ni roke, da bi ti obrisala pot, ne ust, da bi izrekle tolažilno besedo.
Skoz okno je sijalo sonce, kakor da skuša skriti in pogladiti revščino temačne kleti. Bog ve, kdo je pred stoletji stopal po teh ilnatih tleh, ki so zdaj ležišče umirajočim ljudem. Bog ve, koliko vzdihov se je zavrtalo v debelo zidovje, kjer še zdaj trepetajo in silijo na dan kakor lubadarji ob soparnem dnevu. Kmetski človek — tlačan je morda tod pred stoletji grizel svojo bolečino in mislil na zga-rano ženo, na otroke in na zemljo, na katero je bil privezan kakor zvesta žival ob jasli. Nič ga ni moglo streti v zvestobi, ob kruhu in vodi je mislil na svoj močnik in ovsen kruh.
Zdaj so ležala vmes stoletja in očetovega sina sin je umiral kakor pes na kraju, ki je bil blagoslovljen od solza pradedov.
Divji vrišč je butal na dvorišče in silil skozi priprta vrata do ranjencev. Pred gradom so pričeli drdrati tanki. Ranjenci so vzdihovali.
Kaplan Janez je iz razbite kapele prinesel ciborij, pričel moliti kesanje in vsem podelil odvezo.
"Da nam ne oskrunijo še tega, kar nam edino ostane na zadnjo uro," je rekel tiho in solze so mu orosile oči. Nato je šel od ležišča do ležišča in, klečeč na enem kolenu, je polagal Boga na razsušene jezike, ki so hrepeneli vsaj po kozarcu vode.
Čuden vonj po onostranosti je napolnil klet, ki se je spremenila v cerkev, v katakombo umirajočih junakov, in svet molk je za nekaj časa zavladal po prostoru.
Umirajoči v kotu je obmiroval in belina oči je strmela v strop, pod katerim so se zibale umazane pajčevine. Kožuh mu je za-
pri oči in ga pregrnil z raztrgano rjuho.
Na vratih se je prikazal mlad partizan z naperjeno puško. Ranjenci so zadrhteli. Onemogle roke so grabile odeje in jih vlekle čez obraz.
"Vsi ven, hudičevi beli! Marš!"
Zadnji zdravi so z očmi objeli ranjene tovariše, Volkec se je odtrgal od obstreljenega brata in umaknil jokaje skozi vrata.
"Vodo mi dajte, dajte mi vode," je prosil nekdo za njimi.
Drago se je obrnil in obstal pred partizanom, ki je molče obtipaval z očmi izmučene, prstenaste obraze.
"Smem po vodo za ranjence, ki prosijo zanjo?"
"Pojdi!"
Zlobne, drobne oči so mu sledile prav do vogala, kjer je bila kapnica. Razbite deske so prekrivale v skalo usekano jamo, gonilno kolo se je vegasto naslanjalo na stran.
Voda je bila črnikasta in je smrdela po razbiti opeki. Toda ranjenci so jo pili s hlastnimi požirki in z drhtečimi rokami stiskali kozarce, kakor da se bojijo, da bi jim jih kdo zvil iz roke.
"Še, še, žejen sem, joj, kako sem žejen! Na smrt ranjenemu Volkcu se je cedila voda z razsušenih ustnic in mu kapala na obvezo, skozi katero je pronicala kri.
Po strehi je divjal požar in gost dim se je vlekel na vse strani kakor raztrgana postava.
V ambulanti so ostali samo še ranjenci in sončni žarek, poslednji pozdrav z domače zemlje, poljub iz večnosti.
Pred grajskimi vrati je bil nepopisen nered. Po tleh so ležale še nerazpočene bombe, prazni naboji, prežgana pločevina uničenih bomb in raztreskana opeka. Tovarišice so ponosno stopale naokrog in zasmehovale fante, ki so stali v vrsti na robu ceste. Stali so zravnano, kljubovalno in prestrezali zlobne poglede z mirnimi, pogumnimi očmi.
"Eviva! Eviva!" Zadnji tank je vozil na grad in skozi ozko lino rumenega oklepnika je zrl sifilitični obraz izdajalskega italijanskega te-nenteja.
Tovarišice so vpile kakor obsedene.
Perne je škripal z zobmi. "Zdaj poglej," se je obrnil h kaplanu Janezu, ki je stal poleg njega in s svojo malomarnostjo dvigal v fantih pogum.
Janez je pljunil v jarek in se ozrl po fantih. Skoro vse je poznal, zbiral jih je okoli sebe, poznal njih srčne težave in njih cilje, miril prepire med njimi in jih navajal na zagrizeno ljubezen do zemlje in domačij. Zdaj jih je gledal pred seboj, zajete, sestradane, zmučene in žejne. Ali jim je morda žal, da so trpeli, jim je morda hudo, da so bili vse doslej v svoji borbi dosledni in neupogljivi? Kaj ni med njimi nekaj garjavih ovca, ki bodo Judeži in se skušali prek smrtnih
trupel tovarišev izkopati iz groba? Morda je tudi kateri, ki mu bo vpričo tolovajev pljunil v obraz in ga obdolžil, da je on kriv vsega?
"Da bi vzdržali, gospod," je molil v mislih za vse. "Da bi vzdržali in branili, če treba tudi s krvjo, tvoje ime, ki je vtisnjeno v naša polja. Da bi ne klonili in se ne vdali, da bi s svojim molkom pričali za tvojo pravico, ki naj se razodene nad našo bičano zemljo, ki je zlata drobtina iz tvoje roke. Če sem kaj zagreši, gospod, kaznuj mene in pusti moje, ki sem jih pasel z ljubeznijo. Usmili se žena, usmili se otrok, usmili se osirotele slovenske zemlje."
Rdeči so pričeli ropati. Umazani razcapanci so jemali ure, denar in najboljše kose obleke. Fantje so škripali z zobmi in treba bi bilo le enega vzklika in vrgli bi se na svoje rablje kakor na smrt ranjene živali.
"Vrvi in žico!" je zakričala tovarišica, ki je stala razkoračena pred kolono ujetnikov in z razuzdanim obrazom zijala okrog sebe. Mlad komandant v italijanski uniformi se je drzno režal njenim besedam in kričal nad lažje ranjenimi, ki so hoteli sesti ob cesto.
"Predali bi se, svinje! Trudnost vas bo kmalu minila, naležali se boste pod zemljo. Hajdi, tovariš, veži! Po dva in dva z žico na vrv. Ha, zijal bo slovenski narod, ki bo gledal izdajalce, ki so kopali grob slovenski zemlji!"
"Ki jo vi tako ljubite," je zaničljivo šepnil Perne in se vzravnal, da je z glavo prerasel fante. Vedel je, da mu je namenjena krogla in življenje zanj je bilo že nekje daleč, otroški spomin, lepe sanje.
Rdeči so prinesli debele vrvi in telefonsko žico.
"V red!" je zakričal rdeči komandant. Fantje so se uvrstili po dva in dva. Dva rdeča stražarja sta potegnila vrvi skozi kolone ujetnikov in pričelo se je vezanje. Žuljave, težke roke so legle na vrv in močna žica se je zagrizla v meso. Nihče ni prosil za usmiljenje.
Na smrt obsojeni so se zastrmeli v modrino, ki se je spenjala nad gozdovi. Tam onkraj njih trepetajo žene in jokajo otroci, njive drhtijo kakor v krčih in vrata domačij bodo odprta čakala vso noč. Zaman.
Redki ptiči so cvrčali nad drevjem. Nekomu iz kolone je postalo do joka hudo. Doma ga je čakala žena na porodu.
Z gradu se je svitkal dim, ki so ga preba-dali prvi plameni. Šeststo parov oči se je uprlo v okno, za katerim so ležali ranjenci.
"Naprej!" je zakričal rdeči stražar z gornjega konca. Prva kolona se je premaknila. Od dolge stoje odrevenele noge niso mogle takoj ujeti koraka. Fantje so stopali eden drugemu na pete. Vrv se je nategnila, žica se je zajedla v zapestja, da so mnogi od bolečin stiskali zobe.
(nadaljevanje na str. 31)
Prireditve, iz društev
Medobčinsko srečanje DPŽ v Dobrepolju
Kljub jutranjemu dežju se je obetal lep dan. Članice sosednjih društev so se okrog 11. ure zbrale v Kompoljah, kjer so jih gostiteljice, članice DPŽ Dobrepolje - Struge prijazno in gostoljubno sprejele in pogostile.
Članice DPŽ Dobrepolje Struge so bile ponosne, da so v svoji sredini lahko pozdravile tudi podžupanjo go. Kristino Shawish, urednico lokalnega časopisa go. Mihaelo Steklasa in g. Toneta Steklasa - pomočnika ravnatelja Osnovne šole Dobrepolje.
Sledil je pester kulturni program, katerega je povezovala ga. Jelka Samec, ki je tudi članica DPŽ Dobrepolje Struge. Pester in osvežujoč kulturni program je navdušil občinstvo, saj so ga pripravili in nastopali sami mladi, polni energije in dobre volje. Velik aplavz in navdušenje so poželi tako kvartet "Beati" kot tudi dramska skupina "Scena". Prav prisrčen nastop pa so pripravili tudi učenci Podružnične šole Kompoljc pod vodstvom prizadevnih učiteljic ga. Jelke Samec in ga. Dušice Hočevar. Učenci so poleg nastopa pripravili tudi prav zanimivo "teto jesen", ki je lepšala oder.
"Teta jesen" je letos pravzaprav bila nekakšen vezni člen med DPŽ Dobrepolje-Struge in Podružnično šolo Kompoljc, saj so na šoli imeli projekt ""uča tako in drugače"" Predsednica DPŽ ga. Marija Zrnec je otrokom nazorno pokazala, kako se med drugim pripravi iz buč tudi okusen zavitek. Buče pa so prispevale tudi članice DPŽ Grosuplje in fvančna Gorica.
Nadaljevanje srečanja se je odvijalo v Strugah, kjer smo obiskale cerkev, g. župnik pa je predstavil njeno zgodovino. Ob povratku nazaj nas je doma prijazno pogostila s svojimi sladkimi dobrotami podpredsednica DPŽ ga. Urška Pugelj. Čas je hitro mineval, saj nas je v dvorani že čakal g. Fabjan, ki je vsem navzočim
predstavil svoje življenjsko - znanstveno delovanje na področju dela s čebelami in naravo. V nas še vedno odmevajo njegovi nasveti in življenjske modrosti.
Dan seje prevesil proti poznemu popoldnevu, ko smo zasedle svoje prostore v prijetni gostiln i "Pri Zori", katere lastnica je tudi članica DPŽ.
Daje bilo vzdušje popolno, se nam je pridružil g. župan Anton Jakopič, ki je ženam in dekletom namenil tudi nekaj vzpodbudnih besed, ki duši dobro denejo. Ker se članice vseh treh društev že dobro poznajo, besed ni manjkalo, bilo je kot v čebeljem panju.
Po okusni večerji ter po prijetnih pogovorih pa seje približal čas odhoda. Da bi vesele trenutke v prijetnem okolju in prijetni družbi ohranile in se jih rade spominjale, so učenci Podružnične šole Kompoljc ob prihodu vsem članicam razdelili darilce. Vezen prtiček je bil delo gc. Pavle Hočevar, članice DPŽ Dobrepolje Struge, okrasni lonček pa je poslikala ga. Dušica Hočevar.
Poslovile smo se s prijetnimi občutki in željo, da se kmalu zopet srečamo na predavanjih, krožkih, ekskurzijah, razstavah,...
Irma Lekan, svetovalka za Kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
DPŽ Dobrepolje-Struge vabi na RAZSTAVO NA ZAHVALNO NEDELJO,
5.11. 2000
Razstava bo na Vidmu pri cerkvi od 8. do 1 2. ure in v Strugah od 9. do 1 2. ure. VABLJENI!
Srečanje društev podeželskih žena v sliki in besedi
Po hladnem in deževnem jutru so se oblaki razkropili in ko je avtobus pripeljal članice društev iz sosednjih občin, so se že pokazali sončni žarki in polepšali prijazen sprejem pred gasilskim domom v Kompoljah. Nasmejani obrazi in prijazen stisk rok - potrditev dobrega sodelovanja med društvi treh občin.
Slike zgoraj in levo:
Srečanje se je začelo s kulturnim programom, ki je navdušil in razvedril obiskovalke, saj je bil sproščen, vesel, v duhu domačnosti in ljudskega izročila. Skušal je prikazati delček bogate kulturne dejavnosti, s katero živijo Dobre-poljci, uspešno pa jo predstavljajo že najmlajši. Na fotografijah: kvartet Beati, dramska skupina Scena in učenci PŠ Kompolje - vsi med nastopom.
Slika spodaj:
Nastopajoči so prijetno presenetili. Navdušenje v dvorani je bilo veliko in pohval ni manjkalo. Uspelo in dobro organizirano srečanje je tudi odraz dobrega sodelovanja DPŽ Dobrepolje-Struge s Podružnično šolo v Kompoljah, mladinskim in ostalimi društvi v dolini. Finančno sta srečanje podprla OBČINA DOBREPOUE in PEKARNA KOVAČIČ.
Predvideni program jesensko zimskega izobraževanja DPŽ v sodelovanju s KSS:
- ogled Ljubljanskih mlekarn (proizvodna linija)
- predavanje na temo: Tudi žene in dekleta na podeželju so rade urejene
- kulinarični tečaj (predvidoma 8.11. -Ivančna Gorica in 7.12. - Grosuplje - tudi za DPŽ Dobrepolje Struge)
- tečaj pridelave mleka v domačih razmerah (po predhodnih prijavah se bo odvijal na mlekarski šoli v Strahinju pri Kranju)
Za natančnejše informacije se lahko obrnete na predsednico Marijo Zrnec ali na svetovalko za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Irmo Le-kan, članice bodo o vseh dogajanjih pravočasno obveščene.
Pripravila: M. Steklasa
MISEL
Veliko lažje je nekaj začeti, kot dokončati.
Amelia Earhart
Iz društev
DPŽ na ekskurziji na Rabu in Golem
otoku
V torek, 29.8.2000 je bil napovedan lep dan. Bila je še trda tema, ko smo se z dvema avtobusoma odpeljale iz Ivančne Gorice mimo Grosupljega in Dobrepolja proti Baski na otoku Krku. Pot je hitro minevala,
še posebej, ker so nas sredi poti članice DPŽ iz Ivančne Gorice, ki so bile v sodelovanju s KSS glavni organizator, presenetile z vročo kavo in dobrotami iz Grosupeljske pekarne, za katere se gospodu Cilenšku
prav lepo zahvaljujemo.
Naslednja postaja je bila že na otoku Krku, točneje v Baski, kjer nas je na zibajo-čih valovih že čakala ladja Angelina z vso posadko in vodiči.
Zasedle smo svoja mesta ter polne pričakovanja odplule doživetjem naproti. Plovba je bila mirna, saj je morje, verjetno tudi zaradi nas, pokazalo le svojo lepo plat. Kar z ladje smo si ogledale sv. Grgur, kjer so bili ženski zapori, nato pa smo nadaljevali morsko pot proti otoku Rabu. Tu smo si ogledale del mesta ter obiskale Kampor,
kjer je moč videti spomenik žrtvam in njihova imena, napisana na preprostih ploščicah. Kar nekaj svojcev in znancev je izgubilo življenja tam, daleč od doma.
Še nam je ostalo nekaj časa za sprehod ob obali, za kosilo ter za pisanje razglednic oz. pozdravov.
Naslednja postaja - Goli otok. Tu so nam vodiči predstavili in pokazali delček življenja zapornikov, ki so bili mnogokrat tudi po nedolžnem obsojeni na bivanje na tem otoku.
Trpljenja, ki so ga prestajali, ni moč opisati le z besedami...
Polne vf isov smo zapustile otok in se ob zvokih dalmatinske glasbe v ozadju zopet predale mirnemu valovanju morja, ki je ladjo Angelino varno pripeljalo nazaj v Baško. Zopet trdna tla pod nogami; še malo okrepčila in že se poslavljamo z dolgim pogledom od morja, ki je tako prostrano, mirno, modro; lahko pa tudi nepredvidljivo, nevarno...
Vožnja proti domu je minila ob strnje-vanju vtisov, ki jih je bil ta dan res poln. Sem ter tja še omemba znamenitosti in krajev na največjem jadranskem otoku Krku in že smo na Razdrtem, na turistični kmetiji "Hudičevec". Sledi večerja, po mnenju nekaterih nepotrebna, pa vendar prija.
Domov smo prišle prijetno utrujene, z mislijo, da tega dne ne bomo nikoli pozabile.
Irma Lekan
Buče tako ali drugače
Učiteljicam in učencem podružnične šole v Kompo-
ljah ne zmanjka dobrih zamisli. To smo se znova prepričali v letošnjem septembru, ko so nameravali pripraviti naravoslovni dan o bučah, a se jim je pri načrtovanju utrnilo toliko novih idej, da je iz običajnega naravoslovnega dneva nastal zanimiv projekt, za katerega bi bilo škoda, če ga ne bi pokazali še komu.
Tako so prve govorilne ure združili s predstavitvijo projekta, ki so ga poimenovali "Buče tako ali drugače".
Starše so povabili v učilnico, preurejeno v razstavni prostor, na katerem je bilo mogoče videti celo vrsto domiselnih izdelkov in figuric, ki jim je bilo skupno to, da so bili narejeni iz buč in da so jih delali učenci od 1. do 4. razreda. Predstavnik vsake skupine je
poročal, kako je delo potekalo. Najprej so izdelali idejno skico, poiskali različne pomene besede buča, v knjigi o zdravilnih rastlinah spoznavali njeno zdravilno moč, se pozanimali o učinkih bučne diete v ljudskem zdravstvu in tako spoznali vsestransko uporabo tega zanimivega in koristnega pridelka. V kuharskih knjigah so našli celo vrsto bučnih receptov. O bučah so pisali zgodbice in pesmice ter jih predstavili staršem na predstavitvi. Prikazali pa so tudi izdelke iz buč, ki so jih naredili v likovni delavnici. To so bile različne maske, vaze, ježki, jadrnice. Na koncu so svoje starše odpeljali v jedilnico, kjer so jih z lepo aranžirane mize pogostili z okusnim bučnim zavitkom, ki so ga pripravili skupaj s predsednico DPŽ Marijo Zrnec.
Najbrž si marsikdo od staršev ni predstavljal, koliko zanimivih dejavnosti se da organizirati o taki rastlini, kot je buča in zagotovo si je marsikdo od njih poskušal zapomniti vsaj kakšen kuharski ali zdravilni recept.
M. Steklasa
POGOVOR Z MARIJO ZRNEC
Naše članice so prizadevne in skupaj lahko marsikaj naredimo
Marija Zrnec je že 25 let zaposlena v Kmetijski zadrugi in pozna vse težave, ki tarejo kmečke ljudi, še posebno pa ji je blizu položaj in narava kmečkih žensk, zato ni naključje, da se je že od vsega začetka priključila takratnemu aktivu kmečkih žena. Izmenjava izkušenj, skupne dejavnosti, predvsem pa druženje vnašajo novo kvaliteto v marsikdaj enolično in naporno življenje kmečkih gospodinj.
Tudi Marija med sebi enakimi najde zadovoljstvo in sprostitev po številnih vsakodnevnih obveznostih. In teh ni malo. Poleg službe in družinskih obveznosti pomaga tudi kulturnemu društvu, doma pa se ukvarja tudi z vrtičkars-Ivom. Na skrbno obdelani zemlji ob hiši goji vsakovrstno zelenjavo, letos je poskusila celo s paprikami. In uspelo ji je. Da je dobra gospodinja, sem sc lahko prepričala ob razstavah in številnih pogostitvah, ki jih organizira Društvo podeželskih žena in na katerih Marija vedno sodeluje tudi s svojimi doma 11 a rej e n i m i d obro t a m i.
Svoje znanje pa prenaša tudi na mlajše. Letošnjo jesen je sodelovala pri projektu "Buče tako in drugače" na kom-poljski šoli, kjer je tamkajšnjim učencem pokazala, kako okusne jedi je mogoče pripraviti iz buč.
Zaradi njenega znanja in aktivnosti ne more biti naključje, da so jo v društvu izvolili za predsednico. Prej je bila podpredsednica. Na predsedniškem mestu je od lanskega septembra in po dobrem letu sem jo zaprosila, da pove nekaj več o delovanju društva.
Koliko časa že deluje DPŽ Dobrepo-Ije in kako je bilo ustanovljeno?
Društvo je bilo ustanovljeno v mesecu marcu leta 1993 na pobudo gospe Marije Nučič in Irme Lckan -svetovalke, potem koje v Ivanini Gorici in Grosupljem do ustanovitve društev že prišlo. Na začetku nas je bilo deset članic. Takrat smo se imenovali Aktiv kmečkih žena. Kmalu je število članic naraslo na približno 40, potem pa se je članstvo ustalilo. Zdaj nas je 34.
Od teh je aktivnih približno 80%.
Ali je pri včlanjevanju kakšna omejitev?
Omejitve pri včlanjevanju ni. Tudi zaradi tega smo se iz Aktiva kmečkih žena preimenovali v Društvo podeželskih žena. To pomeni, da so članice lahko vse ženske s podeželja, ne glede na starost in ne glede na to, s čim sc ukvarjajo. Tako imamo v društvu poleg žen tudi nekaj mladih deklet. Najstarejša članica pa je stara 70 let.
Kako je društvo organizirano?
Organizirani smo kot vsako drugo društvo. Poleg predsednice imamo še podpredsednico. To je Urška Pugelj iz Strug. Tajnica je Cvetka Krašovec. Imamo pa tudi upravni odbor, ki se sestaja vsaka dva meseca. Ce pa je potrebno, pa tudi večkrat.
Kakšen je vaš program oz.s kakšni-
mi dejavnostmi se ukvarjate?
Osnovni namen je, da se članice družijo in da se imajo priložnost pogovoriti med seboj in izmenjavati svoje izkušnje. V programu pa imamo tudi izobraževanje, zato organiziramo različna predavanja in ekskurzije. Pomembna dejavnost je tudi sodelovanje in ponudba naših izdelkov na različnih prireditvah v kraju. Rade sodelujemo povsod, kamor nas povabijo. Teh povabil pa je čedalje več.
S kom sodelujete?
Nekajkrat smo sodelovale na razstavah TD Dobrcpolje. Od začetka sodelujemo s Kulturnim društvom, Gove-dorejskim društvom, s šolo na Vidmu in Kompoljah in seveda z občino. Pripravile smo pogostitve na različnih prireditvah, ki jih je organizirala občina. Nazadnje smo bile zraven pri odprtju lekarne.
Se posebno dobro sodelujemo s podružnično šolo v Kompoljah. Za veliko noč smo skupaj pripravili razstavo do-brepoljskih velikonočnih jedi, pomagale smo pri pripravi priredite "Živimo z ljudskim izročilom". Pred kratkim pa smo z njimi pripravljale jedi iz buč. Otroci so bili navdušeni in vsi so pomagali.
Kaj pa vaše samostojne dejavnosti?
Tudi teh je nekaj. Pripravljamo raz stavo na zahvalno nedeljo in organiziramo srečanje društev podeželskih žena, kadar pridemo na vrsto.
Koliko in kakšne ekskurzije organizirate?
Vsako leto gremo na dve ali tri ekskurzije. Letos smo imeli kar tri. Nazadnje smo bile na Rabu. Veliko smo videle in bilo je zelo poučno. Vse udeleženke so bile zelo zadovoljne, bilo je polno lepih pa tudi presunljivih doživetij, saj vemo, kaj je bilo na Golem otoku in na Rabu.
Izlete seveda organizirate skupaj s sosednjimi društvi.
Premalo nas je, da bi si to lahko privoščile same. Običajno gremo skupaj s 1 )PŽ Sončnica Grosuplje, le na Rab smo šla vsa tri društva skupaj. DPŽ IvanČna Gorica šteje okrog sto članic, zato oni lahko organizirajo izlete sami.
Kdo organizira skupne dejavnosti?
To je naša mentorica in svetovalka Ir-ma Lekan, s katero se zelo lepo razumemo. Ona nam poleg izletov organizira tudi predavanja, pomaga pri srečanjih in razstavah ter pri vseh drugih dejavnostih.Vedno nam je na razpolago za nasvete in pomoč, zelo smo zadovoljne z njenim delom. Je strokovna sodelavka za vsa tri društva.
Kakšno pa je vaše sodelovanje s temi tremi društvi?
Zelo dobro. Skupaj sodelujemo na Jurjevem sejmu,ki je bil do zdaj vsako leto, razen letos. Naše društvo je na njem vedno sodelovalo, naše članice pa so dobile tudi nekaj nagrad za svoje izdelke.
Kako pa je z vašimi srečanji?
Srečanje DPZ Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica imamo na vsaki dve leti. Prvič je bilo pri nas na pobudo prejšnje predsednice Marije Nučič, potem pa je postalo tradicionalno. Letos je bilo to srečanje že drugič v Dobrepo-lju.
Kako je uspelo letošnje srečanje v Dobrepolju?
Mislim, da je lepo uspelo. Odmevi, ki jih slišim, so zelo pohvalni, od tu in drugje.
Ena od članic mi je rekla: "Vam je lahko, ko imate tak kader oz. mlade."
Res k temu pripomore tudi to, da dobro sodelujemo z drugimi društvi v občini, posebno še s KD. Skupina Beati in dramska skupina Scena so nam tokrat pomagali pripraviti kulturni program. Posebej pa moram omeniti šolo v Kom-poljah in obe učiteljici Dušico Hočevar in vodjo šole Jelko Samec, ki je tudi članica našega društva. Obe sta mi pri zadnjem srečanju zelo pomagali pri programu in organizaciji.
Opažam, da se včlanjuje čedalje več članic iz Strug.
Najprej sta se nam pridružili Pavla Hočevar in Urška Pugelj, ki je tudi podpredsednica društva. Od zadnjega občnega zbora pa je v društvu že sedem članic iz Strug. Nekatere od njih so z nami sodelovale še pred včlanitvijo. Prepričana sem, da je to v obojestransko za-
dovoljstvo.
Kmalu bo spet zahvalna nedelja. Se že pripravljajte na razstavo?
Zahvalna nedelja je 5. novembra in na razstavo se seveda pripravljamo. To bo že tretja po vrsti. Nastala bi kar praznina, če je ne bi bilo, saj nekateri že povprašujejo po njej. Letos je bilo predlagano, da bi razstavo pripravili v dveh delih - v Strugah in na Vidmu. Medsebojno si bomo seveda pomagale. Upam, da bo spet lepo uspelo.
Društvo pod vašim vodstvom dobro deluje. Kako uspevate obdržati enotnost članstva?
Poskušam biti enaka do vseh. Vsaka članica ima možnost predlagati kar koli, pretehtamo vse predloge, saj se na ta
način lahko pojavi kakšna dobra ideja. Ne vsiljujem samo svojega mnenja. Tudi kritiko sprejemam, če je upravičena.
Imate še kakšno sporočilo za članice društva?
Članice našega društva so zelo prizadevne. Vsem se lepo zahvaljujem za sodelovanje. Skupaj lahko marsikaj naredimo, ena sama ne more ničesar. Zahvaljujem pa se tudi občini, ki ima posluh za naše delo in gospodu župniku, ki podpira našo razstavo na zahvalno nedeljo.
DPŽ Dobrepolje Struge želim še naprej uspešno delo, moji sogovornici Mariji Zrnec pa se zahvaljujem za pogovor.
Pogovarjala se je M. Steklasa
Nekaj informacij s seje Sveta staršev
2. oktobra je bila prva seja sveta strašev v šolskem letu 2000/2001. Na njej so bili potrjeni tudi novi člani, ki so jih na prvih roditeljski sestankih predlagali starši.
Ravnatelj Ivan Grandovec je obširno poročal o opravljenem delu na matični in podružničnih šolah med počitnicami. Predstavil je tudi letni delovni načrt in projekte, ki so že bili realizirani in omenil nekatere težave, ki se pojavljajo ob organiziranju nekaterih interesnih, predvsem športnih dejavnosti. Zaradi kadrovskih težav je vprašljivo tudi delovanje mladin-
skega pevskega zbora. Pojavila pa seje možnost za izvajanje krožka filatelije.
Na vprašanje staršev, koliko je možnosti za zaposlitev logopeda, je ravnatelj povedal, da so poslali vlogo na zavod Janeza Levca v Ljubljani za zaposlitev specialnega pedagoga, ki bi pri nas opravljal 0,20 % zaposlitve, vendar je bil obveščen, da se na razpis ni javil nihče. Problem bo šola po-
PTIČEK JE   PADEL Z DREVESA. MIHEC JE  POBRAL  IN POKOPAL ZA HIŠO. MIHEC JE  BIL ZELO ŽALOSTEN*
DO ROM HEKIČ
skušala reševati z dodatnimi urami, ki jih bodo opravljale razredne učiteljice. Starši so predlagali, da bi šola pridobila strokovno mnenje in podatke o tem, koliko otrok potrebuje logopeda.
Zobozdravstvena služba bo letos vendarle urejena tako kot v lanskem šolskem letu. Učenci bodo lahko prihajali k šolskemu zobozdravniku ob sredah in petkih. Učenci šestih razredov pa bodo letos imeli sistematski pregled zob. Nekateri starši so predlagali, da bi zobozdravnik delal tudi med počitnicami, vendar to žal ni mogoče zaradi dopustov.
Ravnatelj je seznanil starše, daje za os-mošolce v organizaciji COŠ-a v mesecu aprilu načrtovana ekskurzija na Koroško. Za sedmošolce pa je bila planirana šola v naravi v Bohinju, vendar njena izvedba sovpada s pripravami na birmo v župniji, zato bo verjetno prišlo do spremembe datuma in kraja (najverjetneje Osilnica v prvem tednu maja).
Šola je za leto 2000/2001 prijavljena za začetek izvajanja dcvetletke v I. razredu. Soglasji sveta šole in občine sta že pridobljeni, vendar šola še nima soglasja ministrstva.
Starši so podali tudi nekaj drugih pobud. Zavzeli so se za izvajanje računalniškega krožka na razredni stopnji in predlagali izdelavo šolske spletne strani na interne-tu. Zavzeli so se tudi za organiziranje in kvalitetno izvajanje rokometnega in košarkarskega krožka. Zaradi naraščanja problema uživanja drog tudi v Dobrepolj-ski dolini, so predlagali, naj šola več naredi za osveščanje šolske mladine in staršev z organiziranjem kvalitetnega predavanja in drugimi načini osveščanja. Pohvalili so, da se vzgoja proti uživanju drog že izvaja pri pouku biologije v 7. razredu.
Starši so imeli tudi nekaj kritičnih pripomb, med drugim na zaprtje ceste v bližini šole zaradi kanalizacijskih del. Menili so, tla bi bilo to možno opraviti med počitnicami, zato so predlagali, naj se pošlje dopis občinski upravi. Ena od predstavnic staršev ni bila zadovoljna s športnim dnevom za razredno stopnjo, ker je bil organiziran v popoldanskem času brez. pravočasne obveščenosti staršev. Ravnatelj je obljubil pravočasno obveščenost.
Starši so se precej časa zamudili pri predlogu staršev 5. razreda, da bi učenci prinašali pisne izdelke na vpogled domov. S tem
v zvezi so bili starši seznanjeni s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja, kjer med drugim piše, "da je javnost ocenjevanja zagotovljena s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju ter tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke." Okrožnica, ki so jo dobile šole, pa to še dodatno pojasnjuje, "da se ta pravica staršem zagotovi tako, da so pisni in drugi izdelki na vpogled na šoli in jih starši lahko pregledajo na govorilnih urah in drugih podobnih priložnostih. Na željo staršev pa šola staršem preko učencev izroči fotokopijo pisnih izdelkov."
V razpravi so starši ponovno izpostavili ustavljanje in natovarjanje tovornjakov pri šoli v Kompoljah. Izglasovali so sklep, da se mora apelirati na občinski svet, da ta na svoji seji zavzame stališče.
M. Steklasa
MISLI
Daj človeku ribo in nahranil ga boš za ves dan. Nauči človeka ribariti, pa ga boš nahranil za celo življenje.
Kitajski pregovor
Biti junak je poklic, ki ima najkrajšo življenjsko dobo.
Will Rogers
Iz šole
Srečanje z mladinskim pisateljem in filmskim režiserjem Vitanom Malom v knjižnici Grosuplje
Tako kot vsako leto, so tudi letos učenci reševali knjižni kviz. Letos je bil namenjen Koroški in velikemu koroškemu pisatelju Lovru - Kuharju - Prežihovemu Vorancu. Udeležili so se ga tudi učenci iz Dobrepolja. V knjižnici Grosuplje so izvedli žrebanje in na zaključno prireditev povabili skupinico učencev iz Dobrepolja.
Na zaključni prireditvi je v torek, 19. septembra sodeloval mladinski pisatelj in filmski režiser Vitan Mal. Otroci ga poznajo po knjigah Poletje v školjki I. in II. del, Sreča na vrvici, Ime mi je Tomaž, Vanda, Na ranču veranda, Skrivnost imenovana Potočka zijalka itd.
Otrokom je razodel marsikatero zanimivost iz snemanja obeh filmov Poletje v školjki in Sreča na vrvici. Izvedeli smo, da je bilo stanovanje, kje rje bival Matic, postavljeno v ateljeju. Prizor skoka Matica v Ljubljanico so snemali na treh prizoriščih: v tivolskem bazenu, v Ljubljanici pod Čevljarskim mostom, kjer je imel Matic dvojnika, in na morju
Pri filmu Poletje v školjki so morali ustvarjalci filma na drevo smokvovca privezati kar nekaj kilogramov smokev, da so jih otroci lahko rabutali.
Vsem bo ostalo srečanje s priljubljenim pisateljem v zelo lepem spominu.
Matej Kalan
Obisk "Radovednega Tačka" na OS Dobrepolje
V ponedeljek, 2. oktobra so otroci iz vrtca v Kompoljah in na Vidmu ter iz male šole ter učenci iz Dobrepolja končno dočakali Radovednega Tačka, ki je bil spomladi zaradi bolezni lutkarja Načeta Simončiča odpovedan. Ker ga zelo dobro poznam, je bil gospod Simončič pripravljen izvesti dva nastopa: posebej za vrtčevske otroke in posebej za osnovnošolske učence do vključno petega razreda.
Lutkar Nace Simončič je najprej zaslovel v lutkovni igrici z največ uprizoritvami - Žogici Marogici, kjer je igral kužka
Postružka. Igral pa je tudi botra Meseca v Zvezdici Zaspanki ter Kljukca v Kljukčevih dogodivščinah. Sodeloval pa jc še v številnih drugih lutkovnih igricah: Srečni princ, Ostržek, Sovica Oka, Čarobne gosli, Obuti maček, Težave Peteršilčkove mame, Čarobna skrinja, Medveda lovimo, Volk in sedem kozličkov, Zrcalce, Trmaste muce, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Pod to goro zeleno, Lenuh Poležuh, Igračke na cestah, Veliki Kikiriki.
Otrokom in učencem je predstavil eno od uprizoritev radovednega Tačka. Po nastopu za učence se je gostu predstavila nižja dramska skupina, ki jo je odlično pripravila prizadevna mentorica Majda Blatnik. Uprizorili so zanimivo igrico Kraljevi smetanovi kolački. Otroci in učenci so bili ob obisku tako navdušeni, da se je vsaka skupina otrok in učencev z Radovednim Tačkom tudi fotografirala. Ob koncu prireditve mu je učenka Teodora Hekič podarila risbo Radovednega Tačka, v katero je vložila mnogo svojega truda.
Matej Kalan
Krompirjeva veselica v vrtcu Rin-garaja
27. septembra smo bili starši in otroci povabljeni na krompirjevo veselico, ki so jo priredile vzgojiteljice vrtca Ringara-ja. Vstopnina je bila zelo domiselna. Vsak član jc prinesel krompir. Imeli smo čudovite delavnice:
- žigi, oblikovani iz polovic krompirja;
Vzgojiteljice iz vrtca Ringaraja
- oblikovanje raznih predmetov iz krompirja z dodatki poljskih pridelkov (korenje, koruza in fižol).
Tako so bile delavnice za vse, od najmlajših do predšolskih otrok. Poleg tega pa so nam vzgojiteljice delile posladek, ki se mu reče "pommes frites". Tega pa smo bili najmlajši in seveda tudi starši zelo, zelo veseli. Naša Dobrepoljska dolina je priznana po krompirju, zato bi to lahko postalo tradicija v vrtcu.
Za ta članek sem se odločila zato, da vzpodbudim vzgojiteljice in jih seveda pohvalim!
Martina Cačnik
Med potekom delavnice
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU
V tem prispevku bi rad mladim in vsem, ki berete mladinsko stran, predstavil moje razmišljanje o enem najhujših zatiralcev zdravja duha in telesa, o alkoholu. Poleg tega bi rad pokazal protiutež zastrupljanja, ki jo S svojimi mnogostranskimi učinki ponuja šport.
0 škodljivosti alkohola je bilo že veliko napisanega, povedanega in tudi videnega. Slovenci smo v porabi alkohola na prebivalca na nezavidljivem in sramotno visokem mestu, v samem evropskem vrhu. Koliko ljudi je že ta uničevalec pognal s ceste v jarek, drevo ali nedolžnega človeka, koliko družin je razbil, kolikim spremenil življenje v pekel. Najbolj ironično je, da vse to vemo; o tem beremo v časopisnih kronikah, o tem se pogovarjamo doma, v šoli, službi. Pa zakaj se potem nič ne premakne na bolje? Zakaj mnogi mladi dopuščajo, da jim alkohol uničuje zdravje duha in zdravje telesa? Veliko strokovnjakov se ukvarja s temi vprašanji in znajo nanje tudi teoretično odgovoriti. Ampak očitno poznavanje teh odgovorov ni dovolj, da bi v skušnjavi rekli: Ne, hvala. Teh skušnjav pa ni malo, vsak dan se srečujemo z njimi. Alkohol povabimo na vsako zabavo, reklame so prisotne povsod. Kako naj potem mlad človek, ki še išče svojo vlogo v tem svetu, dobi pravo stališče o alkoholu? Gotovo mu največ lahko da druži-
na, vendar takrat, ko se je najtežje upreti skušnjavi, ponavadi družine ni zraven. NE je treba reči zabave željnim prijateljem in tu jih veliko odpove; enkrat, dvakrat, petkrat in kmalu ni več zabave brez pijače.
Stvari se ne bodo spremenile same od sebe, niti jih ne bodo tisti, ki se s prodajo alkohola preživljajo. Mladim je treba ponuditi alternativo, jim pokazati, da se lahko zabavajo brez omame, da težave, ki jih hočejo utopiti v alkoholu, kmalu spet priplavajo na površje.
Na srečo te alternative obstajajo. Ena deluje na Vidmu v Mladinskem centru SION. Tam se lahko vsak prepriča, da se imaš lahko zelo dobro tudi brez alkohola.Drugo preventivo ponuja šport, čeprav se je alkohol prikradel tudi na športna igrišča.V športu lahko vsak najde prijetno sprostitev, zdrav občutek samozavesti in ob druženju tudi prijetno zabavo. Torej vse, kar prenekateri iščejo v alkoholu. Tu mislim predvsem na rekreativni šport, bodisi vsakodnevni sprehod ali tek, bodisi odigrana moštvena igra s prijatelji. V takem športu ni poražencev, edini poraženec je lahko naša lenoba. Vsak, ki si vsakodnevno ali vsaj nekajkrat na teden vzame pol ure svojega časa za rekreacijo, bo kmalu znal vzeti šport kot vrednoto in protiutež zastrupljanju telesa. Dobrepoljci imamo odlične pogoje za planinarjcnje, tek in kolesarjenje. Zmaga nad samim seboj krepi duha, gibanje pa telo.
Zavedam se, da nimam veliko znanja na področju alkoholizma, dobro pa vem, kakšne posledice ima in kako pomembno vlogo ima redno športno udejstvovanje pri ob-likovanju trdne in srečne osebnosti, ki zna alkohol izriniti iz svojega življenja.
Novak Bojan
MISLI
Življenje je polno čudežev. Še več kot to: čudovito je in vsakdo, ki ga neha jemati kot samo po sebi umevno, bo to takoj videl.
(Anthony de Mello)
Otrok se ne prehladi zaradi prepiha, marveč zaradi hladne matere.
(Anton Trstenjak)
Najbolj plemeniti človekov strah je tisti, ko se bojiš žaliti nekoga, ki ga imaš rad.
(Jurij Bizjak)
SMEH JE ZDRAV
SVETI JURIJ IN ZMAJ - Gostilna je imela tablo: "Sveti Jurij in zmaj". Nekega dne potrka na vrata klatež. Gostilničarka odpre. "Ali bi morda imeli krožnik juhe zame?" prosi mož. "Ne!" zavpije gostilničarka in zaloputne z vrati. Klatež pozorno ogleduje tablo, potem pa še enkrat potrka. Spet odpre gostilničarka. Klatež previdno vpraša: "Oprostite, ali bi lahko glede juhe govoril tudi s svetim Jurijem?"
SLEKEL SE JE - Črn pudel zasleduje dva zajca. Ko je že čisto brez sape, prosi belega pudla, naj ga zamenja. Tedaj se eden od zajcev obrne in zakliče proti drugemu: "Zdaj pa morava res pohiteti, kajti oni je že slekel pulover!"
ENO OKO - Čuj, Monika ali bi se poročila z nekom, ki bi bil na eno oko slep?" vpraša Niko. - "Zelo težko." - "Potem pa dovoli, da raje jaz držim dežnik!"
Od dopisnikov
Poior!
KITARISTI
Pozor!
Si želiš igrati kitaro? Mogoče že poznaš osnove, pa bi se hotel naučiti še kaj praktičnega, bolj uporabnega... Ti mogoče znanje igranja klasike ne zadošča več ... Mladinski center "Sion" organizira tečaj kitare, ki naj bi predvidoma potekal v obdobju od sredine novembra do začetka januarja. Tečaj bo vodil Peter Kastelic, ki opravlja Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in ima večletne izkušnje z učenjem tako posameznikov kot skupine. Če te zanima oz. želiš dobiti še kakšno informacijo, hitro odtipkaj spodaj napisani telefonski številki! Marko
tel: 78-07-618
GSM: (041)984-441
e-mail: marko.ahacevcic@usa.net
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
V tem času nismo imeli seje, pač pa smo uresničevali sklepe prejšnje seje. Od ZDUS-a smo zvedeli, da nam ne bo treba posebej plačevati vodnika za izlete, ker nismo profitna organizacija in nimamo nobenih dohodkov. Imamo samo članarino in obveznosti. Za vsak izlet in prireditev plačamo sami.
Bili smo v Šentvidu pri Stični na srečanju koordinacijskega odbora. Udeležilo se nas je samo 13 članov upravnega odbora. Načrtovali smo nastop harmonikarja Vergo Jožeta, vendar je bil zadržan, zato smo dobili Frenka Lenarčiča, ki nam je zaigral in zapel dve pesmi. Tudi Danice Mikiič ni bilo, zato je Frenk izvedel dve točki. Bil je lep kulturni program. Iz Grosuplja je zapel ženski pevski zbor, iz Šmarja in Ivančne Gorice so recitirali, iz Višnje Gore je zapel mešani zbor, iz Šentvida pa moški zbor.
Seveda sta bila vabljena tudi župana iz Ivančne Gorice in Do-brepolja. Anton Jakopič je lepo povedal o dobrepoljski občini in tudi o našem domu. Ob tej priložnosti se mu moram lepo zahvaliti za denarni prispevek za našo prireditev v Šentvidu pri Stični. Lahko bi se nas udeležilo vsaj petnajst članov, vendar nekateri odpovedo zadnji trenutek, potem pa se ne da obvestiti drugega.
V soboto, 7. oktobra smo imeli izlet na Brezje. Kar 53 nas je bilo, še en sedež je ostal nezaseden. Če bi prej vedeli, bi bil tudi ta zaseden. Dan je bil deževen, vendar je bilo vseeno vse v najlepšem redu. Imeli smo se lepo. Najprej smo se ustavili na kavi pri Brezjah. Potem smo bili na Brezjah do 12. ure in tam imeli tudi
kosilo. Po maši smo šli k Jožovcu - Avscniku. Tam imajo zelo lepo in urejeno. Videli smo njegovo galerijo slik, plošč in drugo. Po kosilu smo šli na Brnik. Tam je precej padalo. Eno letalo naj bi pristalo čez pol ure, vendar smo se odločili, da ga ne bomo čakali. Nato smo se odpravili proti Ortneku, kjer nas je že čakal gospodar in se malo poveselili. Ob sobotah je težko dobiti prazen prostor, ker so ohceti.
Se nekaj obvestil za naprej: Aerobika se bo začela 16. oktobra. Prijavljenih je že 21 članic. Potekala bo vsak ponedeljek in četrtek ob 7. uri zvečer. Cena je 7000 tolarjev, kar se lahko plača v dveh obrokih po 3500 tolarjev.
Martinovanjc bo 11. novembra, ob 7. uri zvečer.
Toliko za sedaj, drugič pa spet kaj o našem delovanju.
Lepo pozdravljeni.
Odnos do smrti
Kot vsako leto tudi letos v novembru malo več razmišljamo o minljivosti zemeljskega življenja, o smrti, o prehodu v drugačno bivanje. Kot nam je vprašanje smrti vsem enako, tako smo si enotni tudi glede minljivosti človeškega telesa. Kot kristjane duhovnik na pepelnično sredo opomni: Glej človek, prah si in v prah se povrneš! To je dejstvo, ki se uresničuje od umrljivosti prvega človeka na zemlji, pa vse do danes. Tudi v prihodnosti ne more biti drugače.
Ko se zavemo, da smo prah, se moramo vprašati:
Ali sem na svet poslan kot prašek, ki zastruplja ali morda kot prašek, ki ozdravlja?
Ali bomo dejani v zemljo kot seme, ki je moralo umreti, da bo obrodilo dober sad?
Smrt - beseda s čudnim, mrzlim prizvokom. Kot ločnica med vsem, kar diha polno življenja in neznansko tišino v temi.
Mislim, da ni človeka, ki se ne bi kdaj vprašal, čemu smrt. Tudi ga ni človeka, ki bi ostal ravnodušen ob vprašanju smrti. Glede tega vprašanja nam ne' zna nihče svetovati. Tudi znanost je nemočna ob vprašanju smrti.
. Da bomo ta zadnji del našega življenja in življenja naših bližnjih polepšali in olajšali v največji možni meri, ga moramo osmisliti.
Kaj to pomeni? Če je s smrtjo vsega konec, čemu vse to pehanje in vse ceremonije? Če pademo kot posekano drevo in smo le skupek molekul, ki po smrti razpade v prazen nič.
In za konec razmišljanja o smrti še nasvet oz. spodbudne besede P. Bosmansa:
Ob smrti, v tem kritičnem trenutku svojega življenja, ki ga moram prestati čisto sam, se soočam z vprašanjem: "Vse ali nič, smisel ali nesmisel življenja, Bog ali neskončna praznina." Skrivnost življenja in smrti je povezana s skrivnostjo Boga. Dokler za moj lastni nezamenljivi Jaz ni zadovoljive razlage v fiziki, kemiji ali biologiji, mi naravoslovje ne more dati odgovora o Bogu: Ostaja mi eno samo eno in to je upanje!
Do zadnjega diha mi bo upanje vlivalo veselje do življenja.
Anica Štrubelj
Policijsko poročilo
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je septembra 2000 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo pel kršitev storjenih v zasebnem stanovanju, dve pa na javnem kraju. Pri omenjenih kršitvah gre predvsem za spore v krogu družine, kjer je velikokrat prisoten alkohol in nasilje. Prav tako gre velikokrat za sosedske spore, kjer so kršitelji ponavadi isti. Veliko je kršitev tudi v gostinskih lokalih ter pred gostinskimi lokali, kjer so vinjeni gosti preglasni oziroma se med seboj prepirajo. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelje pridržanje. Prav tako zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, represivno ukrepamo. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim.
KAZNIVA DEJANJA
()bravnavali smo 12 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov, in poškodovanja tuje stvari. Vlomi se najpogosteje dogajajo v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Se vedno beležimo vlome v osebne avtomobile na območju občine I )obrepolje, in to predvsem v bližini gostinskih lokalov. Do vlomov prihaja na parkiriščih, ki so neosvetljena ter v avtomobile nižjega razreda. Pogosto pripomorejo k temu sami lastniki osebnih avtomobilov, saj brezbrižno puščajo vrednejše stvari v avtomobilih na vidnih mestih. Dogaja pa se tudi, da pustijo osebno vozilo odklenjeno. Iz osebnih vozil storilci kradejo predvsem takšne stvari, ki se dajo potem prodati ali pa denar. Zato voznikom predlagamo, da svoja vozila parkirajo na vidnih in osvetljenih mestih. Prav tako pa lahko kdaj sami ali kdo drug pogleda, kaj se dogaja z njihovim vozilom. Če opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja po parkirnem prostoru ter pogleduje v vozila oziroma se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si zapomnijo čim bolj podroben opis Osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na policijsko postajo Grosuplje ali na tele-lon I 13. Vsaka informaciji, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Prav tako pa bomo /.boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo - občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostni občutek občanov.
PROMETNA VARNOST
Opravili smo tudi ogled I I prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Prav tako so posledice pri teh prometnih nesrečah najhujše. 1 )rugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 Mlačevo - Rašica, prav
tako pa tudi v samih naseljih Videm, Ponikve, Predstruge, itd. Na omenjenih cestah tudi najpogosteje izvajamo nadzor tako nad hitrostjo kot ostalimi kršitvami.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju Dobrepolia, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo.
V mesecu oktobru bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z radarjem v sodelovanju s PPP Ljubljana na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
ZAHVALA
Ob smrti mame, stare mame ter prababice in tašče MARIJE ZABUKOVEC
po domače Reškove mame iz Podpeči
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo sc vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti.
Zahvala tudi gospodu župniku Francu Škulju in pevcem ter g. Konradu Piku za govor.
Žalujoči domači
MISLI
Politika je vojna brez prelivanja krvi.
Mao Pse Pung
Človek ne more spremeniti sveta. Lahko spremeni le sebe.
Beatrice WoorJ
TO&NrCA CROSUPUE
AdamlčiV* 15
Informacije, vabila
Turistično društvo Dobrepolje
vabi na zaključek akcije
UREJENA DOMAČIJA 2000
in razstavo ob 5. obletnici društva Program:
19. novembra, od 8. do 12. ure: ocenjevanje občanov najbolje urejene domačije.
25. novembra, ob 19. uri: podelitev priznanj: * za najbolje urejeno domačijo * za najlepše urejeno vas
Razstava, ocenjevanje in podelitev priznanj bo obakrat v veliki sejni sobi na občini.
VABLJENI!
DRUŠTVO GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI
vabi vse občane na 12. društveno ocenjevalno
RAZSTAVO PASEMSKIH MALIH ŽIVALI
Razstava bo odprta dne 4. in 5. novembra 2000, od 7. do 19. ure. Ogledali si boste lahko kunce, perutnino, okrasno perutnino, golobe, ptice ...
Vabljeni!
Večkrat k zdravniku, krajši čas v bolnišnici
Ljubljana, 20. oktober 2000
Izšel je Letopis Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana s statističnimi zdravstvenimi podatki ljubljanske regije za leto 1999. Zavod s svojo dejavnostjo pokriva območje, kjer v 38 občinah živi blizu 600 tisoč prebivalcev oziroma 30 odstotkov vsega prebivalstva v Sloveniji. V Letopisu so zbrane tudi nekatere zanimive primerjave stanja prebivalstva v obdobju od 1989 do 1999.
Število prebivalcev v ljubljanski regiji se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenilo, vendar na zavodovem Centru za socialno medicino ugotavljajo, da se je za dobrih 30 odstotkov znižalo število živorojenih otrok, od 7927 v letu 1988 na 5384 v letu 1999, delež umrlih pa se je povečal za dva odstotka. Nataliteta je v tem obdobju padal iz 13,3 na 9 na 1000 prebivalcev in je nižja kot v razvitih evropskih državah (Nemčija 9,7; Nizozemska 12,2; Norveška 13,9 -podatki so za leto 1996, vendar se zelo počasi spreminjajo). Med najpogostejše vzroke smrti sodijo bolezni srca in ožilja, novotvorbe in poškodbe. Število nasilnih smrti ostaja skorajda nespremenjeno, največ je samomorov, zmanjšalo pa se je število umrlih v prometnih nesrečah. Analize desetletnih rezultatov kažejo, da se je za dober odstotek (na 5,3) povečal delež oseb, zdravstveno opravičenih od dela na dan, kar pomeni, da je vsak dan v letu opravičenih z dela več kot 14 tisoč delavcev.
V zadnjem desetletju je na območju zdravstvene revije Ljubljana za 15 odstotkov upadlo število bolniških postelj, za 25 odstotkov se je zmanjšalo skupno število bolniških oskrbnih dni v bolnišnicah. V tem času se je zmanjšala tudi ležalna doba v bolnišnicah, in sicer z 10 na 8 dni. Število obiskov pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti pa se je od leta 1991 do 1999 povečalo za več kot 30 odstotkov.
V Centru epidemiologije ugotavljajo, da se je število prijav obolelih zaradi nalezljivih bolezni v ljubljanski regiji v letu 1999 v primerjavi z letom prej zmanjšalo z 10823 na 10246. Najpogosteje prijavljene nalezljive bolezni so bile norice, sledijo jim črevesne nalezljive bolezni in lymska borelioza. Medtem ko je v zadnjem letu upadlo število obolelih za noricami in škrlatinko, pa so v velikem porastu črevesne bolezni (salmoneloza, kapilobakterioza) in lymska borelioza. Zavod je prejel relativno nizko število prijav bolezni, proti katerim izvaja obvezno cepljenje. Beležijo tudi primere importiranih bolezni (malarija, zlatenica A, črevesne okužbe ...), v letu 1999 pa so prijavili 26 epidemij nalezljivih bolezni, med katerimi so bile najpogostejše črevesne okužbe. Center epidemiologije opravlja tudi redna izobraževanja o higienskem minimumu skozi katera je v preteklem letu šlo 4015 oseb.
Zavod razpolaga s podatki za sisteme za oskrbo z vodo, ki oskrbujejo skoraj 186 tisoč prebivalcev, kar predstavlja tretjino vseh prebivalcev v regiji. Pod nadzorom drugih zavodov so Ljubljanski vodovod ter vodovodi v Domžalah, Kamniku, Horjulu in Idriji, manjši delež pa predstavljajo tisti, ki imajo zagotovljeno individualno oskrbo z vodo ali so vezani na sisteme brez nadzora. Za redne mikrobiološke preiskave so odvzeli več kot 2000 vzorcev pitnih vod. Med njimi je bilo 27 odstotkov neustreznih, črevesne bakterije, kot znak zanesljivega tekalnega onesnaženja, so ugotovili v 16 odstotkih odvzetih vzorcev. Redne mikrobiološke preiskave vzorcev vode, odvzetih iz malih sistemov (ki oskrbujejo do 1000 prebivalcev), so pokazale, da je bilo kar 44 odstotkov odvzetih vzorcev neustreznih.
V Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana so v letu 1999 na vseh segmentih povečali obseg storitev povprečno za več kot četrtino, kar je v skladu s krepitvijo koordinacijske vloge zavodov, ki jo predvideva "Plan zdravstvenega varstva Republike Slovenije". Tako so na področju higiene živil opravili kar za 70 odstotkov več pregldov (1350), odvzeli za tretjino več brisov (5167) in za dobrih 20 odstotkov več vzorcev živil (896), v Centru za epidemiologijo pa so proti gripi cepili dva in pol krat več ljudi.
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 16. čl. Statuta Občine Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 37/99), je Občinski svet Občine Dobrepolje na 17. seji dne 04.07.2000 sprejel
ODLOK
o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dobrepolje
1. člen
Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.
2. člen
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP)
3. člen
Lokalne ceste so ceste, ki povezujejo eno ali več naselij in se na začetku in koncu navezujejo na cesto enake ali višje kategorije in ceste, ki povezujejo naselja na območju občine Dobrepolje z naselji v sosednjih občinah.
4. člen
Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so:
Zap. št.	Št. ceste ali odseka	Začetek ceste ali odseka	Potek ceste	Konec ceste ali odseka	Dolžina ceste v občini (v m)	Preostala dolž. ceste v sosednji občini (v m)
1.	454    11 0	C G 106	Velike Lašče - Ponikve	C R 647	1.915	1.145
2.	111    16 0	C LC 111010	Priklj. na LC111010 - Skocjan - Ponikve	C R 647	2.090	2.026
3.	65     1 0	C R 647	Predstruge - Zdenska vas - Hočevje - Krka	C R 647	8.882	2.100
	65     1 1	C R647	Predstruge - Zdenska vas	C R 647	1.870	
	65     1 2	C R 647	Zdenska vas - Hočevje- meja z Občino Ivančna Gorica	Meja z Občino Ivančna Gorica	7.012	
4.	65     2 0	C R 647	Videm - Mala cesta - Cesta	Z Cesta h. št. 38a	1.311	
5.	65     3 0	C R 647	Videm - Mala vas - Zdenska vas	C LC 010	2.044	
	65     3 1	C R 647	Videm h. št. 59 - Mala vas - Zdenska vas h. št. 40	C LC 010	1.960	
	65     3 2	C LC 031	Mala vas (h.št. 20 - h. št. 33)	Z h št. 33	84	
6.	138    39 0	Mali Korinj	Mali Korinj - Zagorica - Podgorica -Videm h. št. 40	C R 648	5775	3.600
7.	65     4 0	C R 648	Videm h. št. 46a - Podpeška jama	Z Podpeška jama	1.150	
8.	65     5 0	C R 648	Podgorica h. št. 21 - Bruhanja vas -Podgora - Kompolje h. št. 1b	C R 648	3.307	
	65    5 1	C R 648	Podgorica h. št. 21 - Bruhanja vas h. št. 20 -Podgora - Kompolje h. št. 1b	C R 648	2.742	
	65     5 2	C R 648	Odcep - povezava med R 648 in LC 051	C LC 051	95	
	65     5 3	C LC 051	Bruhanja vas h.št. 20 - lokacija ČN Dobrepolje	Z lokacija CN Dobrepolje	470	
9.	65     6 0	C R 648	Cetež - Tisovec - Smrekovec	C LC 138390	7.128	
	65     6 1	C R 648	Četež h. št. 1 - Tisovec - Smrekovec, priklj. na LC 138390	C LC 138390	7.018	
	65     6 2	C LC 061	Četež (h. št. 8 - h. št. 6)	C R 648	110	
10.	65     7 0	C R 648	Lipa h. št. 15 - Tržič - Paka priklj. na LC 080	C LC 080	1.520	
11.	65     8 0	C R 648	Pri Cerkvi-Struge h. št. 6 - Podtabor h. št. 35	C LC 090	1.976	
	65     8 1	C R 648	Pri Cerkvi-Struge h. št. 6 - Podtabor h. št. 35	C LC091	1.742	
	65     8 2	CLC 081	Podtabor (h. št. 7-h. št. 14)	Z h.št. 14	234	
12.	65     9 0	C LC 080	Pri Cerkvi-Struge h. št. 7 - Podtabor -Rapljevo - priklj. na LC 100	C LC 100	4.152	
	65     9 1	C R648	Pri Cerkvi-Struge h. št. 7 - Podtabor -Rapljevo - priklj. na LC 100	C LC 100	3.965	
	65     9 2	CLC 091	Rapljevo( h. št. 7 - priklj. na LC 100)	C LC 100	173	
	65     9 3	C LC 091	Povezava med LC 091 in LC 092	C LC 092	14	
13.	65    10 0	C R648	Pri Cerkvi-Struge h. št. 7 - Mala gora	C R917	7.028	5.986
Odlok
5. člen
Javne poti so ceste (poti), ki potekajo v naseljih in med naselji v občini Dobrepolje ter med naselji v občini Dobrepolje in
naselji v sosednjih občinah in niso kategorizirane kot lokalne ceste.
6. člen
Javne poti (JP), ki potekajo v naseljih in med naselji v občini Dobrepolje ter med naselji v občini Dobrepolje in naselji v
sosednjih občinah so:
Zap. št.		Št. ceste ali odseka			Začetek ceste ali odseka	Potek ceste	Konec ceste ali odseka	Dolžina ceste v občini (v m)	Preostala dolž. ceste v sosednji občini (v m)
1,	Ponikve	565	1	0	Ponikve 67	Ponikve (h. št. 67 - LC 454110)	LC 454110	245	
2.		565	2	0	Z h. št. 82	Ponikve (h. št. 82 - h. št. 45)	Z h. št. 45	584	
		565	2	1	Z h. št. 82	Ponikve (h .št. 82 - h. št. 75)	Z h. št.75	156	
		565	2	2	Z h. št. 75	Ponikve (h. št. 75 - h. št. 45)	Z h. št. 45	341	
		565	2	3	Z h. št. 76a	Ponikve (h. št. 76a - h. št. 85)	Z h. št. 85	87	
3.		565	3	0	Z h. št. 46	Ponikve (h. št. 46 - h. št. 7)	Z h. št. 7	368	
		565	3	1	Z h. št. 46	Ponikve (h. št. 46 - h. št, 20); priklj. na R 647	Z h. št. 20	316	
		565	3	2	Z h. št. 16	Ponikve (h. št. 16 - kapelica)	7 kapelica	52	
4.		565	4	0	C R 647	Ponikve (R 647 - h. št. 19)	Z h. št. 19	90	
5.		565	6	0	C R647	Ponikve (R 647 - h. št. 2)	Z h. št. 2	102	
6.	Vodice	565	8	0	C R647	Vodice (R 647 - znamenje na Vodicah)	Z znamenje (križ)	3.444	
7.		565	9	0	C LC 080	Vodice (krožna pot od h. št. 12 do h. št. 1 z odcepi do h. št. 14 in h. št.. 16)	C LC 080	302	
		565	9	i	C LC 080	Vodice (krožna pot od h. št. 12 do h. št.1)	C LC 080	222	
		565	9	7	C JP 091	Vodice (odcep iz JP 091 pri h.št. 14)	C gozdna pot	37	
		565	9	3	C JP 091	Vodice (odcep iz JP 091 - h.št. 16)	C gozdna pot	a: i	
8.		565	10	0	Z h. št.18	Vodice (h. št. 18 - h.št. 25, ter odcep od h. št. 20 - h. št. 28)	h. št. 25 (h. št. 28)	349	
		565	10	1	Z h.št.19	Vodice (priklj. na JP 091 - h. št. 28)	Z h. št. 28	224	
		565	10	2	Z h. št. 20	Vodice (h. št. 20 - h. št. 25)	Z h. št. 25	125	
9. Predstruge		565	11	0	C R647	Predstruge (h. št. 67 - h. št. 75)	Z h. št. 75	77	
10.		565	12	0	Z h. št. 67	Predstruge (h. št. 67 - h. št. 71)	Z h. št. 71	116	
11.		565	13	0	Z h. št. 62	Predstruge (h. št. 62 - pare. št. 1226/3)	Z pare. št. 1226/3	64	
12.		565	14	0	Z h. št. 4	Predstruge (h. št. 4- stan. h. Mramor)	Z stan. h. Mramor	44	
13.		565	15	0	C R R 647 pri žel. prehodu	Predstruge (R 647 žel. prehod - h. št. 15)	Z h. št. 15	243	
14.		565	16	0	C JP 150	Predstruge (h. št. 16 - priključek na JP 190)	C JP 190	965	
15.		565	17	0	C R648	Predstruge (R 648 - vhod v kamnolom)	Z vhod v kamnolom	103	
16.		565	18	0	C R 647	Predstruge (R 647 - h. št. 23a)	Z h. št. 23a	155	
17.	Cesta	565	19	0	C LC 010	Cesta ( LC 010 - h. št. 60 + 300m)	C gozdna cesta	754	
		565	19	1	C LV010	Cesta (LC 010 - h. št. 60 + 300m)	C gozdna cesta	656	
		565	19	2	C JP 091	Cesta (h. št. 64 - h. št. 63)	Z h. št. 63	98	
18.		565	20	0	C LC 020	Cesta (LC 020 pri h. št. 9 - h. št. 55)	Z h. št. 55	374	
19.		565	21	0	Z h. št. 35	Cesta (h. št. 35 - h. št. 71)	Z h. št. 71	226	
		565	21	1	Z h. št. 35	Cesta (h. št. 35 - h. št. 71)	Z h. št. 71	193	
		565	21	2	Z h. št. 42	Cesta (h. št. 42 - h. št.40)	Z h. št. 40	33	
20.		565	22	0	Z h. št. 38a	Cesta (h. št. 38a - h. št. 54)	Z h. št. 54	397	
21.		565	23	0	Z h. št. 33	Cesta (h. št. 33 - h. št. 38)	Z h. št. 38	33	
22		565	24	0	Z h. št. 30	Cesta (h. št. 30 - h. št. 34)	Z h. št. 34	62	
23.		565	25	0	Z h. št. 30	Cesta (h. št. 30 mimo h. št. 28 do konca gospodarskega poslopja)	Z konec gosp. poslopja	58	
24. vas	Zdenska	565	26	0	C R 647	Zdenska vas (nadvoz nad žel. progo - cerkev sv. Antona)	Z cerkev sv. Antona	360	
25. Hočevje	565	27	0	C LC 010	Hočevje (LC 010 - zaselek Hrib; h. št. 23)	Z h. št. 23	1.076
26.	565	29	0	C LC 010	Hočevje (h. št. 81 do h. št. 103)	Z h. št. 103	170
27. Podpeč	565	30	0	C LC 040	Podpeč (h. št. 25 - h. št. 33)	Z h. št. 33	270
	565	30	1	C LC 040	Podpeč (h. št. 25 - h. št. 33)	Z h. št. 33	208
	565	30	2	C JP 301	Podpeč (št. 28 - h. št. 24)	C LC 040	62
28.	565	31	0	C LC 040	Podpeč h. št. 13 - Videm h. št. 2)	C R 647	2.014
	565	31	1	C LC 040	Podpeč h. št. 13 - Videm h. št. 2	C R 647	1.483
Glej karto Videm	565	31	2	CJP 311	Videm (odcep JP 311 - h. št. 104)	Z h. št. 104	173
-"-	565	31	3	CJP 311	Videm (odcep JP 311 - h. št. 94)	Z h. št. 94	130
-"-	565	31	4	CJP 311	Videm (odcep JP 311 - h. št. 92)	Z h. št. 92	228
29.	565	32	0	C JP 310	Podpeč (h. št. 4a - cerkev sv. Martina - h. št. 29)	Z h. št. 29	566
30.	565	33	0	C LC 040	Podpeč (podpeška kapelica - LC 052)	C LC 052 (Bruhanja vas)	1.298
31. Videm	565	34	0	C R647	Videm (h. št. 33 - h. št. 19)	C JP 350	392
	565	34	1	C R 647	Videm (h. št. 33 - h. št. 19)	C JP 350	283
	565	34	2	C JP 341	Videm (h. št. 32e - hlevi)	Z hlevi	77
	565	34	3	C JP 341	Videm (h. št. 16 . h. št. 15)	C JP 350	32
32.	565	35	0	C R 647	Videm (h. št. 31d - h. št. 6)	C R 647	978
	565	35	1	C R 647	Videm (h. št. 31d - h. št. 6)	C R 647	413
	565	35	2	C JP 351	Videm (h. št. 8 - h. št. 4)	C JP 310	466
	565	35	3	C JP 351	Videm (h.št. - h. št.29)	C R 647	99
33.	565	36	0	C R 648	Videm (h. št. 36a - h. št. 32f)	Z h. št. 32f	34
34.	565	37	0	C LC 138390	Videm (h. št. 39 - h. št. 59)	C R 647	226
35.	565	38	0	C R 648	Videm (h.št. 45- h. št. 39b)	C LC 138390	133
36.	565	39	0	C LC 030	Videm (h. št. 70 - podgoriška kapelica)	C LC 138390	545
37.	565	40	0	C LC 030	h. št. Videm 76 - h. št. Podgorica 2a	C JP 390	479
	565	40	1	C LC 030	h. št. Videm 76 - h. št. Podgorica 2a	C JP 390	59
	565	40	2	C JP401	Podgorica (h. št. 2a - h. št. 2)	Z h. št. 2	420
38.	565	51	0	C R 647	Videm (h. št. 61a - mrliška vežica)	Z mrliška vežica	62
39. Mala vas	565	41	0	C LC 030	Mala vas h. št. 6 - Zagorica h. št. 31	C LC 138390	1.100
40. Podgorica	565	42	0	C LC138390	Podgorica (h. št. 16 - h. št. 29)	C LC 050	497
41.	565	43	0	C LC 138390	Podgorica (h. št. 9 - h. št. 7)	Z h. št. 7	114
42.	565	44	0	C LC 138390	Podgorica (h. št. 13 - TP Podgorica)	C JP 400	410
43. Zagorica	565	45	0	C LC138390	Zagorica (h. št. 16 - h. št. 20)	Z h. št. 20	99
44.	565	46	0	C LC 138390	Zagorica (h. št. 56 - h. št. 62)	Z h. št. 62	158
45.	565	47	0	C LC 138390	Zagorica h. št. 2a - Bruhanja vas h. št. 1	C LC 050	730
46. Bruhanja vas	565	48	0	C LC 050	Bruhanja vas (vodnjak - priklj. na R 648)	C R648	124
47. Podgora	565	49	0	C LC 050	Podgora (h. št. 12- h. št. 4)	Z h. št. 4	81
48.	565	50	0	C LC 050	Podgora (h. št. 30 - h. št. 35)	Z h. št. 35	130
49.	565	52	0	C LC 050	Podgora (h. št. 33 - h. št. 34)	Z h. št. 34	130
50. Kompolje	565	53	0	C R 648	Kompolje (h. št. 23 - h. št. 97)	Z h. št. 97	1.427
	565	53	1	C R 648	Kompolje (h. št. 23 - h. št. 97)	Z h. št. 97	1.190
	565	53	2	CJP 531	Kompolje (h. št. 120 v dolž. 55 m)	C poljska pot	55
	565	53	3	C JP 531	Kompolje (h. št. 109 - h. št. 69)	C R 648	182
Odlok
51.		565	54	0	C JP 530	Kompolje (h. št. 124- R 648 - h. št. 52)	Z h. št. 52	226	
		565	54	1	C JP 530	Kompolje (h. št. 124- R 648 - h. št. 52)	Z h. št. 52	168	
		565	54	2	C JP 541	Kompolje (h. št. 55 - h. št. 39)	C JP 551	33	
		565	54	3	C JP 541	povezava med JP 541 in JP 531	C JP 531	25	
52.		565	55	0	C JP 541	Kompolje (h. št. 60 - h. št. 42)	Z h. št. 42	394	
		565	55	1	C JP 541	Kompolje (h. št. 60 - h. št. 42)	Z h. št. 42	300	
		565	55	2	C JP 551	Kompolje (h. št. 40 - h. št. 48a)	Z h. št. 48a	94	
53.		565	56	0	C R 648	Kompolje (h. št. 59 - h. št. 86)	Z h. št. 86	900	
54.		565	57	0	C R 648	Kompolje (priklj. na R 648 - h. št. 90)	Z h. št. 90	793	
		565	57	1	C R 648	Kompolje (priklj. na R 648 - h. št. 90)	Z h. št. 90	678	
		565	57	2	C JP 571	Kompolje (znamenje - h. št. 91)	Z h. št. 91	115	
55.		565	58	0	Z h. št. 87	Kompolje (h. št. 87 - h. št. 131)	Z h. št. 131	948	
		565	58	1	Z h. št. 87	Kompolje (h. št. 87 - h. št. 82)	C R 648	72	
		565	58	2	C R 648	Kompolje (h. št. 83 - h. št. 131)	Z h. št. 131	796	
		565	58	3	C JP 582	Kompolje (odcep JP 582 - h. št.132)	Z h. št.132	80	
56.	Četež	565	59	0	C LC 060	Četež (gasilska shramba - h. št. 6a)	Z h. št. 6a	147	
57.		565	60	0	C LC 060	Cetež (»Andrejčkov« kozolec - h. št. 1b)	Z h. št. 1b	110	
58.		565	61	0	C R 648	Cetež h. št. 6 - Potiskavec - Tržič h. št. 5	C LC 070	2.008	
59.	Tisovec	565	62	0	C LC 060	Tisovec (h. št. 1a v dolžini 110 m)	C poljska pot	110	
60.		565	63	0	C LC 060	Tisovec (h. št. 6 - Kal pri Ambrusu)	C JP 639790	860	3.060
61.		565	74	0	C LC 060	Tisovec (priklj. na LC 060 - h. št. 11)	Z h. št. 11	160	
62.		565	5	0	C LC 060	Tisovec (h. št. 15 - posestna meja s pare. št. *126)	Z posestna meja pare. št. "126	25	
63. Potiskavec		565	64	0	C JP 610	Potiskavec (kapelica - h. št. 13)	Z h. št. 13	1.198	
		656	64	1	C JP 610	Potiskavec (kapelica - priključek na R 648)	C R648	415	
		656	64	2	C R 648	Potiskavec (priklj. na R 648 - h. št. 13)	Z h. št. 13	440	
		656	64	3	C JP 641	Potiskavec (h. št. 7 - h. št. 2)	Z h. št. 2	91	
		656	64	4	C JP 643	Potiskavec (h. št. 4 - priklj. na JP 610)	C JP 610	141	
		656	64	5	C JP 641	Potiskavec (povezava med JP 641 in R 648)	C R 648	56	
		656	64	6	C JP 641	Potiskavec (h. št. 12 - TP Potiskavec)	Z TP Potiskavec	55	
64. vas	Kolenča	565	65	0	C JP 610	Priklj. na JP 610 - R 648 - Lipa h. št. 14a	C R 648	1.741	
		565	65	1	C JP 610	Kolenča vas (priklj. na JP 610 - h. št. D	C R648	498	
		565	65	2	C R 648	Kolenča vas h. št. 1 - Lipa h. št. 14a	C R 648	976	
		565	65	3	C JP 652	Kolenča vas (h. št. 19 - h. št. 18 s krožiščem)	Z h. št.18-krožišče	267	
65.		565	66	0	C JP 651	Kolenča vas h. št. h. št. 6 - Lipa h. št. 3	C R 648	501	
		565	66	1	C JP 651	Kolenča vas h. št. 6 - Lipa h. št. 3	C R 648	484	
		565	66	2	C JP 651	Kolenča vas (h. št. 6 - h. št. 7)	C JP 661	17	
66.	Lipa	565	67	0	C R 648	Lipa (h. št. 4 - h. št. 11a)	C JP 652	242	
		565	67	1	C R 648	Lipa (h. št. 4 - h. št. 11a)	C JP 652	218	
		565	67	2	C JP 671	Povezava JP 671 in JP 652	C JP 652	24	
67.		565	68	0	C JP 652	Lipa (h. št. 13 - h. št. 15)	C R 648	214	
		565	68	1	C JP 652	Lipa (h. št. 13-h. št. 15)	C R 648	146	
		565	68	2	C JP 681	Lipa (gospod, posl. h. št. 15 - h. št. 16a)	Z h. št. 16a	68	
68.	Tržič	565	69	0	C LC 070	Tržič h. št. 11 - priklj. na JP 773 pri Rekarci	C JP773	223	
Odlok ■■■■■■■■■ 29
69. Paka	565   70 0	C LC 080	Paka (kapelica - h. št. 3)	Z h. št. 3	112	
70.	565   71 0	C LC 070	Paka (kapelica - h. št. 6)	Z h. št. 6	204	
71. Pri cerkvi-Struge	565   72 0	C R648	Pri Cerkvi-Struge (h. št. 1 - h. št. 13)	C R 648	248	
	565   72 1	C R 648	Pri Cerkvi-Struge (h. št. 1 - h. št. 13)	C R 648	142	
	565   72 2	C JP 721	Pri Cerkvi-Struge (h. št. 3 - h. št. 27)	Z h. št. 27	106	
72.	565   73 0	CR648	Pri Cerkvi-Struge (priklj. na R 648 - h. št. 13a)	Z h. št. 13a	40	
73.	565   75 0	C R 648	Pri Cerkvi-Struge (stan. h. Gregorič -h. št. 25)	Z h. št. 25	221	
74. Podtabor	565   77 0	Z h. št. 33	Podtabor (h. št. 33 - LC 080 - h. št. 22)			
	565   77 1	Z h. št. 33	Podtabor ( h. št. 33 - kapelica)	C LC 080	416	
	565   77 2	C LC 080	Podtabor (kapelica - h. št. 22)	C JP 690	548	
	565   77 3	C JP 772	Podtabor (odcep - h. št. 23)	Z h. št. 23	160	
75.	565   78 0	C JP 771	Podtabor (odcep »pri rupi« - LC 080 - pare. št. 845)	Z pare. št. 845	440	
	565   78 1	C JP 771	Podtabor (odcep »pri rupi« - h. št. 29)	C LC 080	330	
	565   78 2	C LC 080	Podtabor (h. št.29 - pare. št. 845)	Z pare. št. 845	110	
76.	565   79 0	C JP 771	Podtabor (odcep »pri rupi« -Rekarjev žleb)	C LC090	359	
11.	565   80 0	C LC 082	Podtabor (h. št. 7 - h. št. 25)	C LC 081	72	
78.	565   81 0	C LC 081	Podtabor (h. št. 2 - h. št. 20)	C JP 773	426	
	565   81 1	C I C 081	Podtabor (h. št. 2 - h. št. 20)	C JP 773	365	
	565   81 2	C JP 811	Podtabor (h. št. 17 - priklj. na JP 772)	C JP 772	61	
79.	565     7 0	C LC 090	Podtabor (priklj. na LC 090 - stan. h. Bunček)	Z stan. h. Bunček	76	
80.	565   28 0	C LC 090	Podtabor (priklj. na LC 090 - h. št. 36)	Z h. št. 36	90	
81. Rapljevo	565   82 0	C LC 090	Rapljevo (priklj. na LC 090 - h. št. 24)	Z h. št. 24	125	
82. Kukovo	565   83 0	C LC 100	Kukovo (priklj. na LC 100; stac. km 4.880- pare. št. 2673/6)	Z pare. št. 2673/6	1.920	
	565   83 1	C LC 100	Kukovo (priklj. na LC 100; stac. km 4.880 - pare. št. 2673/6)	Z pare. št. 2673/6	1.450	
	565   83 2	C JP 831	Kukovo (pare. št. 2624 - pare. št. 2673/6)	C JP 831	470	
Obrazložitev pojmov in okrajšav:
C - cesta (glavna cesta, regionalna cesta, lokalna cesta, javna pot)
Z - značilna točka, kjer se občinska cesta začne ali konča
G - glavna cesta; državna
R - regionalna cesta; državna
TP - transformatorska postaja
ČN - čistilna naprava
h. št. - hišna številka
stan. h. - stanovanjska hiša
priklj. - priključek
pare. št. - parcela številka
stac. - stacionaža
7. člen
H kategorizaciji občinskih cest določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 48/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 347-05-144/
98/Brankzdne 27.07.1999.
8. člen
Ta odlok začne veljati 8 (osmi) dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Župan: Anton Jakopič
Razpis
Na podlagi Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.70/96, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96), v skladu s Statutom Medobčinskega sklada za
razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna
Gorica ter po pooblastilu upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z dne 25. 09. 2000, Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju Sklad) skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavlja
VIL JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
I. PREDMET RAZPISA
Sklad skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 50.000.000 tolarjev.
Namen posojil:
- odpiranje novih delovnih mest,
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov,
- nakup nove opreme ali njena obnova.
II. MERILA IN POGOJI
Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo:
samostojni podjetniki in
- podjetja v zasebni in mešani lasti.
Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju občin ustanoviteljic Sklada.
Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim:
ki zagotavljajo delovna mesta, ki so izvozno usmerjene,
- ki omogočajo razvoj turizma,
- ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva,
- z visoko stopnjo inovativnosti,
- ki uvajajo sodobne tehnologije.
Posojila se daje:
- za dobo do 5 let,
- obrestna mera TOM + 1 %,
- stroški odobritve 0,5 %,
- stroški spremljave 0,15 %, (Izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od  drugega leta naprej).
- zavarovanje: hipoteka na nepremičninah in premičninah, solidarno poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici, bančna garancija ipd.
III. VSKBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti:
1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada),
2. podatke o registraciji in akt o ustanovitvi podjetja,
3. obvestilo Zavoda RS za statistiko o razvrstitvi po dejavnostih,
4. bilančne podatke za zadnji dve leti, potrjene s strani Agencije RS za plačilni promet,
5. podatke o tekočem poslovanju,
6. karton deponiranih podpisov,
7. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec,
8. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja,
9. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora:
- overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov
- gradbeno dovoljenje
- zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu
- predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo
- predračunsko vrednost adaptacijskih del
- pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo
- investicijski program ter mnenje ustrezne inšekcijske službe
10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku).
Samostojni podjetniki morajo vlogi priložiti:
1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada)
2. tekoči izpisek iz registra samostojnih podjetnikov
3. priglasitveni list samostojnega podjetnika
4. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti
5. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
6. davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti,
7. podatke o tekočem poslovanju
8. potrdilo o prometu na žiro računu
9. potrdilo o (ne) blokadi žiro računa
10. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja,
11. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora:
- overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov
- gradbeno dovoljenje
- zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu
- predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo
predračunsko vrednost adaptacijskih del pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev
- predračun oz. račun osnovnega sredstva pri investiciji v ekološko sanacijo:
- investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe
12. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku)
IV. ROK ZA PRIJAVO
Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 10.11.2000 oz. do porabe namenskih sredstev.
Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne. Upravni odbor Sklada bo najpozneje v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil.
Vse potrebne informacije dobite na sedežu Sklada pri ga. Božič na
tel.: 778-384,
778-385.
Predsednik: Stane Jakič l.r.
(nadaljevanje s str. 12)
Kaplan Janez se je z vročimi očmi zazrl predse in molil: "Gospod, ki smo vate upali, radi tebe odhajamo na svoj križev pot. Daj moč fantom, da bodo tudi mimo četrte postaje šli s pogumom, in da bodo, če treba, tudi na dvanajsti ostali tvoji kakor doslej. Ne upogni naše vere, če so kdaj preveč zaupali vase in ne obrni se od nas radi naših grehov. Usmili se slovenskega naroda in njegovih cvetov, ki jih zdaj teptajo tisti, ki so skrunili tvoje cerkve in tvoje tabernaklje.
Ljudje v vasi so stali ob cesti. Ženske so jokale in preplašeni otroci so se držali mater za krila. Nekaj starih ženic je v korcih prineslo vodo. Redki so bili, ki so si mogli omočiti ustnice. Brce redkih stražarjev so razbijale zlata vredno tekočino po tleh. Fantje so nemo strmeli v drobne curke, ki so se razgubljali v travo.
"Naprej! Naprej! Se boste že v Laščah na-žrli."
Stražarji so poskočili ob komandantovem kričanju in pričeli še sami vpiti.Toda kolona ni stopila hitreje, noge so bile trudne in prostora ni bilo.
Vrh vasi so kolone obstale. Ujetniki, še vedno zvezani, so se morali razporediti po travniku. Sedli so na tla in stražarji so podnje razpostavili strojnice. Tanka žrelca so strmela v zvezane vrste, kakor da čakajo na ukaz.
"Menda nas ne mislijo kar leže pokositi," je polglasno dejal Rekarjev France."Rad bi padel stoje, kakor sem vselej stal."
Na cesti je stal kup tramov. Tam se je zbralo nekaj tovarišic, ki so si podajale čutare. Njih sifilitični obrazi so kazali vse znake propadlih žensk, ki so prodajala svoja telesa za krajcar.
Iz zadnje hiše v vasi je prišel nekdo s harmoniko.
"Arkuš, sulci," se je nasmehnil Perne, "še godbo bomo imeli. To je partizanska pros-veta. Poskočnih ne bomo prenesli, ker nas noge nič dobro ne nosijo. Kaj praviš, Re-kar?" se je obrnil k Francetu, ki si je gladil črno brado in se je z očmi zgovarjal s Prim-čevim Ladom, ki je pestoval bolno nogo.
"Naj igrajo. Hudič jih vzemi. Ko bodo tisti, ki bodo prišli za nami, igrali po njih rebrih, se bomo še v grobu smejali."
Partizan je igral internacionalo. Tovarišice so z vreščečimi glasovi pripevale.
"Ko bi bila harmonika živa, bi se morala upreti," se je oglasil Slave, ki je bil cerkveni pevec in dober tenorist.
Drago je od žeje grizel travo. Iz luže bi pil vodo. Razpokane ustnice so ga pekle in jezik se mu je valjal po ustih kakor mrtva kepa mesa. Da bi mu jo kdo vsaj za konec prinesel.
Partizan na tramovih je igral kot nor, tovarišice so kričale, kakor da so obsedene.
Mimo je privozil italijanski tenente in jim pomahal z roko.
"Eviva!" "Eviva!"
"Svinje," je dodal Perne in pljunil proti strojnici, ki je zijala vanj.
Na klancu so rohneli tanki. Rumeno poslikane pošasti so se prizibale navzdol, stražarji so pognali ujetnike kvišku. Odrevenele, od bolečin prepotene noge so klecale, vrvi so se spet nategnile.
Cesta je bila posuta s kamenjem, da je bil korak še težji. Nekaterim je od gladu in žeje pričelo postajati slabo. Postava kaplana Janeza se je dvigala izmed vseh kakor svetilnik. K njemu so potovale vnete oči vseh, ki so trpeli.
"Si videl vrv, ki je visela z okna? Proklet naj bo tisti, ki je bil Judež. Živemu naj odg-nijejo roke." Pernetu so gorele oči kakor blaznežu.
"Naših ni bil nihče," je dejal votlo Rekarjev France in s prosto roko popravil koder, ki mu je ušel na čelo.
"Kdor pa je to storil, tistega bo udaril Bog in njegov spomin bo pljunek. Še zemlja ga bo izgnala iz svojega naročja."
"Grad bi pa moral pasti tudi brez vrvi," se je tolažil Perne. "Granate so bile pretežke in pomoči ni bilo."
"Bog ve, kje je krivda, da so nas pustili crkavati in da ga ni bilo, ki bi se zmenil za nas. Tolaži me zavest, da bi nas brez italijanskih izdajalcev ne zmogli. Moji fantje, Bog jih varuj, pa so bili kot levi. Vsak se je tolkel za tri. Ko bomo mi že trohneli, bo ime slovenskega Alkazarja stalo v naši zgodovini kot simbol naše neupogljive volje in našega junaštva."
Francetu so zagorela lica. Za trenutek je pozabil na dom, na staro mater, ki gotovo stoji na vratih in z zgrbljenimi rokami briše solze, na Marijo, ki bo kmalu zvedela za trgedijo in bo norela od žalosti.
Nato se je nemudoma užalostil in zlomljeno nadaljeval: "Enega se bojim, Tone. Da ne bi fantje pričeli obupavati, da bi jih ne zmoglo hrepenenje po zemlji in ne obžalovali, da so se tolkli do zadnjega trenutka. Vse tisto sveto, kar sem si zgradil v duši, bi se mi podrlo in težko bi umrl. Če se je mestni škric klanjal v vetru, kamor je vleklo, mi ni bilo hudo. Toda če bi se kak kmečki fant spozabil, bi ga ne želel videti. Pošteno smo se borili, nismo sovražili ljudi, temveč njih zmedene ideje, zato ne moremo odstopiti. Poštena borba naj pokaže, na kateri strani je pravica in kje so zdrave korenine. Če bom padel in me bodo zagrebli, se bom še z mrtvimi usti zagrizel v prst, zakaj za zemljo sem umiral in za Boga, ki jo je ustvaril. Nisem sovražil, Bog ve, da ne, in hudo je, kar doživljamo, toda boljše je, da ni nobenega Slovenca več na svetu, kakor da bi nas bilo deset milijonov in bi bili komunisti. Tako sem vedno mislil, tako mislim in še mrtev bom kričal tako."
"Kaj ležete kakor polži? Stopite hitreje,
hudiči," se je drl komandant na konju. Nihče se ni zmenil za njegove besede, le stražarji so ponovili njegov klic.
Večerilo se je. Rdeča zarja se je sprelivala z vijoličasto, gozdovi so temneli in topel dih trudne jeseni je vel iz jarkov, kjer je prhne-lo listje. Fantom so drhtele nosnice kakor preplašeni srnjadi, ki zavonja lovca.
V Lašče so prišli že v noč. Bilo je temno, toda ljudje so stali ob cesti in jih pričakovali. Ko je prišla prva zvezana kolona, je nastal molk. Nihče ni zavpil, nihče izustil psovke, nekaj deklet je z rokami zakrilo oči. V trudni koloni je nastalo gibanje, glave so se vzdignile, koraki so postali trdnejši.
"Dol z izdajalci slovenskega naroda," je zakričala neka partizanska ženščina. Njen glas je zvenel v noči kakor hripavo lajanje lačne hijene. Nihče mu ni pritegnil.
Nato je padel pljunek in obvisel na licu prvega fanta v koloni. Z nezvezano roko ga je obrisal in se nasmehnil. V bledo lice mu je planila kri. Perne je od jeze napel hrbet.
Kolona se je obrnila na levo proti lesenim barakam. Noč je visela nad njimi kakor črn, mrtvaški pokrov.
Ujetnike so odvezali z žice in jih nagnali po prostorih. Šele sedaj je bilo opaziti, kako so bili vsi utrujeni. Eden za drugim so posedli po tleh, nekateri so legli in z rokami pod glavo buljili v strop. Skoz odprta okna je vel hlad in dih po dimu. Straže okrog barake so kurile ognje.
"Kako bi zdaj jedel pečen krompir," je vzdihnil Rekarjev France. "Ob lepo zapečeni rumeni skorji bi pozabil, da smo v mrtvašnici. Jutri nam bodo gotovo že s prstjo zasuli usta."
V gozdu je skovikala sova. Pred barako so kričali rdeči komandantje in nekje daleč so počili streli. Noč je bila obupno težka in je nabirala svinec v utrujene možgane. Nekateri so od zbitosti pozaspali, toda sredi spanja so šinili kvišku, klicali domače in s široko odprtimi očmi strmeli v zakajeno svetilko, ki je visela na tramu.
Komandantje so se pričeli izpovedovati. Čutili so, da jim teko zadnje ure. Perne je po spovedi napravil oporoko. Ostalim fantom so duhovniki dali odvezo.
Zdaj pa zdaj je prišla partizanska straža, preštela ujetnike in s psovkami spet odšla.
Z ujetniki je ostala samo dobrotna noč in Bog, ki je z bolečino obiskoval slovenske grunte, z vetrom trkal na okna, da so se zbujali ljudje in strmeli v temo.
"Spomin!"
Po kotih slovenskih domov je škripalo, v urah je hreščalo, v tleh je stokalo in psi so zavijali po vaseh, kakor da se bo nekaj zgodilo. Otroci so se v sanjah obračali in se stiskali k materam, ki so sedele na postelji in molile rožni venec. Dekleta so strmela na oknih in jokala. Očetje so nažigali luč in pogledovali na uro^-*v
(^foraevanje na str. 32)
KNJIŽNIC/V GROSUPLJE
Adamičeva 15
Reklamni oglasi
(nadaljevanje s str. 31)
Nekaj strahotnega je bilo v tej noči in veter je vel kakor blodne duše, ki bi rade domov.
"Bog se usmili vernih duš v vicah," je vzdihnila Škindrovka, ki je imela tri sinove na Turjaku.
"Bog se usmili našega," je zastokal stari Tekavec in zmedeno prisluškoval v veter.
Ujetniki v baraki so se pogovarjali z domačimi in z zemljo, s sosedi in z živino. Stražarski ognji so goreli kakor pastirski in Rekar-jev France je bil v sanjah na paši.
Marjan Peterlin s.p. Dolščaki 10 a, Rob
pooblaščeni SERVIS in PRODAJA
za vse gospodinjske aparate
Minilo je leto in spet bomo začeli s šahovskim krožkom.
Udeležili se ga boste lahko vsak četrtek, ob 7. uri zvečer v spodnjih prostorih občine Dobre-polje (glasbena soba).
Začetek bo prvi četrtek v novembru.
ROKOMETNI KLUB
Tel.: 01/7881 -456        Mobi: 050/648-783
TIRS
d.o.o. KOMPOLJE
RENAULT
	- SERVIS - PRODAJA (UGODNI KREDITI) - NADOMESTNO VOZILO - KAROSERIJSKA POPRAVILA - VULKANIZERSTVO	
	NOVO AVTOVLEKA ZA POPRAVILA PRI NAS, VLEKA DO 100 KM BREZPLAČNO	
		
	Pokličite nas na relefon: 01 7807-161 ali 041 787-361 DELOVNI ČAS: PONEDELJEK DO PETEK 8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00	
AKCIJA ZIMSKE GUME
■ PLAČILNI POGOJI
- GOTOVINSKI POPUST
- OBROČNO ODPLAČEVANJE (TRAJNI NALOG)
- PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE (KARANTA, RENAULT LB KARANTA, EUROCARD, BA)
- LETNE GUMJ3 LAHKO DO NASLEDNJE MENJAVE SHRANITE PRI NAS
- NA ZALOGI RAZLIČNE ZNAMKE GUM.
Se nasvet: na vozilo namestite samo pnevmatike, ki jih jc predpisal izdelovalec vozila!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.