Neža Zajc1 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom v poeziji Fjodorja Ivanoviča Tjutčeva in odmevi na Slovenskem Izvleček: Prispevek obravnava kratek, a prodoren vpogled v obli- kovanje natančnejšega pojmovanja slovanstva, kot se je vzpostavilo v prvi polovici 19. stoletja v Rusiji. Besedilo se osredotoča na zgo- dovinsko-politični nazor, kot ga je mogoče razbrati iz pesmi Fjo- dorja I. Tjutčeva (1803–1873), ki je svoj pogled na tedanjo Evropo izoblikoval na podlagi svoje diplomatske izkušnje bivanja v zahodni Evropi. Podan je pregled razvoja t. i. slovanske ideje ter vpliva, ki ga je le-ta imela na rusko filozofijo. Dodano je primerjalno razume- vanje slovanstva, prisotno tudi v slovenskih deželah ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.  Ključne besede: slovanstvo, poezija, politika, filozofija, cerkev, F. I. Tjutčev, V. Solovjov, F. Grivec UDK: 821.161.1:323(497.12) Conception of Slavism: Poetic Thought and Political Concept in the Poetry of Fyodor I. Tyutchev and Their Impact in Slovenia Abstract: The paper offers a concise insight into the formation of a more detailed conception of the so-called ‘Slavism’, as it had been established in the first half of the 19th century in Russia. The focus is on the historical-political views discernible in the poems of Fyo- dor I. Tyutchev (1803–1873), who based his personal view of con- 155 1 Dr. Neža Zajc je raziskovalka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. E-naslov: neza.zajc@zrc-sazu.si. Moni tor ISH (2016), XVIII/1, 155–181 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 155 temporary Europe on his diplomatic sojourn in Western Europe. In- cluded are an overview of the development of the so-called Slavic idea, along with its influence on Russian philosophy, and a compar- ative characterisation of the Slavism concept, which was present in the Slovenian provinces in the late 19th and early 20th centuries. Keywords: Slavism, poetry, politics, philosophy, Church, Fyodor I. Tyutchev, V. Solovyov, F. Grivec 0 0 0 I. Razdelitev ruskih intelektualcev v obdobju med začetkom in sre- dino 19. stoletja na slovanofile in zahodnjake je bila posledica več stoletnih teženj. Tedaj pa je razkol med nasprotujočima si nazoroma s kristalizacijo prav slovanofilskih stremljenj dosegel tolikšno pre- poznavnost, da je to po mnenju nekaterih zgodovinarjev ruske kul- ture zadoščalo za opredelitev t. i. tretjega vala slovanske renesanse (prvi je bil v sredini 15. stoletja, drugi v drugi polovici 18. stoletja), ki pa je sicer konstantno napredoval,2 čeprav ni dobil trdnejše po- litično samostojne opredelitve.  Pogosto se omenja pesnik Fjodor Ivanovič Tjutčev kot eden izmed začetnikov t. i. slovanske ideje. Svoj politični nazor, ki zahteva podrob- nejšo analizo, saj ne vzdrži ohlapnih oznak, kot sta konservativen in slovanofilski, je F. I. Tjutčev osnoval na osebni srednjeevropski izkuš- nji. Kot diplomat na ruskem veleposlaništvu (kot ruski ataše) je v Nemčiji živel od leta 1822 in v tujini vsega skupaj dvaindvajset let. Najdlje je preživel v Münchnu (do leta 1836) v letih, ko je prevzel oblast Neža Zajc 156 2 Prim. Luciani, 1958, 7. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 156 bavarski kralj Ludvik I. Ko se je po treh letih leta 1825 F. I. Tjutčev prvič vrnil v Moskvo, je ugotavljal, da v Rusiji vladata “birokracija in kasarna, vse se vrti okoli biča in čina (naziva)”. To je bilo v času perečega ob- dobja tik pred dekabristično vstajo 14. decembra v Sankt Peterburgu leta 1825. Ko se je vrnil v München, se je F. I. Tjutčev poročil z grofico Peterson, ki je bila iz bogate bavarske aristokratske družine. Poznal je W. Goetheja in H. Heineja ter imel dolge polemične pogovore o lite- raturi s Friedrichom Schellingom, ki je F. I. Tjutčeva globoko cenil.3 H. Heine ga je v enem od pisem imenoval celo za “najboljšega od svo- jih prijateljev v Münchnu ter pravega pesnika”. Kratkotrajno je bival pozneje še v Milanu (1837) in v Torinu (1838), kjer je mesto doživel kot popolno nasprotje Münchnu. Iz Torina je pisal leta 1837 domov: “To- rino je v vsakodnevnem življenju eno od najbolj otožnih in mračnih mest, ki jih je ustvaril Bog.”4 Pesnik je sčasoma ugotavljal, da je v Münchnu  zanj  intelektualno  dogajanje  premalo  živahno  (“V Münchnu, kjer nikdar ni bilo veliko razvedril, je sedaj postalo tako pra- zno in dolgočasno, da si je to težko predstavljati”),5 izoblikoval pa si je tudi mnenje o določeni meri zlaganosti zahodnoevropske umetnosti, v prvi vrsti francoske. V svojem nazoru je vedno pogosteje vrednotil domovinsko kulturo. Tako je leta 1837 ugotavljal, da v ruski literaturi “poetični čut ni uničila okrašenost izrazov … prijetno mi je laskati ru- skemu umu, ki je v svojem bistvu tuj francoski retoriki, ki je rana ali celo izvirni greh francoskega uma. Zato Puškin tako visoko stoji nad vsemi sodobnimi francoskimi pesniki …”6 Fjodor I. Tjutčev se je dokončno preselil v Rusijo leta 1844 v Sankt Peterburg, kjer je dobil službo na ministrstvu za zunanje za- deve, po tistem, ko je na dvoru predstavil obširni program o vzhodni 157 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 3 Brjusov, v: Tjutchev, 1913, 10–11. 4 Tjutchev, 1984, II, 29. 5 Tjutchev, 1984, II, 21. 6 Tjutchev, 1984, II, 18–19. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 157 politiki v Evropi.7 Vendar se je v zahodno Evropo še vračal. Tako je na primer leta 1847 z ruskim pesnikom V. A. Žukovskim praznoval osemindevetdeseto obletnico rojstva W. Goetheja, kot je iz Frank- furta na Maini pisal v pismu hčerki: “Včeraj, 28. avgusta, sva z Žukovskim bila na kosilu v l’Hotel de Russie. Tega dne je minilo natanko 98 let od rojstnega dne pre- cej znanega frankfurtskega meščana Goetheja, in bila sva rado- stna, v celem Frankfurtu pa edina dovolj mirne duše, da sva se spomnila te slavne obletnice.”8 Na osnovi dolgoletne primerjave z evropsko kulturo je F. I. Tjut- čev namreč postopoma začel dosežke ruske književnosti visoko ce- niti.  Čeprav  je  bil  zaradi  svojega  službovanja  v  tujini  izvzet  iz neposredne umestitve v literarni krog tedanjih ruskih vodilnih mi- slecev, se je zavedal svojega pesniškega daru, s tem pa tudi poslan- stva.  Že  prve  pesmi  in  njegove  prevode  iz  latinščine  (Horacij), angleščine (W. Shakespeare, L. Byron), italijanščine (A. Manzoni, Michelangelo), nemščine (W. Goethe, F. Schiller, H. Heine) in fran- coščine (Racine, Lamartine, V. Hugo)9 je prepoznal kot izjemne in omogočil njihovo izdajo v tedaj vodilni reviji Sodobnik sam Alek- sander Sergejevič Puškin. S prvimi objavami poezije je bil deležen pohvalnih besed Ivana S. Turgenjeva in Nikolaja A. Nekrasova, ki je ob objavi izbranih pesmi F. I. Tjutčeva leta 185410 opazil pesnikovo zaznavanje narave kot nekaj neulovljivega. Vendar pa, če je bilo to izraženo v poetično kompleksni obliki (v pesmih, ki so na videz “brez vsebine, celo brez misli”),11 je pomenilo pesnikovo spoštovanje Neža Zajc 158 7 Brjusov, 1913, 9–16. 8 Tjutchev, 1984, II, 140. 9 Tjutchev, 1913, 235–276. 10 To je bilo 22 pesmi: Jutro v gorah, Snežne gore, Polden, Jesenski večer, Kaj se sklanjaš nad vodami, Spomladne vode, Kako ocean objema zemelj- 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 158 individuuma, torej bralca. Ne pesnikova sugestija, temveč bralčeva domišljija je bila v poeziji Fjodorja Ivanoviča Tjutčeva poklicana, da se izkaže za humano subtilno. Namesto uvajanja nekih impresivnih trenutkov, primerljivih s fin-de-sièclovskimi težnjami, je F. I. Tjutčev vzpostavljal natančno oblikovano pesemsko strukturo, ki je bila izraz osebne misli, včasih humorne, predvsem pa čustveno docela nepo- novljive.12 Pesnik je svoje pesmi namreč neprestano nadgrajeval: 13 o njih je premišljeval in z njimi živel. Od tod je izhajala lapidarnost kratkih pesemskih oblik (Turgenjev jih je označil za “izjemno, skoraj trenutno lirično razpoloženje poezije”),14 ki so se ponašale z izjemno notranjo dovršenostjo in odprtostjo za ustvarjalni vzgib, kar je lahko izviralo le iz stroge subjektivnosti, iskrene osebne prizadetosti, pred- vsem pa čutečega doživljanja vseh bitij ter budnega spremljanja tedaj perečih zgodovinskih dogodkov, s čimer je vzpostavljal misel o teleološki vlogi pesmi, ki vedno presega subjektivno interpretacijo posameznika. V tej izjemnosti bi bilo tudi najustrezneje interpretirati eno najbolj znanih pesmi F. I. Tjutčeva z naslovom Silentium!, in sicer kot višje osebno priznanje pesniške nemoči, primerljivo s kri- 159 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom sko poloblo,  Pomnim čas zlat, Ne to, kar vi razumete kot naravo;  S kakšno skrbjo; In krsta je že spuščena v grob; Italijanska vila; Silentium!, Kakor ptička v zarji rani; Kako nad gorečim pepelom; Duša moja je elizium senc; V dušnem zraku je molčanje; Čez livanska sem jaz stopal polja; O čem ti poješ, nočni veter; Duša bi želela biti zvezda; Tako nama je tu usojeno bilo (Tinjakov, v: Tjutchev, 1922,  89–103).   11 S to oznako je želel opredeliti “najbolj težko obliko poetičnih del” (prim. Tjutchev, 1922, 205). 12 Prim. omemba Rafaela v pismu (Tjutchev, 1984,  II, 20). 13 Neposredno iz izkušnje podrobnega znanstva s pesnikovim načinom življenja je Aksakov prepoznal tudi “neposrednost ustvarjanja”, ki je Tjut- čeva notranje bogatila vse življenje, in je bila z vsemi njegovimi položaji organsko zvezana (“on je pesnil kot svečenik in duhovnik” brez izposta- vljanja le-tega) (prim.  Tjutchev, 1922, 44).    14 Prim. Tjutchev, 1922, 33. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 159 tično obsodbo individualizma, kot ga je za lažnega prepoznal tedaj Peter Jakovljevič Čadaajev.15 Njegova poezija je bila – ne samo na filozofski ravni – izraz najbolj pretanjene in obenem najkompleks- nejše ideje naravnega ravnovesja med bogočloveškim in človeškim načelom. Pesnikovo doumetje nepogrešljivosti človeškega počela za nezamenljivo izpolnitev nekega individuuma, s katerim je naspro- toval Schellingovim pogledom na smisel romantične umetnosti, je bilo izvor njegove pesniške misli, docela prežete z refleksivnostjo in duhovno razsežnostjo. Pesmi F. I. Tjutčeva, ki odražajo pesnikov politični nazor, v prvi vrsti tiste z denotativno slovansko vsebino, pa pomenijo več od zgolj recepcije tedanjih zgodovinsko-političnih vrenj v Evropi. Primerljive s himnicami Simona Jenka, so odražale tudi neko razsežnost teda- njega evropskega intelektualnega dogajanja, zato bi bile lahko izra- bljene za nasprotno si politično propagando, od slovanofilskih do ožje konservativnih nacionalno ruskih teženj. Predstavljale pa so pobudo za širše poglede na zgodovino ustvarjalnega duha, tako v umetnosti, zgodovini  in  filozofiji  kot  tudi  na  začetke  porajanja  natančnejših obravnav človeških skupnosti in družbe. Tako je F. I. Tjutčev s svojo poezijo spodbudil tisto razsežnost slovanofilskega nazora Ivana S. Ak- sakova, ki je odločilno vplivala na preobrat v svetovnem in političnem nazoru Pjotra Berngardoviča Struveja, saj jo je le-ta definiral kot libe- ralno plat konservativnega nacionalizma. Ivan S. Aksakov namreč ni idealiziral ruskega ljudstva, temveč je bil do preprostega prebivalstva kritičen, saj je narodu priznaval šele potencialnost samega sebe, torej predpogoj družbene opredelitve, ki bi vodila k višji ravni zgodovin- skega razvoja.16Miselna ostrina, ki ni nikdar zapadla v konkretizirano Neža Zajc 160 15 Zenkovski, 1948, I, 190–193, 201 16 Pasivnost kulturnega življenja ni zadoščala za opredelitev družbe, ki jo je I. A. Aksakov razumel kot višjo raven zgodovinskega razvoja. (prim. Pipes, 1980, 18). 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 160 obliko suhoparne filozofske doktrine, je v poeziji F. I. Tjutčeva dose- gala tudi perspektivo globalne zgodovinskosti, ki je odsevala idejo o t. i. Božji državi sv. Avguština, v kateri se posameznik ni izgubljal, tem- več je predstavljal ključni zven človeškega duha in kulture. Če je bilo za miselnost Petra J. Čadaajeva značilno pojmovanje cerkve kot tiste sile, ki v zgodovinskem času gradi tuzemsko nebeško kraljestvo, in je bila za Aleksandra Homjakova17 le-ta prva resničnost, katere pomen leži v duhovnem življenju, je bila za pesnika F. I. Tjutčeva cerkev teo- loški pojem, ki je realno vsebino posameznikovega vsakdanjega ži- vljenja lahko spremenila v enega od mogočih poetičnih trenutkov, primernih tudi za omembo v poeziji. Bila je nujni del človekovega no- tranjega, duhovnega, intimnega sveta. Pesmi F. I. Tjutčeva so se na- mreč  resnično porajale  iz globoko  individualne misli,  ki  je  imela namen metafizične razširitve posameznikovega bivanja. Posebnost pesnikove misli je bila neposredna povezanost z nje- govim razumevanjem slovanstva. Ko je F. I. Tjutčev premišljeval o slovanstvu, je ta pojem povezoval z evropskim položajem in nekate- rimi posebnostmi vzhodnih dežel, ne nujno pravoslavnih. Ko je spre- govoril  o  krščanski  Rusiji,  je  mislil  predvsem  na  njeno  zvezo  z zahodno Evropo, šele nato tudi z vzhodno. V svojih pismih hčerki, ki jih je pesnik večinoma pisal v francoščini, si je dovolil celo soposta- vitve s protestanti in katoliki, ki bi stoletje pozneje med Rusi lahko izzvale negodovanje. Vredno je izpostaviti njegovo pesem Ljubim pro- testantsko bogoslužje,18 saj je slednjega F. I. Tjutčev pojmoval kot uve- ljavitev človeškega načela v nasprotju s pravoslavno božanskim.19 Ljubim protestantsko bogoslužje, obred njihov strog, veljaven in preprost; 161 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 17 S A. I. Homjakovom se je F. I. Tjutčev prvič srečal leta 1844. 18 Tjutchev, 1984, I, 76. 19 Tjutchev, 1913, 310. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 161 tiste gole stene, in cerkva praznino, vzvišenost nauka njih jaz razumem. Vendar mar ne vidite? Ko ste se zbrali pred odhodom, vam je vero poslednjič doumeti,  ni se še odpravila na pot, njen dom pa je že prazen in osamel. Ni se še odpravila na pot, za njo se še niso zaprla vrata … a ura je zastala, kazalci so odbili … molite: o Bog! saj poslednjič molite zdaj. V zaključku te pesmi pa je pesnik pozival zgolj k eshatološko naravnani čuječnosti. Tako se zdi, da je F. I. Tjutčev protestantizmu odpuščal obsodbo osebnosti, saj je bil po njegovem mnenju v zgo- dovini kriv za padec ne le cerkvene, temveč tudi sleherne avtoritete. Papeštvu je očital zanikanje naravnih osnov in načela razumnosti, ki človeka naredijo človečnega. Pesnik je, sledeč ostremu in subtil- nemu francoskemu krščanskemu mislecu Blaisu Pascalu, ostro ob- sojal jezuitsko prakso: “Počutimo se tako nelagodno, kot iskreni katoliki pred načelom papeške nezmotljivosti.” 20 Čeprav je bila hči F. I. Tjutčeva poročena s Ivanom S. Aksako- vom, in se je F. Tjutčev mnogokrat pohvalno izražal o njem, pa ni nikdar v celoti prevzel težnje tedaj že vodilnih ruskih slovanofilov, in se je navezoval predvsem na prvo generacijo ruskih filozofov, ki so razvijali teme, pogosto izražene s termini slovanstva, ki so po- menili kategorije presežnosti umskih naprezanj. A pesnik ni filo- zofskih iskanj nikdar zamenjeval za vzorce rešiteljev osebnih stisk, Neža Zajc 162 20 Tjutchev, 1984, II, 319. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 162 temveč je mislil na prihodnost človeštva, v kateri pa je natanko videl prepoznavno mesto tudi za slovansko izjemnost. Njegova ideja slovanstva, ki jo je F. I. Tjutčev zgradil na primerjalni zavesti o predvsem drugačni poklicanosti nekega naroda, sicer osnovani na  zgodovinski  drugosti,  zaznamovani  s  krščanstvom,  zato  ni imela težnje asimilativnih in združevalnih posploševanj na osnovi vere v razvoj, temveč so bile v njej v obsodbi slednjih  notranja pro- tislovja projicirana na miselno os visoko svetovljanske kulture in duhovne svobode. V tem pogledu je bil F. I. Tjutčev v soglasju z zahtevo P. Čadaajeva po religioznem pomenu zgodovine ter de- loma tudi s tedanjim ruskim radikalizmom.21 Presežna poezija F. I. Tjutčeva je spodbudila tudi vrhunec ruske religiozne filozofije Vladimirja V. Solovjova, ki jo je v obliki teokra- tične utopije predstavil v tretjem delu svoje knjige Rusija in sveto- vna cerkev, kjer je spregovoril o mističnih idejah (kot so trojičnost, Sofija–božanska modrost) ter izrazil svoje razumevanje nekaterih teoloških in cerkvenih vprašanj, kar tedaj mnogim v Rusiji ni uga- jalo. Čeprav je V. Solovjov svoje duhovne poglede na človekovo mi- šljenje oblikoval prek branja spisov nemških filozofov (I. Kanta, A. Schopenhauerja, B. Spinoze in F. Schellinga), je nekatere bistvene poudarke črpal prav iz poezije F. I. Tjutčeva, ki je preroška pesniška videnja pogosto izpovedal kot dve nasprotujoči si enotnosti, ki lahko uresničita svetovno krščansko monarhijo.22 Odkrito prizna- vanje katoliškega primata23 in težnjo po zedinjenju cerkva je V. So- 163 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 21 Zenkovski, 1948, I, 188, 198.  22 Prim. Tjutchev, 1922, 58–59. 23 Knjiga, ki je izšla v Parizu, je izzvala tudi negativne kritike jezuitov, saj je Vladimir Solovjov odkrito priznaval svoje katolištvo, ki ga je začel javno zagovarjati po letu 1883, ko je izdal vrsto člankov z naslovom “Veliki spor in krščanska politika” z  raznovrstno argumentacijo  rimskega primata (Zenkovski, 1948, II, 14–17). 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 163 lovjov okrepil po srečanju z Josipom J. Strossmayerjem leta 1886. Vpliv slednjega na ruskega filozofa pa ni bil globlji, na kar je opo- zoril slovenski teolog Fran Grivec (razprava “V. Solovjov in škof Strossmayer”),24 ki je bil tudi prvi, ki je v okviru prevoda celotnega zbranega dela V. Solovjova25 v slovenščino prevedel tudi njegovo eklektično kratko, a za rusko kulturno mentaliteto in filozofijo iz- jemno pomembno, interpretacijo poezije F. I. Tjutčeva,26 v kateri je Solovjov zaznal bistvene značilnosti v pesnikovem ustvarjanju.27 V tej razpravi je predstavil tudi pogoj za mogočo uresničitev ru- skega poslanstva, ki naj bi povezovalo različne smeri v preteklosti ruske religiozne zavesti.28 Spis je V. Solovjov sklenil z naslednjimi znamenitimi besedami, ki odražajo tedanje spore med rusko inte- ligenco o nadaljevanju ali pretrganju s kulturnozgodovinsko-zako- nitim avtohtonim prevzetjem bizantinske tradicije:29 “Pesnik prizna, da (Rusija) še ni pokrita s Kristusovim oblačilom. To pomeni, da pesnik sporoča, da življenje Rusije še ni dokončno opredeljeno, da je še vedno razdvojena, da jo vleče na vse strani, da jo razdeljujejo protislovne sile /…/ usoda Rusije ni odvisna od Carigrada ali česa podobnega, temveč od razrešitve notra- njega nravstvenega boja svetlega in temnega počela v njej sami. Pogoj za uresničenje svetovnega poslanstva je notranja zmaga Neža Zajc 164 24 Zenkovski, 1948, II, 15, op. 15. 25 Rokopis Grivčevega prevoda zbranih spisov V. Solovjova je bil predan rokopisnemu oddelku NUK-a šele leta 2013. 26 Rokopis Frana Grivca, NUK, Ljubljana (rokopisni oddelek).  27 Prim. Tjutčev, 1922, 47. 28 Zenkovski, 1948, II, 25.  29 Zdi se, da je misel ponovil pol stoletja pozneje N. A. Berdjajev z bese- dami, da “je pravo razumevanje slovanske ideje šele na pohodu v rusko dušo”. Torej, da recepcija šele sledi; da je dotlej Rusi niso bili sposobni sprejeti v okvirju osvobodilnega imperializma, temveč zgolj kot ozek, zato nevaren, ruski nacionalizem (prim. Berdjajev, 2005). 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 164 dobrega nad zlim. Carigrad pa je pravzaprav šele posledica, in ne pogoj za želen izhod. Naj bo Rusija, čeprav brez Carigrada, v svojih predelih, krščansko cesarstvo v polnem pomenu te be- sede – cesarstvo resnice in milosti – tedaj bo, tudi vse ostalo, naj- verjetneje, postalo njeno.” F. I. Tjutčev pa je bil radikalnejši v doslednem neobsojanju zgo- dovinsko-politične preteklosti in tedanjosti; ni zavračal rimskoka- toliške  in  papeške  države,  saj  je  kljub  jasnemu  uvidu  v  njeno notranjo stoletno moralno in korpusno razpadanje pesnik upal v skorajšnjo ozdravitev le-te od lastnih bolezenskih vase zagledanih zmot.30 Nikdar ni izpostavljal dialektičnih osnov duše, temveč je njena protislovja sprejemal kot najbolj verodostojen izraz avtenti- čnosti človeškega doživljaja, ki s svojo iskreno rahločutnostjo meji na bogočloveško. Pesnikovo mišljenje se je tako oblikovalo v na- sprotni smeri od filozofije Vladimirja Solovjova, ki brez dialektike ni premišljal o ožje človeškem. F. I. Tjutčev tudi nikdar ni izposta- vljal Rusije kot nosilke neke “svetovne krščanske monarhije”, kot je to mislil V. Solovjov, ki je tako uporabil hegeljansko dedukcijo, da bi mogel ustvarjalno misliti o več strukturnih možnostih kul- turnih in kozmičnih sistemov.31 V poeziji F. I. Tjutčeva je slovan- stvo  predstavljalo  združevalni  pojem  nekega  univerzalnega krščanstva. Pesnik je politične teme upesnjeval na podlagi osebne izkušnje, torej je induktivno prenašal svoje miselne poudarke v sam verz, ideja o slovanstvu pa je prevzela poseben ton providen- 165 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 30 Tjutchev, 1984, II, 323–324. 31 Osnove takega mišljenja je predstavil že v svojih predavanjih “O bogoč- loveštvu”. O Tjutčevu je že mladi Solovjov zapisal: “Umetniški čut odkrije neposredno točno tisto vsebino obstoja, ki jo filozofija imenuje resnica mišljenja /…/ Če ima vesolje smisel, potem dveh nasprotujočih si resnic – poetične in znanstvene – ne more biti.” (Zenkovski, 1948, II, 22). 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 165 cialnosti, ki znova omogoča primerjavo s filozofskim načelom teo- logije kulture,32 lastnim Petru Čadaajevu.33 Razmerje med pesniško idejo in politično doktrino ni bilo v sve- tovnem nazoru Fjodorja I. Tjutčeva nikdar konkretizirano niti opre- deljeno, temveč se je neprestano uresničevalo v precizaciji enkratnega in točno določenega osebnega izkustva, ki je edino moglo izostriti odnos med notranjim in zunanjim, tako da je individualno tudi zamejil pred politično zlorabo. Docela pesniško dovršeno metaforično podobo ali zgodovinsko skico slovanske religiozne razsežnosti je F. I. Tjutčev ustvaril že v pesmi Oljegov ščit leta 1827, ki je v prvi izdaji njegovih Zbranih del, ki so izšla leta 1913 v Berlinu, še nosila dva podnaslova, “Molitev muslimanov” in “Molitev Slovanov”. Ta pesem je tedaj bila prva uvrščena med tako imenovane politične pesmi, čeprav je treba poudariti, da sam pesnik ni nikdar teh pesmi opredelil tako. Morda bi prvo sled slovanske razsežnosti v tedaj realno-političnem pomenu našli v pesmi iz leta 1828, Napoleonov grob, in sicer v verzih:  Dolgo tega je umolknil med svojimi zmagami Perun in odtlej na svetu je ostal za njim le še hrup.  Pomenljivo se zdi, da je z zavestjo o gorski pregradi Alp leto poz- neje 1830, v istoimenski pesmi Alpe, pesnik tudi prvič zaznamoval neko duhovno ločnico med (očitno južno?) slovansko in preostalo Evropo: A vzhod le blaži čarov pogubni konec, ko zasveti prvi se na nebu starejšega brata venec.  Neža Zajc 166 32 Zenkovski, 1948, I, 201. 33 Prim. “To je človek, s katerim manj soglašam, kot z mnogimi, ki pa ga ljubim bolj od vseh” (Tjutchev, 1984, II, 379). 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 166 Leta 1831 je spesnil pesem Na dan zavzetja Varšave, v kateri je neka utopična misel o slovanski povezanosti v zaključnih verzih upodobljena v enigmatični, starozavezni podobi iz Jobove knjige: čudežna ptica feniks ponazarja neko oddaljeno upanje na skupno slovansko blaginjo:  Ruskega ljudstva besedi verjemi,  pepel bomo sveti tvoj ohranjali,  in svoboda naša bo iz njega  kakor feniks vstala!34 Tako prej kot pozneje pa so bile pesmi F. I. Tjutčeva še vedno polne (pris)podob iz antične in evropske mitologije (na primer zna- menita podoba “elizium senc”)35 in zgodovine, kljub temu pa se je istega leta 1831 v pesmi In krsta je že spuščena v prsteni grob pojavil Kristusov obraz, z njim pa tudi videnje svetle zarje kot slutnje ali hrepenenja neke duhovne preroditve v smeri vzhoda.36 Reka Do- nava je v pesmi leta 1836 prevzela vlogo znanilke večne samote, pri- merljive z antično Leto.37 Tam, kjer gore, bežijo, v svetli se daljavi pno, slavne Donave potoki večni se razlivajo. Tam, kjer bajajo o starih letih, v smaragdnih nočeh, 167 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 34 Tjutchev, 1921, 77. 35 Tjutchev, 1984, I, 86. 36 Tjutchev, 1984, I, 84. 37 Prav tam, 94. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 167 je Favn sprožil slapove pod vodo in po rekah; /…/ Vse je prešlo, vse vzela so leta – tudi ti si podredila se usodi, o, Donava, in tako po tebi  danes režejo valove parniki. Leta 1837 se je prvič pojavil toponim ‘Rusija’, v pesmi 29. ja- nuarja leta 1837,  v  zadnjem  verzu:  “tebe  vendar,  kot  ljubezen prvo//srce Rusije ne bo pozabilo”.38 Ko se je po letu 1839, po smrti prve žene, pesnik ponovno preselil v München, kjer se je drugič oženil z vdovo nemškega rodu Ernestino Fjodorovno Derngheim, ter izgubil državno službeno mesto, je preživel še štiri leta v tujini, kjer je bila njegova glavna dejavnost namenjena branju, razmišlja- nju in učenju. Tedaj se je dokončno oblikoval njegov svetovni nazor. V teh letih je odpotoval tudi v Prago in leta 1841 napisal pesem Vác- lavu Hanku, ki je prva odkrito izražala pesnikove slovanofilske po- glede. Iz naslednjih verzov vstaja neko povsem jasno upanje: In sredi tiste noči temne tu, na višinah praških, s skromno roko mož hrabri razsvetlil svetilnik je v somraku. O, s kakšnimi nenadnimi lučmi so razžarela se obzorja! Zableščala se pred nami  vsa slovanska je zemlja, Neža Zajc 168 38 Prav tam, 106. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 168 gore, stepe in primorja čudežni je dan obsijal od Neve pa do Černogorja od Karpatov in za Ural. /…/39 In narečij bratski zvoki so znova nam postali razumljivi, razprostrto vnuki bodo to, kar se očetom je sanjalo – videli! Taka vizija postane pretresljiva v treh kiticah, ki jih je pesnik do- pisal že po tistem, ko je med letoma 1848 in 1849 doumel, da se je velika večina njegovih slutenj glede politično-zgodovinske preure- ditve Evrope začela uresničevati. To je bilo šest let pred njegovo smrtjo, leta 1867. Tako sem razglašal jaz, tako pozival sem. Trideset let je od tega minilo: vse bolj je uporno nasilje, vse bolj je zlo nadležno. Ti, ki danes stojiš pred Bogom, mož dobrega, sveta senca, naj bo vse tvoje življenje  tvoja še neizrabljena zaloga, da pričakovani dan bo nastopil. Za stanovitnost tvojo v neskončnem boju 169 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 39 Izpuščamo eno kitico. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 169 praznovanje vseslovanstva prvo prineseno tebi bo! ... V resnici pa je F. I. Tjutčev pojem slovanstva v poezijo priklical z omenjeno aluzijo na svobodo človekovega duha, ki se more polno uresničiti zgolj v okolju sebi enakih: že od prvih pojavov je slovanska ideja, ki se je gibala od predslutenjske misli (prim. pesem Napoleon, l. 1850: “On gleda na vzhod//in nenadoma se zmede, zbeži, kakor bi se stišal//rani vetrc še pred bolj ranim svitom”)40 do odrešenjske po- bude, predstavljala predvsem simbol medsebojnega razumevanja, spoštovanja in bogatenja. Po letu 1850 so postale omenjene teme vedno bolj poetizirane, pesniško konkretizirane in pogoste.41 Protislovanska naperjenost v avstrijskih in nemških deželah z Ottom von Bismarckom42 na čelu je izzvala protest slovanofilskega dela ruske inteligence: 21. maja leta 1867 je bila na moskovski etno- grafski razstavi v čast slovanskih gostov prebrana pesem F. I. Tjut- čeva Slovanom (prvotno naslovljena “Avstrijskim Slovanom”), epigraf katere (“Slovane ob zid prižeti”) je bil vzet iz citata avstrijskega mini- Neža Zajc 170 40 Tjutchev, 1984, I,, 130. 41 Tjutchev, 1921, 128, 129. 42 Otto von Bismarck je leta 1878 dosegel uveljavitev antisocialističnega zakona, ki je spodbudil, da je socialdemokratsko gibanje po dvanajstih letih tajnega delovanja postalo javno. Slednje je vplivalo tudi na odločilno spreobrnitev P. B. Struveja v socialdemokratično politično stran (Pipes, 1980, 66–67). Med leti veljave Bismarckovega antisocialističnega zakona so nemški socialni demokrati izdajali časnik Der Sozialdemokrat (Pipes, 1980, 248). O daljnosežnem pomenu za rusko nacionalno in intelektualno zavest prim. misli N. A. Berdjajeva, leta 1946: “Bismarck še ni bil imperia- list, bil je previden v kolonialni politiki. Zgradil je nacionalni imperij, s čimer je združil nemški narod /…/ A Nemčija ni imperialistična država po svojem poslanstvu. Njen imperializem je poguben zanjo in za celotno Ev- ropo” (Berdjajev, 2005, 177–178).  09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 170 stra za zunanje zadeve Friedricha Ferdinanda von Beusta. Na začetku maja istega leta je F. I. Tjutčev spesnil še eno pesem Slovanom, ki ek- splicitno izpostavi Rusijo kot mogočo medslovansko povezovalno re- šiteljico. V pesnikovi  razpravi Rusija in Nemčija (1843),43 ki  jo  je napisal kot odgovor na knjigo o Rusiji avtorja markiza Astolphe- Louis-Léonora, Marquisa de Custine srečamo naslednje misli:  “V tridesetih letih Rusija ni prenehala izkazovati Nemčiji na vsa- kem koraku in v vsakem trenutku soglasje, enotno mnenje, vza- jemno zaupanje, dobronamerno podrejanje posameznih interesov velikemu vprašanju skupne blaginje.”44 Kot protiutež izjavi nemškega kanclerja von Bismarcka, da naj bi Nemčijo zedinila meč in kri, je F. I. Tjutčev v pesmi Dve enotnosti iz leta 1870 (“Iz prenapolnjene čaše z gnevom Gospoda”), nasproti postavil novozavezni ‘ščit’ ljubezni:  Slovanski svet, še tesneje se zapri … enotnost – razglasil je orakelj naših dni –  kar drugače spajata le jeklo in kri …  bomo mi poizkusili z ljubeznijo spojiti.  Vendar se je F. I. Tjutčev veliko bolje zavedal dvoreznega pomena, ki ga je imel za Rusijo nemški kancler, saj je po tistem, ko je leta 1866 z nanašanjem na Otta von Bismarcka omenil, da ni hujšega od ru- skega patriota v nemški koži, je v pismu dve leti pozneje zapisal:  “Najbolj ostri nasprotniki politike generala von Bismarcka mu tudi ne bodo odrekli spoštovanja, saj vidijo v njem energičnega, 171 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 43 Pesnik je razpravo poslal v uredništvo “Augsburškega vseobčega čas- nika”, ki je bil tedaj eden izmed najbolj vplivnih, izšla pa je v samostojni brošuri  v Parizu (prim. Brjusov, v: Tjutchev, 1913, 15). 44 Tjutchev, 1913, 286. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 171 najbolj prepričljivega predstavnika nacionalne ideje, medtem ko nam bo naše poveličevano stremljenje k miru prineslo le izžvi- žganje in zahrbtnost.”45 Pesnik je nemara resnično zrl prihodnjo enotnost Rusije na os- novi neke vseprežemajoče notranje ljubezni, ki bi edina mogla za hip zgladiti nepomirljiva zgodovinsko vzpostavljena in neizbrisljiva duhovna nasprotja, kot je to sugeriral V. Solovjov v zaključku svo- jega eseja o poeziji F. Tjutčeva.46 Čeprav je pesnik opozoril na na- logo, ki čaka rusko državo v prihodnosti, se sam ni oddaljeval od zgodovinskega izročila in je v tem pogledu stik z bizantinsko pre- teklostjo razumno sprejemal.  Čeprav bi bilo mogoče iskati vzporednice z načelom ljubezni do človeštva, kot ga je zagovarjal eden prvih izvirnih ruskih filozofov Konstantin Leontjev ter je njemu sorodno pojmoval organsko pre- hajanje v svetovno zgodovino N. J. Danilevski v knjigi Rusija in Ev- ropa (v kateri je prvi v ruski filozofiji načel temo o podrejenosti zgodovinskega dogajanja naravnim procesom ter opredelil kul- turne tipe),47 pa F. I. Tjutčev ljubezni do bližnjega nikdar ni posta- vljal na drugo mesto, saj je celo vse nespametne zablode duha in neosnovane filozofske iluzije (ob primerih nemških filozofov D. F. Straussa, Jacoba Moleschutta in teologa Johanna Doelingerja)48 razumel kot odraz brezsrčnosti in zlobe. Po besedah Vladimirja Ser- gejeviča Solovjova, zapisanih v pismu Ivanu Sergejeviču Aksakovu, je bil Fjodor Tjutčev namreč “človek nenavadno pretanjenega uma in čustva” ter neizrazit predstavnik “ideje svetovne monarhije” kot Neža Zajc 172 45 Tjutchev, 1984, II, 298. 46 Tinjakov, v: Tjutchev, 1922, 59. 47 Zenkovski, 1948, I, 519.  48 Tjutchev, 1984, II, 357. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 172 “stoletja dolgega pričakovanja ljudstev”.49 Kot pesnikov zet pa je bil Ivan S. Aksakov tudi njegov prvi biograf (saj je leto dni po pes- nikovi smrti  izdal knjigo Fjodor Ivanovič Tjutčev, v Moskvi  leta 1874),50 poleg tega pa še posredovalec pesnikove vodilne misli o nujnosti zastavljanja vprašanja o človekovi svobodi. Slednjo se doz- deva, je pesnik mislil kot v izročilu utemeljeno duhovno sovisnost (ki aludira na pomembno za rusko mentaliteto, t. i. sobornost), zno- traj katere je notranji mir edino mogoč. V pesmi Sodobno je tako F. Tjutčev leta 1869 jasno upodobil predstavo, da slovanstvo zmore krščansko in zatajeno trpeti: Samo tam, kjer sence blodijo, tam v noči se iz svežih ran s krvjo počasi rešujejo v milijonskih množicah kristjani.  Religiozna razsežnost človekove svobode v poeziji F. I. Tjutčeva je usmerjala tudi njegovo delovanje v svetu, saj pesnik kljub pomilo- vanju evropskega zloma ter izražanju sočutja v imenu celotne veru- joče Rusije51 ni idealiziral ruske vloge v Evropi, videl pa je rešitev iz brezizhodnega stanja v radikalnem nezanašanju na up, kakor je reto- rično zaključil svoj esej Rusija in revolucija. Če smo pozorni, F. I. Tjut- čev  tako ni presojal politično,  temveč zgodovinsko, v odnosu do evropske religije pa personalistično krščansko. Zgolj zavest o skup- nem, vezana na slovanstvo, bi mogla vnašati sporočilo o sposobnosti zgodovinsko utemeljene vere in neomajnem upu na končno odreši- tev. Pesnik tudi ni nikdar predvideval nekakšne prevlade Slovanov v 173 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 49 Prvič izdano v: Ruska misel 1913, oktober (prim. Pisma Vladimirja So- lovjova (14. 11. 1883), 1923, 26–27). 50 Sprva izdana v “Ruskem arhivu” (prim. Tjutchev, 1922, 13). 51 Tjutchev, 1913, 306, 307. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 173 Evropi, niti se ni razglašal za “apologeta Rusije”,52 temveč se je na podlagi dolgoletnega bivanja v Nemčiji, kjer je zaznal bodisi sovra- štvo do Rusije bodisi preveliko brezbrižnost do njene usode, zanašal zgolj na zgodovinsko izročilo; neoddeljenost Rusije od Evrope je za- risovala pojmovanje slovanstva določneje: kot t. i. vzhodno vprašanje.  Poezija F. I. Tjutčeva je bila še za časa njegovega življenja spre- jeta tako v Rusiji kot tudi v tujini. Pojem slovanstva, kot ga je razu- mel pesnik, pa vedno ni bil pravilno interpretiran. II. Evolucija pojmovanja slovanstva se od pesniške ideje ni oddaljevala v vedno bolj oprijemljivo smer, saj je v pesniških poskusih izzvenela v ohlapne in evfonično preigrane splošnosti nekih le komaj znanih vzorcev  ali  neposrečenih  verzifikacijah  kot  v  nekaterih  pesmih Ivana Koseskega, v manj znanih pesmih Antona Aškerca, ter je bila med ruskimi simbolisti večinoma nepriljubljena, tako kakor t. i. slo- vanski cikel Velimirja Hlebnikova. Konkretizirana v politični ideji, pa je ob verskih in historičnih razlikah slovanska ideja naletela najprej na težave sploh doslednega jezikovnega (spo)razumevanja. Slovanstvo bi moralo biti zato poj- movano kot tisto, ki bi se bolj kakor na rodovne (narodne) podob- nosti, navezovalo na jezikovno strukturo. Fjodor Ivanovič Tjutčev se je tedaj namreč predobro zavedal tako verske kot tudi zgodovin- ske prevelike različnosti med slovanskimi narodi, da bi si drznil mi- sliti o duhovni enotnosti, še manj o ekumenski, ki je prevevala sem in tja tudi slovenske intelektualce, med drugim Franceta Steleta in Franca Terseglava. Zato so bili vodilni jezikoslovci 19. stoletja tudi na moč načelni slavisti ter goreči zagovorniki lastnih misli in idej. Poleg Alekseja I. Soboljevskega in Izmaila I. Sreznjevskega, ki je bil Neža Zajc 174 52 Tjutchev, 1913, 280.  09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 174 v živem stiku s slovenskim jezikom in tudi s Francetom Prešernom, mislimo še na Jerneja Kopitarja in Frana Miklošiča, ki so vsi kriti- čno in ustvarjalno raziskovali slovanske jezike skupaj z drugimi ev- ropskimi jeziki. Prav tako ni naključje, da je filozofijo Vladimirja Solovjova, ki je najbolj razširjala izrazna območja teološkega mišlje- nja, spodbujena pa z navdihom poezije F. I. Tjutčeva, poznal nemara celo bolje kakor Rusi, ki so ga imeli za vrhunec nacionalne duhovne filozofije, slovenski teolog in slavist Fran Grivec, ki je recepcijo re- ligiozne filozofije presegel v svojem izvirnem teološkem delu z na- slovom Kristus v cerkvi.  Zagotovo pa so nekatere razsežnosti slovanske duše bile lažje razumljive tistim Rusom, ki so doživeli mednarodno izkušnjo. Med njimi je neizogibno omeniti tudi Aleksandra V. Isačenka, učenca genialnega ruskega jezikoslovca N. S. Trubeckoja, okoli katerega so se na dunajski univerzi zbirali tudi drugi evropski slovanski in ne- slovanski slavisti, kot so bili Roman Jakobson, Boris Unbegaun, An- toine Meillet. Tako je izjemnost slovanske razsežnosti, ki bi morala nositi naloge povezanosti, neprimerljive z drugimi evropskimi je- ziki, izpostavil tudi A. Meillet že na začetku dvajsetih let 20. stole- tja53 v Parizu ter na prvem mednarodnem kongresu lingvistov leta 1928 v Haagu.54 Slovanske ideje so prodirale k nam do leta 1905, še zlasti v obliki poročil in umetniško-kulturnih prevodnih prispevkov v zborniku Slovan, ki je izhajal leta 1904. Poleg vabila na Kongres vseslovanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, ki je potekal med 12. in 23. septembrom leta 1905 v Peterburgu in ob katerem je bil po- sredovan tudi program z glavnimi točkami dnevnega reda (“vse- slovanska enciklopedija” z gesli slovansko jezikoslovje, zgodovina, slovstvena zgodovina in narodoslovje; organizacija slovanske bi- 175 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 53Meillet, 1921, 9–10.  54 Jakobson, 1974, 25 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 175 bliografije ter ureditev knjigotrškega prometa med Rusijo in ino- zemstvom”),55 so Slovence obveščali še o 6. shodu slovanskih čas- nikarjev v Zakopanah,56 o kongresu slovanskih novinarjev v Plznu57 ter o čezoceanski dejavnosti slavistov v okviru Slovanske zveze v Clevelandu,58 pa tudi o vseslovanskem časnikarskem kongresu v Ameriki.59 V tem zborniku so obširno poročali tako o razmerah v ruskih gledaliških krogih kot tudi o ruskem kulturnem življenju. Slovenskim bralcem, ki so se zanimali za ruske umetniške dosežke in slovansko tematiko, so pisci ponudili tudi zapise ob pomembnej- ših obletnicah, tako na primer o obletnici smrti Mihaila Ivanoviča Glinke, ki je umrl v Berlinu leta 1857. Ob sporočilu o novi dramski igri Jevgenija Čirikova, ki je bila v razmerah ruske cenzure prepo- vedana, je slovenski pisec (“M. G.”) poznavalsko dostavil: “Boji se pač, da bi se zgodilo zopet, kar je povzročila Krylova Sinovi Izraela: nove fanatične izbruhe proti sovragom Rusije, židom!”60 V Slovanu so kot podlistek izhajala tudi Pisma iz Rusije Bogu- mila Vošnjaka, kjer lahko med drugim beremo tudi o ruskemu ve- leposlaniku v Turčiji Nikolaju Pavloviču Ignatjevu,61 o katerem je pisal tudi F. I. Tjutčev, ki je njegove sposobnosti visoko cenil:  “To je človek, nedvomno bolj sposoben in občutljiv, kakor so drugi, vendar pa so neprijazne okoliščine vožnje, kot so bile po- sledica nezaupljive  in vznemirjene Evrope, premagale dobre strani njegove poti. V tem političnem trenutku je najbolj pa- metno ničesar storiti, vendar razumno mirovati /…/ Zagotovo je Neža Zajc 176 55 Slovan, 127 56 Prav tam. 57 Slovan, 32. 58 Slovan, 320 59 Slovan, 388 60 Slovan, Gledališče in glasba, 254. 61 Slovan, 243. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 176 v tem trenutku tudi naš najboljši posrednik v mednarodnih od- nosih tisk, v tem okviru največji delež pade na Aksakova.”62 Bogumil Vošnjak je v pismu, napisanem v Petrogradu, 28. maja leta 1904, opisal srečanje z ruskim poslancem v Turčiji: “Včeraj sem bil pri generalu Ignatievu, onem zgodovinsko ime- nitnem možu, ki je s Turčijo sklenil in podpisal sanštefanski spo- razum. Ko je izvedel, da sem Slovenec, zasijalo mu je srce in izpregovoril je: ‘Silno, silno čislim Slovence’.” (Slovan, 243). Bogumil Vošnjak je nadaljeval opis pogovora z N. P. Ignatjevom, ki se je sukal okoli tistih tem, ki so vznemirjale evropske razmere že v času politično-pesniškega premišljevanja F. I. Tjutčeva, saj sta se sogovornika očitno strinjala glede osnovnega položaja slovan- skih dežel med evropskimi neslovanskimi ter o vlogi Rusije kot medslovanske povezovalke, ne pa tudi države, ki bi prevzela mono- pol nad drugimi, saj je ponavljal: “Rusija ne želi okupirati slovanskih pokrajin, pač pa je izredne važnosti zanjo, da ima v srcu Evrope za- nesljive zaveznike.”63 Še zlasti je v tem okviru znova zazvenelo ime Otta von Bismar- cka, saj se zdi, da je N. Ignatjev Slovence spoštoval v prvi vrsti za- radi upoštevanja pogleda nemškega veleposlanika na slovensko vprašanje v tedanji Evropi: “Pripovedoval mi je o Bismarcku, ki /…/ je vedel ceniti važnost slovenskega Primorja. Ignatiev je prepričan, da je naloga Av- strije biti slovanska država in ne razume avstrijskih državnikov, ki se temu upirajo.” 177 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 62 Tjutchev, 1984, II, 315–316. 63 Prav tam. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 177 Bogumil Vošnjak je svoje misli razvijal, saj je v drugem delu svo- jega Pisma iz Rusije, – s čimer med drugim ponavlja in potrjuje os- novno referenčno obliko naslavljanja javnosti Fjodorja I. Tjutčeva in Petra Čadaajeva, ki se je uresničevala v obliki pisem –, ugotavljal, da Rusom manjka nemške “trdnosti, nemškega smisla za red in opreznosti” ter da ruska diplomacija “pač ni več taka, kakor je bila ob Ignatijevem času.”64 Svoje doživljanje tedanje Rusije pa je slovenski politični popot- nik zaključil s sintagmo, s katero se navezuje na zgodovinsko izro- čilo stare Rusije (toponim: “Rus”), ki bi jo navsezadnje prav tako morali pripisati pesniku F. I. Tjutčevu:  “O sveta Rus! Zagonetka si, zagonetka, kakor duša vsakega mu- žika. Vse je mlado, vse burno, vse vre in kipi; ali pride dan, ko bode sveta Rus sveta in svetla!”65 Eden najbolj znanih verzov F. I. Tjutčeva iz pesmi, napisane 28. novembra leta 1866, se namreč glasi: Rusije z umom ni mogoče razumeti z mero znano se je ne da izmeriti posebna trdnost je v njej – v Rusijo je moč le verjeti! III. V Ljubljani se je v prvih desetletjih 20. stoletja oblikovalo živo za- nimanje za ruske teme in z njimi povezano problematiko slovan- stva, ki je spodbujalo k znanstveni slovenistiki slaviste, kot so bili Fran Ramovš, Rajko Nahtigal, Ivan Grafenauer, s katerimi pa so sou- Neža Zajc 178 64 Prav tam, 244. 65 Prav tam. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 178 stvarjali novo ljubljansko univerzo tudi vrhunski ruski  lingvisti, pravniki, sociologi in klasični filologi.66 Zato ni presenetljivo, da je recepcija slovanske ideje bila pod teološko presojo in zgodovinsko sistematičnostjo zaznamovana s kritičnostjo, ki ni dopuščala raz- predanja t. i. panslovanskih stremljenj. Precizacija idej se je uspešno reflektirala v umetniških delih, pojmovanje slovanstva pa je bilo če- dalje bolj adekvatno razumljeno, in sicer kot možnost neke jeziko- vne vrhunskosti, ki se kaže še zlasti v poetični umetnosti besede in ki more obveljati celo kot vodilna in v tem nadnacionalnem po- menu tudi povezovalna vrednota. Avtentično slovensko interpreta- cijo  slovanske  razsežnosti  v  poeziji  so  po  Francetu  Prešernu dosegali Simon Jenko, Dragotin Kette, v 20. stoletju pa je pesniški in dramatsko izvirni vrhunec ustvaril Oton Župančič.  Zgolj globoko osebna  in  trda  izkušnja preizkušanja meja  in zmožnosti nacionalnega jezika je omogočala notranjo samostoj- nost, ponujala pa tudi možnost avtentične nacionalne identifika- cije. Verodostojno zato je, da se je pojem slovanstva na začetku sicer oblikoval v duhu panslavistične ideje in ne v sponah ozko in konservativno nacionalno politične zamisli z nepretvezo o izgrad- nji enega monopola in ene nadvlade. Primerjalno zamenjevanje na- roda  z  jezikom,  svetopisemsko  ustrezno,  je  kot  tako  postalo razumljivo, ko je bilo pojmovanje slovanskega ljudstva zbližano s pojmovanjem tistega ljudstva, ki je bilo nekoč razumljeno kot do- volj zvesto in v tem pomenu čisto in iskreno, da je moglo upati na Božjo milost. Ta pa ni bila nikdar nič privilegiranega niti mate- rialno polnomočnega, in je bila blaginja celostno zajeta v duhov- nem. V natanko takem pomenu pa je Fjodor Ivanovič Tjutčev že s prvo omembo ljudstva Slovanov v prvi svoji t. i. politični pesmi Oljegov ščit opredelil pojmovanje ideje slovanstva, v pomenu, ki je 179 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 66 Brglez, Seljak, 2007, 86. 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 179 širši od narodnostnega in realnega, ima pa perspektivo prihodno- sti, ter ni panslavistično vizionarski.  “Molitev Slovanov” je namreč zvenela:  “O, naša opora in trdnjava!  Veliki Bog! Vodi nas danes, kakor si rešil iz puščave nekoč svoj izbrani narod! …”  Pesnik, ki se je zavedal razlik, omejitev in preteklih napak, je na- mreč izkusil tudi neprekosljivost jezikovnega patosa v pesniški be- sedi s slovansko besedno osnovo. Bibliografija BERDJAJEV:  БЕРДЯЕВ, Н. (2005): Судьба России, Москва, Философия, психология. BRGLEZ, A.,  SELJAK, M.  (2007): Ruski profesorji na Univerzi v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za civilizacijo in kulturo. JAKOBSON, R. (1974, 1. izd. 1970): 6 Main Trends in the Science of Language (Main Trends in the Social Sciences), New York, Evan- ston, San Francisco, London, Harper&Row, Publishers. LUCIANI, G. (1958): “Les etapes de la renaissance slave (essai de vue d’ensemble)”, Congres international des slavistes (Moskva, 1-10. september 1958), 6–14.  MEILLET, A. (1921): “De l’unite de slave”, Revues des etude slaves, tome 1, fascicule 1–2, 7–14. PIPES, R. (1980): Struve (Liberal on the Left, 1870–1905), Cambridge, Massachusetts and London, England, Harvard University Press. Neža Zajc 180 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 180 Pisma V. Solovjova: Письма В. С. Соловьева (1908-1923): Под ред. Э. Л. Радлова, С.-Петербургъ. Типография т-ва “Общественная польза”. Slovan (1904): Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Lju- bljana. ТЮТЧЕВ, Ф. И. (1913): Полное собрание сочинений Ф. И. Тют- чева, под редакцией П. В. Быкова, С.-Петербургъ, издание Т-ва А. Ф. Марксъ. ТЮТЧЕВ (1922): Сборник статей, Санкт Петербург, Парфенон. ТЮТЧЕВ, Ф. И. (1984): Сочинения. Том первый. Стихотворения. // Том второй. Письма, Москва, Художественная литература. VOŠNJAK, B. (1904): “Pisma iz Rusije”, Slovan, Poučni spisi, zv. 8. , letnik II. 242, 311.  ZENKOVSKI:  Зеньковский, В. В. (1948): История русской философии. Том I. Том II, Париж, YMCA; Ростов-на Дону, 1999, Феникс. Rokopisna zapuščina Frana Grivca. Korespondence. Prevodi V. So- lovjova. Ljubljana, NUK: Rokopisni oddelek. 181 Slovanska ideja: razmerje med pesniško mislijo in političnim konceptom 09 - NezaZajc 21.10.2016 9:40 Page 181