Leto IL
Poštnina - “ ST - pavšalirana.
Ljubljana, sobota 17. januarja 1920.
Štev.'13.
C«n« po poiti:
ti ati im. i Srti ul teti . I ZS'
a M im. l ir— ■ i mk. • i ra
TltllHi—
BrHOTV V ipMI o
itaitl
Posamezna Številka 30 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ PonnMsna Številka 30 vbi.
Reka neodvisna država.
Italija ponuja Jugoslovanom kompromis.
.	Ljuhi jan*, 17.
Mubljanski dopisni
nam je javil so mažarski
,,£ r, &_____,______________mirovni po-
f°ji, v katerih je tudi rečeno sledeče: »Majska se odreka vsem pravicam do Reke j® sosednjega ozemlja bivšega ogrskega •^jestva v korist Italiji v okvirju onih ®»eja, ki se določijo kasneje, in se zlasti obvezuje, priznati pogodbena določila, ki Se bodo o tem sestavila.« Danes pa smo sPrejeli naslednjo velevažno vest: v LDU Lyon, 17. januarja. (Brezžično.) **«ttijerji zavezniških vlad so sporočili
jugoslovanski delegaciji, da bi se Italija odrekla suvereniteti nad Reko in demilitarizaciji Šibenika. Reka bi postala neodvisna država, njena luka pa last zveze narodov; mesto Sušak bi pripadlo Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija se je obrnila v Bel-grad po nova navodili, belgrajski odgovor se pričakuje za soboto ali nedeljo. Zavezniške vlade se strinjajo, kot se poroča, v tem, da dovolijo Italiji, da izvede londonski pakt, če Jugoslovani ne bi sprejeli tega kompromisa.
Jugoslovanske zahteve na Jadranu.
Trst in Gorica že izgubljena.
otoki vzhodne obale, Zader naj dobi občinsko avtonomijo, Reške luke in železnice morajo priti pod neposredno oblast in upravo Jugoslavije, V Albaniji ne sme dobiti Italija nobene oblasti ali mandata. Ako Italija dobi Valono, Grčija pa južno Albanijo, mora Jugoslavija dobiti severno Albanijo s Skadrom. Nase meje se morajo potegniti do Drina,
O Trstu in Gorici tedaj v .teh naših zahtevah ni več govora.
, Pariz, 17, jam Na konferenci z zavezniškimi ministrskimi predsedriiki, katere 5j? se z naše strani udeležili Pasic, dr.
Ifumbič, dr. Žolger in Radovič, je oznaki dr. Trumbič naše zahteve v jadranjem vprašanju tako-le: Nova italijanska 5®ja naj gre po črti, ki jo je bil določil "dson in sta ji pritrdili tudi Francija in Anglija: od Julijskih Alp do iztoka Raše,
*®*o_da bi ostala notranja Istra Italiji. Vsa 1®orska obala od Raše do Albanije mora Pr*Pasti naši državi, ravno tako tudi vsi
Jugoslovanske-mažarske mefe.
Pečub, Mobač in Baja — Mažarom.
, LDU Budimpešta, 16. januarja. (DKU,
«rezžično.) Iz Neuillyja poročajo:	Načrt
pirovne pogodbe se je izročil mirovni de-legaciji danes ob 16. uri v ministrstvu za 2Ut»anje stvari. Delegacijo so sprejeli v ?jdni sobi ministra Pichona. Clemenceau govoril: »Gospod predsednik! Gospodje °£rski delegati! Za Ogrsko predlagane mi-r«vne pogoje Vam bo izročil generalni taj-*®k mirovne konference; Ob enem je ge-jfalni tajnik Ermette izročil grofu Appo-aYju en odtis mirovnih pogojev). Vrhovni ?^®t je čul Vašo željo, da hočete o položa-1® Ha Ogrskem predložiti ekspoze. Vrhovni ***! je soglasno sklenil, da ugodi Vaši že-
lji. Čas, ko boste svojo izjavo oddali, se predlaga na jutri popoldne.« Ko se je grof Appony zahvalil za sporočila vrhovnega sveta, je Clemenceau še pripomnil, da se ravno tako, kakor pri pogajanjih z Nemčijo, Avstrijo in Bolgarijo, tudi o tem ekspo-zeju ne bo vršila debata. Ogrski delegati so se na to vrnili v Chateau du Madrid. Za Ogrsko določene meje so identične s tako-zvano Clemenceaujevo demarkacijsko črto, Pečuh, Mohač in Baja ostanejo pri Ogrski. Grof Appony namerava v najkrajšem času z večino delegacije odpotovati v Budimpešto.
8000 vagonov v Avstrijo.
13. jan. Nemškoavstrijski dr-R 'I?* \ainik za prehrano dr. Loewenfeld-p • ki je spremljal državnega kanclerja ,_fra£0. je izjavil: »Glede žita impmo ob-pogodbe' z Jugoslavijo, ki pa delo-aoče, deloma ne more dobavljati. Vse-
ga skupaj smo do sedaj dobili iz Jugoslavije 80.000 ton žita.« — Po izjavi avstrijskega državnega tajnika je tedaj šlo iz Jugoslavije v Avstrijo doslej žita.	s
8000 vagonov
tehi In Avstrijci.
-	Avstrijski državni kancler dr. Renkih xz Prage vrnil na Dunaj in o uspe-m neuspehih svojega obiska pri Čehih Hiir°^a^ s^eduče: V najvažnejšem vpraša-' o zagotovitve gotove množine premoge j pač dali nove obljube, ki jih pa Vsi j mogli tako kmalu izpolniti, ker o« !■ štraika * v ostravsko-karvinskem ^eemitu sami nimajo zadosti premoga. Gle-Premoga se sklene nova pogodba, ka-sjjjj pestava se je poverila posebni komi-ghn em°ž bo dobila Avstrija med dru-0rQn P°d pogojem, da vzdržuje tranzitni ®t med Češko-Slovaško in jugom, th0 2f.^korja <^obi Avstrija iz Češke suho . . ,-00G met. stotov, in to proti ponov-ceni — kilogram sladkorja bo ^goeh- — ^ finančnem vprašanju so se Paij;," , tako, da se depoziti vrednostnih hrev.|tv v obeh. državah oproste; Čehi fkihv unejo izplačevanje kuponov od ,Čehi ^QjKar tiče zasebnih terjatev *edioir°V v °keh državah, so se načelno dr- ^ *°’ da se ti poravnajo med obe-Sov!aVama .*n med privatniki. Med te _aPadaj° tudi češki računi pri du-v Don . m. hranilnici. Za plačilo prešež-+e* kešk.?,a| Avstrija nekolkovane bankov-a ' IstotaP 2abteva pa predvojne ren-• Vstriia c ° ■ /abtevajo Čehi, naj opremi ?dala tv Vo.,e_ nove novčanice, ki jih bo vprega v,U| banka, z zaznamkom, iz ahka n P razvidno, da Avstro-ogrska obst,^ y*č, '
Križ iz šole!
Kulturni boj vedno jasneje kaže svoje obrise tudi pri nas. Drugod se je že davno pričel, pri nas se še pripravlja. Poročali smo že, da so v Nemčiji socialisti začeli agitacijo za nekrščanski poduk v šolah. Krščansko ljudstvo, ki je tam organizirano tako močno kakor nikjer drugod, je to nakano sedaj preprečilo.
Na Češkem bodo svobodomiseici izpeljali kulturni boj najprvo v šoli. Poročali smo že, da so začetkom tega meseca odstranili iz vseh praških šol križe. Odpeljali so jih na vozeh, na katerih sicer odvažajo smeti in odpadke. Kot smeti in odpadke so dali odpeljati krščanski znak iz vzgojevališč krščanske dece. Na Češkem so podobne razmere kot pri nas. Socialisti, združeni s kapitalisti so tam na krmilu.
Socialna demokracija in narodni sociale! se sicer sovražijo med seboj, a v sovraštvu do katoličanstva so edini. Stremena drže obema agrarci, to je stranka agrarnih kapitalistov, ki je naša Samostojna narejena po njenem kopitu.
Na Češkem vlada draginja, nered, podkupovanje, nezadovoljnost, v deželi premoga ljudje zmrzujejo. Vlada ima nujnejše posle: Križ mora iz šole. Krščansko časopisje objavlja v imenu starišev ostre proteste proti tej kruti žalitvi krščanstva. Praški »Lid« piše;
»Dne 2, januarja 1920, ob osmini rojstva Gospoda Jezusa, se je glavno mesto naše svobodne domovine zapisalo v zgodovino z neizbrisnimi črkami, ki ostanejo vedno madež svobode, pravice in kulture. Obžalujemo pred vsem kulturnim svetom, da so v glavnem mestu naroda, ki sta mu s križem na čelu prinesla kulturo blagovestnika Ciril in Metod, ki jima je sledil sv, Vaclav, odstranili iz šolskih sob in poslopij križe, in to na tak način, da v nobeni šoli ni ostal niti en križ, ker so po predpisih morali biti odstranjeni vsi križi. Veliko je bilo tu križev, a vsi so morali biti odstranjeni. Občinski uslužbenci so znosili iz šol križe, ki so viseli še na stenah, ali bili že spravljeni'v kabinetih. Kakor takrat, ko so ponoči prevrnili Marijin kip, tako so bili iz pražkih šol odstranjeni križi, ko ni bilo nikogar, ki bi se bil uprl temu vandalskemu činu. Žalujemo s tisoči starišev in njihovimi krščanskimi otročiči, ki so jim oropali podobo Odrešenika. Vzeli so deci izpred oči Krista, da bi n ga ložje vzeli iz duše!«
Pri nas oznanja socialistični »Naprej«, da hoče svobodno - nekrščansko šolo. Glasilo liberalnih demokratov »Domovina« se raduje nad kulturnim bojem proti krščanstvu.
In vendar bo ves trud zaman! Krščansko ljudstvo bo ob volitvah govorilo ter bo onemogočilo tem sovražnikom krščanstva njihove nakane! Križ pri nas ne sme iz šole. Pač pa križ in krščansko misel v družino, občino, deželo in državo. Le križ nam s svojo veliko idejo zagotavlja miren in srečen razvoj!
V carinskem in železniškem prometu ter zamenjavi blaga so Čehi dovolili olajšave: izda se seznam blaga, ki je prost za uvoz.
Gospodarski uspehi, lri jih je dosegel dr. Renner v Pragi, torej niso posebni, kar naglasa)« avstrijski listi: »Edini uspeh praškega potovanja — piše »Grazer Volks-blatt« — je v tem, da se med obema drža vama takoj začne redno diplomatično občevanje in da se je po Rennerjevih besedah ob slovesu iz Prage končala doba ozlovoljenj in Sovražnosti ter začela doba trajnih prijateljskih zvez. Za podrobno določitev meja med obema državama sc ustanovi posebna mejna komisija; isiotalco se sestavi posebna komisija za rešitev podrobnosti v vprašanju narodnih manjših.
;Pi>Iož»fv Nemčiji.
LDU Naiien. 17 jan, (Brezžično.) V Berlinu je šeduj vse mirno. Delavci so v polnem obsegu zopet začeli delati. Vsled dogodkov v torek je bilo doslej 26 oseb aretiranih, Tudi drugod v državi se je položaj znatno zboljšal, tako v Porenju m na Vestfalskem, kjer je železniški promet skoraj‘po v sod vpostavljcn. Vsled stavke v okraju Essen se 48.000 vagonov s približno pol milijonu ton premoga ni moglo odpeljati, Vsled tega je zlasti plinarna ^ v Hamburgu v zelo kočljivem položaju, čije
premogovna zaloga bo v petek zvečer	,,	f, v , ,* »«r
popolnoma izčrpana, tako da bo nemara :	StrilS	»9M6CGt*fli	!
morala ustaviti obrat. V Stettinu in Ham-burgu so bile v četrtek velike demonstra- j
cije, ki pa niso dovedle do resnejših izgredov.
LDU Berlin, 15. jan, (ČTU) Današnji dan je potekel mirno. Policija je razkropila zbiranje množic. Policijska letala krožijo nad mestom in zasledujejo dogodke.
LDU Frankobrod, 15. januarja. (ČTU) Vsled dogodkov v Berlinu napovedana protestna zborovanja je vlada prepovedala. Demoustrantje so žalili redarje in metali nanje kamenje. Nato je redarstvo oddalo nekaj strelov, da preplaši množico,
LDU Berlin, 16. jan, (ČTU) Kakor poroča »Vorvvarts«, je berlinska policija našla na vrtu nekega posestva zakopano celo zalogo orožja, last komunistov. Izkopala je 4 težke in dve lahki strojnici, 112 vojaških pušk in 2 zaboja streliva.
Bo| za socializacijo,
Nemčija stoji danes v znamenja boj*
za socializacijo. Iz parlamenta ae je boj zanesel med delavske mase, udaril Je na ulico. Delavske množice, stoječe pod vplivom levičarskih socialnih demokratov bft komunistov, so šle pred parlament, fta naskočile, razorožile prve vrste policijske straže. Padli so streli iz pušk, strojne puške so začele kositi Do pol stotine mrličev je obležalo, nad sto ranjencev jei ostalo na bojišču. Boj za socializacijo j« zahtevaj smrtnih žrtev in delavske krvi;
Nemška narodna skupščina je 13. t» m. obravnavala zakon o delavskih obrat« nih (tovarniških) svetih. Vlada je skupščini predložila zakonski načrt o obratnih svetih, ki je delavstvu vsakega podjetja dajal precejšen vpliv pri upravi tovarne.
S tem uplivom bi socializaciji sicer še ve! bila popolna, toda začetek bi bil storjen.: Vladni načrt je prišel v parlament, Id ga je odkazal posebnem«! odseku. Ta odsek: pa je načrt tako poslabšal, da se je deiav« stvo balo, da bo vsa velika in važna nadeva zvodenela.
Pomniti je namreč, da imaia v tbd veliko premoč krščanska in soc. demo« kratska (večinska) delavska organizacija« medtem ko v parlamentu nadvladujejo š*> meščanske stranke. Pred vsem so »tari pruski juakerji in liberalni demokrati abn rilci protidelavskih teženj. Zato je odsek, ki je obstojal iz zastopnikov vseh parlamentarnih strank, poslabšal načrt, ki je bS sklenjen sporazumno med krščansko » soc. demokražko stranko v vladi.
Po vladni predlogi bi imel obrata« lavski svet pravico, da zahteva od tovarn narja, da zastopnikom delavstva daje na* tančna pojasnila o vseh delavskih zaden vah v obratu, če s tem niso prizadeto obratne in trgovske tajnosti aU postavne' določbe. Po novem odsekovem načrtu pa bi obratni svet smel zahtevati pojasnila le o zadevah, ki se tičejo službene pogodbe in delovanja delavcev. To pa je veljalo v bistvu že sedaj.
Po vladni predlogi je obratni sveti smel zahtevati vpogled v bilanco v vseh obratih, kjer je bilo najmanj 50 delavcev. Po odsekovem načrtu je to dovoljeno to v tovarnah kjer dela nad 500 delavcev to 100 nastavljencev. Pa še tu je dovoljeno vpogledati le gotovo bilanco brez prilog.
Odsek je skrčil tudi pravice obratnih' svetov glede nastavljanja, in odstavljanja delavcev,
Odsekovi sklepi, ki so se obravnavali 13. t. m. v parlamentu, ne pomenijo več tistega odločnega začetka socializacije, ma> več dajo delavstvu le zelo majhen vpl:v pri vodstvu obratov, ki so Se ga doslej že tudi lahko posluževali delavski svet* ali zaupniki,
Ta zakon pomeni veliko kriro za celo nemško državo. Večinski socialisti, ki so v odseku na podlagi kompromisa sami glasovali za odsekov sklep, pričenjajo omahovati in se pod vplivom komunistov nagibati zopet k prvotnemu vladnemu predlogu. Kako stališče bi v tem slučaju zavzel krščansko-socialni, delavski del centra ni mogoče vedeti. Bližnji dnevi bodo pokazali, kako se razmota ta težavna kriza, ki ogroža temelje nemške republike.
Iz tega je razvidno, kako težaven in hud bo boj za socializacijo povsod, tudi > pri nas, fi dogodki nam velevajo, da krščansko delavstvo strne svoje vrste v nepremagljivo enoto, ki naj gre v bej z* socializacijo odločno in smotreno.
Krščanska delavska organizacija mora zakonom, ki bodo pripravljali socializacijo, vtisniti peča! svojih žrtev in svojih krščanskih načel!
"'	....ii ■ i ii ■! ii in      .......
Polltliite novice.
+ Dva veličastna protestna shoda,
proti dr. Žerjavovemu absolutizmu sla se vršila v nedeljo 11. t, ta. v Sv. Križu pri Kostanjevici in v Cerkljah pri Krški vasi. Vlada je napravila novo nezakonitost. Odstavila je od službe, občinskega tajnika v Cerkljah Antona Marinčka. To vladno sa-molastnost ata obsodila oba ljudska shoda. V Sv. Križu ma zborovalci ^ še maab
Stran 2
^Večerni M«, laV \% fiiuaifja ItMfr
SfcV, 11
go drugih resolucij. V Cerkljah pa je vlada zagrešila nov škandal. V spremstvu 12 orožnikov je načelnik patrulje izročil vladni odlok, s katerim se prepoveduje shod, čeprav ni bilo najmanjšega povoda zato. Viharni protesti ogorčenja so sikaje, pridušeno in v gromnih izlivih izbruhnili na dan. Od vlade preganjani tajnik je pozival množico naj ne stori žalega orožnikom. — Iz vsega pojava se jasni eno dejstvo: Ljudska sodba prihaja!
+ Žerjavov absolutizem. Iz Krškega nam poročajo: Vojaki pridejo varovat dr. Žerjava in krškega okrajnega glavarja v Cerklje pri Krški vasi, Vlada hoče z vojaki krotiti kmete, ki ne upoštevajo vladnih nezakonitih odlokov. Občinski odbor je sklenil, da ne vzame na znanje vladnega odloka, s katerim odstavlja tajnika Marin* čka m dekrefcira novega.
-j- Invalidi demonstrirajo proti nedelavnosti socialista Korača. »Tribuna« poroča iz Pelgrada; »Impozantna demonstracija invalidov je ostala neopažena od enega dela časopisja. Invalidi so demonstrirali pred vlado v dolgem, velikem in veličastnem sprevodu. Pred ministrstvom za notranje zadeve so se vršili govori. Invalide je čakal g. min. predsednik Davi-dovič na oknu. Dana jim je bilo obljuba, *a ae fen bodo izpolnile vse želje, toda kako dolgo bodo še obljubovali? Skrb za invalide .je poverjena g. Koraču, torej socialistu. Pričakovalo se je, da bo invalidkam bolje, ker so socialisti (vsaj v besedah} kazali, da jim je invalidsko vprašanje pri »reta. Toda nič se ni storilo za invalide, četudi je g. minister Korač imel na razpolago okrog 25 milijonov kron. Zdi s* mm, da g. minister zaradi velikih skrbi za drage stvari ni našel časa, rešiti inva* Hdsko vprašanje. Žalostno je, da so invalidi morali prirediti demonstracijo, da bi prodrli s svojimi zahtevami« — Res žalostno! Žalostno pred vsem za socialista Korača in njegovo klavrno stranko.
4r Socialisti-desničarji in korupcija. JV rKadničkih Novinah«, glasilu srbskih komunistov, je zabeležen nov slučaj, kako izrablja Korač-Kristanova stranka uiftdae akcije v strankarske svrhe. List poroča: »Pred par dnevi je prišlo po po* aredovanju g. Korača in njegovih ljudi 480 parov čevljev za delavce bečinske tvorni^, Ne bomo se ustavljali pri dejstvu, da Je tvocoica plačala vse stroške za transport čevlj«>' in da so ti bratci vendar prodajali čevlje po 193 kron in so jih kupili po 25 dinarjev in da so, kot se sami hvalijo, dobili navodila, naj delavcem bol) drago prodajo, da bi zbrali fond za v*4Uao agitacijo v prilog Koračeve socialistične skupine. 0 tem se ne bomo me« »ali. Ti ljudje so pa prodajali čevlje km** tem v okolici še za dražji denar, kar kave*, kako so se celo njihove organizacije jv.kratkem času pogreznile v gnilobo. Na-»i članom (komunistom), ki jih je 400 SMproti 120 njihovih, so ponujali čevlje, toda pod pogojem, da pristopijo k desni* čarski organizaciji. Potem so pa, najbrž z denarjem, naropanim pri prodaji čevljeV, ponujali našim članom po 50 kron, če izstopijo iz naše organizacije in se pri* dražijo njihovi.«
-j- Konec veleizdajniške aiere. Svo-bodomiselna praška »Tribuna« piše: Z nobeno veleizdajniško aiero mi (Čehi) ni-mamo sreče, že nekolikokrat se je iz njih iritoUtil prazen nič. Prav tako končuje sedaj veleizdajniška afera župnika Hlin* ke. V četrtek je prišla v zbornico številna deputacija slovaške ljudske stranke, da bi posredovala v Hlinkovi zadevi. Ministrici predsednik Tušar je izjavil, da je sietr Hlinka pogrešil, da je šel v tujino brez. potnega lista, da je pa uradno dognano, da ni na svoji poti v Pariz ničesar zagrešil proti koristim in integriteti republike. Ravno tako je minister Beneš (socialist), ki je dal Hlinko zapreti, izjavil, da je za mirno rešitev Hlinkove zadeve.« Hlinka je 2 leti presedel po mažarskih ječah, ker je branil pravice slovaškega naroda. Takrat se niso češki socialisti in kapitalisti, ki so dali Hlinko zapreti, nič brigali za Slovake, Tega požrtvovalnega moža so dali zapreti, češ da je veleizdajalec. Danes, ko se je ogorčeno uprlo vse slovaško ljudstvo proti temu, se umika združena socialistično kapitalistična vlada in mu daje zadoščenje. Upamo, da bo tudi naš »Slovenski Narod«, ki je z vidnim veseljem poročal o »klerikalnem izdajalcu in separatistu«, storil svojo dolžnost in povedal svojim čitateljem resnico.
+ Trije bloki. Zdi se, da bodo ob volitvah na Češkem nastopili trije bloki: socialistični, meščansko-agrarni in ljudski Doslej so na vladi socialisti in agrarci. Socialisti v vladi so razdeljeni v dve stranki. Sedaj so ae tudi agrarci razdelili v dve struji. Agrarna opozicija je na Moravskem sklenila volilni blok s kapitali-stičrio-demokratsko stranko, medtem ko pojde ljudska stranka sama v boj proti vsem.
' , + Korupcija z žganjem. Na Češkem se pripravljajo volitve. Socialistično-agrar-na vlada si hoče pridobiti naklonjenost Slavčkov s pomočjo žjfanja. Klika mini-
podoben način ko pri nas dr. Žerjav, toči žganje med Slovake kar na debelo. V slovaške vasi, kjer je do zadnjega časa bilo prepovedano točiti alkohol, sedaj vozijo rum v taki množini, da celi kraji propadajo v morju šnopsa. — To je kapitalistična politika med ljudstvom, ki jo sedaj podpirajo tudi socialisti.
+ češki Nemci zahtevajo povrnitev vojnega posojila. 11. L m. se je vršila konferenca zastopnikov vseh nemških strank na Češkem z delegacijo vojnoposojilnih varstvenih zvez. Vse stranke go zastopale stališče, da je Češkoslovaška republika kot dedič bivše avstrijske države dolžna vrniti vojna posojila in poravnati prejšnje obveze bivše Avstrije. Neglede na to pa zahtevajo najnujnejši gospodarski in drža vnopolitični razlogi, da država prizna vojna posojila in jih vrne. To stališče bodo zastopale nemške stranke v bodočem če-ško-slovaškem parlamentu brez oz!ra na morebitne sklepe sedanje češke narodne skupščine.
4- Težave s predlogo o oddaji premoženja t Avstriji Kakor je razvidno iz pisanja avstrijskih listov, ni z zakonskim načrtom o oddaji premoženja, kakor ga je izdelal državni tajnik dr. Reisch, nihče zadovoljen. Tudi obe vladni stranki ae glede njega še nista zedinili ter se zato predložitev v narodni skupščini zavleče najbr-že za osem dni. Levo krilo socialistov zahteva, da se zakon p^Krtri, posebno da se plačilo ne raztegne na 30 let, ampak se mora izvršiti naenkrat; dalje naj se že pri 10-milijonskih premoženjih odtegne 80 odstotkov. Kapitalistom j<» zp'conski načrt seveda že sedaj čez vse mer® prestrog, a tudi kmetje mu niso naklonjeni. Vendar stoji krščansko-socialna stranka, ki ima ogromno večino kmetov v svojih vrstah, na stališču, da se mora ta davek na vsak način izvesti. Sedanjemu načrtu očitajo krš. soc. listi predvsem to, da ni zami^jen kot del velikopoteznega finančnega programa, ki naj bi ozdravil avstrij^k? valuto; izluščen it tega programa bo ta ležki davek, ki bo prinesel državi 6—8 milijard kron, ostal udarec v vodo; vl»da bo imela za nekaj časa sredstva za nakup hrane, valuta bo pa v najboljšem slučaju ostala na dosedanji stopnji. Oddaja bi se morala predvsem izvršiti tako, da država pri tem ne bi dobila ničvrednih kron, marveč zastavne objekte, ki bi ji mogli služiti pri financiranju velikega inozemskega posojila. Dalje zahtevajo navedeni listi, da se pri obdavčenju premoženj zadostno zavarujejo koristi malih štedljiv-cev in rentnikov, posebno starih in onemoglih, ki so nesposobni za pridobitno dela
+ Belgijski par?a*n«nt. ^Figaro« poroča, da je belgijski parlament pozorišče bojev med tremi strankami: katoliško, soc. demokratsko in liberalno. Predsednikom zbornice je bil izvoljen socialist Brune*, to pa zato, ker so liberalci nastopili združeni s socialisti. Ko so pa zahtevali liberalci zase podpredsednika (čeravno so najmanjša izmed vseh strank), so jih socialisti pustili na cedilu. Radj ljutega boja med strankami je zastalo vse delo:	revizija
ustave, vprašanje decentralizacije, balonsko in flamsko vprašanje itd. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da so flamski poslanci prvič položili prisego v rodnem jeziku in da se poslužujejo materinščine pri zborničnih razpravah,
-j- Bavarci in centrum. Ko je nedavno bavarska ljudska stranka izstopila iz centruma so se nasprotniki katoliške misli veselili, češ da bodo bavarski katoliško misleči kmetje osnovali lastno čisto razredno kmetsko organizacijo in izstopili it ljudske stranke, ki bi po temtakem imela razpasti, To veselje je bilo prezgodnje, Voditelj bavarskih kmetov dr. Heim je na strankinem občnem zboru 52-javfl, da bavarska ljudska stranka ostane slej ko prej; o njegovem izstopu ali izstopu kmetov iz nje ni nobenega govora. Izstop iz centruma se je izvršil edino le zato, ker je centrum tedaj, ko je šlo za varstvo bavarskih rezervatnih pravic, pustil bavarsko ljudsko stranko na cedila. Bavarska ljudska stranka bo nastooala poslej samostojno; v kulturnih vprašanjih bo sodelovanje s centrumom možno. Kar tiče versko-krščanskih načel, jim bo stranka slej kot prej ostala zvesta, a sedaj velja pred vsem, varovati interese Bavarske.
Dnevne novice.
— Socialni tečaj se je vTšil v Trbovljah 15. t. m. v čitalnici društvenega doma. Predavanja so osvetljevala vodilne misli v modernem socialnem, državnem in gospodarskem življenju.
— Mezdno gibanje delavstva v oapir-nicah Vevče, Medvode, Goričane, Daues je bilo delavsko zastopstvo omenjenih tovarn klicano k ravnateljstvu Ljubljanske kreditne banke. Nova akcijska družba, namreč njen upravni avet še ni sestavljen. Zato se niso mogle plače delavstvu definitivno določiti. Provizorično so se zvišale delavstvu plače za 20 odstotkov. Do-loša* sntmm * delavstvom se vr»e, ta*
koj, ko se sestavi novi upravni svet. Zvišanje začne s 1. januarjem.
— Ameriška darila. Špcdicijska družba »Balkan« v Ljubljani poroča: »Ker nam dohajajo mnogobrojna vprašanja iz vseh krajev Slovenije radi ameriških datil rojakom v domovini, spore ramo vsem interesentom, da se je pošiljatev, ki je bila prvotno javljena, da odplove 30. novembra, zakasnila in da je glasom ravno do-51 ega pisma blago odplulo iz New Yorka dne 16. decembra in ga vozi ameriška Jadja »North Pine«, ki pride direktno v Trst, Ko dospe pošiljatev v Ljubljano, bo* mo vsa adresate obvestili potom dopis* aice.«
— Begunska podpora. Z ozirom na notico, ki je izšla pred kratkim v naših dnevnikih, se obračajo begunci na predsedstvo deželne vlade aa zaščito beguncev — z različnimi prošnjami za izredne podpore. Ker je svota, o kateri je bilo govora v listih in ki je že od centralne vlade baje dovoljena, namenjena le za izplačevanje rednih begunkih podpor, <*o vse take prošnje naslovljene na omenj"n’ urad, brezpredmetne.
— Popis beguncev. Glava-ji begunskih družin, ki stanujejo v Ljubljani in prejemajo begunsko podporo, r*j v svrho popisa zglase tekom 5 dri pri pristojnih stražnicah državne policije.
— Vlom v Veraždina. Trije neznani vlomilci so pnnnci cd 6. ra 7. t, m, vlomili v Varaždinu v trgTriro Štefana Koroca. Flen je bil velik: 5530 krc?* dnnarja in 70.762 kron vredno matmfnkturno blago.
— Tatvina v Drcvljrh. Neki perici v Dravljah je bilo ukrod^^gn	perila vrednega 3500 K.
— »Zaradi	i	ti!	Ze	enkrat
kaznovan. Fantom sc-n g?, vzel,* pravi Franc Podgoršek iz Vojskega. Mo^ e dne 12. novembra 1. 1. kupil konja; v družbi dveh prijateljev so spili 14 litrov vira. V Š:3M pred Seidlovo gostilno je stražnik rekel Podgorškovem prijatelju, ca naj odstrr*.ni voz. Podgoršek prde nato iz gostilne in nahruli stražnika: »Sem pridi, če si ?a kaj, v Galirijo bi bil šel. kaj boš tu zapovedova1t in c? odpeljal. Pred šter-3370 gortilno sc je zopet ustavil, prišel je ie en strririik, ker Podgoršek ni betel povedati imen; drugega stražnika je pozdravil Podgoršek: *P . . . jud; kaj pa ti delaš?« — Sodišče mu je prisodilo 48 ur. zapor"1.
— Tr®Hilnico r Prizrenu snuje Anglež Harry B»erjeln, ki se tačas mudi v pripravljalnih poslih v Belemgradu.
— Kanal Donava - Solun, Listi pri-nairio načrt za zgradbo kanala med Donavo in Sohmom, Izhodišče kanala bi bilo ob izlivu Moruve v Donavo, pot bi vodila po strugi Morava do Vardarja in po Vardarju do Soluna. Kanal bi bil dolg 600 km in tako globok in širok ,da bi mogli po njem pluti parobrodi in ladje do 10.000 ton.
— V Avstriji ves promet ustavljen. Vsled pomanjkanja premoga se more ustaviti promet. Tudi industrija bo morala ustaviti obrate, vsled česar bo delavstvo zelo oškodovano. Cene kruhu se bodo na Dunaju povišale dne 25, januarja.
— Naša in avstrijska krona. Na dunajski borzi je 15. t. m. za sto naših kron bilo na prodaj 225—245 avstrijskih kron.
Llubllanske novica.-
lj Regent Aleksander se je včeraj opoldne z orient-ekspresom peljal iz Pariza skozi Ljubljano v Belgrad.
lj Smrtna nesreča železničarja. Sinoči ob pol deveti uri zvečer sc je zgodila na državnem kolodvoru v Šiški grozna nesreča. Premikalni vlak je na prvem tiru povozil železniškega sprevodnika Franca V o h a, ki se je bil vrnil iz službe na dolenjska železnici. Rajni zapušča ženo im dva nedorastla otroka ter je stanoval v Spodnji Šiški. Nesreča je dozdaj še nepojasnjena. Na mesto je prišla policijska komisija pod vodstvom g. Habeta, Priča železničar Ha jek je vedel samo toliko povedati, da se je pod vlakom nekaj zasvetilo. Nesrečneža je vlak tako raztrgal, da so ležali deli raztreseni po vsem tiru. Pokopali ga bodo jutri popoldne ob 3. nri. N. v m, p.
lj Hišni posestniki in valutna reforma.
Naprošeni smo objaviti: Prvo društvo hiš* nih posestnikov v Ljubljani poživlja tem potom vse hišne posestnike in posestnice, da se polnoštevilno udeleže javnega shoda, ki se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10, uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« in na katerem se bo razpravljalo o našem stališču glede valutne re* forme,
lj Divji lovec. V nedeljo, 18. jan. 1920, uprizori Slov. Dij. Zveza (ljubljanska SO) v Ljudskem domu ob pol 8. zvečer priljubljeni F. S, Finžgarjev narodni igrokaz "Divji lovec*. Med odmori svira orkester SO. Predprodaja vstopnic do nedelje dopoldne v knjigami »Nove Založbe« na Kongresnem irgu in pri g. Modic v Kopitarjevi ulici, v nedeljo popoldne v Ljud-skefn domu, I, nadstropje, od 3, do pol 6. ia ffvsčer pred predstavo ob pel 7.	...
lj šentpe tersko prosvetno druš vo, šentpeterski Orel im Šenpsterski Orliški krožek se z zastavo udeleže pogreba g°* ape Lucije Orehek, ki se vrši v nedeljo,
18.	L m. ob pol 2. uri iz deželne bolnice k sv. Križu, Zbirališče ob četrt na 2. uro popoldne pri Leonišču. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje 1
lj Vojska In kruh. Pred dež »luim sodiščem se zagovarja gospi A. P.; 4 otroke ima. Nekega dne je od pol 2. do 5. popoldne iskala kruha v vojni prodajalni na Bregu, ko je dobila tam 1 hlebCek, je šla Še pred vojno prodajalno na St Jakobskem trgu. Straža jo je sa to prijela; Žena se je razburila in je kričala: »Nas ženske, ki mamo veliko otrok, vidite, verižnikov, ki nosijo tobak, im ne. Babo že še pri* mete, moških pa ne.« Scdiiče ji j« priS#* dilo 24 ur zapora. Obsnonka: »P osun. koliko sem dobila?« — PrvomesttJk senata svetnik Nagode: »24 ur, toda napravite prošnjo 7% pomilostitev, oziroma, da se Vam Spremeni zapor v denarno ka-zen.«
lj Ob-?napravi detektiv. Ljubljansko deželnn sodišče je obsodilo Karla Lipovška v 5, Jožefa Lipovška v 10, Karla Zavašnika v 6 in Ivana Volčiča v 5 mesecev težke ječe .Mikolič in Srečnik sta ta* pila v Brežicah 19 kg tobaka. Jožef Lipovšek ga je nesel Mikoliču z glavnega kolo* dvora v njegovo stanovanje v Spreitzerjevi hiši, O tobaku je povedal svojemu bratu Karlu, ki je bil že večkrat predkaznOvau* Karel je dobil nato Zavašnika in VoJČičs, ki sta pod pretvezo, da sta detektivey v Mikoličevem stanovanju zaklenila tobak ga odnerda v Mezetovo gostilno, kjer ga pe nsita mogla prodati. Volčič je nato prodal tobak, katerega so zmočili in fe tehtal 25 r kg, Žontarjevi, ki je stanovala v Tivoliju; 110 K je plačala za kilo,
lj »Delo mi smrdi, hlapec pa nočem biti,« je rekel Josip Kotnik iz Laškega trga policijskemu uradniku, pred katerega ga je pripeljala straža, ker je postopal ia se vlačil okoli. Fant je star šele 16 let, toda njegova preteklost je zelo burna. Zaradi tatvine je že sedel in je njegova slika spravljena v albumu evidence grešnikov proti postavi. Ko mu je poslujoči uradnik očetovsko priporočal, da se osf poprime kakega dela, se je porogljivo zarežal, rekoč: »K večjemu bi se šel učit za babico?« Ker se je praskal, ga je poslujoči uradnik vprašal, če ie bolan. Odgovoril je cinično: »A, kaj bolan; uši imam na izbiro: talijanske, nemške in taks ,s križem’.« Fant se je priklatil v Lj. jljano Jz Vidma, kjer je, kakor pravi, 6 dni gosto* val. Zrel je za prisilno delavnico.
1) Ušel jc it vojaškega zapora na Selu vojak Hudorovac Ignacij, kjer je bil radi tatvine v zaporu. V civilu je Hudo-rovac cigan po poklicu, v Gozdu pri Beličevem na Dolenjskem doma. Policija ga je aretirala in izročila vojaški oblasti.
" ’ -—'«■-*» n	.. I I » . 1J	i	1,1	I.H,	mi »■-
Razne novice.
r Koliko je še premoga na svetu? Ob
današnjem pomanjkanju premoga je zaot* ffiivo vedeti, kolikšne so še premogove zaloge na vsem svetu. Kakor strokovnjak trdijo imata: 1, Amerika irj Kitajska v svojem ozemlju 680 mil jard ton premoga; 2> Nemško (brez Alzacije in Lorene), 140 ffli-Ijard ton; 3. Britanska 1% miljacd ton; ^ Ruska, Poljska ki Ukrajina 40 miljard to« 5. Francoska (z Alzacijo in Loreno in * saarsko kotlino) 23 miHjanl ton; 6. Češko slovaška republika 15 miljard ton in Belgija 15 miljard ton. Vsa svetovna s*' loga premoga bi zadostovala še Za kakib 500 do 700 let, če bi ostala njegova po* treba takšna kakor je dandanes.
Narodno gladHte.
DRAMA.
17. jan., sobota: »Oče.« Abon. D>
18. jan., nedelja: »Oče.« Izven abo®*
19. jan., ponedeljek: »Oče.« Abon. A«
20. jan., torek: »Oče.« Abon. &
OPERA.
17. jan,, sobota: »Sanje.« Abon. C
18. jan., nedelja: »Prodana nevesta.« Izven abon.
19. jan., ponedeljek: Zaprto.
20. jan., torek: »Hoffmanove prif*5* vedke.« Izven abon. Uradniška predstava-
Aprovizacila.
a Cenejša prehrana. Stranke, ki so d« 15. t. m, vložile vprašalne pole, pa še dobile izkaznic za cenejšo moko, naj *c za’ nesljivo zglase na magistratu, Galetov® hiša, pritličje, levo in sicer stranke s črka' mi A do K dne 19. januarja in s Črkami J-do Ž dne 20. januarja vsakokrat od 3-do 12. ure dopoldne.,	,	.
a Petrolejske izkaznice dob« zamu«01/ ki, ki niso prišli v soboto, dne 17 t. krušni komisiji, šel« po 25. januarju. _
Odgovora! nradslk Jošt Kater, kdajatel} koatorc« »VaCaracfa liti**-/ »Jagaal«vaMk% «*aaM» t M"*1***