IN VENDAR SE PREMIKA! V ohčini Siška se skupine, ki so v pdlet-nlh mesecih ofoisovale organizacije združe-nega dela, pripravljajo na ponovne obiske: tokrat bodo preverjale, kaj so »gostitelji« že storili in katera poglavja v stabilizacijsikih načrtih so že vzeli v precep... Koordinacijski odbor je ugotovil, da je treba obiskati še 18 temeljnih organizacij združenega dela, ki so jih pri zadnjih obi-skih spustili. Nekoliko več pozornosti pa bo-do posvetili tudi tistirn OZD (18 jih je), ki so ostale gluhe — kljub večkratnim pozi-vam niso izpolniJe vprašalnikov in se tudi sieer izogibajo nalogam, ki jih pred nas vse postavilja trenutna gospodarska situacija. Tudi prvi odmevi na to izredno široko zastavljeno akcijo so že znani. V organizacijah združenega dela so for-itiirali strokovne komisije, ki se bodo ukvar-jale z vprašanjem uvoza reprodukcijskega materiala, izvajanjem irrvesticijskih progra-mov; imarno že konkretne primere organiza-cij, ki zmanjšujejo cene svojim izdeilkom (Rašica, Unitas)... Zlasti pa so razveseljivi podatki o rebalansih izvoznih planov: orga-nizacije združenega dela so za letos predvi-devale izvoz v vrednosti 71,371.080 dolarjev, po rebalansu pa so svoje izvazne obveznosti povečale kar za 22 odstotkov (če bodo ob-Ijube držali, ibomo Šiškarji izvozili za 87,659.227 doilarjev). Pričakujemo tudi, da bo uvoz najmanj za 16 odstotkov manjši od iz-voza. Na področju družbenih služb, negospo-darstva nasploh pa rezultati še niso takšni, kot bi morali biti. Še vedno ni prave zavze-tosti, zlasti ne pri tistih samoupravnih inte-resnih sknpnostih, ki upravljajo z velikirni sredstvi in ki bi se vsekakor morale z veojo resnostjo vključiti v stabilizacijo. Seveda pa so neodkrite rezerve tudi dru-god. Recimo — po nekih ugotovitvah so v lan-skem letu delavci izgubili najmanj 9 milijo-nov delovnih ur — Ln to vse na račun slabe organizacije dela (čakanje na material, pred-časno odhajanje z dela ...) Preračunajmo te ure v dinarje in videli bomo, kaj izgublja-mo! Ali pa struktura zaposlenih: od skup-nega števila je v gospodarstvu kar 49,2 od-stotka ljudi z nižjo izobrazbo, kar zgovorno kaže na to, da s kadrovsko politiko in orga-nizacijo proizvodnje resnično nekaj ni v re-du. Ob tem pa izobraževalni fondi ostajajo neizkoriščeni... Zaposlovanje je nasploh posebno poglav-je — o tem so spregovorili tudi na ravni me-sta. Treba bo goapodarstvenike pripraviti do tqga, da se bodo ob podjetniških kalkulaci-jah naučili izračunavati tudi družbeno kal-kullacijo. Potem odstotek novo zaposlenih prav gotovo ne bo brezglavo rasel...