JUN 1 O ui9
dalj i« pr»»n*kov.
le.uf«i daily except 8unday« and Holidajr«.
glasilo slovenske narodne podporne jednote
cr»u£	šoti®
LETO—YEAR XII.
CHICAGO, ILL., četrtek, 5. junija (June 5) 1919.
$4.00 STEV.^NUMBER 132.
Publi»h«d >nd di.IrtbuUd »■d>r_pj,r«it (No. 148) «uthon««d by th, Act of (Xt,,her 6, 1917, on flU at th« Po.t Offic. of Chlc«,o, lIllioU. By ord>r of ti,« Pr-U«»t. A. S, BurU.on, Po,lm.,t.r C«n«ral.
Acc.pt.nc. for m»iling mt ip.ci.l r.t. of po.Ug« providod for lo Mction 1103, Act of Oct. S, 1917, .ulhorii.d on Jun« 14. !•!•.
BANKIRJI NA WALL STREETU «I» stavka ___ IMAJO TEKST MIROVNE POGODBE. u FRANCom"'
VOJNA Z ITALIJO V PRIHOD NJIH DESETIH LETIH.
Pol miljona delavcev je vstavilo delo v rasnih industrijah.
Senatorja Lodge in Borah izjavljata, da so ameriški finančni magnatje dobili KANADSKA 8TAV" 8E popolno mirovno pogodbo, medtem l>uri/- f j,,n- - sprevodniki in
i »■ _______ • i* j . v j	• nioloruiki puriške podulične že-
ko Kongresu in nuastvu se aanes ni u 'z.nice sn v ]Hitnleljek /večer ho-
znana. Bankirji so £dobili pogodbo naravnost iz Pariza.
Washington, 4. jun. — Senator Borah je danes isjavil, da bo dobil popolen tekst mirovne pogodbe z Nemčijo v 48. urah nakar jo objavi v časopisih.
RENNER JE ODNESEL POGO JE DOMOV.
St. (jermuin. 4. jun. — Dr. Kari Renner, načelnik avstrijske delegacije, je včeraj odpotoval s 1 renti delegati in dvema tajnikoma v Inomoat, kjer se snidc s čluni avstrijske vlade. S seboj je vzel šest izvodov mirovne pogodbe. Renner se vrne v St. (lermuin v soboto. -
radikalne spremembe v mirovni pogodbi.
Anglija in Amerika sta za koncesije, toda Francija se vpira.
AVSTRIJA ZAVRNE POGOJE?
Dunaj, 4. jun. — "Neuea A-bendblatt" poroča, da je avstrijska vlada soglasno zaključila, da ne sprejme mirovnih pogojev.
Wa8hing-ton, D. C. — Senator Lodge, vodja republikancev v senatu, je sporočil senatu, ua so finančni interesi v Wall Streetu prejeli kopi>je mirovne poogdbe, v katerih so tiskane važne reči,' ki niso bile v izvlečku* mirovne (Migodbe, objavljenem v Združo-it i Ii državah. On pravi, da mu je znano, da so tukaj štiri lake kopij«'.
Senator Borah je izjavil, da je prejel i/, zanesljivega vira vest, <ln je bilft mirovna pogodba čita-iih prejšnji dan na seji ravnateljev velikega finančnega inštituta v Xew Vorku. Dodal je, da bodd imena kompanij, ki imajo mirovno pogodbo, objavljeno v nekaj (lueli.
Izjavi senatorjev Lodga in Bo-ralia sta j)ov/,ročili v senatu živahno debato. Republikanski se-nutuiii HO j)o vda rja 1 i. da ui lift]-, manjšega vzroka, da se ne priobči mirovno pogodba, odkar je v rokah finančnih interesov. Izjavi stn igrali veliko vlogo v razpravi o •lohnsonovi rezoluciji, ki zahteva. da se senatu izroči mirovna pogodba.
Senator Swanson, demokrat iz Virginije, braneč adminiatraeijo, je dejal, da predsednika veže sporazum z zavezniškimi ministrskimi predsedniki, da obdrži pogodbo tajno. Senator je nadalje val, če se sprejme Johnsonova reozlucija, tedaj je to apel na predsednika, da prelomi svojo besedo. Debato je trajala nad eno m o. toda do glasovanja ni prišlo o Johnsonovi rezolueiji. To pomeni, da pride resolucijo na razpravo zopet prihodnji dan.
Senator MeCormick iz lllinoisa j«' eiial vesl iz časnika, ki pravi, «l;i v Berlinu prodajali kopije mirovne pogodbe na ulici po petnajst centov.
Ko je senator Johnson predla-ita I, da se njegovi rezolueiji prizna nujnost, mu je segel v besedo senator Bornh in dejal:
\e ugovarjam, toda preden s«' pri/na nujnosl, hočem povedati. kar je sedaj dokazano, da je( "iir,,viui pogodba sedaj znana i drugem ^ - mm. cvro.teit.kenm I iudttt vu, idenske mezde. ^
Mezdno vprašanje ni
točke pri poravnavi Po stikala okoli od pra
Pariz, 4. jun. — Danes je skoraj zagotovljeno, da bodo v mi-rofnl pogodbi IzvrSene radikalne' spremembe predno jo dobe Nemci v podpis. Lloyd <leorge je med vsenti veliki štirimi najbolj nestrpen za revizijo pogojev in NVilson ga podpira v večini točk, medtem |<o se Clemeneeau najbolj vpira spremembam.
Skoraj gotovo je. da bodo zavezniki sprejeli ponudbo Nemčije. da se svota odškodnine omeji nn 25 miljard dolarjev; dalje bodo dovolili plebiscit v A lezi j i in zajamčili Nemčiji dovolj pn ntogii za njeno industrijo na vzhodu.
Berlin. 4. jun. — lz Versoille sa poročajo, da nemški delegatje pričakujejo odgovor zaveznikov v soboto. Ako zavezniki zavržejo nemške protipogoje, tedaj bodo delegatje zapustili Verstiilles iu prepustili nadaljno akeijo nemški vladi.
STAVKA JE KONČALA Z ZMA 00 ZA PEKOVSKE POMOČNIKE.
Chicago, 111. — Po poročilih je stavka pekovskih pomočnikov končala s porazom za pekovske podjetnike. Po novi lestvici dobe delavei v prvem razredu	v
*:U iu v tretjem tc
glasno glasovali za stavko in vče« rnj zjutraj so Purižanje našli zaprla vrata itn vseh poduličnih postajali.
Stavka kovinarskih delaveev se nadaljuje. Včeraj .so se pridružili stavknrjeiu delavei v nvtomo-liilni industriji, dalje delavci v sladkornih rafinerijah, pleskarji in krojači. V severni Franciji je zaštrajkolo .'Ml.lMHl premogurjev iu stavka se širi. Sofirji iu spre-vodniki na avtomobilnih vozovih sn včeraj z.asMn v kali iz simpatij do delavcev podulične železnice. Vseh sto v kar jev na Kraueoskem je približno že polj miljona.
Vnneouver, B. t1.. 4. jun.—Včeraj so tukaj zaštrajknli mornarji na obrežnih ladjah, delavei v petih ladjedelnicah, pristnniščui delavci in kovinarji, vpoaleui pri Northern I rent \Vorka. Danes ali jutri bodo sledili cestnoželezuiški in telefonski uslužbenci. Mestni u-službenci nadaljujejo z delfin.
NVinuipeg, Man., 4. jun. — Tukajšnji! policijska unija je na včerajšnjem skodu soglasno zavrgla ultimat policijske komisije, ki za-hteva, da policisti ne smejo pri sostvovoti v simpatični stavki. Policisti so sklenili, da bodo skrbeli za red in mir.
Rim, 2H. maja. — V llielu, 118 kilometrov od Turina. je izbruhnila generalna stavka iz simpatij do tekstilnih delaveev. Poklicane so bile vojaške čele in št ta j kar jI so zabarikadirali ulice s težkimi hlodi. V Crocentossn je bil spit pod med delavei in vojaki. Poveljnik Čete je oltfttrelil nekega štrajkarja in nato so delavei po ur 112t 1 i vojake v beg. Vojaki *« se zabarikadirali v neki hiši dokler niso dobili pojočauja. (lenersl Rivero bili s četami v Bielle.
NVasbington, 4 jun. Državni department je dobil poročil« o velikih nemirih v (južna Ameriko I. hI v a /. rdečimi zastavami je napadla prodajaluiee z jestvinami. M nogo šip je bilo pobitih. Vlada je razglasila obsedno stanje v me slu in pomnožilo vojaštvo.
Pariz. 4. jun. -- (.»eueralna stavka se razširja v Parizu. Pričakuje da bo še dane* samo v Parizu
Ameriški čtmnikar Frank H. Sitnonda javlja i* Pariza: Nl ga vestnega opazovalca razmer, ki ne bi verjel, dn izbruhne vojna med Italijo in Jugoslavijo v prihodnjem desetletju. Pogodba, ki je bila predložena v St. <lermniuu, ne bo rešila ničesar. Meti narodi v bivši Avstro Ogrski, ki jih je o-svobodila vojno in revolueija, je tisočletno sovraštvo in tisočletno tekmovanje, ki ga ne bo odpravila ligo narodov.
VELIKI BUSINESS SE SELI V WASHINGTON.
Glavno meato bo odalej sede* in duatrijalnih kraljev v Ameriki.
Wushinglon, D. C. — (Poroča Paul VVolluee Hnnna). Veliki busiuess je pričel z invazijo glavnega mesta Združenih držav, (bi vseh strani se selijo industrijalni magnatje v NVnshiugton, kakor da so z. v ho odločnostjo pripravljeni okupirati Vae, kar ni še njihove ga. Vojna kauinflaža, ki je prej tako izvrstno služila svojemu na meini, ni več potrebna.
Standard Oil Compuny (Ročke-fellerjev trusl) je kupila veliko poslopje nasproti WIUardovega hotela iu tatu bo odslej njen glavni stan, doČim je bil prej v Nevv Vorku. Vlmdoče ne bo več treba pisati zo n pni h pisem z običajnim nagovorom: "Moj dragi senator!" Dragi senator bo bthko stopil med potjo v kupitol osebno v glavni stan iu izvedel bo, kakšno zakonodajno dolžnost tirjo od ujAgn krni jest vo ulja.
Ali to še ni vse, tla magnatje kupujejo palače v NViishiiiglonu, pač pa imajo svoje piaame eelo v kapitoiu samem. Neki gentlenimi, čigar ime je bilo omenjeno v pismih mesarskega trusta, ki so bila zasežena po vladnih zastopnikih lansko leto, se je naselil v senat n, kjer ne more uiti njegovim očem in ušesoiu nič, pit naj bo šc tako lajno in skrito.
'Veliki busiuess se zdaj skrbno pripravlja za ofenzivo proti zvezni trgovski komisiji, ki je lansko .tint, Peruvija j leto razkrinkala velemeaarje. Množica ljud
KAJ BO SEDAJ?
Chicago, 111. — Ljudstvo je po zdravilo navdušeno iri in trideae-to divizijo, ki m« je vrnila domov i/. Krn ne i jc. Obsipali ho vojake s cvetlicami iu konfetijem. Parada je zdaj končana iu vojaki ho odšli pol miljona delaveev v stavki. V j v Ca iii p (Irant, da jih demirbilizi-mestu je mir.	rajo. Aeat tisoe in d v eni o fantov
London.	Polieijnkn unija, bo v kratkem času odpuščenih iz
katera je z, večin« glasovala za armade. Kant je hod« hoteli delo, stavko je odložila boj dokler ne | ksjtLbres dela in r.aslulka hc ne |MI podpisan mir. Voditelji polici-j živi v eivilnem življenju. nI« v pravijo, da nočejo pitala v
Ijnti vlade v nevarnost dokler st vrše pogajanja za mir.
nm evropejnkernit ljudstvu, sovražnika. Resnica je, da J' ^ednj ta ]>ogodba v ponesli go-
l vorilo
'<i\ili interesov v New ""■'I tem, |<o senat vprašuje p« t'"yo<||ii, katero bo moral končno "'»liiMniti, zn katero vprušuje "ineriško ljudstvo — zn pogodbo, P" kiiieri bo končno obvezano i'"lo\ i interesi v Nevv Vorku im.i.io (togodbo in jo obravnajo."
Pogodba je v Nevv Vorku," " ■ S/el v beneilo senator Loilge ^'' raj sem imel eno kopijo v in slišni sem, <la ho še druge
sporne
Vorku,| U'ij,l"j« M'
ve pomičnega tlela
dva izprta delavca
ubita
Končno se je
Toledo, O.
Koinpauijaki nn
.....Hporazum.da morajo po|l.	^	^ k(l
1' l".je i tikaj. Ponudili so mi ko "• da jo prinesem sem in p« ; /,,ni svojim lovaršem. fblgovo " 'in. da bo kopija objavljena.; " piide \ moje roke. Kadi tegn '' ' '^o izročili meni.
vlišal sem, da ho šliri kopije Vorku. O je še več kopij '' i ne .vem. 1»nla dogn.il sem
jetniki plačati za ponosno dvoj............. kjer je tako delo ter
potrebno. Dvojna mezda s«' •> I plača med enajsto uro ponoči m!
peto zjutraj.
pogodba še ni podpisana odhajajo te \rstiee v tisk.
podjetniki so pristni, na zahteve, ^^ajie-ln. orgnuiziieije. kar pomeni stavka končana.
Med ljudstvom, ki je pozdravilo domov došle vojake, ho bili tudi podjetniki iu delodajalei. V par j dneh bodo vojaki demobilizirani. Ali bodo ti vitja k i dobili tlelo f Ali ne bodo nekateri podjetniki jim /opH ponujali nizke mezde, kol w je že zgodilo pri vojakih, ki ho bili pred njimi demobilizirani T To ho vprašanja, ki jih zantavlja ljudstvo. Demobilizirani vojaki ne mo-rejo živeti samo od navdušenega sprejema Ampak za življenje ho IMilrelTfte realne reči brana, obleka, stanovanje Itd Teli reči m« pa
BERLIN JE PROTI RENSKI REPUBLIKI.
Nemika vlada je Lsdala a&porno povelje proti glavarju nove republika.
PROTEST PROTI POČETJU FRANCOZOV.
NARODNI DOLG.
Waahington, D. O. Narodni Združenih držav /naša ^'Jo.MlH,-lf> 1.270 koncem meseca maja. V enem mesecu ne je narodni dolg pomnožil za !H,<»Mi,li4<t,7rt() radi izdaje novih dolžnih certifikatov in valed vplačil na zadolžnice zmage svobode. Izdatki v. mesecu maju ho znašali *!l07,4W,U2<t, ali prav malo manj kot v utajil prejšnjega leta, ko so znesli ^l,!MtH,-20:1,028.
ALI PRIPADE ISTRA K SVOBODNI REKI?
Ii Rima poročajo ,da anekaiati
pripravljajo burjo aa Orlanda.
ITALIJANI 8E BOJE HRVA-
TOV.
Berlin, 4. jun. — Nemška vlada je isdalu zaporno povelje proti dr. Dorteuu, prnvizorieneuiu predsedniku nove republike ob Reul, ki je bila okliesna zadnjo nedelje. Dorten in orftali člani, začasne vlade so obtoženi veleizdaje.
Obenem je nemška premirovna komisija v Hpaju doatavlla zavez-uikoui ostro protestno noto proti frauefcskini olilastnikom v okupiranem nemškem oaeinlju, ki podpirajo separntiNtiško gibanje. Nemška vlada obtožuje franeonke-ga polkovnika Pinota v VVieaha-denu, ki je z oboroženo silo sadu-šil vaak protest ni glas ljudstva proti oklicu separatne Renske republike.
Nota zaključuje: "Akcija frau roških okupacijskih oblasti je naj očitnejša kršitev premirovnih pogojev in pomeni, tla omenjene ob lasti delajo ravno nasprotno, kar so podpisale v premi ro vni pogotl bi. Nemška vlada najontrejše pio leslira proti temu činu."
Načelnik vlade Seheideninnn je izjavil, da so vse proklaniacije in na redbe vnditeljev novo pečene renske republike neveljavne.
('oblenr., 8. jun, — Ameriške o-kupaeijske oblasti ao izjavile, da ue bodo podpirale Keparatintiške-ga gibanja v svojem področju o-kupiranega nemškega ozemlja, liuuter, Liggett, poveljnik tretje aiuerilke armade ob Reul, je de jal, tla on ne pripozna druga vlade v Nemčiji kakor tinto, s katero so Združene države podpisale premirje iu s katero se ztlitj po gajajo za mir. (leneralni štrajk delavcev v Cohlcnzu in drugih uieHlih v ameriškem pasu proti gl biillju za odcep oil iNentčije je bil zatrt po ameriških vojaških oblastnikih še pretili« ne je začel; ravn« tako ho stavko zatrli Angleži v Kollnu.
Da ho Prancoxl vedeli, kaj ne pripravlja med neparaiiisti iu da se oni zanimajo za to gibanje, dn kazuje telefonski razgovor med nekim višjim fraiieintkim častni kom iu ameriškim generalom Lig gettom, ki se je vršil pred dvema tednoma. Kranenski čantnik je sporočil Liggett U, da kmalu iz bruhne revolueija v okupiranih pokrajinah za mleep od Nemčije in on bi rad vedel, da li bodo A meričaiii naMprotovali temu giba njti. Liggett je odgovoril, da on VLADA BO POJASNILA 6. JU-
Kjm, 'i. jun. ( Poroča Artliur K. Mami). V političnih krogih v Rimu hc pripravlja neljub Hpre-jem /a Orlnuda. ako ne reši vprašanje Istre in Reke nn način, ka> kor poročajo iz Pari/a, Vest se usuireč glasi, <la bo Reka svobodno mesto iu zraven tega pripade svobodni Reki polovica Istre s delom Kranjske vred. Dalje poročajo, da Italija no dobi zahtevane, ga ozemlja v Diilntaclj. Tretlnik lista 11 Popoln d'Italla" grozi Or-lamin, da mu nl treba priti ilo« iitov, ako misli prinesli mirovno pogodbo le vrste.
ItalijaiiHki parlament He snido v dveh tednih in tedaj b« vilisr v zbornici, če ne ue izpolnijo asplra* eije italijanskih aiiekaialov. V teh krogih so uiiieiija, du je svobodna Reku bolj nevarna Trstu, kakor če bi jo ^uMbi Jugoslavije | Trsi b« 'gospodarsko ubit, ker se b« vaa trgovina stekala na Rek«.
Italijani pravijo, da lil rajfil videli, da ditbe Reko Nemci aH Madžari, kakor pa Hrvatje, če ne pri. de poti Italijo, ftc (lillicu kažejo V Rimu zadnje uradno vojno por«. Čilo avstrijske armade, kl hvali Hrvate, kako dobro so ae bojevali ob Plavi in da je bil zadnji av-stirijski general Krvut (Borne* vIČ),
' - JT l
RDEČE ZASTAVE NA FRACOSKIH LADJAH.
Franooaka ibomtoa preiskuje dogodek na Ornetn morju, ko ao bila na lUrih bojnih ladjah razvita rdeča ban-dera,
ue bo dopiiMtil nikakršne revolucije v svojem področju, Nato Je Frane«* vprašal, če bodo A meri čani dovolili revolucionarjem po
NIJA.
da J<
SIROV DEČEK
:{| letno KI
m,|i Ravje\o
nteneljali ^ »Htloišov^ d*čk* pa ''	Proator. kamor ne sme «	^ # r sf) gj| pri(,rf<(|i l,rez'
i J' s«n»i Združenih drža\
..	poroštva
"•tinlor SuaiiHitn je pripomnil,	|{-Vjeva ie ločena od svojega ,
" v prašanje suče okoli dej-	V|f(r(>y,( ,,, Jr baje obljubi h l*»
'"«• naj ofirijelno vprašamo	,r||ir|f|ll ,|n'ku. da ** P»r<»'' | * d ".»cinika, da objavi pog.*IU., f ( (> Sriiitbu dala kiUarb-o mikaj je i»a»t«p« izreileti mraz.
katero «e j,, obvezal, da jr nr	J(|jk<1 „>zilo. da jo jestiapranl z«	škrnle na
'	"icfkitn ključem pohil na tla InjaM.
tu bila dva delaven u*tre I jena od konipaitijskib čuvajev. N. ki komisijski čuvaj hc je pn .dal nalaš«' v okraj, v katerem t kn I prebivajo i/.prti delavci poljske	|>r(</ f|t.tlMrjM j„ U<fl«»r hoče
1url„ narodnosti, kjer je zval debivee z	«fl«.IIMr. f»a mora z^titj delali.
»bnnšanjem. Pozval f)o1iti<M*t podjetnikov iu delo-jc pomor, ki je Inla kmalu na nn aprejtnej« te voja BPričeli so streljali na ljud |, (> m y k, Vm x št« bilkah tvegali dva delaven, bili ________ ______
njeni	izhajali z mezdo
T«, izjavi Jobn .1 </tiinlivans, poslov nega odbornika "Centralne ^a ifrri t zvesi s j
ChicsgO, IU. Komaj se je i a/
organizirani delavei iiiso'|j| j,M| gorak zračni val prek me
*1n.
I k1 \ o
in padla sla
one bi k1h pn
svoje Življenje, v del« in jih po-težko ra j;lr||0	tak« da bodo lahko
Connersville, Ind
('ari Sm it b ic udaril
sie Kav s -ežkim ključen, prek milje pa n. e, J j' ko Je S........ igrišča pri organiziranimi delavci On irj.v
težko ranjeno Ija. da »i
PRVE ŽRTVE VROČINE,
Pariz, 4 jun. l'YriuciMki pod admiral Ametb, poveljnik fraueo-litičuo konvencijo v ('irttlenz.u, lin ! »ke bojne flollle ua (''riiem morju, kar je general odgovoril, da on je bil poklicali v Puri/, da iiifor ue pripozna druge politične izlila- inlru vlado glede uit neljube do sli kakor sedanjo.	godke v mornarici ob čiinii, ko sit
Danes se je izvedel«, da »o Ki an Krapcijzi izpra/nili Odeso v južni cozi dovolili poliitično konvencijo, Rusiji Takrat so francoski pit separatistov v NVlesbadenu,	inoršiakl na štirih bojnih ladjah
— — ——	razvili rdeče y.a«lave.
DRŽAVA N. DAKOTA BO PRO ! Poslanci hergiie/ee, toude iu DAJALA KMEČKE PRIDELKE. '««'1,in so zadnji leden Interpell-...	tali vlado, da mora pojasniti, kaj
Fargo, N. Da k. Indiialrljal se je pravzaprav /godilo. Vlada ua državna komisija je Imenovala j j« odgovorila, da bo dala vae po-upravnika družbe državnih oili drobniwti tega doginlka li. Junija uov iu žit lih*, katero je ustaiiovi Po-laitee Coiide je ob času luter-la legi.latura I pravnik ima ob ipeleeije dejal "Naši pomoršča la.t prodajati kmečke pridelke v kl drže z armado Oni so le mani-Imenu države Državni uradniki j fesllrall svojo želj«, da *r nočejo so tudi i/dali tu«č bondov po bojevati proli ruakirti revoluel«-♦ HSSi /a utfenovilev dtiaviu na rje m. Vlada banke, katera ae ustanovi po iikle pomorščakov pu zakonodaje To no prvi držav v e resnice C, ni zavali le vrste v Zdrtižeitlbim«AIvil, da •< drfavall.	"»'' žalega in
L. j ________'mora dr/ali
PREDSEDNIKOVA LADJA PRi ' aeldi. p pa
PRIPRAVLJENA.	vlada ftojamiev ala stvar, hočemo,
ne ame ka/mivatl dokler ne izvemo "tiilki sit o bljilblt? jim ue bo zgodilo beM-da čaaluikom
dejal "Ko bo
udeležili nemirov._______
•
mraz v MINNESOTI
Tluef River Palla, Minn
I Oj it je zahteval pet Žrtev. Toll l -	\	Ide »e pove resnica p vsi politiki
Tko žrtev je bilo "JeTe p«vsč.d v; WsitltngtOH, D 0 Trahs^uale VUT. v MusijT ^'imfflnri
Zdru/inili državah	i fHirtna ladja "Oeotge Wa«bli.g m«, zakaj • aAl .............
—	.ton", * hater« je predsednik uprli i« zakaj «» ra/vlli rdeče ra
VREME	MIIm.ii trikrat krifal ocmt, y stave na bojnih ladjah"
To riiieag« iu okolba: V četrlek prejela |Mtve|je da je v dvaoaj "Malin" por.n « 4* je fralteo ki je neateln« i« de*. Nespremenjena afib urah pripravljen« .-Irmili na aka črnomoralta flota doujM la do sele-1 temperatura. Lahki različni ve ,vt««fco morje, ko prkle povelje za (ii»«v Podadmiral Amelh Ja Itrovi.	ikIIiih! p« p^etn Jimiju t. I. pravkar l/kreal*\ Toulon«.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE
MTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Cm» oy po dogovor*. Kokopia* — — vračajo.
Nanrfoiaa: Zodinjaoa drUr. (to™ Chieago) i« UM> -J 12 00 i* pol lota in |1.00 ta tri maaace; Chicago $6.60 m laU, »1.71 aa pol [ga, |1 40 u tri ■»■■ca, ia aa laoaataatvo »7.00.
br laa »tik a UatoMi
"PROSVETA"
SM7 U LaaradaU A»m«, Chicago, IMsaia.
D OPISI.
Milwaukee, Wii. — Tem potom poživljam člane društva "Venera" št. 192 HNPJ, da ae pol noši e-vilno udeleže prihodnje mesečne seje, katera se vrši 8. junija t. 1., ker imamo na dnevnem redu več važnih točk .katere je treba rešiti. — Irana Perko, tajnica.
THE ENLIGHTENMENT"
Org— »f tba Slav—U N«»Uwal S—WU Saatotp. QwwU Wy tkm SUvaala Natlaaal Ba—flt Soaiatjr.
Advartiaing rataa on agraamant.
Bubaerl; Chieago 96
a: United Stataa (aaeapt Chieago) and Canada $4 par fear;
0, and foratgn coontriaa $7.00 par 7—r.___
Delu* v okUpanju n. pr. (Maja 30-1») pola« vaiega Imena in aaalova pMMai. da vam ja e »a«n dnevom potekle nvoininn. Ponovita ja pra*o-da eo vem no natavi Hat.	^^^
JUGOSLAVIJA IN SLOVENSKA DUHOVŠČINA.
"Duluth Herald" je prinesel zanimive podatke, ki so prišli na dan vsled polemike med nekim slovenskim in italijanskim duhovnom. Ce nepristransko sodimo, kar piše italijanski padre J. Zarrilli, se nam zdi, da imajo ne kateri slovenski duhovni dvojen obraz: en obraz je vlju den za Jugoslovane, drugi se pa smehlja Italijanom.
Krivice nočemo delati nobenemu, zato prinašamo stavke, ki se nanašajo na slovenskega duhovna v originalu Padre Zarrilli piše:
"Si tacuissess * * * Suppose that I would teli him that I have a letter from Father Skur dated at Joliet, III. (he was there then) July 18, 1915, vvhich proves exactly and absolutely the opposite, that ia, that the Slovenian« in Italy must be splendidly treated becauae they are patri otic and pro-Italy, aa much aa anybody can be? I coulc not mention here the details of that letter, because it is personal, therefore, it vvould not be proper. But why did you mention Father Skur? You thought you had an argu ment in your favor, and it is an argument against you."
Nas prav nič ne briga, kako duhovna v Minnesoti vo dita polemiko in s kakšnimi argumenti prihajata na dan, če bi »e gospodine Skur v Clevelandu ne umešaval tudi v notcanje zadeve Jugoslavije in bi ne župnikoval med Slovenci. Ravnotako ne moremo konštatirati, če ima italijanski padre Zarrilli pismo, v katerem mu je slovenski gospodine Skur pisal, da se Slovencem pod italijansko vlado godi izvrstno in da so patrijotični—italijansko patriotom.
Gospodine Skur torej ve, če je res pisal tako pismo italijanskemu padru, ki je precej velik prijatelj italijanskega konzula mr. Gastigliana v Duluthu.
Gospodine Skur je župnik na slovenski /ari v Collin-vvoodu in dolžnost ga veže, da pove v slovenskih listih in v "Duluth Heraldu", če je italijanski padre Zarrilli pisal resnico, ko omenja njegovo pismo. Priobčili smo original, tla je gospodine Skur podučen, kaj je pisal italijanski padre. Župnik Skur naj se odločno izjavi. Izgovorov slovenska javnost ne bo smatrala za odgovor.
Nam je znano, da se gospodine Skur ne navdušuje za jugoslovansko republiko. Dozdaj tudi še nismo čitali izpod njegovega peresa odločnega protesta proti aneksiji popolnoma slovenskih iti hrvatskih krajev k Italiji. Go-spodine Skur naj se nikar ne izgovarja, da se ne zanima za politiko. Njegovo pismo, za katerega se sklicuje italijanski padre, govori jasno, da se župnik Skur zanima za politiko. Seveda je njegova politika po zatrdilu italijanskega padra škodljiva ne le Slovencem, ampak vsem Jugoslovanom. C# ima italijanski padre taka pisma od Skurja, da se lahko nanje sklicuje, kadar hoče škoditi Jugoslovanom, tedaj je čas za Skurja, da pove javno in odločno, koliko je resnice na tem, kar je zapisal italijanski pudre Zarrilli.
Kadar bomo imeli Skurjev odgovor, bomo odgovorili, kako jc italijanska vlada skrbela za izobrazbo beneških Slovencev. Nikar naj pa gospodine Skur ne misli, da se izogne z molkom. Molk bomo smatrali, da je res, kar je italijanski padre zapisal, ko se je skliceval na njegovo pismo.
("'asi so minili, ko so lahko gotovi gospodje z dvojno vlogo vodili narod za nos. Ti časi se ne povrnejo. Danes velja le še mož, ki stopi z odprtim obrazom pred ljudstvo, kajti nobena stvar ni tako skrita v teh resnih časih, da ne bi prišla na dan.
Gospodine Skur odgovorite!
Cairnbrook, Pa. — Naznanjam
vsem sorodnikom in znancem, da jie društvo "fiopek moči," št. 247 HNPJ. izgubilo dobrega člana Josip Bertreaa v starosti 19 let dne 7. maja. Na delo je šel čil in zdrav, toda kmalu ho gu prinesli mrtve Ka. Vozički za premog so ga namreč tako nesrečno pritisnili ob ste 110, du je bil na mestu mrtev.
Pogreb ponesrečenega rojaka se je vršil dne 9 .maja dopoledne.
Tem potom se najlepše zahva jujem Jakopu Vidriehu za krasen darovan venec, tukajšnji pre-mogarski uniji za krasen venec in tukajšnjemu društvu "ftopek moči" za neb roj no udeležbo pri po grehu. Srčna hvala vsem rojakom ki so se udeležili pogreba pone srečenega rojaka, ako je. bilo vre me zelo neugodno .
Mnogobrojna udeležba pri po grehu je pokazala, kako je bil pri ljubljen pri vseh tukajšnjih roja kih.
Tem potom izrekam družini Vi drieh moje najskrenejše sožalje Tebi pa, dragi prijatelj, naj Ti bo lahka ameriška zemlja!
Anton Oblak, tajnik.
Ely, Minn. — Na zadnji redni s<*ji "Slovenske čitalnice" je bilo sklenjeno, da se ne proda nobene lote od posestva "Slov. čitalni ce" in ravno tako tudi ne poslop ja. Radi tega so pričeli nekateri rojaki precej govoriti radi tegu sklepa, kajti na predzadnji seji je bilo sklenjeno, da se prodaj lote in poslopje, ter se postavi no vo poslopje na lorti, katera se na haja ravno na vogalu. Preraču njeno je bilo, ako se prodajo po si op je in dve loti za 1400 do 150(1 dolarjev in društveni glasovlr za $300 dolarjev, bi lahko poplača ves dolg in poleg tega bi nam šc ostalo okrog tisoč dolarjev in dve loti. Razumno, da s kapitalom tisoč dolarjev se v današnjih časih ne more zgraditi nobenega poslopja, kateri bi odgovarjul po-treba m "Slov. čitalnice' 'ali pa drugim narodnim prireditvam. In poleg tega tudi, ker "Slov. čitalnica" nima nobenih posebnih dohodkov, ker članstvo jc vedno isto, kot je bilo pri ustanovitvi. Poznejše pristopil so le začasni, pride in gre kot je navada pri vseh političnih in kulturnih organizacijah ali društvih med slovenskim narodom. Vsaka taka organizacija se ustanovi z velikim hrupom. Toda čez nekaj časa pride v društvo ona nesrečna bolezen nevoščljivost in osebna zavist in radi tega prične društvo polagoma hirati in polagoma razpade. Toda tukajšnja "Slov. čitalnica" pa obstoji že deveto lrtto. Včasih napreduje bolj živahno in se kaže napredek vsepovsod, in nato pn postane vse zopet mrtvo. Vedno je bilo treba ustanavljati kaj no-vena, dn so se rojaki zanimali za "Slov. čitalnico." Tatanovili smo tamburnški klub, nnto smo organizirali pevski odsek in dramatično društvo itd. Sedaj je zopet vse mrtvo in rodi tega je treba zopet nekaj ukreniti. Radi tegn se je sklenilo nn zadnji seji, da se pozove jo vsa tukajšnja slovenska društva in se jim razpošlje pojasnila. da bi se vsa tukajšnja društva združila v toliko, da bi zgradili skupen 'Slov. nsr. dom.' "Slovenska Čitalnica" prepusti potrebni prostor in sicer dve loti ns vogalu, kateri sta plačani in poleg fega še aedemato ali tisoč dolarjev v pomoč.
Neka! era društva se mogoče boje. da bi vsled tega hotel« imeti "Slov. čitalnica" vae gospodarstvo v svojih rokah, ker bi toliko prispevala. Toda rojaki, ui se Itc-i ba trga hnti. Čitalnica daruje to društvom, katera so pripravljena
Ruski knez Lvov je rekel ■"»''•hnati v vi akciji, o,,*, katera kc bodo odzvala, naj izvolijo
1	11 «•	1 , i,i,vo-*r *aat4»pnlke In naj jih po
ruski problem. ho so na vprašali, če bi hotel sodelovati |šl je jo na skupen »estanck. na ka-
pri tem načrtu, je odgovoril, da ne. Torej je knez proti
načrtu, ki ^n je sani priporočil.
\Vell, knezi niso bili nikdar prijatelji ljudstva, čeprav
izjavljajo, tla so ileinokratje, krt imajo o demokraciji
svoje nazore in najbrž menijo, tla je demokracija dobra
teč lc za ljudi, ki lahko pred
Im*m do Knez ali pu \eliki knez.
uica vendar želi le dobro tukajšnjim Slovencem.
Popolnoma nerazumljivo mi je pa nekako bedasto govorjenje o-ziroiua katere trosijo nekateri nasprotniki 'Slov. čitalnice', češ, da je 'Slov. čitalnica' na robu propada. Resnica pa je, da ima premoženja s hišno opravo nad tritisoč dolarjev i 11 dolgu pa o-semsto ua posestvu. Obresti se plačujejo redno vsako leto. Poleg tega je pa še nekaj gotovine na banki in v ročni blagujni čez sto dolarjev. Na kak način je potem na robu prepada, to bi rad vedel ! Toda nekaj drugega se bojimo. Ko bo pot odprta v stari kraj, bo "Slov. čitalnica" izgu bila skoraj vse člane in vse premoženje bi potem ostali eni ali 1 verna osebama. Radi tega se je sklenilo na zadnji seji, da se deluje, da se združijo vsa tukajšnja Iruštva, da postavijo "Narodni dom" in da podari "čitalnica vse svoje premoženje, kot je žc bilo omenjeno, v ta namen. Kajt naloga "Slov. čitalnice" je, da deluje za slovenski narod.
Vsakdo, kdor dvomi temu do pisu in oni, kateri tako radi go vore razne nesmiselne stvari in ne vedo prav ničesar o celi stvari naj se poftrudijo ter naj pridejo sami v uradne prostore "Sloveti ske čitalnice", kjer so društveni uradniki vsakomur na razpolago vsako nedeljo od 10 do 12 ure do poldne ali pa na društveno sejo in se lahko prepričajo o vsem, kar ne verjamejo, posebno še kar sc tiče društvenega poslovanja premoženja. Kadar se prepričate potem še le sodite.
Vsem društvom pa priporočani da naj podpirujo predlog zgradbo skupnega "Narodnega doma" in da izvolijo svoje zastop nike, katere naj pošljejo skupno sejo v. "Slov. čitalnico.
Frank Martinjak. •
ziralo brezpametno živino kot pa te ljudi.
Med rojak i-ni veliko stavkoka-zov, akoravno je še največ 8{o-vencev vposlenih v teh dveh podjetjih. v katerih je izbruhnila stavka. Seveda nekaj takih izmečkov se pa še vedno najde. O tem hočem poročati pozneje bolj natančno in rojaki po drugih na selbinah se bodo čudili, ko bodo zvedeli, kdo no ti rojaki, ki delajo sraniotd vsem Jugoslovanom, kateri so vedno zvesti svojim načelom :
Stavkajoči delavci upajo na zmago in so popolnoma prepri čuui, da bodo dosegli svoje pra viee, ker je vse občinstvo na strani delavstva in vse bratske organizacije in tudi policija je naklo njena stavkarjem, radi tega še ni prišlo do nobenih izgredov:
Kako se bo stvar razvila še na prej .poroča m pozneje. Na delavce pa apeliram, da naj bodo zvesti svojim načelom in principom
HUDODELSTVA SOVRAŽNI KOV RUSKE REVOLUCIJE.
boju za svoje pravice. Obdrže naj si mirno in hladno kri in naj se nikar ne dajo provocirati od kakih najetih družbenih pretepa
če v.
Poročevalec.
na
phisholm, Minn. — Kaka je ironija usode se razvidi najbolj iz nesreče, katera se je pripetila železnem rudniku "Clark" v tu kajšnji naselbini.
30. maja se je ponesrečil Joe Miliciič, član tukajšnjega druš tva SNPJ., doma iz Osevniee pri Zagrebu, star šele 24 let. Iz rud nika so ga prinesli že mrtvega.
Bil je ravno na oklicih, da bil se poročil z gdč. Marv Prijatelj katera stanuje pri svojih stariših na (lilbert, Minn.
Pogreb nesrečnega mladenič se jc vršil 31. maja t. I. Blag mil spomin.	....
Matija Pogorele.
Svet se je navadil čitati iu poslušati zadnjih par let povesti o zločinih boljševikov, kajti drugih povesti o današnji Rusiji sploh ni, ako se oziramo na vire velikih kapital ističnih dnevnikov iu revij.
Zadnje čase je pa smuknilo na dan nekaj poročil o nezaslišanem barbarstvu "demokratičnih" voditeljev protirevolucije nu ruskem jugu in v Sibiriji.
"Mancheater Guardian" na Angleškem je objavil pred kratkem proklaniacijo nekega kozaškega poveljnika v južni Rusiji, ki je datirana 11. novembra 1918. Proklamacija, ki je tako brutalna, da je proti nji protestirala skupščina zemstev v južni Rusiji, sigi asi :
1. Moje čete ne smejo jemati vjetnikov. Vsi vjeti delavci v rdeči armadi morajo biti obešeni ali ustreljeni.
2. Vjetti delavci se morajo obesiti na glavnem trgu mestu in njih trupla morajo viseti teden dni. V vasi Stepanovki mora biti obešenih po 10 prebivalcev za vsakega ubitega kozaka iu vaščani morajo plačati 200,000 rubljev kazni. Ža vsakega zaprtega častnika mora bfti frožgana vas in za vsakega 11-bitega častnika mora biti obešen vsak deseti vasčan." *
"Red Cross Magazine" je v svoji aprilski številki tt. 1. objavil daljše pori>čilo Budolpha Buketa, bivšega ameriškega 'bankirja v Honidulu in sedanjega uslužbenca Tmieriškega Rdečega križa i. Bukely piše, da jc v
Knezi so čudni ljudje.
zaveznikom, če pošljejo živila v Rusijo, da bo lahko rešiti|
t ena m se bo ukrenilo vae potreb uo in irvolil potrebni odbor, kateri bo imel vae v rokah in bo ta koivatd gospodarski odbor, kate ri Ih» delal po volji članov druš-
Johnston City, 111. — V tukajšnji naselbini se je pripetila v ro-, vu, takozvanem "Stara jama," nesreča, katera je zuhtevalu svojo žrtev v osebi rojaka Frank O-bedat Pri delu se 11111 je namreč užgal smodnik ter ga tako zelo obžgal, da je podlegel zadohlje-uiui opeklinam. Pol ure po nesreči so gu tovariši spravili iz pre-uiogokopa in prvi zdravniško pomoč mu je dal družbeni zdravnik in nato so ga takoj prepeljali v bolnišnico Marion, ne da bi obvestili njegovo soprogo, kjer je u-mrl čeez 24 uivv hudih bolečinah. Njegovega tovariša, nekega Poljaka, je zadela ista usoda.
Pogreb runjkega rojuku se jc vršil 30. mu ju ob deseli uri dopoldne in sicer civilno. Pogrebu sc je udeležilo društvo št. 91 SNPJ. korporativno. Du jc bil ponesrečeni rojak jako priljubljen pri vseh tukajšnjih rojakih jc dokaz udeležbe pri pogrebu.
Doma je bil iz Cerknega 1111 Primorskem, kjer zapušča mater; tukaj pn zapušča žalujočo soprogo in 4 nedorusle otroke.
Tem potom se najsreneje zahvaljujem društvu št. 91 SNPJ. in vsem rojakom, ki so sc udeležili pogreba ter mi stali nn strani ob času bridge izgube.
Kaj pomeni podporno društvo ob času nesreče nc ve nihče prej. dokler gu nc zndene nesreča. Radi tega poživljam vse rojake, kateri šc niste pri nobenem podpornem društvu, da pristopite k SN
Aliquippa, Pa. — Delavskih
razmer se mi ne splača opisavati, ker so slabe kot so po vseh naselbinah. Zaslužek je le tolik, da se prav skromno preživimo radi neznosne dragiuje, katere je tukaj.
V tukajšnji naselbini se je poročil rojak Martin Habič doma iz Javora pod Ljubljano z gdč. Mary Ogulin iz Anibridga, Pa. Novoporočenccm želim obilo sreče v novem stanu.
Ženttovanjske zabave so se u-deležili skoro vsi tukajšnji rojaki izvzemši nekaj samcev, katerim vedno roji po glavi, kedaj da bodo odšli v staro domovino in imajo še vedno zaupanje v staro Avstrijo, katera je že zdavnaj kre-pala in sc Se vedno ne morajo spoprijazniti z mislijo, da Čarli-ja ni več na tronu.
Poročevalec.
Winatondale, Pa. — V vseh dopisih poročajo rojaki o veliki draginji, katera je zavladala Sirom Združenih držav. Tako je tudi zadnjič poročal neki rojak-farmar iz Beach, N. 1)., o veliki draginji, katera vlada v tamoš-njeni okraju.
Toda draginja, katera je v o-kraju, v katerem se nuhaja omenjeni rojak, se ne more niti primerjati draginji, katera vlada tu-knj. Krompir stane dva dolarja buSelj, en ducat jajc 54 centov in surovo maslo pn 85 centov. Pra-Siči so po 38 centov žive teže. Sploh je tnkn draginja vseh živ-
PJ.. katera jc najboljša in naj- Ijenskih potrebščin, da bo kmalo
močnejša slovenska podporna organizacija;
enkrat najlepša hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba mojega soproga. Tebi pa, drugi soprog, nai ti bo luhkn črnnzcmljn
velika uganjka, kako se prežive ti. Zaslužek jc pa tako majhen, da kmalo nc bo niti zn najpotrebnejše. Največ jih je, ki zaslužijo od 20 do 25 dolarjev na teden. Potem si pa vsakdo sam lahko
Žalujoči ostali: Frances Obed, misli, kako naj se preživi ena dru-loproga; Frank in Joe, sina; Jeni *inn s tem zaslužkom v času take
ln Roži, hčerki.
draginje.
Poročevalec.
BOGAT TIHOTAPEC NA BERA 6KI PALICI.
8heboygan, Wis. 1 V tuknj-Snji naselbini je izbruhnila stavka v dveh usujarnah, ker druž-
l»e niso hotele priznati oNcnnirue-. _
ga delavnika iu delavske organi	~	Conley.
sadje. Stavka se je pričela v to katerem pripovedujejo, da si je rek 27. maja. Družbeni uradniki j" HhotapeMnt prodajanjem žganja ae sploh niso hoteli nič jiogajnti z Pri,,t>WI v "«Hnjih dveh letih šest-delavakim odborom in ničesar sli !,,0*0t	dolarjev, je zdaj brez
Sati o delavskih zahtevah. Stavka >PM,M v
Ko ao gn privedli pred ntunici-
pijalucga sodnik« radi vagnbon-
»e je vršila pretečeni teden po pol notna mirno in v najlepšem redu.
Obžalovat a i pe mdno, ler	J*	ebse#ll na
ae najde še toliko izdajalcev de	dolarjev denarne globe,
lavskih interr delavskim
pravljajo aramotno delo atavko-kaltva. Največ atavkokazriv je Nemcev, kateri v nobeno drugo
reso v ter so prodajo M*	hJ
izkoriščevalcem iu o- <'»»dey je primal na aodiščti.
da je prodajat žganje in zaalužil lep denar. Ali vse tisočake «0 po brale denarne globe in advokat je.
oktobru ra. 1. prišel iz Samare v Nikolsk v vzhodni Sibiriji vlak, sestavljen iz majhnih tovornih vagonov, v katerih je bilo stlačenih flOO oseb — moških, žensk in otrok — po 40 oseb v enem vagonu.	»♦Mil i( « Jetniki so bili boljševiki in to je bil ves njihov zločin. Polovili so jih ob času, ko so Čehoslovaki za nekaj časa okupirali Sama-ro, vrgli ao jih na vlak, ki je potem vlekel strašen tovor kakih šest tednov po sibirski železnici. Jetniki so bili izpostavljeni najhujšemu mrazu, mrčesu in lakoti, kajti KolČakovi lajtnanti jim niso dali ničesar jesti.
Ko je "mrtvaški vlak" dospel v Nikolsk, so hoteli uslužbenci ameriškega Rdečega križa pomugati nesrečnežem, toda poveljnik stri*« že ni dovolil, češ da "diplomacija" ne pusti tega. Bukely, ki je bil navzoč, opisuje strašne prizore na vlaku. Vagoni so bili vse čas zaprti. Vrata so odprli le tedaj, kadar so vrgli ven mrliče iti to se je dogajalo vsak drugi nli tretji dan. Drugače so jetniki ležali drug na drugem ves čas brez jedi in pijače, polni uši in v vagonu so se kupičili odpadki in tnrliči.
Bukely je odprl vrata enega vagona in notri je videl grozen prizor. Bil je kup bitij, ki niso hila več človeška, ,niti niso bila živalska ; on ne vem, kam bi jih prištel. Pogledi iz oči teh bitij so bili nepopisni. Blaznost se je mešala s smrtno agonijo. Nemo so pomolili tresočo se in koščeno roko proti njemu, da jim naj pomaga, ko jc bila več vsaka pomoč prepozna. Stražnik je zaprl vrata.
Drugi dan je "mrtvaški vlak" (tako ga imenuje Bukely) odvlekel žive in mrtve mrliče proti Vladivoatoku in odtam se je vračal nazaj proti zapadu. Vlak je vozil semintja po Sibiriji toliko časa. dokler iu poginilo strašne smrti vaeh 2100 oseb .
Takšno civilizacijo in demokracijo prinašajo Rusiii tisti, ki vpijejo. da hočejo rešiti ruski narod boljSeviškega tiranstval
•	• t a
LODOE TRDI, DA IMA WALL
STREET KOPIJO MIROV NE POGODBE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
"Kdo je izjavil, da je napravil sporazum, da ne objavi pogodbe?" je vprašal senator Lodge.
"Združeni tisk in merodajni listi," je odgovoril senator Swsn-son.
Senator Borah je rekel s p«j vdarkom, da je "Združeni tisk t»oročal. dn sta bila IJovd (ieorge in Clemenceau pri volji objaviti pogodbo, toda pred«ednik Wila«n je ugovarjal.
lev. katrrn ao ae odzvala. To je atvar ne verjamejo kot v njiho.
svojim imenom aapiftejo la|vrl,,!*r lmlm,«orna demokratično , vega Itoga kajzerja. Najbrže bo-
Radi tega na razumem, zakaj tn do »edaj postali nail»o)j pa trlo-
PROIVETA" ZDAJ FRUfA-
lliko naaprotatva. Sloveiuka čital-'tlčni. (lotovo bi ae lažje organi- dnevnik "Protveta ".
DELAVEC, ki žali razširiti m AA vesti o dogodkih v stari do ja duševno obzorje, ja naročen aa; sovini. Obnovita naročnino pra
Ivočaano, da ae vam ne nata vi list

r H O S V E T A
/

?
ste
\ Z ognjem in mečem.
Zgodovinski roman.
Pi.lski spisal $i*nki*u>iuric*. — Poslovenil Podravki.
Nadaljevanja.
Naposled ae pokaže sprevod poslancev. Na -t.ju s0 Ali bobnarji in trobentači s trombami pri ,i*til»., z napetim licem, izvabljajoč iz mednega urodja dolge žalostne glasove, kukor pri pogre-l,u slave in veličanstva Jjudovlade. Za godci je m.V'l lovec Kretovski bulgvo nu žametovi bluzi-,,iii. Kulčiuski, zakladnik kijevaki, je nesel ru-Jer prapor z orlom in napisom. Za njim je šel vojvoda Kisel, shujšan, visok, z belo brado, se-gijoeo uiu do prsi, z »namenjeni trpljenja na a-riHiekratienem licu in brezkrajno bolestjo v duši, Nekoliko korakov za vojvodo so šli ostali komisarji. Ngjzadnji je šel ae oddelek dragon-cev liriševskega pod poveljniatvom Skretuske-
gl.	m * •
Kisel je šel počasi. V tem trenutku je jasno Jn dokazov kraljeve cap raztrganih pogodeb, i dokazov kraljeve ljubezni in odpuščanja, gleda druga gola, nasprotna resnica, katero vidijo celo slepci in slišijo gluhci; glasno je vpila: •\'e nosiš, Kisel, kraljeve milosti, marveč jo greš sinu prosil s to bulavo in praporom. Ti senator iu vojvoda, poslanec poljske ljudovlade, greš peš k nogam vojskovodje vstajnikov . . . Njegova duša se je trgala na kosce, čutil se je ni-eevnejšega od črva, in bolj ponižanega kakor pesek na cesti. Po ušesih ko mu šumele Jeremi-jeve besede: Bolje je umrti, nego živeti v suž-nosti prostakov in paganov". Kaj je bil on. Kisel v primeri s knezom iz Ljubna, ki se je kazal vstjijiiikoni le v j>odobi Jupiterju z naježenimi obrvi, sredi smradu Žvepla, plamena vojske in dima smodnika? Pod težo teh mislij se je trgalo vojvodovo .srce; smeh mu je zginil za zmiraj z njegovega lica, radost iz srca; pripravljen je bil mje umreti, nego stopiti še kak korak dalje. Toda šel jc, ker jc moral iti, ker ga je porivala naprej njegova minulost, njegovo delovanje in trud, vsa neizprosljiva logika njegovih poprejšnjih dejanj. . .
Hiuelnieki ga je čakal, oprt z rokami ob kol, E odprtimi usti in nagrhančenem čelom.
Naposled poslanci obstanejo. Kisel stopi nekoliko korakov naprej ter se vstavi pri odru. Bobnarji jenjajo bobnati, trobentači trobiti, neslane nema tišina, katero je vznemirjal sanao mrzel piš vetra, ki je plapolal z razibenenimi lianderi.
Naglo pretrga tišino kratek, avoneč in ukazujoč glas, ki zavpije obupno:
"Dragonci, nazaj! Za menoj!"
Ilil je glas Skretuskega.
Vsi obrnejo nanj svoje oči. Velo llmelnicki vstane s sedeža, da bi videl, kaj se godi. Komisarjem so obledela lica. •Skretuski je sedel no konju, raven bled z iskrečimi očmi in golo šalilo. Na pol obrnen k dragoncem ponovi še enkrat svoje povelje:
"Za menoj 1"	•
Sredi neme tišine zaropotajo konjska kipita po zmrznenem uličnem tlaku. Izurjeni dragonci zavrte ivvinje, poročnik jezdi na čelo, da znamenje s sabljo, in ves oddelek se tiho vrne v sla-novunje komisarjev.
Čudenje in groza se pokaže nn vseli licih, ne i*vzeniši llinelnickega. V glasu Skretuskega je liilo nekaj nenavadnega. Nihče navzočih ni vedel. <la se dragonci ne bodo vdeležili slavnostne-k;i obreda komisarjev; vse jc osupnil njih nepričakovani odhod. l,e vojvoda Kisel je .spoznal po-roenikovo početje. Dobro mtt je bilo znano, <la •lojiovori. kakor tudi življenje komisarjev z vojaki vred, vise v tem hipu na Insu. Nemudoma Kti.pi na oder; predno je vtegnil llmelnicki premislili. kaj se je zgodilo, jame govoriti.
Svoj govor jc f.ačel z izjavo kraljeve milosti do bet mana kakor vsega Zaporožja. "toda govor '»u kmalu pretrga Hov dogodek, ki je inpd to •lobro, dn je odvrnil pozornost navzočih od po-prejštjega. Stari polkovnik Dziedzijala, stoječ polcir llmelnickega, potrese bulavo nad vojvodih ter jame kričati:
"Kaj govoriš. Kisel! Kralj naj ostane kralj '"•hi vi. kraljeviči, knezi, plemstvo, prizadjrffl
......- >»i|'uuiim i
Dosti nam je tvojega besedhV <csar nam je treba
preziVJjivo pogledu v oči llmel-
doka hudega. . . A ti Vojvodu Kisel, kost MJ koali, si naš odpadnik in prijatelj Uhov.
H MU(m	tvuj4.Ra WstHlh,tinjj| < s
pridobimo, ---- • -
Vojvoda uickcga.
"V kakem redu, gosjiod hetmau, imate mo Je polkovnike* vpraša.
'•Alolči Dziedzijala!" zskliče hetmau. M<:!,,,! Molel! Napil >i so, dasi jt. ' • . odgovore drugi polkovniki l»roc. če ue. te pograbimo /a kodre".
Dzunlzijcla bo,V še dalje razgrajati, zato ga pograbijo za pleča ter pahnejo z odra
. N oj.vodtt ^ »adaljevel svoj gludki govor, pojusnujjoč Hmelniekcmu. kako veliko odliko-vanje mu skoznje kralj s poslanimi darovi kot znakii oblasti, katero si je doslej samo prilašče-\ K,U|J' *"'«*<''> kaznovati, pošlje mu pomilo-učenje za njegovo slušnost, ki jo je pokazal pod /amonijem nt ker	"
se zgo-
" Pojdi
li doprinešeni pod torej, da se Himelnie
poprejšnji prestopki niso bi-njegovo vlado. Primerno je ...	1 — ki sc jc toliko pregre-
šil. — skaze sedaj hvaležnega za ljubezen iu po-milosocnje. da vstavi prelivanje krvi, pomiri prosta ke ter s komisarji sklene dogovore.
Hiuelnieki molče vzame l.ulavo in prapor, katerega takoj ukaže razviti nad seboj. Pri pogledu na tc darove prostaki tako divje zatulijo, da ničesar ni bilo moči slišati.
ost.
y ,>0 Hmeluickijevem lici zašije zadovoljil »čaka nekaj minut, potem reče:
Ogrski komunisti odpravljajo pro-stozidarstvo.
Kudapeštn, 2M. mnjn. — Ogrska sovjetska vlada je izdala narod-za razpust vseh tajnih organi-7i"'ij in mod temi so prizadete tu-•b pr,,."o/idarske lože. Za vso taj-organizacije je določena ostra ka/<-iit ittakoj ne prenehajo z oclovnnjem. Kavno tako so odpravljene vso verske organizacije.
1 »Aar 1'aber. ki ima v svoji o-s r ,i likvidacijo cerkvenega po-je dejal, da za prostozidar-*'vo ne sme biti nrostora v ogrski r'publiki, čeprav so med prosto-ztdarji mnogi socialisti iu vceino-imi svoitodoniisleci. Vlada je fi^ irMl« posestva frsmazanov "' tudi raznih katoliških, pro-»litovskih in židovskih orga-" >j Organizacije, ki so po svo ''•"♦lih rnsterijaliotične in ki 'pirajo komunizem, smejo na-i' ekstirati.
^♦"bteijf. prostozidarjev ir.jsv-'I" da njihove lože na Ogmkotii ] ' v nevarnosti. Komunisti m | ohladiti pravijo — in pre- j 1 «u »v o jo naredim proti fra-i "'»IIOIII.
'Za tako veliko milost, katero mi slčazujo kralj, da mi dajo oblast nad vojsko ter mi odpušča mojo moje prestopke, se ponižno zahvaljujem. Vedno som trdil, da mi je kralj bolj naklonjen, nego vam kraljevičem; najboljši dokaz za to so darovi, katero ini je poslal, da sem vmu sekal glave, tako bom ravnal tudi ,v prihodnje, če ne boste poslušni meni in kralju."
Poslednje besede jo izrekel z vzvišenim glasom ter nagrbančil čelo, kakor bi hotela vskipe-ti v njem jeza. Komisarji so kar »trepetali ua njegov odgovor. Kisel nadaljuje:
"Kralj t i ukazuje vstaviti prelivanje krvi ter skloniti z nami dogovore".
"Krvi no prelivam jaz, marveč, litovska vojska", odvrne surovo liotnian. "Zvedel sem, dajo Nadzivil uplenil mi moj Mo/.ir in Turov. (V;se pokaže, da .ie res, ukazal bom odsekati glave vsem vašim vjetnikom, katerih imam mnogo. )Jogovorov pa danes ne •bomo začeli, ker ni mojo vojske tukaj, razun peščice polkovnikov, ftli so v zimovišča, brez njih ne morem nič storiti. Sicer pa čemu govoriti dalje o tem na mrazu f Kar slo imeli mi dati, ste mi oddali; vsi so videli to in vedo", da me je kralj postavil za hetmaiui. Pojdite sedaj z menoj pit žganjico in na obod, zakaj lačen sem."
S temi besedami gre llmelnicki k svojemu dvoru iu za njim komisarji iu polkovniki. V veliko srednji sobi je stala pokrita miza, ki sc je kar šibila pod naplonjono srebrno posodo, med katero Id bil nemara Kisel lahko našel tudi svojo lastno, katero so mu uplenili v minulem letu v llušči. Na mizi so ležali celi kupi svinjino, govedine in...tatarskega peciva. IN> sobi se je širi' duh žganjico, nalile v srebrne vrčke. llmelnicki sode za mizo, posadi na desno stran vojvodi Kisla, na levo kaštolana Brzozovskega ter poka-zavši z roko žganjico, reče:
"V Varšavi govore, da pijem poljsko kri; toda jaz imam raje žganjico, propuščaje k:i svojim psom."
Polkovniki so zasmejejo, da so ' ar kar -tresejo steno sobane.
Tak prašek je dal llmelnicki povŽiti konii-sat "°m pred obedom, pri eogar poŽirku so oni molčali, da no bi, kakor je pisal levovskl zaklad nik "zverine dražili". •
Samo obilen pot oblije bledo K i slovo čelo, Začnejo obedovati. Polkovniki jisnali z rokami kose mesa. Kislu iu Brzozovskemu j<' sam hetmaii nakladal na pladtiik jedi. S počet-ka so vsi molčali: vsak jc hitel, da poprej potolaži svoj glad. <"'itl si samo hrustanje in ropot kosti med zobmi, ter dolge požirke pljoČih; seni-tertje je rekel kedo kako besedo, ki pa jo osta'c brez odmeva, llmelnicki, nasiiivši so prvi z nekoliko kosi mesa in popivši nekoliko vrčkov žga njiec, obrne m- k vojvodu ter reče :
'Kdo zapoveduje'vašemfl spremstvu?"
(HIŠ] lil®®®®® S
Tužnega srca naznanjam vsem prijateljem in inaueeui šilom Združenih drŽav, da mi je dno LM. maja PUH po kratki in mučni bolezni za vedno zaspala moja nepozabna soproga iu mati dveh hčera
JULIJA K OSEL
rojena leta 1S1»4 v Kočevskem okraju na Dolenjskem. Tukaj v Ameriki zapušča mater iu tri sestre nekje v <'allforniji. K zadnjem počitku so je spremili ob veliki vdolo/bi tudi naslednji ro jaki: družina (leo. Koshak, druŽ Fr. tiržok, Lonis Jakše, Kudolf Au/lahar, Matt Žonta, Jak. Juger iu M rs. Fr. Bahieh vsi i/. Durango, Colo., katerim izrekam mojo naj-iskreuajšo zahvalo, da so sc po trudili iu prišli tako daleč in ji izkazali svojo prijaznost v zadnji spomin.
Najsrčneje se zahvalim tudi vsem tukajšnjim domačim roja kom, znancem in prijateljem, ka teri s«» mi stali na strani in inc tolažili ob času v žalostnih urah.
Ti pa nepozabna Julija ostaneš nam v spominu vsem. Naj ti bode lahka svobodna ameriška zemlja, počivaj mirno! Žalujoči ostali: Ig. Snidar, soprog, Helen Julija Snidar in Oili Joessi Snidar, hčer ke.
Silverton, Colo.'
Slovenska Narodna
lUUn*«lj«n* 0. april*
1004.
Podporna Jednoti.
lakorp. 17. junija 1007 v dri.vi lllinui«.
MATERINO CITANJE NAPRAVILO VESELO HČER.
71. Nt., N,w York, N. V., jc lo eno večjega Htvvila pisem,
Ih	.....
Sj
LETK:
jck« hi i* v i oi piNcm,
ki jili prcivnicmo v /.shvalo onih, ki
Jvrro PURE HEHB TA H
glavni stani 2057-59 so. lawnoale ave., chicago. illinois.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
i
Izvrievalni odbor.	, *
lirSAVNI ODSI.K. CKCUSCDNIKi Vlntrnr Cmjsm. Wt7 l.it U««4«U A««.. CkU«»., III. rODraCDStONIKi An««,, HimI. Il,» UO. < w»r«. p«. TAJNIKi Jaltn v.i.lr.U,, 110« s«. lnwn4«U Av«.. CSIcm«. IU. TAJNIK OOLNISKF.ua uiuu i KAi (*««*! S#ra«r. SSST-M S.	Av.. Chlc«a«.
UI AUAJNIKi An lun J. 1».l,ov.,, Um I. Ckm, lil.
UPSAV1T£U UI Asll Ai »Ulf	IMI-K S«. UvtSU Av... CSIm«.. III.
rOROTNI ODHtK. Još. AmkrviU, i>i»a.»<l<«il>. Uu« 3SI, C.nuntburg, e«. Juhn UnU*i «ouii, 40« l«ay <tl , Spi lM|U.IU, III. M.rlln Ž.U«nik.r, Ho« i7s. O.ib.i lu«. Olil«. Jm. RmIU.Ii, Do« 433. Smllkon, P«.
Ki««k Somi.k. »aoo Piihim Av... ri.vil.nd. OSI*.	•
HOI.NI&KI ODSEK.
OSREDNJE OKROŽJEi P.nl U.ra.r,	2M7 fti» S. I .wn,l.l, Av., CkU*a*. IU.
VZHODNO OKROŽJEi Rudoll Pl.l.rt.k, Ho« 430, lirUl|«\ 111», P*.
Anton H.dO.k, Ho« T3, VVI.k H.v.n, r«. /ACADNO OKROŽJEi Anion Sul.r, Hu« 104, Qro««, K.*«,, .« jugo««p*S.
*	Lm Kukor, Ho« 340, l.ill>c.t. Ml*«., «* B«v.r*«*p*S.
Nadzorni odbor.
Mali P.lr.vU, pr.tlivdnlk, l4Nlfl l|*l. Av.,, C olllnwuo4. OSI*.
' J.koli Amkioilt, 4IS Cl.r,. St., Ev.l.ll,. Minn. Jm. K*Im, aioi SI. Clair Av... Cl.v.Und, Ulito.
Tiskovni odbor.
C**jli«r, J«l. AmbrvHi In M.ll e.lrovl«.
Vlae
viivttjo J IT
"J*r. »cm zelo vesele, do Je moia mati tČiUila v ha oglus in tuili vtivala vhnc zdravilo, ker »imihj jt>J gre nwJ-boljie vuak tlsn. Ona Je bolehala sad njih 17 let iti ker Je i« vse porabila kur nte ji poslali, torej vna pro« rini vas pošljite Ae vof trgu zdravilu ker ona ga zelo potrebuje." y
Torej čq trpite vnlcd tclodca ali oiiattiih nerednoati, Kkivoltol, aspotr-nir-a, neprclmve, zaubs mimb! i do Je-lil, revmatizma, bolečine v hrbtu, ■rbečlne, nečisto kri, počutek utriJe-noatl in /mučenja, tedaj nuni poSlji-vaAc ime in iiumIov in ini vam ho-letno poslali i. naotiratno poAto lile/ vnuke obve/.noHti od va«
POPOLNOMA PROSTO dovolj za tri dni JUVITO zdravila, izdelanega iz Httmih čistih zeliAč, ki ho ir.raHtla nn aolneu in deiju v ma-ere narave vrtu. Naalov Je:
JUVITO LABORATORY,
South liill lir.nih No. 0.
NAROČNIKOM V POJABNILO.
Zn oglase so odgovorni le ogla fievalcl sami. Mi ne iprejmemo do njih nobene odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi iz oglasov in 6e mu ni všeč naj »am sebi pripifte. Vsako odgovornost in posledice naj noui vsak nam. Upravniitvo liata
Dobra slast do jedi
le znamenje, da Me »ploAno rdravi. C e nimate apetita do jedil, ako c valTelodVc izreda ako «c va, »talno dr*, uiprtn.eo, .noio sna-maoja, da va* prebavni ii.Unt potrahoja pazno.t,. lidaj vzemite
Severov
Želodčni grenčec
in
(Severa«. Stomach Bitter.) v^lej r^ H^ j .poznali bodete njeira vrednost Pomaga prebavi
po predpisu in vrejuje vaka
čreva in vam povrne
vaAo .la»t do Jedil.
Stan in oalabeH ljudje Ar posebno naj h. vlival, to felod^no to-nično zdravilo od ča,. do <a«a m .i Uko obdrtali zdravje ,n moč.
Cena J»: , $
rrntov in 3 fefHe davka. 50 in s rentov davka.
S*rbWlnt
in i/pahki potrebujejo takojAnjo pomoč. Tako pomoč pa ae dold uko ae kupi m ponkuAu S*v»rovo marilo »* fcnAn* ln»le*»l < S*.va-
ra'a Skin Olotment) to ie iz vintno zdravilo za kotli«- bolezni, za arbrčine, ezmo, izpahke in druK* polatne razpok* Cena
f)0 čentov In 2 eenta davek.
/irtvilnu milo
fin J bi bilo vedno anliaepl ično listO, kl *«ebuj« Kpovi « kole rntti Jc uputi, da b«mtfcJ>omagalii o zdraviti bolne dele DiV^/-« v««1 tako fclučaji' ini vam pn»#o
iiMlinin Stvrrav« /dr.vlb. miln
** kolo lievere'e Medlceted
Hkin Soetil ker vemo.id* Je tako sestavljeno da lahko odiro-varja na lak« potiebe Sploh hi m- motalo imeti pil v.akl •Iturini to antiMptično zdravil, no milo ra razne jlučaje. 1'eaa
MrtlUn* •»••ij*
navadno puati bolnika uttuje ri-ga In ko>.S je vrora in akoro ae Jr ne atn* dotakniti. Tak tat vi rabitr- neko zunanja olaJAe vaino zdravilo ki vam v.tavi %točieo ko ti- in vata orveli <*H »tvol Itabil« toiej S.v.rp* Aa-
i »»»p« «1 (Severa'. Anti.ep.oli raztopljen po predpi.u, ( ena je Hf> »»-ntov in f rrnta davrk.
vi«« h b katriuh Vadae r.ahtevaji* Sevrrove lobiti jbVOfVtll zdravil V -vaAi Ukatni, It daj vato denarja zraven tudi za dav««ek.
W. F. SEVERA C0.f Ccdar Rapids, Iowo
1 rL I nsn rši rf! Tm i Ta 1 fin lal I • 1 [šl Ifal [in M [Mj (ŠJ A j [9	OBJfflllflUBOBfiiJBBBBI
{Uvrrnv. drutrmrk. domain zdravila ae prodajajo izrlelke Odklon.u- vae ponandi-e. Ako vam ni mop^.
H peMJiM narot.lo na« is prllotiU pravilne
BEBMiiiaBiaiiliBIftaiffl®®®«®®®®®®®
ZDRUŽITVENI ODHOR. CREDSEDNlKi Fr.nk AUt, fl»4 So. Cr.wlorS Av«., Chicago. III. Jolm TH«IJ, Ho« lai, lj.wr.rn., r«. Jotko Ov.li, 343 En««lwowd. D.ltoll, MUb, Jm. Skuk, 1101 E. 03. ai.. ClavalaaS. Okla. Ma«r 1'SavlA, 1.44 H*. Ra« In. Ava.. Cklcaf*, III. VRHOVNI ZDRAVNIKI Iti. f. J. K.rn, 0303 Si. Clalr Av*., Cl.v.UnJ, (>kl*. ODGOVORNI URtDNIK "1'ROJiVETE"i Jo«. Zav.rlnlki rOZORt — Vm 4«narn. p«i4lljalv. In «lv*rl, kl «. (U.Jo «1. Itvrl*vala«f* ipiri la J.dn*l* aplok, aaj a« potilj.jo n« naalov i Joka Vtrdaikar, tSST-SS S*. LawaS«|* A v*.. CklMI*, III.
Vm m S. v. kolnUk. podpor« aaj «« po4IJ«|o Paul a«r«*rju, l.Jnlku kolallkt«« «S4«lk« v fl. uradu.
Vm prll*lka vl.d. potlov.aja v al. bvil.v.ln.m odk.ru aa aaj pa!ljt|a M. P«lr*vMa. pr*d««dalki» nadturnag. odbora, #l«ar aatl*v J* affaraj.
V«l prlalvl a* fl. p*r«lal *d««k «« naj potljaj* a* .atUvi Ja«* Amkr*«l«. Bm SSI,
C anontkura. Pi,
V«« prliolka proil ur.dnltivu glatlU aa aaj potljaj* pi.d.td.lku (tekava««* *dS*r* Vin. ant CaajkarJu,
Val doplal la drugI aplal, natnaall*. oglati, n*r*fnla« la apluk vi«. fc*r |« v bvmI glatllom jadnula, naj a« potdja n* a*at*vi mI'imv««*", SSST-SS S*. UwaS*U Av*..
Ckluago, III,
NAJCENEJŠA, NAJGOTOVEJSA IN NAJBOLJŠA POT ZA
POŠILJANJE DENARJA
v Avstrijo, Slovenijo, Hrvalako in Dalmaeljo J«
PO KABLOGRAMU 100 KRON ZA $7.50.
Prietojhina kablogiamn za v.ako poAllJatev In avoto
jo ft.oO i poAlnino vred. Zahtevajte ns banki, da »e val denar pulijo po knhlogiutuu, In ako vam hnnka ne aturl tega, potem ua puAlJItv nam da ga ml odpolljamo naprej po kafilogramu.
Imamo vulne lialke za vae parohrodnt črta, Pilite nam zu pojaaailu iu čaa kedaj parnikl od* plovejo.
EMIL KISS, bankir,
133 SECOND AVE ,	NF.W YOHK, N. Y.
lTatanoyljeno pred 'JO leti.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
ZA AMKNlKO IN OTAHI KRAJ
5227 Butlrr St. PitUburgh, Pn.
Spr*J*i^a Tolbo, dol* Puoblaalila, Kupna pogodb«, Polna
Li tir (PASoftF.) i lalirja dolgova tukaj In v ataram kraju. Itvrluj* VSA v Nolarako tlrubo apad*i<^a d*U fl* polnih in 1*1 ni ial*m
NAPREDK.
"Prosvcta" piAe /a blagostanje ljudstva. Ako nc strinjaA / njeni ml idejami, podpiraj trgovee, ki oglaAiijo v ProNvetl, V zalogi imam vne n\ VNakduuju potrebo i 110 po zmerni ceni.,
ANTON ZORNIK, Herminle, Pa
RAD BI IZVEDEL
kje se nahaja JOHN HKliHKC) prej ilveinl loti je otUcl iz 1'liis-liolma, Minn. nekam v l'eiiin«yl-vaiiijo iu ml tega (lasa niA ve«"- ne vetu k jo se ualiaja. Cenjene rojake plimi lu »'« kilo ve ra njegov ii.inIov naj mi ga uaziiaui nko bo sam clial ta oglaa uaj nc prijavi ua moj naalov s Joaeph 1'rblhs, P, O. Kos .TA Csr.on l.ake, Mirni.
Rojakom te priporoča
JOHN NEMETH STATE BANK
. JSi -u-ir
lftf>7-an<J Av«*.. New Y»rU,
Cornor 2nd Ave. in HJt. ulica.
Poiiljumo denar v htaro domovino in odpravljamo potnik« za v htaro domovino.
i'iftit<? na za vsa pojasnila. Naznanite nam kedaj in h katerim vlakom prideta v New Vork, da vas lahko naft človek počaka na postaji
(Dtpl)«	• Attft - i
Ne pozabite našega naslova:
JOHN NEMETH 8TATE BANK
1597 — 2n<J Ave., Corner 2. Avo. in A3. ulica, Ncvv Vork, N. Yt

boljseviki vstavili , naval na petrograd.
Iz
Stockholina poročajo, da Pinci m Estonci v veliki
manjšini.
bo
PROTI REVOLUCIJA 8KEM
NA OGR
Arhangelsk, 3. jun. meriska mfanterijska je danes vkrcala na pamik, ki odvede ameriške voja ke domov.
— Prva a četa se je transportni
Kodanj, 4, jun. — Po zadnjih vesteh iz Stockholma je prodira nje Estoncev proti Petrogradu popolnoma prenehalo. Na nekaterih krajih fronte »o se estonske če-te umaknile nazaj. Boljševiki bo reokupirali Koporje.
Stoekholnr, 4. jun. — Leon Trockij, vojni komisar v sovjd - i Itiisiji, jc postavil veliko armado m« <1 Pctrograd iu finsko ter i-.Ionsko belo gardo. Osebni pri ind i iii železnicah, ki vodijo iz i-r/il nilnc Kuhi jc proti Petrogradu, j«* bil ustavljen zadnje dni in vlaki so vo/ili lc vojaške čete in siri livo. Prvi uspehi Kstoncev so hili iicinidni; čete so m* izkrcale pod kritjem topov nn zavezniških Ind j.ili n.i /itpndni olntli luige. Kslon-<-c in i iiskc prostovoljce vodi polkovnik I 'u I ii kn no v.
1'roiliriinjc jc dvojno. Od juga produ a jo listoiici «rl» železnici Jamhurg Oačinn in ho šc nekaj milj od diicine; s severne tirani pn prodirajo Kilici in ruski pro stovoljci v smeri proti Krasniji Oorki. Južna nriniula jc dospela do grebena utrjenih hrihov v oko t i A i j Krasnega Sela, kjer hc nahajajo sovjetske čete. Trockij ima
»pruvljati stavkokaško delo v slu i'aju generalne stavke f
(c; Kakšno jc mnenje vojakov o prckonioraki služhi, posebno v Ku*iji *
(d) Ali je kakšna nezadovoljno^ v armadi radi povelja št. 14. ki sc lire sistema deinohilizaeije? \ko je. s čim mi vojaki najbolj ne/adovoljiii in da li imate \ i kakšno priporočilo 1
(o) Ali mcfl vojaki narašča kakh io gibanje za strokovni unio-m ?
(f) Ali imajo zunanje delavske organizacije kakšen vpliv na čete?
f«) Ali se je med vojaki pojavl-in kakšna notranja ali zunanja a-gitacija in kakšen je učinek?
(h) Ali kc v armadi ustanavljajo vojaški sveti?
Zanimivo bi bilo izvedeti odgovore vojaških poveljnikov na ogr-nja vprašanja. t~
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
Vsakdo pa naj dobi toliko zemlje,
kolikor jo more dobro obdelati * svojo druiUnovW kateri imajo v resnici veselje d</ poljedelstva.
Po zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo izvedbo agrarne reforme, katera bo v resnici odgovarjata kmečkim interesom in to v soglasju zadružnih in gospodarskih organizacij.
Švedska in Danska sta proti blokadi.
Pariz, 4. jun. — Švedska in Danska stu odgovorili na noto velike četvorice, da sc ne strinjata s predlagano popolno blokado Nemčije v slučaju, ako zadnja zavrne mirovne pogoje, ker ne marata kršiti njune nevtralnosti.
Kti a k odgovor je dala ftvica in Norveška.
NE VESTE KAM BI SLI V NEDELJO?
Poskusit« x izletom k Ant. Mladiču v Algomjuin, 111. Je »amo 45 milj severozapadno od Chicage. Krasen kroj ob Fox-Riverju, dovolj hladne sence, ribolov, snažna prenočila, do mala kuhinja in dovolj mokrote, od bistre studenčnice nsvzgor. Železniška zveza s Chicago je dobra. Na Northwe«tern postaji dobite vlak za Algonquin štirikrat na don; nazaj od haja vlak trikrat dnevno.—Ravno prava daljava od Chicage je za izlet z avtomobilom. Ko pridete v Algon-ijuin, vprašajte zo "Daneing Pavi-lion" in vsak Vain pove za moj pro-Ktor. Anton Mladič, bos 89, Atgon-<|uin, UL (Tel. Algonquin 10.)
5 AKROV FARMA.
Hllzo mesta Chicago in tovarn. Vi lahko delate v Chicagu in sla nujete na farmi. Prodamo na lahke obroke, /a nadaljna pojasnila obrnite ae do:
F. J. SCIBIOR,
106 N. LaSalle St.,
Reom 40,	Tel. Main 2043.
KAKO STE SREČNI!
Vi ki ste zdravi kako nesrečni ste lahko ako niste zdravi torej zakaj bi ne imeli zdravja?
POTREBUJEM
tukoj 100 ali še več Slovencev in Hrvatov doma iz (Jorskog kotaia ki se nahajajo po Rangu, Minn. v Calumetu, Mieh., Chieagi iii Joliet, III., Milvvaukee, Wis. in v Kansas City, Kans. Potrebujem iz. ur jene ljudi v izdelovanju dog, imenovanih angleške in francoske
LAXCARIN TABLETE So|^'
1000 komadov $75.00, 42—:iG g(.r
NARAVNO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KRVI.
Te so vredne 'miljone za bolnike. Laxeal Medicine« Company, 164 J.ax-cal Hldg., 413 Fourth Ave., P. O. Box 963, Pittsburgh, Pa. Sest zavojev za-doiituje za povoljno zdravljenje v največ slučajih in stanejo pet dolarjev, en zavoj en dolar. Zastopnikom ..	.	. . damo dvanajst zavojev za devet do- «>J« se naj samo tisti, ki so vesci v larjev. Pošljite nam 4c v poštnih fem poslu. Za nadaljna pojasnila znamkah za vojni davek pri vsaki na- na. ročitvi za en dolar zavoja. Se ne pro- 1 davajo v nobeni lekarni.
62 inčev za 1000 komadov $05.00, in za Pipe stoves pa $120. Dober suh krnj brez močvirja z zdravo pitno vodo. Gozda je za dve leti, dober les. Garantiramo $10.00 na dan in povrnemo vozne stroške, kateri dela pri nas eno leto. Ogla-

TONY PAVLIC, 204—97th Ave. W. New Duluth, Minn,
Ministrstvo korupcije ali kako se izvede agrarna reforma. — Z
ozirom na zadnjo agrarno reformo jc prinesel starčevinski "Hrvat" uvodni članek "Ministrstvo korupcije," v katerem ostro napada agrarno reformo, izvedbo iste in ministrstvo za aocijalno skrb, posebno še g. Korača, kateri je vse lo izvedel ter kur na svojo roko izdelal ono reformo ter poslal svoje uradnike, da nuj delijo zemljo med prebivalstvo.
V leni članku se posebno naglasa, da je bivši soeijalist Korač, kateri je bil v hrvatski socialdemokrat ičui stranki, izdal svojo Ktranko ter uskočil oziroma si pripravil pot v bur/.oazno stranko, na teh hribih iu v ozadju na ftOji^ij HO popolnoma pusti-inilj dolgi črti po zanesljivih po- j jj <|Pllgi hrvatski sodrugi, kateri
so pričakoval od njega vse kaj drugega, kot je pa pokazal. Hili ho zelo veseli, ko je bil poklican v ministrstvo za notranje zadeve, ker je bil znnn kot dober zagovornik proletarijata in odločen republikance. Kakor hitro je pa zasedel svoj stol, je izdal svojo struuko ter izrekel službeno pri sego kralju in rudi tega nhnn Korač nobene zaalombe več pri stranki. To se je pokazalo nn zad-j nji socialistični konferenci v Zagrebu, katera je takoj izrekla, da bo služila ona agrarna reforma edino v strankarske in politično intrigniiske svrhe.
Nadalje odločno obsoja, ker je 'poslal na svojo roko t ri zastnpnli ke ministrstvu za soeljalno oskrbo delit zemljo med prebivalstvo gbi.Hom agrarne reforme. Kaj tn-
ročilili I o mož na vsakega Kstnu <a. Zavezniki, ki vodijo ofenzivo /a Petrograd, vedo dobro, da sedanje Čete ne morajo nič opraviti proti sovjetski sili, toda oni trdno upajo, da se bodo Trockijeve čete spuutalc in pridružile Kstoiiccm icr 1'iiicem. Na ta načhi upa ententa zasesti in držati Petrograd.
London, 4. jun. — Iz Kndiinjn javljajo, dn so ua Finskem odkrili veliko boljševlško gibanje /a revolucijo proti sedanji linski vladi.
London, 4 jun. - Hrezžična brzojavka iz Moskve sc u hi ni. da
0	sovjetske čete okupirale Ker son oli Iliiepru po lindem boju zadnji petek.
Uuisk, I iuu. Hrczžičuu de peša i/ Moskve vsebuje prokla niacijo komunistične stranke, poz i \ n ljudstvo na obrambo I' trogrndn 1'rokliimiici.ja se del "lasi " Petrogradska fronta je lolii post i nilskega poinciia, ali pred par dnevi se jc položaj popolnoma i/prciiicnil. Sovražniki komunizma su sklenili vzeti IV irograd in r« c finske ter estonske In le garde kakor tudi čete gene mla I deiiica. polkovnika Iteloko v ii a iii generalu |tod/ianka prodi
1	»i |n pi ni i in esi n Ta nepričakovan' napad je povzročil v naših vrstah' veliko deniorali/acljo \ sjika mi nnla sli |i \ si m< moramo dv ig nili m branili rdeči Petrograd "
dnevih e | »i 11 < iž II je lillliigii ljudi
Pari/, I 11111	\eiiraduo se
porota i|,i i/ sovjetske Unsijc ■ |<> j li.ija ouioiinia množina ponnicjc nili irm riških in fran< oskib ban
k IIV r I V.
Ib ' lin l jun	^I mKa.i i<
is' I \ > s! da NC Ji \ 11111 a t U 111 ' let 'ili Iii v aseli ua zap.idiu m < » i'r i m pojav ila pro! n i-v oliu i ja j
..t me begunov prilui.Jll tint \ i"' ' i .i v >' i I |ni> mr |o
Angleška vlada ne zaupa ver svoji lostnl armadi.
i . . 11	' hm
• stran
I >.
Ili ru M
• i« ptin! c a ie ra
r i>
lin o .1 111 |
• .1.
k e g a sc se ni pripetilo na svetu, i akoravno so izvedli agrarne reforme tudi v drugih državah. Kadi lega odločno obsojajo lo postopanje ministrstva za soeijalno| oskrbo vse stranke, posebno še, srbske kmečke stranke in zadruge Agi'arna reforma naj se izdela skupno z ministrstvom za po-I jedel st v o in kmečkimi zaatopnl ki in razdelitev zemlje naj bo pod kontrolo parlamenta iu splošne javnosti To ministrstvo, v katerem sedi Korač, je ministrstvo korupcije, katero zna ime sla-be posledice za \MI vlado, ker se pričelo v pirati proti i/vedbi te reforme ljudstvo v splošnem.
Ai^rnma reforma in kmečko za-drujf«' L? /»"'»'ha se poroča, dn sit obdržiivnle kmečke zsslrnge v državi MIS. :i.'»0 po številu, veli-j ku protestno zborovanje radi iz-dane agrarne reforme, nn katerem „. i nI loč u o protestirale proli ne-katerim točkam iu odločbam te n forme, katero so obsodili kot .kiajno m praktično iu rcakeio-, n.., Protestirale so nndalje. ker ,, lulo poverjeno i/delanje c it-tministrstvu za socialno ,:,rb m ne ministrstvu za narod-J »odnrst v n. ki je edino kom-u odločal i v agrarnem Ta »i forma je bila i r . .la bi .e v prašabt va | ,,,-t ni l atc i so edini i t ak' oi \ t * 11 v i dr/av i in \ a'o ni'i kmečkih or
gos| it n' i
1"
v t»i a
.|,!,ni i
-'topniki
im r t hld i I i e V |t«
■.•.iui »aei t iLoli 'i
pi
io/t
na
ie i iiiarm i

,1 t o|
t ran je vo ui I no 'torin* ri rit bo \
t ar ju iuip istr a.lev e i'i mini
skrb. ibt naj
ftirmo v <aki
resiiit i ode 1
I i
o »k>»pnim interi
v url at|crr gotov • •t,.-»t»» -to' ♦ »UMOnki-
po
■ I"
• 11 111 \ e
mt ir
I'
•I
ml is. k iPcrs
111» I s« »rt '. 1» I »«na j«tk " J > i»d.i - e bo irtun* dosfsUt m ol»dei*nA sli isldaUS ^ Aii s,i kljuki pript »v, jtui tis jem sli samo v tdnlelnv snjc
Ali boste šli nazaj v Staro Domovino?
Tukaj v Ameriki niti pojmn nimamo kako veliko trgovsko pomankanje He nahaja v Evropi. Vladno prizna oseba za svetovne razmere pravi, da bode morala angleška vlada ineliti pet do šest miljonov angleških ljudi tako, da bode lagljc jih hraniti. Na Iiolandskem imajo potežkoče hraniti ljudi. V Italiji še nisi razpustili armade, in je nemorejo razpustiti vsled prevelike brezposelnosti in so v strahu poslati vojaštvo domov. V Belgiji je nad 800,000 ljudi, katere mora še vedno vlada zalagati s hrano. Na Francoskem je ravnotako slabo, na Poljskem je vse zmedeno, rumunski kmetje so brez živine in tam niti ni dovolj semena, da bi posejali polje.
Amerika vas je prijazno sprejela, ko ste prišli sem—in ona hoče, da ostane tukaj.
V	Ameriki je dovolj prostoru zu vnše idejo; vaša narodnost ima svojo bodočnost v Ameriki. Vse prednosti, upanja in nuplačila so v lcm novem svetu.
Spomnile sp na one dolge noči in dneve na parobrodn? Kuko se jc vam rinilo o t ožje po domu ki ste g" pustili.
Potem po so,spomnite uu oni srečni dun ko sle prvič zagledali s vašimi lastnimi oemi kip stoječ na straži gledajoč v prihod nu novi svet — KIP SVOBODE!
Počutili sle P j en pozdrav ko sle jo opaazili stoječo z baklo v roki—luč katera ivam je razsvetljevala prijazni pozdrav, oblubo, spremljevalko vnem ki pridejo na njeno ozemlje. Vi ste se izkfcali. Dobili sle delo.
Kmalu stcipvivadili in bili ste zadovoljni. Tedaj sle spo-zilali, dn je KIP SVOBODE izvršil vse obljube svoje.
Imeli ste en uko priliko in ugodnost s drugimi ljudmi. Pol do izobrazbe vum jp bilu prosta, dali ste vase otroke v šolo in šli v večerno šolo se učiti Angleškega jezika in rokodelstva.
Pričeli sle misliti, da ni kupite svoj dom in se za stalno naselite v Ameriki. Nu lo je priŠlu vojna!
In še predno ste se dobro spoznali kaj sledi že sle hili
Iiozvnni za pomoč, da sc vojna premaga tako, da SVOBODA talera vam je razsvetila Ameriško moč naj ra/svelli ves ■vet!
Hili ste mo/. popoln mož vsak palec vašega telesa in ozdvali ste se kol mož dostojno. Pomagali sle zgraditi pomike. Napravili ste mmiicijo. K tipi I i ste obveznice svobode.
Vi ste podpirali Ameriko /. vsemi vašimi danimi vam sredstvi.
In sedaj vaša nova dežela va» hoče imeli kol dobrega A-meričaun vseli ozirili—ona vam želi, da tudi vi vživaie sadove zmage do katere ste pripomogli. Amerika zmagovalka s zavezniki je nedvomno gotovo, da bode deležna svetovnega napredku več kot si jc mogel nihče prej predstaviti, (irnadbeno delo počivajoče oh času vojne, se že pričenja nova stanovanja, novi aomovl in palače, nova trgovska poslopju, to pa pomeni delo, delo, tlelo, več domov in stanovanj. cenejša najemnimi in več tovarn, temveč dela in /.aslu>.kii.
Pomanjkanje hrane v stariIrtomovini je nekaj groznega. Amerika je urisiiijena hranili ves svet. To pomeuju delo mi vseli kmetijah za one ki si žele delo na deželi.
Naša rojstnim domovina vas potrebuje, da ostanete še nadalje tu v Ameriki, dn pomagate vredili slanini trg, da pomagate zgriUttTt \cs svet vse kar je porušenega z Ameriškim nudprodiiktivnim materijalom, potrebščinami in denarjem katere stvari ves svet mora imeti, da se ponovno postavi na pravo stališče.
Delodajalci so pričeli spoznavati. <la delavstvo prihaja k svojim pravicam vsled tega priznuvunje njih pravice iu s rednosti njih dela.
V	s« to pa pome u j u boljše delavsko stanje, boljše zivljen-sko stanje i is Indjše plače.
Zu lo je bilo treba korajžc "Navdušenosti", \merikaitei vam kličejo pozabite na vašo domovino iu pričnite svoje življenje v novi deželi.
Sedaj ko sle že tukaj in sle že pričeti pričeli k napredku /n vas zakaj hi torej ue ostali tukaj.
Amerika potrebuje državljane s korujžo iu navdušenjem, t orej recite sami sebi še danes
"laz sem x dobri deželi. V deželi ki si j<- borita, ne I« gg dobiček, ampak salo dl poslati« ves svet !>»»!|ši prostor / \ življenje vseli ljudi .laz bom ostal tukaj in pričel misliti /a umeričunske razmere, se nositi po ameriško, govorili ameriško in |Mislaneiil Američan!"
Nc odložile vašega dela jn se ne odpravljajte za v staro domovino brez. da Iii se prej prepričal o lamosnjt m stanju vas li trehajo tam ali ne.
Hodite trdno prepričani, da je vse pravilno in vredu predno si- podale nn pot. Ne delajte po neprevidnosti itoltcnili korakov v to s vrbo.
Icnivcč s<" točilo in jasno prepričajte predno pričnete. No nmik minn firmi no »r »illorilr :n ili, n/irtiiojlr tu /m-jnnniln /tri inikrin ileloHajiilcii ali nri imirm litin, nn I olr Mipi */#• mirnimi. Mi smo />rinravijrni dati za *»ba ilna l>*a ofnrna /utjnnmln nn I*»alen Tnlitnuinn irlja.
America for me!
INTER RACIAL COUNCIL 120 Broadway Ncw York City