jriMrtMHfrrtMimffi* THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC f PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gutoi Za w« h *ar«d — k« pravico la resnic« — od boj« tmas«! GLASILO SLOV KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - IB DRUŽBE BV, MOHORJA K CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 230. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 27. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 27, 1926. LETNIK XXXV, Senatorji za mir z Mehiko-Vih m srn franc, parlamenta AMERIŠKI LASTNIKI OLJNIH VRELCEV V MEHIKI MORAJO PREDLOŽITI VLADI PROŠNJO ZA KONCESIJE, DRUGAČE ZGUBIJO PRAVICE DO SVOJE ZEMLJE. — SENATORJI V WASHINGTONU RAZPRAVLJALI O SPORU Z MEHIKO. VIHAR PORUŠIL ŠOLO; 14 OTROK JE NAŠLO SMRT. Mexico City, Mehika. — Bitka med ameriškimi oljnimi magnati, ki imajo svoje vrelce v Mehiki, in mehiško vlado, se bliža h koncu. Oljne kompani-je so primorane do 31. decembra predložiti mehiški vladi prošnje za koncesije in se pokoriti postavi, ali pa zgubiti •zemljo, oziroma lastninsko pravico. Tej postavi se vlada >Zed. drž. upira in je že bilo rečeno, da bo radi tega odtegnila priznanje Callesove vlade. Sedaj je prišlo to vprašanje OTVORITEV ŽIVINSKE RAZSTAVE V CHICAGO. Na razstavi se vidijo najboljši konji in goveja živina. — Učni zavodi iz Kanade tudi zastopani. — Razstava je velikega pomena za kmetovalce. Chicago, 111/ — Danes, sobota, 27. novembra, je v Chi-> opetnV poVršje, ke/jebTizu ca«s otvoritev ene največjih ži-as, ko se bo v tej zadevi mo- vinskih razstav, kar jih pomni •alo nekaj resnega ukreniti, fet 0bha^ ?e namreč ob-Kakor zgleda, ni druge pomočf letmca mednarodne živinske za oljne magnate, kot ukloniti razstave. Letošnja pa prekaša se mehiški novi postavi. Neka-'vse dosedanje tako v kakovosti Iz neodrešene domovine. BOMBNI ATENTAT V ŠT. PETRU NA KRASU.— EKSPLO-ZIJA JE BILA STRAŠNA, POK SO SLIŠALI PET KILOMETROV DALEČ. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Podrobnosti o atentatu. V četrtek ponoči, dne 4. no- ji. Pod udarci se lomijo mize, stoli, police, se rušijo peči. — Knjige, listine, zapisniki frče vembra, je nastala silna eks-1 ,, , v . v plozija v vojašnici v Št. Petru tle1}- Obenem odnašajo čina Krasu. Nekako pol ure pred ™srajcnaki razdejano opravo katastrofo so se vrnili vsi mi- ,na hodluk ter JO meceJ° skoxi ličniki, večinoma mladi slovenski fantje, osem po številu, z okna na dvorišče. Med lomljenjem oprave razsajajo: Avan- Na sliki vidimo vse, kar je ostalo od šole v La Plata, M d., katero je porušil vihar, ki .l'e čul silen pok. Nihče ni ve- običajnega ogleda. Med potjo avatnti' abass0 1 „„„>ni: ________„ schiavi! . . . Orožniki opazujejo izza bližnjega vogala to barbarsko uničevalno početje. | Ko je fašistovsko delo pri prosvetni zvezi opravljeno, se tolpa aiapoti'v ulico Favetti k Narodni tiskarni. Trije ostanejo kot straža na hodniku, ostali se zopet požurijo na delo v {so srečali orožniško patruljo, s Ikatero so odšli sami v svojo vojašnico, kjer so takoj legli k počitku. Poslopje je bilo prej last občine ter so bili v njem ognjegasci. Stoji ob cesti in je precej osamljeno. Komaj so fantje zaspali, se Jteri senatorji so o tej zadevi razpravljali in prišli do zaključka, da bi prav nič ne koristi-IIo stvari, če bi odtegnili priznanje mehiške vlade. Nasprotno, sedaj lahko dosti vec storijo ža svoje državljane v Mehiki, kot pa če bi tam' ne bilo poslanika. Sicer pa tako vedo, da se Cal- malo briga zato, kaj pravi via da Zed. drž. Upanje prevladuje, da se radi spora oljnih mag-natov in mehiško vlado, odno-šaji vlade Zed. drž. do Mehike ne bodo poostrili. Senator Borah je rekel, da ima mehiška vlada pravico, da dela postave kakršne sama hoče. i. -> -"■Kv kakor velikosti. B. H. Heide, pod katerega nadzorstvom se vodi razstav.a, je rekel, da takega svet še ni videl. Priporočljivo je za vsakega kmetovalca, da si to razstavo ogleda, tudi taki, ki žive v mestih bodo videli na tej razstavi1 _ mnogo zanimivosti. Konji, ki Večina kontraktarjev je skle so tukaj in goveja živina..i mislili, da je bil potres. V n° . i m.,adlcl imaj° gih poslopij porušil, napravil mnogo škode in zahteval več človeških žrtev. 'St. Petru so popokale vse šipe, (P1™- ^nut pozneje ... ,...................... ..... pri drvi avto goriške nožarne UUNIJE STAVBINSKIH DE,-i LAVCEV ZMAGALE. ' KRIŽEM SVETA. INTERNACIONALA PROTI ZED. DRŽAVAM. mo odbrano blago in najboljše kar jih premore naša dežela, Kanada in Argentina. Vsaki večer se vršijo razne predsta- — Rim, Italija. — Viharji in poplave so napravile v severnem delu Italije velikansko »n^'^jiu ttuywv^• atykw- »kuuV, P« oafcii jtr nimi organizacijami na pod- prišlo ob življenje; Na tisoče lagi prebivalcev je ostalo brez strehe. Voda je tudi napravila ve- closed-shop. —o ..... j . A Chicago, 111. — Pred petimi liko škodo na kopališču, zna ve, kakor dirke, nastopajo tu- leti je v chicaški stavbinski in- nim pod imenom Riviera, di umetni jezdeci. Tukaj vidi- dustriji nastal spor, ki je pri-; _ Montreal Que. — Skupite trenirane pse ovčarje, kako vedel do tega> da se je delalo'na tukajšnih trgovcev in pod' Mehiški vladi bo po naročilu sovjetske vlade v Rusiji pomagala internacionala v boju proti Zed. drž. pok sam pa so slišali celo na 5 km daleč. Noč je bila nenavadno temna. Kakor pripovedujejo slučajno rešeni miličniki, je bila eksplozija tako strašna, da so se zavedli šele 'po več minutah. Ko so prestra-Anr'-ikahF "i pridrvi avto goriške požarne brambe z remorkerjem. Pristavijo lestve, omet se ruši in pločevina zveni pod udarci kladi-vov. Skoro namah napis "Gregorčičev dom" v blatu na ulici. "Evviva, evviva!" V ulici se prične zbrati množica ob- razmesarjeno glavo 191etni A. Moskva, Rusija. — Sedaj je Kerševan, poleg pa težko ra-prišel čas za komunistično Bu-jnjena tudi 191etna Franc Kavcijo, da pokaže svojo pravo čič in Emil Kralj, ki sta v straš- čuvaio in skunai Wavliaio ------• . " ' rV • ^ "" — ------- i— barvo napram Zedinjenim dr-nih bolečinah klicala pomoči. ralk-onHene ovce Vsaki večer Stf™ VBnHafam,,d* jetnikov je organizirala kom- žavam Severne Amerike. a- Eden miličnikov je skočil k te- lavci-closed shop, in na dru- panijo za izdelavo papirja s bram stirner, zastopnik mehi- lefonu, da pokliče orožnike, to-je nekaj drugega na programu. gl strani z neUnijskimi — open siame po načinu, ki ga je i zna- gke komunistične stranke na da telefon ni funkcioniral, ker IZGREDI ¥ FRANCOSKEM na teT razstav? nrominentno u ^ ^ Z ^ V Šel John Bache"Wi^ trgovec seji izvrševalnega odbora tret- Je eksplozija raztrgala tudi te- JAUlXliUl * 1 linilUUOlVLIU na tej razstavi prominentno La ga]le hotelu pnšlo do spo_ v Edmonton internacionale ie rekel da'bonske žice. Tekel je proti ni°egin StTo Ba a" m* ki nove pogodbe ne odobru-i znesku i milijon dolarjev Ho- da bo Mehika ob času volitve ševana pa so zavili v zastavo, žaljivkami, tudi Poincare je ® aj J®[ ° " jejo. race Raymond Paige-ja, kateri iela 1928 pozorišče bojev. Ko-'prižgali sveče in postavili pri dobil svoje. , ^L^LLv.t ulf^n tQVn N°V,a Pogodba bo v veljavi je žen0 spravil od njega in jo munistična stranka bo ime]a njem častno stražo. -o- izvezbani delavci kažejo, kako do junija 1929 Semkaj pa ne poročil> takoj ko se je ločila. } 7Mm revolucijonar_l Orožniki so takoj aretirali Pariz, Francija. - V sredo se ^klano živino razstelesi, d^ gpadajo tesarji> ker t, imajo za _ London> Angiija. _ An. ne w so zdaj pod upJivom! osem osumljencev, samih ko- je bila v francoski poslanski prme prav ničesar v sKoao;: gebe pogodbo za closed shop, gleži imajo dva nova aeropia. kapitalistične vlade in mehiš- munistov, ki so zločin priznali. prvi sobici ob cesti grozen pri- 2in8tva' ^ komentira to počet- zor. Tam je ležal s popolnoma f ™"a m f -^eji tupatam tudi kdo protestira. A mladiči srepo gledajo in množica plašno utihne ter se kmalu poraz- PARLAMENTU. V poslanski zbornici v Parizu zbornici viharna seja. Povod kako se tudi iz kosa, ki ni za izgrede je dal poslanec ™ najboljšega dela, tudi da Charles Hueber iz Alzacije. napraviti dobro kosilce. Hueber je začel govor v na- Razstava je odprta od jutra 1'ečju svoje dežele, ki je podob- do P°zne n0C1' traJala bo od no nemščini, kar je izzvalo ™v do 4. dec. Na razstavi je med nekaterimi poslanci ogor- H-500 glav goveje živine, ko-čenje in mu niso pustili govo- njev> ovc*™_ P_ra^ev^ei;.:500° riti. kontraktorji jemljejo v delo le unijske delavce. KRASSIN MRTEV. n,a, ki bosta nosila vsak>po 100 kih delavskih unij. Stirner je; potnikov. Preletela bosta lah- tudi rekel, da mora komuni-ko razdaljo 4000 milj, ne da stična stranka stati ob strani bi bilo treba medtem pristati, vlade v boju proti katoličanom — Havana, Kuba. Fašistovsko divjanje nad Slovenci v Gorici. Gorica, 4. nov. — Danes 0- Pa tudi drugi poslanci iz Lo- vzorcev od raznih vrst žita. London, Anglija. — Leonid —Havana, Kuba. — Facun- jn proti Zed. drž. Dalje je re- poldne, takoj po končani slav-Krassin, ruski sovjetski za-' do Bacardi, star 84 let, ki je o- kel, da Mehika ni Kuba, Pa- nosti obletnice italijanske zma-stopnik v Londonu, je m4ev. bogatel z rumom, katerega je nama in Nicaragua, ki si pusti- ge, je gruča fašistov — najsta-urcev uu razum vrat z,iui , tJmrl je v sredo, 24. novembra, pošiljal na vse kraje, je tukaj j0 diktirati od drugih, temveč rejši so dopolnili jedva 20 let Veliko" zanimanje1 bo^brez- Krassin je bil v Londonu znan umrl. Pokojni in njegova brata je dežela 15,000,000 delavcev — pričela svoje uničujoče delo-v nrir^ik,, iripr pod imenom "buržuazijski sta prišla iz revščine tako da- in kmetskih revolucionarjev, vanje. V ulici S. Giovanni 7 so v naglici opustošili čitalnico hiške volitve se ne odločujejo "iivita, »X . . . v. k . mi pogajanji, ki so v teku t — Bukarešti Rumunija. —' z glasovnicami, temveč z orož- riti poslancu druge narodnost! ^ Obupal damm u j v]ado ygi Britanij0j g kater0 Br^tiaT10) bivši premier v Ru- jem." v Jeziku svojega naroda, ker slo, napravi dooiCKanosno po -etgka v]ada ni ba§ j muniji, je posvaril bivšega pre gubi. Končno ob pol 9. uri prikoraka pred Mladiko oddelek vojaštva — drugi oddelek pred Katoliško tiskarno. Hiša v ulici S. Giovanni 7 sedež mnogih slov. društev dobi oddelek vojaštva — prvo stražo šele ob 10. zvečer. Deset ur po prvem napadu — tri ure po drugem pustošenju. Štiri družine v hiši so trepetale za življenje in premoženje vse te ure. Nihče ni mislil nanje. Nekatere'ženske so padle v nezavest'. 7-0- Poslanec dr. Wilfan je poslal po atentatu ministrskemu predsedniku Mussolini-ju nastopno brzojavko: "Siguren, da tolmačim mišljenje vsega slovanskega prebivalstva, ki se zgraža nad blaznim atentatom, izražam Vaši Eks-celenci radost nad rešitvijo iz nevarnosti." S™ I" ^se' Sreks^,^kse lahko boČjševik." Radi njegove smrti leč, da sta danes multimilijo- Končal pa je z besedami: "Me-ceni, ko so videli, da se godi J 1 ge ne bo prekimlo z važni- narja, krivica, ker nI dovoljeno govo- c K0SCKa zemlje, Kjer je lasv _ _____. .. t . _ tt „ . . , drugega ne razume. Komunisti so metali na svoje nasprotnike tintnike in ža- H ki se videjo na ^^ „ - . . . Ijivke. Ko se je oglasil pre- ž te maienkosti govore dovolj stično Propagando proti vladi da bo se kedaj dobil naz.aj nje- 0 tr.1 "O. *i-__1Z ^ ! rrrwrci nvovinn rl r\ n^PQTAI o Ni nrostora da bi na tem dobrih odnošajih. Odnošaji se stolonaslednika Karola, naj ne mestu vse znamenitosti popisa- P« lahko boljšajo, ako prene- misli na to, da bo prišel nazaj ZAHVALNI DAN, DAN VE-razstavi A ha sovjetska vlada s komuni- v domovino, tudi naj ne upa, SELJA ZA REŠENE RUDAR- JE. mier Poincare, so tudi njega jagn0> da je vredno za vsake- Vel- Britanije. Prekinili in ga vprašali, kaj je ga kmetovalca, da pride on v vojni storil za Alzacijo. sam in vidi na svoje 0gj _ raz. Predsednik je bil primoran se- gtavo >kakrgne še svet ni videl. Jo prekiniti. 1 -o- Skupina desnice je obdolžila KRALJ FERDINAND BLIZU Poslance iz Alzacije, da so a-genti Nemčije, na kar pa so seveda prizadeti poslanci odgo go\e pravice do prestola. STRAŠNA SMRT OTROKA. Hazleton, Pa. — Ko je voda -o----začetkom minulega tedna vdr- STRAHOVITI VIHARJI V PE- >la v p^mogovnik Lahigh Val- TIH DRŽAVAH; 36 MRTVIH, ley ^ompanije, jfe zajela MNOGO RANJENIH. šest Chicago, 111. — Pomanjkanje prostora kjer stanuje družina jFeroza Shah, na 6215 Ingle- San Francisco, Cal. — Za-šide Ave., je bilo vzrok strašne hvalni dan je bil za mnoge u- Zveze prosvetnih društev. Polomili so opravo, razbili slike, uničili časopise. Orožniki, ki so se nahajali komaj 50 korakov stran, se niso niti ganili. A to je bila le predigra za večer. Ob 7. zvečer je ista skupina med popevanjem fašistovskih pesmi v fašistovskih Uniformah zopet prikorakala v ulico San Giovanni — oborožena z revolverji, bombami, gorjačami, železnimi drogi in sličnim faši- SMRTI. Belgrad, Jugoslavija. Semkaj je prišlo vznemirljivo smrti malega otroka nesrečne sodepoln, ko je strahoviti vihar vorili,' da" n"i~ res'nica. Vprašali poročilo iz dvora rumunskega družine. Mati mu je napravila divjal nad pokrajinami v dr- Pa so, zakai se Francija ne kralja, in sicer, da je kralj posteljo v kopalni bani. Po no- žavi Arkansas, Missouri, Loui- Ferdinand na smrtni postelji, či se je pa otrok najbrž prebu- siani, Oklahomi in Texasu. 36 vsaki trenutek pričakujejo dil in igral s petelinom pri pipi oseb je prišlo ob življenje in konca. Kraljica Marie se vrača kjer je vroča voda, ki je zače- mnogo je ranjenih. V Heber proti domovini, ko pride na la teči, predno je prišla pomoč, Springs, v Cleburne okraju je dvor, ne bo več naSla kralja je otrok v groznih bolečinah največ mrtvih in ranjenih.; ško- med živimi. I ves opečen umrl. v ' da je ogromna. so, zakaj se Francij briga za njihove potrebe. Veliki stenski zemljevid, ki ga dobi-te za enega novega naročnika je kra-sen dar, ki bo vas spominjal leta in **ta na zaključno kamp»npjo 35-l«*ae Jubilejne kajnpanje "Am. Slovenca!" delavcev, in jim zaprla vse iz hode. V sredo šele, to je deve- stovskim razdejanim orodjem, ti dan, se pa je reševalnemu Med divjim tuljenjem: "Abas-oddelku posrečilo priti do ne- so schiavi," "Fuoco alle fortez-srečnežev in so pet še živih re- za dei schiavi" je del tolpe šili iz pasti. Gotovo je bilo ne- vdrl v slovensko poslopje, a ka-popisno veselje, med rešenimi rabinjerji so mirno gledali to »in domačimi, ki so na Zahval- početje. Dva črnosrajčnika v veži, trije na dvorišču, ostali pa na delu. Par močnih udarcev in vrata so padla s tečajev. Med huronskim kričanjem se lotijo omar z drogi in revolver- ni dan skupaj zahvaljevali Boga za rešitev in skupaj zavžili kosilce. Rešeni so zdravi, le silno slabi, a v par dneh bodo zopet pri moči. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna ppsityatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din --------------------$ 9.45 1,000 Din.................$ 18.60 2,500 Din....................$ 46.25 5,000 Din...................$ 92.00 10,000 Din ___________:________$183.00 \ 100 lir 200 lir 500 lir ..$ 4.75 ______________$ 9.20 __________________$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & CESAR ". 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. , Uitanovljen leU 1891. Izhaia vsak dan raznn nedelj, pon-tfeljkoT in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098, Za celo leto Za pol leta Naročnin«: ..$5.00 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__________6.00 Za pol leta______________ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, lion-day, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. •Phone: Canal 0098. Subscriptions: "or one year----------- •or half a year. ....$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year----------6.00 For half a vear-----------3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured. fcditvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office •t Chicairo. Illinois, under llie Act of March 3. 1879. Slovenskemu narodu v Ameriki! res največji reveži in si ne morejo prav nič pomagati, ker so" zgubili vse, razun bornega življenja. Ce nas v naši deželi doleti kaka nesreča, smo takoj na nogah, da se pomaga vsem, ki so bili prizadeti, najsibodo katerekoli Vere ali narodnosti. Ni pa tako v Sloveniji, kot se vidi! Poslanci so prosili pomoči v Belgradu, toda prošnjo so preložili, kot da ni nujna! Seve, to pomeni, da ne bo p<5moči, vsaj ne takoj! Ubogo ljudstvo-strada in zmrzuje* nihče se ne gane ! Zato naj pokažemo mi, da imamo srce do revežev v starem kraju! Poskusite, dragi rojaki, nabrati kak dar, posebno tisti, katerim je v prizadetih krajih tekla zibelka; mogoče imate tam še celo svoje starše ali druge sorodnike. "Amer. Slovenec" bo rad priobčil poročila in poslal darove na pravo mesto. Ge pa želite poslati naravnost v stari kraj, tudi dobro. Najboljše bo, da se pošlje dotičnim župnikom in gotovi bodite, da bo vsak cent prišel med reveže, ki so pomoči najbolj potrebni. Za zgled naj Vam bode naša mala župnija sv. Štefana. V par dneh se je nabralo nad $175.00, katere sem poslal na župnika v Polhovem gradcu s prošnjo, naj razdeli po svoji previdnosti tistim, ki so v največji bedi. To svoto so nakolek-tali Anton Žumer, Frank Trobec in Frank Seliškar, naši fara-ni. Vsa čast jim, istotako radodarnim faranom! Ce kdo želi kaj darovati, naj omeni, v kateri okraj; tudi podpisani je vedno pripravljen sprejemati darove ter jih sigurno poslati v omenjene kraje. Ponovim, da gre šentštefančanom vsa čast! Bog naj bode Vaš plačnik! Rev. John Trobec, župnik. -o- "Amerikanski Slovenec," ta vrli list naših slovenskih pijo-nirjev v Ameriki, obhaja to leto na slovesen način 351etlnico obstanka. Doba, skozi katero je šel ta prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki je dolga. Mnogo težav je bilo in treba je bilo žrtev in dela, da se je ta list vzdržalo pri življenju že takoj ob [ začetku. Pokojni Msg)'. J, F. Boh, ki je bil njegov prvi ui;e.dnik, ko, je list postal katoliški, je veliko žrtvoval za ta list.' Ko bi pokojni Msgr. Buh ne bil duhovnik, ko bi yn ne ljubil svojega naroda, kakor ga je, bi Amer. Slovenec najbrže izdihnil v svojih mladih letih. A kot duhovnik, ki je vedel, da je treba delati in žrtvovati za narod, je to rad prenašal, dokler ni našel listu boljše bodočnosti. In letos..ko je Amer. Slovenec razglasil svojo jubilejno kampanjo in zdaj vodi zaključno kampanjo, moramo vsi pravi Slovenci, ki čutimo slovensko in katoliško, biti vzradoščeni na tem, zakaj gre se za naš list, ki je propagator in najboljši glasnik naših katoliških idej. Kot slovenski duhovnik, ki mi je blagor naroda pri srcu, apeliram na vso slovensko katoliško javnost, da v tej zaključni jubilejni kampanji gredo vsi na delo in razširijo naš najstarejši slovenski list v Ameriki v vsako slovensko hišo! Sploh bi opominjati narod v takih kampanjah ne bilo treba k« bi bilo'-vc* '.ved Ra j se moramo vendar "•"edati. «M ' ' * 1 " •■' . "V..«' am s-t '*l'jM>9 %t' koliko je ta list storil za svoje slovensko ljudstvo v tej novi domovini. Kdo je nas branil in še brani pred nasprotniki, ki se besno zaganjajo dan za dnevom v nas duhovnike, v tebe, katoliško slovensko ljudstvo, da bi ti strgali iz srca vero tvojih očetov in mater? Kdo stoji pred nami, kakor hraber vitez in seka glave vsem demonom, ki napadajo naše katoliške naselbine, zdaj to, zdaj ono? -— Ali ni to naš pijonir Amerikanski Slovenec? Zato pa več zavednosti in na delo za ta list! Pogum mora veljati vsepovsod. Izgovori naj ne veljajo. Saj morajo nasprotniki tudi žrtvovati za svoj tisk, saj ga Imajo več za podpirati kot mi. Pa bi mi ne podpirali in širili svojega? Le pogum in naprej.! Odkar je Amer. Slovenec v Chicagi in je postal popolnoma pravi narodni katoliški list, to je, da je na razpolago vsem naselbinam enako, je nastala za ameriško Slovenijo v resnici nova doba. Katoliške vrste se večajo in postajajo močnejše. Narod spregledava in to le po zaslugi odločnosti, ki jo zavzema s svojim nastopom med narodom naš katoliški list Amer. Slovenec. Tak list je nam neobhodno potreben. Samo mislimo si, kaj bi mi bili sedaj-le brez takega odločnega in uplivnega lista kot je Amer. Slovenec? Kje bi se branili, kje bi .mogli odgovarjati H a vse lažnjive peklenske gonje naših nasprotnikov? Tak list moramo imeti, pa ne samo imeti, ampak ..ga tudi širiti in delati zanj! Cast zastopnikom in Zastopnicam po naselbinah, ki delajo za list. Le pogum in naprej! Zavedajmo se vsi, da tisk je naše edino orožje, ki ga imamo proti našim nasprotnikom . Papež Pij IX. je bil velik moŽ učenjak in je dobro vedel, kaj je zapisal, ko je zapisal: "Zastonj zidate ceykve, šole in zavode, ako ne znate vpoštevati in rabiti najboljšega orožja — tiska . . ." Tisk je velesila. Ni jo sile, ki bi imela tak upliv na javnost kot je tisk. Zato pa spoznajmo važnost tiska! Amerikanski Slovenec je hrbtenica katoliških Slovencev v vsakem ožiru. On je naš zaščitnik, on nas brani, on stoji ža 'naše interese na straži. Zavedajmo se tega! Zavedajmo se pa tudi, da jo v tej kampanji nas vseh dolžnost, da list širimo in mu pridobivamo novih naročnikov in či-tateljev. Rev. J&mes Cherne. Pomagajmo jKiplavljencem! I Si. Stephen, P. O. Rice, Minn. Dragi g. urednik ^Poročali ste o strašni katastrofi, ki je letos zopet zadela več krajev v Sloveniji. Posebno so bili prizadeti okraji Žiri, Poljane in Polhov gradeč, in sicer v dveh letih že trikrat. Najhujše je bilo letos, 27. septembra. V pol-hovgraški župniji je nad 60 hišnih posestnikov popolnoma uničenih. Prosili so in še prosijo vlado, naj bi jim kaj priskočila na pomoč. In res, ko j« kmalu po tej grozni povodnji prišel uradnik na lice mesta, je dal enemu posestniku 1000 dinarjev, kot prvo pomoč. To je v ameriškem denarju 18 dolarjev! Posestnik je zgubil prav vse! Drugi posestnik, ki mu je hudournik toliko prizanese! da mu je pustil en vogal hiše, je pa dobil 500 dinarjev pomoči!! Tako dela vlada ž reveži v Sloveniji! . . Lahko bi povedal še Več*!' Ljudje v prizadetih krajih so "Glasu Naroda" v odgovor. V štev. 270. G. N. trobi zopet svojo staro pesem in na jako zvit način rogovili semintja, samo, da bi odvrnil od sebe sum. V liberalnem G. N. ne čitate drugega, kakor: Grdina in Zakrajšek in zopet Zakrajšek in Grdina. To je, kar se čita v G. N. že zadnjih nekaj let. Zakaj da napada Rey. -Zakrajška, ko vendar"-slednji nipia že zadnja tri leta ničesar opraviti z javnostjo,'t. j. na časnikarskem polju, mi je uganka. Ne morem soditi drugače,, kakor da to delajo newyorški liberalci fe! gole hinavščine in škodoželjnosti do duhovnika,, ki je res veliko storil.za svoj narod. Prišlo'je tako daleč, da se newyorškim liberalcem majejo tla in bati se je, da pride jTone( Ie še haprej/da se bomo zanje morda žalosten propad. To jih kaj- ženske z dolgimi lasmi tukaj pada boli, da cvilijo in vpijejo prav po rov- ' tarsko že zadnjih par let. Krivi so si pa vsega sami. V svoji kratkovidnosti bijejo besno okrog sebe, kakor človek, ki se mu zmeša razum, ne vedoč kaj dela. Na drugi strani so pa prav kramarsko premeteni in nobena lisica si ne zna s tako hinavskim obrazom približati svojemu plenu, kakor znajo to newyorški liberalni, kričači. Slepci! Cujete? Slepci! To deva j o na svoj trnik, s katerim ribarijo in lovijo simpatije naroda. Ubogi slepci, to je vada za njih prooairando. Marsikdo se pa opravičeno vpraša, ali ni morda ODMEV IZ DIVNE COLO-RADE. Pueblo, Colo. Nisem se še oglasila v našem listu. To bo moj prvi' dopis. Zima je nastopila in imam nekoliko časa tudi za pisanje. Ker "Vidim, da naš list ni nikoli brez dobrih podučnih in zabavnih spisov, katere tudi jaz najraje prebiram, zato se bom tudi jaz skušala katerikrat oglasiti. Komaj čakam poštarja, da mi prinese Amer. Slovenca, katerega preberem od kraja do konca. Mnogo koristnega nam prinaša "Ženski svet," kjer podučuje ženstvo v tem in o-nem oziru. Resnično, brez tega koristnega lista bi ne smela biti nobena ameriška Slovenka. Zadnjič sem šla malo k sosedi v vas in jo nagovorim: Kaj pa delaš? Bež no, še zdaj imam solzne oči, ker sem se do solz nasmejala, ko sem brala dopis tistega Toneta s hriba, ko piše, kako s(a se mož in žena dajala, ker je dala žena lase prištu-čat. Ta Tone je res en kam-peljc, čudne muhe mu brnijo po glavi. Vidi se, da je še fant. Le čakaj, da se enkrat ujameš, boš postal' že bolj ponižen' — angleškem je^iknr 1c!Podal se Je se zmotili. |v bolnišnico v Escanabo. Želi' • mo, da kmalu •okreva. Končno pozdravim vse Sl°' vence širom Amerike, posebn0 pa čitatelje Amer. Slovenca! A. Krašovec> ——-o ■■ v ■. • Tudi jaz podam svdje mnenje glede lista Amer. Slovenec. List jfe vsejja priporočila vreden za katoličane, ker zago' varja nauke sv. cerkve, prinaša novice iz slovenskih naselbin in skoro iz vsega sveta ; priobčil je podučijive Članke jin povesti. Izdajalo naj bi se ga sani« petkrat na teden, ker .nekateri še zdajšnjo ceno težko ali neradi plačajo. Dne 18. t. m. je: bila igrana igra v štirih dejanjih v korist St. Francis de Sales šole. Veli' ki Gero Theater je bil poln ljudi, pa. ne samo katoličanov, nego tudi drugih ver; ka,r je do-kaz, da ima župnija St. Franci« de Sales dober dramatični klub. Igro je režiširal fukajšni pomožni župnik Rev. L.J. Špecht-Rojak Frank Papež je zbo- CAGO. žilo obilo slovenskega , občin- South Chicago, III. stva, kakor tudi amerikanske-Prav mali kotiček mi dovoli- 'ga. To je znak, da sta srebrno-te, da povem, kako smo se ime- (poročenca priljubljena pri A-li zadnjo nedeljo, to je 21. no- merikancih kot pri svojih roja-vembra, pri nas v South Chi- kih. A .mojstersko pa je. vršil cai'o. . . 'nalogo . stoloravnatelja č. -g. Pevsko društvo "Zarja" je .župnik, Ivi je zabaval in krat-namreČ na ..oimenjepi dan pri- kpčasil s svojim govorom naredilo veselico z Tgro "Dve te- \'zoče in sicer v-slovenskem in '110 .zaključili. Boljševiški minister in P9' met. Za božič 1925 se jq vrši'0 v Moskvi veliko zborovanie bolješvikov proti veri. Na tef1 shodu je zaklical govornih boljševiški minister Lunača1"' skij: • ...... , . "Duše ni J Ce prerežete m°z' gane. in iščete,s povecaln'11] steklom dušo: leta in leta — nC boste je našli i" Zdaj je stopil na oder ru^j škof Verhoyenskij. • Obrnil se je proti ministru in zaklical: . "Pameti ni! Če prerežein0 Vaše ,možgane, in iščemo, s P0' večevalniin stekiom. v njih P*' —t.ne..bomo .ja..našli'' Boljševiki so zborovanja m AMERJ&ANSK1 hLQVENfiC" ft'VlWi ■llll I iftroGSftgysj Zemljevid ZA ENEGA CELOLETNEGA ALI DVA POLLETNA NOVA NAROČNIKA i n ....... Dobite krasni stenski zemljevid, ki je pravi kras za vsake hišo. Meri 38x25 iačev. £. sCrap predstavlja ves svet in zastave vseh narodov in držav. — 2. stran podaja Steyilo prebivalstva držav mest, otočij itd- — 3, stran predstavlja vseh 5 delov sveta. — 4. stran vsa morja in vode. — 5. stran tabela pristojbin.—6. stran podrobni zemljevid Združenih držav in vse cemen-tovane automobilske ceste. ZA PET CELOLETNIH ALI DESET POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: Jako praktičen "Kamera Fonograf." Krasna yagrada za pet celoietnin novih naročnikov. Idi takoj na delo da dobiš to lepo nagrado! ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV Nalivno pero in automatični svinčnik. Pero je na koncu "14-karat" zlato. Priponka pozlačena na peresu in svinčniku. Oboje je v lepi lični škatljici. Po-žurite se in dobite to lepo nagrado. Kamera Fonograf, ki ga .predstavlja slika je jako praktičen za vzeti seboj na piknike in je tudi poraben za dom', kakor vsak velik fonograf. Večjega veselja ne bote napravili vašim malim, kakon če dobite to nagrado za božične praznike. Fonograf je močno zgrajen in igra vsake 12 palčne plošče. Lepo vdelan v bokso, ki se zapre in se ga lahko nese kamor hoče, kakor kak kovček. Pojdite na delo za novimi naročniki in dobite to nagrado ! f NAGRADE se bodo vsem agitatorjem razposlale takoj, kakor hitro bo upravništvo prejelo naročnino za poslane nove naročnike. Agitatorji naj pazijo, da dobijo od novih naročnikov natančne naslove in potem iste pošljejo z naročnino na upravo. , Agitatorji naj pošljejo nove naročnike takoj sproti na upravo, da se novim naročnikom takoj začne pošiljati list. Ako bi kdo rad večjo nagrado, | pa nima potrebnega števila novih naročnikov, naj v pismu omeni in ga bomo počakali, da jih bo dobil potrebno število. Ako komu kaj ni jasno, naj piše na upravo lista za pojasnila. Vsi novi naročniki dobe naš lepi stenski koledar! /LE VSI NA DELO ZA "AMER. SLOVENCA!" ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV Dobite jako lepo praktično "Električno peč", ki vsakemu jako prav pride v teh zimskih dneh. Z nio si lahko segrejete svojo sobo vsak čas. Vse kar je treba, da pri-šraufate žico tja, kjer gori električna luč in peč se raz-greje v par trenutkih. To je jako lepa nagrada za 4 celoletne ali 8 polletnih novih naročnikov. Idite na delo in dobite čimprej morete nove naročnike in dobili bote to lepo nagrado! Električna peč. ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POLLETNE NOVE NAROČNIKE Agitiraje in dobite nagrade! Agitiraje in dobite nagrade! Album za fotografije. Velikost albuma je 10x7 inčev. Jako priprayen za zbirko fotografij. Narejen iz dobrega trpežnega blaga. Jako lepa nagrada za dva nova naročnika. (Konec.) In, če pomislim, 4so)liko ljudi je v tej veliki slepoti! Da sem jaz kralj, dal bi po mojem kraljestvu razglasiti povelje, da se oženijo vsi do zadnjega. Nobenega samca bi ne bilo v mojem kraljestvu. Res, če pomislim, še nekaj minut in oženjen bom. Naenkrat okusim sladkosti zakonskega stanu, kakršne se niti v pravljicah ne dado opisati. (Gez nekaj ča9a.) Naj že govorim, kakor hočem, vendar se mi zdi strašno, če dobro pomislim o tem. Za vse svoje življenje se zvezati, kakor pade, dobro ali slabo, in pozneje ti ne koristi ne preklic ne kesanje — nič, nič, kar je, je, vse je končano. Pa glej, 8aj že zdaj ne moreš več odstopiti, še nekaj minut -in treba bo v cetkev. Odstopiti mi nI nikakor več mogoče, voz že čaka, vse je Rripravljeno. Pa afii res ni mogoče več uiti? Nayavaw, da se veli ne da, pred Vratmi in Pfo&old je že polnb ljudi in vprašali me bodo: žakaj? kako? Ni mogoče, nikakor ne! P* vidiš, okno je odprto. Kaj pa, Če bi šlo skozi okno? To ne gre in se ne spodobi in tudi visolco je. (Gre k oknu.) Ne, pa ravno visoko ni, samo eno nadstropje je in še to nizko. Ne, ne, pa tudi klobuka nimam. Kako hočem brez klobuka? 'To še ne da. Vendar, ali res ni mogoče brez klobuka? Pa kaj, če bi poskusil? Poskusiti treba,, kaj? (Stopi na okno in zakliče.) Bog blagoslovi! (Skoči na ulico za sceno, vzdiha in stoka.) Ah, ah, izvošček! Glas izvoščka: Kam se peljemo, gospod? Glas Podkolesinov: Na kanarke, zraven Semenskega mostu! Glas izvoščka: Pošteno plačilo! Nič utrž-ka! Glas Podkolesinov: Urno poženi! (Sliši se, kako voz oddrdra.) 22. prizor. Agata (vstopi v poročni obleki, plaho, poveša oči): Sama ne vem, kaj mi je. Spet me je sram in vsa se tresem. Ah, ko bi ga zdaj le trenutek ne bilo v sobi, ko bi slučajno odšel. (Boječe se ozira.) Pa kje je? Nikogar ni. Kam je šel? (Odpira duri v prednjo sobo in govori.) Tekla, kam je iz- ginil Ivan Kuzhiič? . Glas Teklin: Saj je tam! Agata: Kje je tam? f ' Tekla: Tu je sedel v sobi. \ Agata: Sama vidiš, da ga ni. Tekla: Iz sobe tudi ni šel, ves čas sem sedela v prednji sobi. Agata: Pa kje je bil? Tekla: Ne vem, morda sedi v sobi Arine Pantejlemonove. Agata: Tetka! Tetka! 23. prizor. Isti in Arina Pantelejmonova. Arina (razburjena) : Kaj pa je? Agata: Ali je Ivan Kuzmič pri Vas? Arina: Ni ga, tu mora biti, k meni ga ni bilo. Tekla: V prednjo sobo ga tudi ni bilo, tam sem jaz sedela. Agata: Tu ga tudi ni, sami vidite. 24. prizor. Isti in Kočkarov. Kočkarov: Kaj pa imate? Agata: Ivana Kuzmiča ni. Kočkarov: Kako, da ga ni, ali je pobeg- nit? Agata: Ga ni, pa tudi pobegnil ni. Tekla: Hm, kam se je pa dal? Še misliti si ne morem. Sedela sem v prednji sobi in se niti ganila nisem s prostora. Kočkarov: Glej ga vraga! Morda se je pa skril? Ivan Kuzmič, kje si? Pokaži se! Ne uganjaj neumnosti. V cerkev se mudi. (Ga išče pod skrinjo, pod stolom itd.) Nerazumljivo. Na noben način ni mogel oditi. Nalašč sem mu skril klobuk v ono sobo. Arina: Vprašajmo dekleta. Ona je bila ves čas na ulici . . . Dunjaška, Dunjaška! 25. prizor. Isti in Dunjaška. Arina: Kje je Ivan Kuzmič? Ali si ga kaj videla? Dunjaška: Gospod je skočil skozi okno. i Arina zakriči in tleskne z rokami.) Vsi: Skozi okno? Dunjaška: Potlej so pa sedli v kočijo in se odpeljali. Arina: Dekle, ali govoriš resnico? Kočkarov: Lažeš, to ne more biti. Dunjaška: Bog mi je priča, da je res skočil. Kramar spodaj jih je tudi videl. Zmenili so se radi plače in se odpeljali. Arina (Kočkarovu) : Kaj ne, hoteli ste se pošaliti z nami, hoteli ste nas imeti za igračo? Škandal! Take sramote še nisem doživela. Slepar ste, nepoštenjak! Gospodično ste spravili pred vsem svetom v sramoto. Kmetica sem, pa bi nikdar ne storila kaj takega, — a vi hočete biti gospod? Kakšen gospod? Fej Vas bodi! (Razkačena odide in odvede nevesto. Kočkarov stoji kakor pribit.) Tekla: Aha! Tako ti zna brez posredovalke ženiti? Imela sem že vsake vrste ženinov, tudi z razdrapanimi suknjami, ali takih, ki bi skakali skozi okno, takih pa še ne, prosim, da oprostite. \ Kočkarov: To je sramota! Stvar ni taka. Skočim k njemu in ga priženem. (Odide.) Tekla: Le skoči le, pa ga privedi! Ta se pa umeje na svojo obrt. . . kaj ? Kakor zajec na boben. Ce bi ušel skozi vrata . . no, navsezadnje ... ampak . . če ženin smukne skozi okno! ha! ha! ha! ha! Pa z Bogom! j(Zastor pade.). Kanada. Sask., Canada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, (Dalje.) Kanada sedaj stoji takore-koč na zenitu kot dežela upanja vseh narodov za realizira-rije boljšega obstanka. Ameri-kii je zaprta, Kanada odprta. Sosede sta si. Dostikrat mislim nazaj na Ameriko in v primerjanju z deželo se mi Kanada zdi tako velika, brezmerna! — "Canada knows no distances!" mi je rekla učiteljica, ki je sedela poleg mene na vlaku, Ce fantje grejo samo na kak ples po sto milj, — 160 km — potem je gotovo, da se v Kanadi daUavnih razmeK ne sme ustrašiti. In ravno to je njeno bogat-stvo. Kako omejena je že Amerika! Tam merijo na lote, tukaj na akre. Da tako bogata gruda vabi sedaj vse sloje iz Evrope, bi si človek lahko mislil. Drugo vprašanje pa je, kateri sloji Evrope spadajo sem in bi njej bilf v korist, Kanada pa njim? Kot mero lahko vzamemo: Priseljencu v Ameriko kramp! Kramp je izraz zmožnosti istega, ki kramp zna obračati z roko ali z umom. Mi pa, ki smo bolj olikanega in bolj usmiljenega srca, pa pravimo novopri-seljencem: Le potrpi malo in delaj, ker si zdrav in mlad, in v par letih boš tukaj, kar bi v Evropi nikdar ne mogel postati. — Le tisti, ki ta kramp rad sprejme pri prihodu' v Ameriko, je gospodar tukaj. Kdor ta kramp drugim ponuja, je že hlapec vseh hlapcev. Toraj konkretno delo je prvi pogoj | se kolikor mogoče praktičnega j dela poprijeli. "Durch diese J hohle Gasse muss er kommen," pa bodi Nemec ali Slovenec in kdo drugi v Ameriki in Kanadi. Šolanje v Evropi ima le malo pomena v Amerikah. Mislim, da so to obiskovalci iz Slovenije k evharističnemu kongresu malo spoznali. Vseeno so dobili vtis, da je tukaj treba na novo začeti. Vsakdo; ki se izkrca na obali Amerike, dobi zastonj kramp v roke, ce hoče ali ne, in naj bo duhovnik, učitelj, zdravnik ali rokodelec in tako mislim, da bo Vama jasno, za kar me vprašata, namreč, kaj stati njegov inženjer ali eko- do"! Doma, na njegovi farmi mi nom. Dobro. Vi ste prisrčno po- pravi njegova žena, da za letos vabljen. Kot uvod za nadalnje so sicer pričakovali 25 tisoč, razmotrivanje naj Vam povem ^odo pa dobili le 24 tisoč bir-to malo dogodbico. Pred 10 le- nov pšenice in pa 4000 birnov ti pride neka Poljakinja k me- 'ovsa. Hiša je moderna, kakor ni na obisk s svojo 171etno 'je bolje ni videti za izobraže-hČerjo. Imel sem lep piano do- nega človeka v nobenem mestu, ma. Dekle se vsede k piano ter jposebno ne na Vzhodu. Star je začne izvajati melodije na na- 'nekaj čez 40 let. Dela sam z čin, da sem kar strmel. Podam dvema sinovoma in ima enega njej nekaj Mozartovih sona- blapca; 40 konj in 2020 akrov tov, ki sem jih posebno ljubil, zemlje, ima tri avtomobile zase Pa pravi: ''Gospod, jaz note ne in enega za žito spravljati. Ko poznam, ker mati ni imela do- sem si vse to ogledal, sem str-sti denarja, da bi me dala v 'mel in mislil: Kdo pa bo tebe muzikalno šolo." Pa rečem: "Dobro, igraj še nekaj več...' bi se dalo napraviti v Kanadi ter sem zrl tje na njene prste, za mladega, podjetnega fanta\ kako so letali sem in tja v hit-ki je absolviral poljedelsko vi- rosti in krasni harmoniji — se soko šolo v Pragi, bil v živino- zavzel nad njeno spretnostjo in rejski in mlekarniški praksi za mislil: "Kje je oni človek, ki vanja. rajo zmožnosti biti praktične — samo izšolana vednost malo kaj velja. Vsi naši slovenski Amerikanci znajo to in so tudi takozvani petošolci svojo srečo na novem svetu vsega napredo- nekaJ 'et itd., in za Vašega pri- bo tebe, dekle, igrati učil V obeh Amerikah mo- jatelja gozdarja. Več kot polovico odgovora najdeta že zgoraj opisanega, ali za tukaj bi rekel "Nova sunt omnia." Recimo, da pridete Vi sem k meni na obisk in jaz Vas predstavim na tem premakljivem" kolesu m°Jem" sosedu, ki je največji starokrajskega uma pustili in b°£ataš v fari. Vi hočete po- Zadnjo nedeljo sem bil povabljen na južino k farmarju. Spada k podfari in ker so se tam pri cerkvi tako dolgo prič-kali, kaj bodo meni, novemu župniku plačali, sem zakuril svoj Ford ter jih pustil v miru; vedel sem, da mi škodili ne bo- farmarije učil! — Prišel je pred 14 leti sem s par konji in je imel menda celo en voz žita seboj! Kako mislite Vi, da bi temu človeku z vso vašo šolo mogli biti v pomoč? Če bi ti farmarji morali čakati na evropske šole za ekonomijo, kje bi jaz bil, ker tukaj bi ne bilo človeku za obstati. Ne bi bilo tukaj nič obdelano, kar pa v resnici,pogrezi s svojo obilnost-jo celo Evropo v senco. Torej le kramp je, ki velja za vsakega. Na ta kramp večinoma dandanes Evrppejci niso več vaje- ni. Amei-ikanec in Kanadčan je realen delavec. Večkrat srečam 1'armarske velikane, ki štejejo več tisočakov kot jih bodo kdaj potrebovali, in v njih obleki in potu obraza skoromalo zaslužijo 5 centov kot beraško darilo, pa ko prideš na njih dom ali vidiš njih bančne bukvice, boš pa snel klobuk in se stisnil v kot, če bi kaj takega tukaj v navadi bilo! Ravno tako za gozdarja v Kanadi. Pravi gozdar v Kanadi je medved. Šume sekajo ter hlode režejo že tam, ali pa jih pošiljajo dalje po vodi. Železnice so predrage in tako se navadno reže les v gozdu in tako ga ni treba preračunati v stalnosti, ampak samo v uporabi, katerega lahko preceni vsak človek. Razun British Kolumbije se rabi les le za napravo papirja, katerega je šlo za milijone v Ameriko, sedaj pa se je to omejilo in se dela lepši papir prav tukaj, ki je nova obrt za Kanado. Torej kot "forštner" je malokaj dobička za Vas tukaj. Ostane zmiraj le kramp. Mogoče bo Vas zanimalo, kako se je v Washingtonu in British Kolumbiji delalo z gozdovi. Ko sem prišel pred 18 leti tja, so naši vrli Slovenci — in tudi drugi narodi — čistili gozdove, da bi kaj pridelali na grudi. — Bilo je to izvanredno težko delo. Borovci so posebno težki za izkoreninovanje ali ruvanje. — Med njimi je bil tudi takozvani ciner, neke vrste smreke, ki imajo zelo lahek in dobro dišeč les. Kolje se tako lahko, da mu je skoro le treba mahniti z rokoma se razkloje. Gori kot sveča in je zelo trpežen. Ta les se porablja tudi kot okvir za svinčnike. Vse to se je spravilo na veliko gromado ter sežgalo in take piramide lesa so gorele po cele mesece, da se je na ta način izčistila gruda za farmo. Škoda, da se je cider tako uničil, pa ker ni imel v svoji obilnosti nobene druge vrednosti, je moral odstopiti mesto kravi in žitu. V Kanadi tega ni treba, ker ga ni v tukajšnjih provincah, ki so naravne prerije najbolje zemlje. Amerika je velika v poljedelstvu, pa nič (Dalje na 4. strani.) NAGRADE ZA ZAKUUČNO JUBILEJNO KAMPANJO. VAŽNO ZA VSAKEGA NAROČNIKA IN ČITATELJA JE: da natančno prečita današnji razglas kampanje, kakor tudi opis vseh nagrad v tem oglasu, ki so določene za nove naročnike. Naj ne bo nobene slovenske hiše, ki bi ne dobila v tej kampanji ene izmed teh nagrad! AMERIKANSKI SLOVENEC 0000000000<>00<>0000-0<>00-0 Tolmačev kotiček. Veliki stenski KOLEDAR-j JI za leto 1927 so na razpo-jj lago za razpošiljanje; KoW-darji so veliki in zelo prikladni, najsibo za družico ali -urad. Pošiljamo jih jpo naročilih povsod po Am ki, pa tudi v stari kraj. Koledarji stanejo samo 25c s poštnino. Koledarji »o vredni dvakrat toliko. Naročila za Ameriko ne sprejmemo manjša, kakor za štiri komade skupaj (4 za $1.00) ali več. Za v stari kraj pa prejmemo tudi naročila za posamezne komade (komad 25c). Pošlje se lahko v znamkah. Naši odjemalci v Cleve-landu jih dobijo zastonj vsaki čas v naših prodajalnah, tam se tudi vzamejo naročila za pošiljanje. Koledarje otrokom ne dajemo, pač pa le odraslim osebam. Oni, ki so oddaljeni, jih lahko dobijo tudi za sVoje sosede. Ni prav, če bi jemali p° več koledarjev kakor le enega na družino, pa tudi nc, da bi koledarje pošiljali svojcem, katere ste sprejeli za sebe. Oglasite ce, ali pa pišite na: A. GRDINA & SONS, 6019 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND O., ali pa v podružnici v Collinwoodu. zimske usnjate telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko, kape in klobuke, in vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po najzmernejših cenah v slovenski trgovini The Will County National Bank OF JOLIET; ILLINOIS TRGOVINA Z ME ŠAN1M BLAGOM -OBLEKAMI IN OBU VALI. Prejema raznovrstne of name vloge, ter poiiU1 denar na v« dele »v«*" 502 — 10th STREET WAUKEGAN, ILL. Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča za ..obilni obisk! Kapital in prenstnn« $300,000.00. C. E. WILSON, Pt* Ženski svet / VSE SLOVENSKE ŽENE IN DEKLETA NA PLAN ZA "SLOVENSKO ŽENSKO ZVEZO!" ^iiflinvoran AA/^i« Z veseljem čitam razne odzive na moj članek "Slovenska 11 žena." V resnici, nisem pričakovala takega zanimanja. Do- v sedaj so se oglasile ženske iz štirih velikih slovenskih naselbin. P Dobila sem tudi pisma iz treh drugih krajev, kjer komaj čakajo, da ustanovijo podružnico Ženske Zveze. Celo v sosedni Kanadi so pozorni na naše gibanje, kot mi zagotavlja odlični dopisovalec. Ker je torej vidno, da naše ženske hočejo svojo Zvezo, začnimo takoj z ustanovo podružnic po vseh naselbinah. Meseca decembra se bo nudila lepa prilika, ko bo ve-, čina naših podpornih društev imela svoje glavne seje. Na teh sejah se naj takoj ustanovi tudi društvo Ženske ,Zveze. Naj bo mesec december, v ka- ; tereni obhajamo rojstvo.Kra- 1 lja nebes in zemlje, tudi roj-stveni mesec naše tako potrebne Slovenske ženske zveze. Vse druge dopisovalke izražajo svoja mnenja, oziroma načrte, kako naj bi Zveza poslovala. Zato bom tudi jaz po- : dala svoje misli. Ravno tako naj storijo še -druge. Na skupnem sestanku bomo pa izbrale, kar se bo vsem najboljše zde- ■ lo ter to vzele Zvezi za podlago in pravila. Moj namen ali nasvet bi bil ta-le: ' Prva naloga Zveze naj bi bila: Vzgajati naše ženstvo k|s samostojnosti in z/ačajhosti. Izobraževati ga. Pripravljati mu pot do pravic, ki mu gredo po božji in človeški postavi. Vse to pa najlažje dosežemo s čitanjem poučnega berila, za katerega naj bi Zveza skrbela z nakupom dobrih znanstvenih knjig. Te bi si članice potem lahko izposodile za čitanje. Zveza naj bi tudi imela svoje glasilo, kjer bi lahko članice in drugi dopisovali in razpravljali o ženskem vprašanju. Ako hočemo ohraniti Zvezo živo, nam je glasilo neobhodno potrebno. M ogoče nam bi A mer. Slovenec ohranil sedanji Ženski kotiček ? Dalje: Da bi Zveza bila bolj privlačna, naj bi se za vsako članico določilo gotovo svoto za pogrebne stroške. Na primer $100.00. Do teh bi pa bili dediči upravičeni šele, ako je bila umrla članica Zveze nad eno leto. Mesečni asesment.naj bi znašal 30c, katerega društvo pošlje na glavni urad. Vse društvene potrebščine se nabavi is skupne blagajne. V Zvezo bi se sprejemalo žene in dekleta od 16 let naprej. Od ženske, ki so ob pristopu že prekoračile 50. leto, bi njih dediči bili opravičeni samo do $50.00, ali polovično svoto, določeno za pogrebne stroške To pa ,zato, da se blagajna preveč ne obremeni. n Glavni urad naj bi bil kje v sredini Amerike. Jaz priporočam Chicago. V ta urad se naj volijo: Predsednica, podpredsednica, tajnica, blagajničarka in tri nadzornice. Vsako društvo bi imelo zaporedno številko ter poleg svojega odbora še Zvezino zastopnico ali organizatorco. Te zastopnice bi se lahko pozneje organiziralo v razne komiteje, ki bi delovali na razne načine v prid Zveze. Za društvene stroške, kot najemnino od dvoran za seje itd., bi morala društva samo skrbeti. V ta namen se priredi kakšna zabava, da se stroški pokrijejo. — Kadar spravimo Zvezo v pravi tir, bomo lahko naš delokrog raztegnile in ga posvetile še drugim predmetom, ki čakajo našega dela. Tu sem navedla nekaj podatkov, ki jih naj ženske vzamejo v pretres. Vse drugo se bo lahko uredilo na skupnem sestanku, ali če hočete konvenciji, kakor hitro se ustanovi več društev. Z u:;tanovo Zveze se ne bomo le »povzdignile pred slovensko javnostjo," ampak tudi pred ameriško. Naša nova domovina- kot taka še do danes ni slišala o kaki Slovenian Ladies Mission, medtem ko irna vse druge narodnosti zastopane v organizacijah. Toraj, kateri je na srcu napredek lastnega rodu, naj stopi v naš krog in sodeluje za prosveto ženstva. Stari pregovor pravi, da ženska tri vogle pri hiši podpira; a tudi pri hiši človeštva je treba dobrih, kremenitih žena, da vzdržijo tri vogale. V naši ženski je skrito še mnogo duševne sile in sposobnosti. Treba ji je dati samo prilike in, bodrila, da razvije*svoje zmožnosti. Dolgo zapostavljena se bo končno osvobodila in kot ptica poletela iz dolgotrajnega jetnistva na prosto solnčno plan. Na delo toraj, rojakinje sirom Amerike. Naj odmeva klic: Na plan za Slovensko žensko zvezo, od Atlantica do Pacifika! Sedaj imamo vprvic priliko pokazati, kaj ženske zmoremo, če smo skupne. Vrstimo v stran vse predsodke in se združimo! Čeprav v tujini, a pokažimo, da smo potomke sicer malega a neustrašenega slovenskega naroda. Pogumno nastopimo in krepko se držimo v boju za naš ideal in to je: Slovenska ženska zveza! Mario P vi ARABSKE ŽENE. Dunajski list "Die Mutter", (Mati) je prinesel sledečo zgodbico iz življenja arabske žene, kakor jo je pripovedovala neka zdravnica, ki je živela več let v Jeruzalemu, kjer je bila nastavljena v bolnici. Moje izkušnje z arabskimi ženami niso vesele. Njihova brezprimerna potrpežljivost in pohlevnost me je naravnost jezila Arabkinja izvršuje vsako < i delo; v nekaterih krajih oskr- \ bujejo žene same vse gospo- ! 1 darstvo, poljedelstvo in živino- ! rejo. Mož, ki pri svojih ne- ! i skončnih potovanjih po pušča- < ■ vi ravnodušno prenaša največ- ! je težkoče, lakoto in žejo, do- < i ma rad pase lenobo in prepu- j i šča vse delo ženam. Ženi se zdi < i razumljivo, da je za konja in j - velbloda bolje preskrbljeno J ) nego zanjo. < Zimske suknje in obleke J Poroka je še vedno le kup-1 čija. Mož ima sicer lahko po l štiri žene, toda gospodarske r razmere le redkokdaj dopu-1 ščajo vzdrževanje harema in k so najčešče poroke z eno samo [ ženo. I Nisem nikdar razmišljala o tem, kako more biti navezana na moža taka žena, ki mu je bila izročena v otroški dobi. — Mož si jo je pridobil s kupni-t no, za denar ali gotovo število . velbloclov, on ima tudi pravico povrniti jo očetu, ne da bi navedel poseben vzrok za to. Pri . takih razmerah se mi je zdel pojem ljubezni, prisrčne skup- , nosti precej izključen. Toda slučaj mi je dokazal, da temu ni tako. Globoko osramočena sem stala pred nerazrešljivo uganko ženskega srca ob sle-dečem dogodku: V bolnico so pripeljali komaj ! 241etno Arabkinjo. Našla sem jo v stalni kopeli; bila je nam- J reč ožgana po vsem životu. Ve- s like, temne oči so žarele v vro- 1 čičnem blesku iz njenega spa- . čenega obraza. Njeno stanje je j bilo zelo nevarno. Podala sem 1 ji neko sredstvo za lajšanje s bolečin in sem sedla k njej.— Poznala sem arabščino, da sem i še lahko razumela z njo, in ta- . ko sem zvedela, kaj se je bilo < zgodilo. i Poročena je bila devet let in < je živela s svojim možem nad vse srečno. Bil je dober in moder -t- tako je pravila — in je slovel daleč naokrog kot pripovedovalec bajk in pravljic. Že- t na je zrla nanj z brezmejnim i občudovanjem in z neskončno i ljubeznijo mu je bila udana. i Imela je otroka, ki pa ji je u- t mrl v nežni mladosti. Živela t sta sama in dobro jima je u- s speva lo gospodarstvo in vino- i reja. Nekega dne pa je prišel t mož po krajši odsotnosti do- { mov in ji je sporočil svoj sklep, š da se znova poroči, t. j. da pri- c pelje v hišo še drugo ženo. j Ljubečo ženo je ta Vest pre- j sunila. Kako, v njegovem srcu i je prostora še za drugo? Za-!\ čela je prositi; obljubljala mu' c je, da bo izvrševala dvakratno! c delo, rotila ga je in jokala. — \ Mož je odnehal, morda ga je s ganila njena bol, najbrž se je i pa naveličal njenega moledo- j vanja. Nič več ni govoril o svojih namerah in žena je mislila, da je zmagala. r s Toda nekega večera osedla š mož konja, in ko se je vzpe- f njal na sedlo, pravi svoji ženi: j "V treh dneh s6 vrnem z dru- r go ženo; glej, da bo vse pri- 1 pravi jeno!" t "Kakor bi me bil kdo s kolom udaril, sem padla na tla," 'je pripovedovala bolnica. "Ne, j samo tega ne! Bolezen, slabo ^ letino, slepoto, vse, vse bi pre-1, nesla, samo tega ne. Dan in1 jnoč sem ležala na tleh brez je- ' di in pijače. Raje umrem, ka-' kor da bi delila moža z drugo. 1 Raje umrem!" .1 Ležala je na tleh in razmiš- i - ljala, kar zasliši konjski topot. i Mož prihaja. Skoči pokonci; : tu stoji steklenica z dragoceilo vsebino. Petrolej. Bliskoma še polije ž njim od glave do petb. Taka stopi pred moža. "Hočem biti baklja pri tvojem žo-nitovanju," zavpije in mu zastavi pot. Mož jo skuša porinit: v stran. "Samo čez moje trupld bo stopila druga v moj dom! Na, ubij me! Zapali me, če si v stanu! Raje naj zgorim živa, kakor . . . Tu vzame mož žvep-lenko, jo upra^kne in jo grozeče pomoli proti ženi. V hipu je bila vsa v plamenu. Bežala je. Pogumen Beduinec jo je zavil v odejo in pogasil plamen. Nesrečnico so prepeljali v bolnišnico. "Cuj, draga," sem ji rekla, ko je končala, "čuj, tvoj mož je vendar ravnal po Koranu. Saj žive še mnoge v haremih!" "Dia, žive, ker nimajo poguma, da bi napravile konec; ker so mevže. Toda trpe, vse trpe, kakor sem trpela jaz." Hotela je še nekaj reči, a so ji zmanjkale moči. Pod noč ji je bilo huje, pričela je bruhati. Naslednjega jutra je umrla. "In mož?" so vprašale druge po daljšem odmoru. "Mož je prišel pred kadija in je bil obsojen, da mora dati očetu u-mrle žene — štiri velblode kot odškodnino." PECIVO. Krompirjevi krofi. Presijaj štiri in pol šale moke (pastry Hour), štiri žličke pecivnega praška, eno žličko soli, pol žličke sode, par zrn zribanega oreška. Dobro utepi tri jajca ter polagoma dodajaj eno šalo sladkorja. Prilij tudi štiri žlice raztopljenega masla ter dodaj eno "šalo kuhanega, zmečkane-ga krompirja. Prilij tri četrtine šale kislega mleka. Nazadnje dodaj še moko in kar si presi-jala. Potresi desko z moko ter i>olahko testo malo pogneti, izkroži z modelčki ter opohaj v vroči masti. Pokladaj krofe od strani notri, da ti mast ne odšpricne. Če je mast dovolj vroča in če niso krofi preveliki, so pohani v par minutah. | Krofe pokladaj na papir, da popije, kar je odveč masti. Piškoti. Naredi trd sneg iz< ,t,reh beljakov. Narahlo primešaj pol šale sladkorja in eno šalo in pol zribanega kokosovega oreha. Naredi precej gosto in z žlico zajemaj in pokladaj na ploščo. Potresi prej malo koruzne moke ali namazi z mastjo. Peci kakih dvajset, minut v zmerno topli peči. Ce nimaš zanesljive peči, pazi, da se piškoti ne zažgo, ampak ostanejo lepo rumeni do konca. Naš STENSKI KOLEDAR in list "AMERIKANSKI SLOVENEC" je primerno božično darilo za svojce v starem kraju! GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki odpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem ogla-ajo. S tem pomagate listu in trgovcem. Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all.support from' :aders of this-paper! — Always support your home town dealers and mer-hants! ' Sooth Side Wood Supply South 10th Str. in Alabama ave., Sheboygan, WJisc. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ^__ROK JURIČEK, lastnik. . J M JOHN GRANEiČ ■ f [ — UR AR IN ZLATAR — W© M 1103 N' 8th Street> Sheboygan, Wise. Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, ur, prsta-_________nov, itd. • Jeweler ] _the Cor. 8th Str, and New York ave., Sheboygan, Wis. :: .............................................................................,.............................................gr^ Home of the Chrysler Cars (Dom Chryslerjevih automobilov) $750. $75®. | $5590. J^^^jaBft $559». | -t^rijta.ji, mi Detroit , W. A. Knaak Motor Co. ; 1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC. i ...... ...... .............. ' _ i ^rva§l°v-trgovina 7] "I ® ža / fV ^fc^tf. ^ j sveže in' suho meso, / \ ] vsakovrstne klobase in ^^s \ / { V r grocerijsko blago \ \ ■ Se priporoča: \ / z-!*'^ \ j, SIISSHA UMf. 931 Indiana avenue Sheboygan, Wis. fC| ,>U,rJILTl.tli" 'J'ji!;!! IV ''".'V7'Lili.' '.'J/VJ1 *ItT f Tl l1^."1' ?1 rv^tumuin tiu? ih ^ t nm.r.iumiT^»»« T M.. 1 .. ^ I RABITE While Rock Gasoline PREPRIČAJTE SE O KVALI TETI primerjajte z drugimi cenami, potem pa kupite pri naših postajah in prihranite denar . - GRASSE BROS. OIL CO. 8th & St. CLAIR 14th & ILLINOIS 11th & INDIANA SHEBOYGAN, WIS. W-----------d>JJ a UOO WWOWK1WWKKKKK>0<}0(X)0oo-oooooooooo6 ^ rdzume pri društvih iii jih zna 1 jvoditi, ampak le tisti, ki se ra- 1 .zume na državne stvari,, ki ve, 1 ;kako obstojajo in se vodijo po-1' litične (državne) stranke. Po-j^ litično zaveden je n. pr. tisti, 1 ki ve, da je na dan volitve nje- ' gova dolžnost, iti na volišče. 1 ! Inicijativa (lat. injicio —vr- * žem notri) znači delo, ki ga £ imamo pri tem, da komu vzbu- £ dimo misel, da se odloči in zač- I ne kako stvar. Slovensko pobu- £ da. Na pr.: Le na inicijativo svojega družabnika je začel s trgovino na veliko, torej zato, ker ga je družabnik k temu pregovoril. ! Polemika (grško polemeo— bojujem ali prepiram se). Tako imenujemo boj, ki ga vodite navadno v pisani besedi dve , osebi ali stranki, da pobijata druga druge nazore. Na pr.: ,Pred stoletji se je vodila ostra polemika o tem, ali se zemlja I vrti, ali stoji mirno, eni' so namreč zastopali to stališče, drugi 'drugo. KANADA. (Nadaljevanje s 3. strani.) v primeri s Kanado. Ko je zadnji teden prišla sem znana italijanska pevka Galli-Curci, j«-' I rekla, da po tako bogatih po-| ljih še ni potovala. Nek "drurn-! mer" — agent, — ki me je ob-iskal pred kratkim z avtomobilom iz Chicage, da bi se znebil nekaj blaga, je rekel, "We ! know nothing about the great style of your farming." Z drugo besedo, v Ameriki nimamo pojma o velikanskem farmar-stvu Kanade! (Dalje prih.) TOVARNA VAM NUDI Kotličke novega modela, Catalogue C> ki so nare- FREE j5n! . Jo MOC N O- ^^Wo'ciWVJ lx b,a.kra® "t> SCREW T0?|.J| 5 palctw ka se" čiS'-liluWimMlJ .Kapica ni I ^--Gallon —$ o'a5 jI na kvinte, >10......... U .90«! nobene tc- , 15 14.20 Hi žave ne dc- i f 2o~~' H 18.50« i la ko sc jo I 25........ .22-50(H| o d strani. 1:3o.:;;;;;.„.27.5o^f tudi se m trcba bati' »WJJliy-LLUJli«1 ,]a bi sc O" pekli. Kapica se z lahko odstrani in hatakne, le malo je treba odnehati tw-, zadevni vijak na vrhu. Vtrno, praktično, enostavno in trpežno. Niste ŠvSfM videli tako finega predmeta za takft] nizko ceno. Za dpmačo vporabo boljšega. Celo življenje vam bo šlu'\il v popolno zadovoljjiost. Pošilja sa 1) proti gotovemu plačilu. Naročilu treba priložit denar ali ček. Naročillo izvršimo nemudoma, nabavite se encV ga. , i HOME MANUFACTURING CCO. 18 E. Kinzie St. ' Dept. M. Chicago, 111. ) I STENSKI f ifCOLEPAitil.i • t j omenjeno, obhajali 201etnico j obstanka komisarjata. Very i Rev. Kazimir Zakrajšek je da-iroval v lemontski cerkvi Marije Pomagaj ob pol 9. uri slovesno • sv. mašo, pri kateri sta mu asi-i stirala Rev. Benigen Snoj, rek-■ tor bogoslovja, kot dijakon, in Rev. John Ferlin, samostanski gvardijan, kot subdijakon. Po maši je bil Te Deum. Opoldan pa je imela skupni slavnostni obed vsa samostanska družina. Pri tej priliki so govorili Rev. i B. Snoj, Rev. J. Ferlin in drugi. Qb tej priliki iskreno čestita tudi list Amer. Slovenec k 20-letnici obstanka in delovanja slov. oo. frančiškanov v Ameriki. Dal Bog, da bi še dolgo let ta zaslužni in spoštovani red deloval za svoj narod, kakor je doslej! -o- MA1.1 Otii.ASL __H I Ž B IN LOT E. PRODA ALI ZAMENJA zidano hišo v 3 stan. po 6 sob, klet, podstrešje, elektrika, kopalne sobe in plin. Vzame tudi grpcerijo ali lote v zameno. Agenti, ki prodajajo zemljišča in hiše naj se zglasijo. Pojasnila daje: K. ROPA, 1710 W. -'1st Sf. K-čs PRODA ALI ZAMENJA Ves- hišo, 4 stanovanja, plin, elektrika in podstrešje. Vzame tudi grocerijo ali loto v zameno poleg nekoliko gotovine. Vprašajte pri: K. ROPA, 1710 W. 21 s t St. _K-čs PRODA 6 NADSTR. hišo, 3-4 sobe; dobra transpr. Cena nizka, 515 N. __Ridge way.___ 10-sr do sr t WE ST CHE ST E R "L""lotc vedno več i vredne za poslopja, ker so na lepem | kraju v Bellwood. Imajo 80 čevljev f frontage na St. Charles Rd. vogal 5 23rd. Za takojšno prodajo nizka ce-J j na. Busvell, 317 N. Scoville ave., | Oak Park. Euclid 5430. 16-sr,č,p I PRODA HIŠO na 6342 Panielf, lota | 33x125, 7 sob in kopel, garaža 3 ka-» re, fina transp- "L" in poulična ter I R. R. Nizka cena. $6500. D. H. Do-I negan, 1342 N. llftlsted. Tel. Mo-| ^ hawk 1000. m sr do sr | NOR WOO PARK nov zid.' buiij^' S low, 5 sob; cena $7000, takoj $1006, | 6040 Nettleton Ave. Ph. Newcastle I 2245.______________________________________96-p do p k 4 REZIDENCE V RIVERSIDE, bas S dokončane, 6 in 7 sob, zid., h. w- ht., g zajutrkovalnica; streha krita s plo-! sčamr, vhod s strani, garaža za 2 I kari; lota 50x200; lepa okolica. O-a glejte si in kupite od II. C- Carji pepter, 371 Bartrain Rd. Riverside S 1930 W._______ 93-p do p 8> i HJ.SA, 4 SOBE, klet in garaža; cena | $3.650, $800 takoj, ostalo kakor rent. § . J. J. Zewert & Co., 4377 Archer | __' ■ ■ ____________________92-p do p I 2-STAN. HIŠA zri)., 5-5 SolTporč~v f steklu, eno stan. rentano za $70 me- 8 sečno. Parna t., garaža za 2 kari. Št R I. Transportation, $13,800 od last- I .......nika. 8833 S. Marshfield. 06-s do_3 S PRODA RADI BOLEZNI IilSO 5 5 sob, 1 aker sveta, nizka cena. Claude S Moore, Box 141, Clarendon Hills, I Ills.__ _________ 03-s do s | BUNGALOW 5 SOB LES. Furnace v lit., lepa jed- soba; cena $5500, takoj » $500. ostalo $50 mesečno. 6008 So. 8 Kelter Ave. Republic 4970. 99-s do s ALI STE VI že dobili krasen stenski zemljevid? Kaj čakate? Na delo! Pridobite Amer. Slovencu enega novega naročnika, pa ga bote dobili! Najnovejše IN DRUGE GRAFOFONSKE PLOŠČE. MOŠKI KVARTET "JADRAN" POJE: 25049—Prišla bo spomlad. Zadovoljni Kranjec^ 25047—Sijaj, sijaj solnce. En starček je živci. 25046—Ljubezen in pomlad-Slovensko dekle. 25039—Na potu v stari kraj. I. del. Na potu v stari kraj. II. del. 25037—Sinoči je pela. Stoji, stoji Ljubljanca. TRICET ROJAKA HOJERJA (harmonike): 25045—Mazulinka. Ptičja ohcet. 25044—Coklarska koračnica. . . Triglavski valček-25U43—X'olka štaparjev. Ti si moja, valček. 25041—Veseli rudarji, koračnica. Sladki spomini, valček. 25040—Hojer valček. Pečlarska polka. RAZNI GLASBENI KOMADI: 25048—Na kranjskih gorah, polka. Gospodarski lendler. 25042—Daleč v gozdu, valček, orkester. Večerni valček, orkester. 25038—Temne oči, orkester. Bora, koračnica. 25036—Slovenski valček, 4 harmonike. Radostna polka, 4 harmonike. 25035—Slovenska narodija, tamburaši. Slovenska polka, tamburaši. 25034—Sokolska koračnica, vel. godba. Češka koračnica, vel. godba. 25030—Večerno veselje, voj. godba. Vsi naenkrat, voj. godba. 25026—Tirolski valček, I. del, citre. Tirolski valček, II. del, citre. 25023—Pavel, narodna, kmetska godba. Peter, narodna, kmetska godba. 25020—Stari kranj. valč., Lovšin, harm. Štajerska, Lovšin, harmonika. RAZNI PEVSKI KOMADI: 25033—Oj, tam za goro, moški kvart. Gor čez jezero, moški kvartet. 25018—Srcu, moški in ženski glas. Rožmarin, moški in ženski glas, 25017—Zapoj mi ptičica, gdč. Grahek. Ptička, gdč. Grahek. 25005—Kaj ne bila bi vesela, sestri Milav.ec. Sirotek, sestri Milavec. 25031—Pred volitvami, šaljiva. Na sveti večer, šaljiva. DVOR MARIJE POMAGAJ j (Coll. M. P. H.) št. 1640 C.O.F. Collinwood (Clev.), Č Odbor za leto 1926: Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. lvorespondenčni tajnik: A. M. Lesko- vec ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl, 438 East 157th St. Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud- yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. F. Pcrme. Društvo zboruje vsako prvo sredo v mcsecu. Društvo šteje 115 članov. Za 43c na mesec se plaqa v slučaju bolezni $6.00 na teden bolniške podpore. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Zavaruje se lahko 20-letno ali pa za dosmrtno od $500.00 do $1000.00. SPOMIN NA OBLETNICO SMRTI Mrs. Veronike Glavach, ki je umrla 20. novembra 1925. Leto dni je minulo od kar si zapustila mene — neutolažljivega soproga in otročiče. Spominjamo se Te v molitvah neporabljena nam boš, ker bila si zvesta žena in dobra mati. Prasi tudi Ti za nas Boga. ANDREW GLAVACH. Chicago, 111. • ' . F A R M R N A PR O D A l T1CH1GAN " LAKE VIEW......RESORT; fino za kopati, picnic grove, 20 milj od Milwaukee in 12 milj do Burlington. Emil Wischtnan R. 1, Box 163.' Waterford, Wis. Tichigan Lake. _ _______ 61-p do p __UGOrjNA PKIIJ K7V_________ DELICATESSEN -"GROCERY, d7-la dobre kupčije; ne zamudite prilike, oglejte si na 162 W. Chicago. ________ _ 07-s do s TRGOVINA in zadnje prostore da v najem; $35 — 45 N. Ogden Ave. — Nasproti Union'Park- _ 13-sr,č,p M A C HI NE* SHOP" dobro opremi jen; nizka cena; lastnik gre v pokoj. — 436 E. 63rd'St. ______08-gjrlč.p Prva adventna nedelja pričenja novo cerkveno leto. Kakor imamo za navadno leto, ki se pričenja s 1. januarjem, koledar, ki nam pokaže vse dneve, njih ime in pomen, tako spada v vsako katoliško hišo drugi koledar, iz katerega so razvidni vsi pomenljivi dnevi v ccrkyencm smislu. Da zadostimo mnogobrojnemu povpraševanju, smo tudi letos naročili knjigo z naslovom Razlaganje cerkvenega leta ali SLOVENSKI GOFFINE Vfijcj je natančni popis vseh važnejših dni, praznikov in nedelj in njih p'omen, poois in razlaga cerkvenih obredov, berila in evangeliji za vse take dni, zanimivi posnemki iz življenja svetnikov ter mnogo drugega poučnega in koristnega berila. Naročili smo večjo množino teh knjig, a prejeli srno jih le pičlo in omejeno število, zato nam bo mogoče, postreči z njo le tistim, ki nam prvi pošljejo naročilo. Kdor torej želi sigurno dobiti to knjigo, ki stane samo $1.50 Pristopite k Božičnemu Hranilnemu Klubu! EST JOIN THE CHRISTMAS SAVINGS CLUB! ^ Božični klub privadi vsakega člana do sistematičnega štedenja in mu pripomore do primerne denarne vsote prav v onem, letnem času, ko si vsakdo želi in tiiidi potrebuje malo več denarja za nakup božičnih daril in družinskih potrebščin. Naša banka ima že dolgo vrsto let \ uveden ta sistem hranjenja. Sedaj je čas, da pristopite h temu klubu! Razred 2. Prvi teden 2c. drugi 4c in potem vsak rt" O C« CA teden 2c. vefi skozi 50 tednov. Koncem leta dobite ... V"-''-'" RAZJED 2-A. Prvi teden $1. drugi teden 98c. Vsak (b T C CA teden 2c manj. Čez 50 tednov dobite.........................7 CA 10c. manj. Čez 50 tednov dobite................................ RAZRED 25. Plačujete 25c. redno vsak teden skozi d; 1 ? CA 50 tednov in ob koncu dobite............". ..................... RAZRED 50. Plačujete SOc. redno vsak tvden skozi (fcOC AA 50 tetino v in ob koncu dobite................................... j. RAZRED 100. Plačujete $1. redno vsak teden skozi d?CA AA 50 tednov in ob koncu dobite........................................... $J\J.KJ\J RAZJED 200. Plačujete $2. redno vsajf teden <£• 1 AA AA skozi 50 tednov in ob koncu dobite................... "P 1 RAZRED 500- Plačujete $5 redno vsaki teden d; O C A AA ikozi 50 tednov in ob koncu dobite................... tP&J\J.\J\J __AVTOMOBILI NA PRODAJ. COLUMBIA 6 za 5 oseb sedan, la stanju, dobri gumi ji, notranjost kakor novo, $200. Pridite zvečer po 5. uri. 5639 N. Maplewood Ave. ____.__14-s t do_£r JORDAN, mora takoj prodati, 8 Brougham, 4 vrata, rabljen 5834 milj, 100 odst. garancija, popolnoma opremljen, posebej zagrinjala za sedeže. le stal $3250, sedaj samo $1850 na obroke. R. Smith, 1843 S. Harding._ _ll-sr,č,p naj piše takoj po njo in priloži pismu Money Order ali Bank Draft za omenjeno svoto. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL, NA STANOVANJE IN HRANO se sprejmeta dva Slovenca ali Hrvata. Na zahtevo se odda tudi samo soba, vrata na hodnik. Vprašajte pri Mrs. Joe Gradišnik, 3153 W. Fulton St., blizu Kedzie. 3x ROJAKI V MILWAUKEE IN OKOLICI! Ali še ne veste, cla ima > George Ritonia j 307 Grove Street, Milwaukee, Wis. i f, v zalogi najboljše grocerijsko blago ? Zatoraj gospo- e dinje, kupujte pri njem: Za dobro postrežbo jamči. X Dobil sem najfinejšo be|o .ajdovo moko, kakršna je I v starem kraju za žgance, kruh in "pancake." Po- e leg tega še veliko drugih stvari dobite pri meni, kar 1 i ne dobite v drugi trgovini. f Slovencem in Hrvatom se priporočam v naklonjenost > MODERCE PO MERI — ŽENSKE POTREBŠČINE. 2202 West 22nd St., Chicago, 111 zeli VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, priporoča se za nakup božičnih daril — koristnih predmetov. Nogovice (extra size) v vseh barvah, trpežne. Rokavice iz usnja, boljših ne dobite nikjer. Žepne robce v krasnih škatlah za božična darila. Punčke za deklice in mnogo drugih igrač. Ako kupite pri nas, prihranite denar. Dobite za manj denaria boljše blago, kakor drugod. ' LOUIS STRITAR •6 priporoča rojakom m n»ra-čila premoga, katerega pripe« tjeun na dom. Prevažam pohi* I' ve ob ča»u selitev b vse kal »pada v to »troko. . Pokličite m« po telefonu I 2016 W. 2l«t Plae* CHICAGO, JUL. r JPiioae: Roosevelt 8221. Vrhu tega dobite 3% obresti, ako redno plačujete ' vsaki mesec. Metropolitan State Bank • 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Str "AMERIKANSKI SLOVENEC" f i Družba ^^^ sv. Družine | (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjcnih Državah CI?T^I,7« IrtlTUT TI T Inkor. v drž. 111. Severne Amerike jil/UliZi II UJuIIi 1 ILL Inkor. v drž. Pa. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik........................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111 I. podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111 II. podpredsednik....JOS. PAVLAKOVICH, 39 Wincliell St., Sharpburg, Pa Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St, Joliet, 111 Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111 Blagajnik:.............................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111 Duhovni^vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o- Do dne 30. junija 1926 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $45,456.91. o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo jih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družb sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo s moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, s zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje lc za $250.0C Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! ! DVAJSETLETNICA SLOV.:! FRANČIŠKANSKEGA K0-, J; , MISARJATA V AMERIKI. i< I Kako tiho in na skrivaj so [š obhajali slovenski frančiškanje !c I v Lemontu zadnjo soboto, 20. jnovembra, dvajsetletnico ob- r stanka svojega komisarjata! f Pisec teh vrstic je po naključ- 1 ju zvedel šele štiri dni zatem ^ 0 tej slavnosti. Seveda vem, da j naši slov. frančiškani, kot vred- i 1 ni in zvesti sinovi svojega veli- i . jkega ustanovitelja in oqeta sv. \ • |Frančiška Asiškega, ne žalijo \ • v svetu reklame, temveč hodijo t . skromno pot svojega ustanovi- r . telja. Pa bodi ustreženo ali ne, !t pisec teh vrstic ne more druga- i če, kakor da slovenski javnosti c ob tej priliki spregovori par be- ]c sedi j. j V soboto je baje preteklo 20 1 let, ko je prišel v Ameriko i Very Rev. Kazimir Zakrajšek, s O.F.M., ustanovitelj slov. fran- 1 čiškanskega komisarjata v A- s meriki. Za njim so pa prišli še i - drugi in danes šteje komisar j at 1 • 47 članov, 22 duhovntfcov pa- 1 trov in 25 bratov in klerikov. f s S prihodom slovenskih fran- . čiškanov v Ameriko začenja \ ameriška Slovenija novo dobo. 1 Bodimo odkritosrčni in pri- i ~ znajmo slov. frančiškanom kar i i jim gre. s Pred 20 leti so vladale v A- < . meriki med Slovenci zelo čud- : - ne razmere. Ljudstvo je vlekel i neki posebni tok v brezverstvo. : - Saksar in pa Konda sta gospo- < [darila na polju tiska. Slovenski ' -------------L iuhovniki so se veliko trudili, a j semu tudi niso mogli kaj. Zlati je manjkalo slov. misijonar- J ev, ki naj bi bili v pomoč slov. luhovnikom po župnijam. S j ;em, da so prišli slov. franči-| kani v Ameriko, je bilo v tem žiru veliko pomagano. Veliko je videl in skusil med i larodom ravno ustanovitelj , rančiškanskega komisarjata, | /ery Rev. Kazimir Zakrajšek. i ^idel je vse slabe strani. Mlad j e še bil in v tej mladeniški lavdušenosti je krepko prijel ;a delo med ameriškimi Slo-enci. Videl je, da amer. Slo-encem predvsem manjka do-irega katoliškega tiska. Usta-lovil je list "Ave Maria," s ka-erim je začel neustrašeno ope-irati proti brezverstvu, pa tuli istotako proti verski nezna-ajnosti in omahljivosti. Zadel e kajpada v sršenovo gnezdo, /sa sovražna krila so začela lapadati njegovo delo. Kako o besneli Saksar ki njegovi li-)eralčki, kako so ga napadali iocialisti in svobodomiselni, a nož trdnega slov. značaja jo 'se prestal. Pozneje je ravno a slovenski duhovnik, ki je u-itanovil frančiškanski komisar-iat, ustanovil tudi v Chicagi katoliško tiskarno Edinost, iz katere je danes zrastlo krasno tiskarsko podjetje in je prišlo pred dobrimi tremi leti v roke slovenskega katoliškega naro-ia, katerega lastuje danes 19 ?lov. duhovnikov, 42 podpornih iatol. društev in 110 posameznih Slovencev in Slovenk. Zavetnik vsega tega pa je bil on. Danes, ko se je odtegnil javno-j isti in ne posega več v isto, je gotovo vesel rezultatov, ki jih jdosegajo katoliški Slovenci na svojih poljih. j S pomočjo svojih sobratov je uspel tudi v Lemontu. Tam stoji danes lep samostan in zakasni kolegij, kjer si oo. frančiškanje vzgajajo svoj nara-ščaj. Tam v Lemontu delajo vrlo Rev. Benigen Snoj O.F.M., rektor bogoslovnice/ Rev. John j Ferlin, O.F.M., kot gvardijan, I in še številni drugi. Težko je i bilo delo od začetka, a neod-jenljiva energija oo. frančiška-■ nov je vse to premagala. Danes so lahko ponosni na to, kar imajo. Zadnjo soboto so, kakor že OGLEJTE SI CHICAGO—SEZNANITE SE S CHICAGO (i f' Pora^jivo j] razen ciljenja." Obiščite klavnice rjOMlSLITE, čevlje, rokavice, torbice vse tO se dela s prašičeve kože in ščetin. V Union Stock Yard, ki je samo za sebe čudovito mesto in obsega 475 akrov, lahko vidite kako se to dela- Še ta teden pojte v Union Stock Yard. Vodniki vam vse zastonj pokažejo. Najboljši čas za obisk je od 10- do 4. ure. Vzemite proti jugu vozeči "L" do Indiana Ave., transfer do Stock Yard Line od "L", izstopite kjer je "packing plant." Lahko sc pride tja z / Matilda Ludwig Božič se bliža. Samo še nekaj tednov nas loči odk Božiča, ki je čas osebnega zbližanja, spominov in darov. V tem času nam misli nehote polete v naš stari kraj, k našim sorodnikom in znancem, kjer marsikje trka na vrata potreba in pomanjkanje in trpljenje kot posledica povodnji, vniče-ne letine, slabega zaslužka, visokih davkov itd. Pomoč je tako nujno potrebna kakor že dolgo ne. Vsak dolar bo prinesel žarek veselja v žalostne domove. Dvakrat da, kdor v po-' trebi hitro da. Torej dajte in pošljite. — Vaša denarna poši-' ljatev bo zanesljivo in hitro dostavljena na določeno mesto, j ako jo pošljete po slovenski banki j ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 5 455 W. 42nd St., New York, N. " Y. ZA BOŽIČ ste lahko osebno E v starem kraju, ako se pridružite našemu skupnemu potova-, nju v stari kraj na 4. decembra s parnikom "Paris." Priglasite » se takoj, še je čas. 3 plošče pošljemo za ....................$2.50 S plošč pošljemo ,za ...................... 4.00 10 plošč pošljemo za ...................... 7.50 Kdor naroči 20 plošč, dobi eno zastonj za darilo. Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 50 ificl zastonj. Vsaka igla igra 10 komadov. V zalopi imamo še mnogo drugih Plošč- Pišite po cenik in sicer na: JUGOSLAV AMERICAN CORČ., ^55 W. 42nd ST.. NEW YORK. N.Y. "AMERIKANSKI SLOVENEC" ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. ^ OHlil Krenili smo k dvema majhnima šatoroma, kjer so v njih bližini trije ali štirje konji šči-pali redko travo. Tam sem našel polkovnika Loraina, ki je bil s tretjim bataljonom poslan na levi breg Labe. Bil je dolg, suh mož z rjavimi brki in ne posebno pohlevnega obraza. Z nabranim čelom nas je gledal prihajajoče. Ko sem mu pokazal potovnico, je samo rekel: "Pojdite k svoji stotniji!" Odšel sem, misleč, da bom pač spoznal nekaj tovarišev četrte stotnije. Toda izza Lut-zena so spojili stotnije s stotnijami, polke s polki, divizije z divizijami. Ko sem prišel v znožje hriba, kjer so taborili grenadirji, nisem spoznal nikogar. Ko so me ljudje videli prihajati, so me gledali po strani, kot bi hoteli reči: "Ali bi ta tudi rad juho? Le počasi! Najprej bodemo videli, kaj je prinesel za v kotel." Sram' me je bilo, ko sem vprašal, kje leži moja stotnija. V tem pa je koščen veteran z dolgim, kot orlov kljun upognjenim nosom in širokimi pleči, okrog katerih je opletal stari, ponošeni plašč, dvignil glavo, v me uprl oči in potem mirno rekel: "Glej, glej! Ti si, Jože! Mislil sem, da si že štiri mesece pod grudo.." Zdaj sem šele spoznal ubogega Cebedeja. Moj obraz ga je menda omehčal, kajti ne da bi vstal, mi je stisnil roko in zaklical: "Klipfel!. . . Jože je tu!" Drug vojak, ki je sedel na bližnjem kotlu, je okrenil glavo in rekel: "Ti si, Jože? Poglej no ! Torej nisi mrtev ?" To je bilo vse, s čimer so me pozdravili! Sila je napravila iz teh ljudi take sebičneže, da so mislili samo na sebe. Cebedej pa je vendarle ohranil dobro srce. Pogledal je druge tako, da so se ga zbali, ter me povabil, naj sedem k njegovemu kotlu. Ponudil mi je svojo žlico, ki jo je nosil v plaščevi gumbnici. Jaz pa sem hvaležno odklonil njegovo ponudbo, ker sem prejšnji dap pametno storil, da sem se oglasil pri mesarju v Riesi in v torbo spravil tucat klobas, dobršen kos kruha in stekleničko žganja. Razvezal sem torej tele-čak ^vZel ven klobase in dal dve Cebedeju. Kar solze so mu stopile v oči. Hotel sem jih tudi drugim tovarišem ponuditi nekaj. Cebedej pa je uganil moje misli, mi s pomenljivim obrazom roko položil na ramo in rekel: "Kar lahko oddaš, tudi lahko obdržiš!" Potem se je umaknil izmed tovarišev. Jedli smo in izpili malo žganja. Drugi so molčali in nas gledali po strani. Klipfel je bil zavohal česnov duh. Obrnil se je k nam in rekel: "Ilej, Jože, jej no iz našega lonca! Za vraga, tovariši so vendar tovariši!" ' "Je že prav!" je odgovoril Cebedej. "Zame so klobase najboljši tovariši. Kadar nanese, jih človek vedno zopet najde." Potem je sam zopet zadrgnil mojo torbo in ipi rekel: "Shrani, Jože!. . . Ze dalje kot mesec dni nisem' jedel tako dobro. Zate ne bo škoda, boš videl." Pol ure pozneje je boben zapel k zbiranju. Streljavkarji so se zopet združili z nami. Seržant Pinto, ki je bil med njimi, me je spoznal. "Hej!" je rekel. "Torej ste vendar odnesli BOZIC V JUGOSLAVIJI zdravo kožo! To me veseli. . . Prišli ste pa ob slabem času. — Slaba vojna — slaba!" je pristavil z glavo majaje. Polkovnik in poveljniki so zajahali in od-marširali smo. Kozaki so se umaknili. Zato smo poljubno puško vzeli pod pazduho ali pa preko rame. Cebedej je korakal poleg mene in pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo izza Lutzena; najprej o veliki zmagi pri Bautzenu in Wurschenu, o hitrih pohodih, da prehitimo bežečega sovražnika, o veselju nad zaletom proti Berlinu; potem o premirju, ko so čete počival^, po raznih vaseh; dalje o prihodu španskih veteranov, groznih ljudi, ki so bili navajeni plenitev in so učili mlade vojake živeti na stroške kmetov. , Nesreča pa je nanesla, da se je proti koncu premirja vse dvignilo proti nam. Prebivalstvo nas je črtilo. Za našim hrbtom so podirali mostove, obveščali Pruse, Ruse in druge sovražnike o našem najmanjšem premikanju in nam vsakokrat, ako nas je zadela nesreča, skušali še bolj škodovati, namesto da bi nam pomagali. Močno deževje nas je popolnoma zdelalo. Tisti dan, ko je bila bitka pri Draždanih, je tako lilo, da je cesarju na rame visel klobuk. Sicer se pa človek temu smeje, kadar zmaguje: mraza ne čuti posebno in časa ima tudi toliko, da se preobleče. Najhujše pa je takrat, kadar zmaga sovražnik, kadar je treba bežati po omehčanih, blatnih cestah, s hu-zarji, dragonci in drugo tako sodrgo za petami, ko človek po noči, ko v daljavi ugleda luč, ne ve, ali bi šel proti njej ali pa poginil zunaj v vesoljnem potopu. Cebedej mi je opisal vse na drobno. Pripovedoval mi je, da je general Vandamme, ki naj bi bil Avstrijcem zabnanil umik, zaradi prevelike gorečnosti začel pri Kulmu v neko gorsko sotesko, da so tam tisti, ki smo jih bili premagali prejšnji dan ,od vseh strani navalili nanj in ujeli njega in več drugih generalov, njegovo vojsko pa uničili. Dva dni poprej (26. avgusta) se je nekaj podobnega prigodilo naši diviziji, kakor tudi petemu, šestemu in enajstemu armadnemu zboru na lo-wenberških višinah. Mi bi bili morali uničiti Pruse na tej strani, vsled napačnega razporeda maršala Macdonalda pa nas je sovražnik iznenadil v gorski soteski. Naši topovi so obtičali v blatu, naše konjeništvo je bilo v neredu, peštvo pa zaradi dežja ni moglo streljati. Zato so se branili z bodalom. Tretji bataljon so burno napadajoči Prusi potisnili celo do Katzbacha. Tam je Cebedeja neki gre-nadir dvakrat s puškinim kopitom udaril po glavi. Med tem, ko je ranjenega stotnika Ar-noulda držal v rokah; ga je reka vzela s sabo. Oba bi bila utonila, ko bi se stotniku ne bilo posrečilo, da se je oprijel veje na drugem bregu in se vzpel iz vode. Cebedej mi je pripovedoval, da je tisto noč, čeprav mu je kri lila iz nosa in ušes, še hodil po vasi Goldberg, napol mrtev od gladu, utrujenosti in izgubljene krvi in da se ga je usmilil neki mizar. Vrli mož mu je dal kruha, čebule in vode. Dalje mi je pripovedoval, da je drugi dan cela divizija in za njo drugi oddelki v gručah, vsaka kakor se ji je zdelo, korakala čez ravnino brez poveljnika, ker so bili generali, maršali in vsi jezdeči častniki pobegnili Ameriški invalid v Vojvodini. V Srbskem Elemiru v Vojvodini živi ameriški invalid Vasa Bačkov, ki je bil v dobi svetovne vojne delavec v neki ameriški tovarni. Stroj mu je odrezal levo roko in ranil desno nogo. Bil je zavarovan proti nezgodi, a se je vrnil v domovino predno je bilo postopanje končano. Sedaj je prejel obvestilo, da mu je priznana invalidnina v zne'sku 44.000 dinarjev na leto, obenem' pa je prispel tudi denar za prvo leto. --- f , Za ostala leta prejme invalidnini naknadno. Prečkajte gotovo razglas zaključne jubilejne kampanje v tej številki! KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. IARHANIK zanesljivi lekarnar — zalog* fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO. ILL. ^PISANO POUEj^ Prva slovenska čistilnica in krojačnica v Jolietu! Sprejemamo naročila za nove obleke po meri, pre-delavamo nošene obleke, čistimo in gladimo. POSTREŽBA TOČNA,»CENE ZMERNE! Rojaki podpirajte domače slovensko podjetje! National Cleaners, Byers & Tailors Rudolf Požek, lastnik 1007 NORTH HICKORY ST., Phone: 5963. JOLIET, ILL. Mnogoženstvo pri Mongolih- Holandski misijonar pater L. Kervjin, ki deluje v vzhodni Mongoliji, opisuje na zelo zanimiv način mnogoženstvo in ločitve zakonov v Mongoliji. Mongolec sme imeti več žen. To ne nasprotuje ne deželnim zakonom, ne njegovemu verskemu pojmovanju, ne narodnim šegam. Ogromno nosti pri Mongolih. So tudi še drugi vzroki moralnega propadanja Mongolov, kakor prebivanje po šotorih, nemarnost moških in njihovo nagnjenje h postopanju, pravica vsakega popotnika, da brez vprašanja vstopi v šotor in da mu je kot gostu dovoljeno vse, pravica mongolske žene, da gre kamor število in sprejema obiske, ki so menihov (lama) ustvarja raz- p1 všeč in slično. Pravi globoki mere, da veliko deklet ne mo- ivzrok nenravnosti pa je mon-re dobiti moža, in da je mlado golska vera v sel jen je duše, pa dekle veselo, če more v rodbini so lame in posvetnjaki prepri-zavzeti mesto druge žene. Pr- čani- da imajo še veliko pozem-va žena ostane gospodinja v jskega življenja pred seboj in hiši in je vedno v največji ča-jzato še časa dovolj, da se posti, ostale žene, ki jim na Mon- I boljšajo k normalnemu življe-gblskem in Kitajskem pravijo |n.l'u- Vse to povzroča pri žen-"male soproge," pa jej morajo skah> da šele na 50 rodbin pribiti poslušne in jej izkazovati |de 70 otrok, od katerih moški 'del, ko doraste, večinoma gre ^^3iiiiiniiiiiC3iiiiiiiirtiir3rtiiiiE[titicanimiiiiHC3i)(inittiuniiiitiiiiiircaiiiiiiitiiiic3titintiiitiC3iniiiiiiificaiiiuitiiiiiE3iiiiitiiiiiic3n I SLOVENSKA PRALNICA | = = H = Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvo- e g vrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo g g "kodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko ,in delikatno, prav nič | 5 se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo = | brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 ali 7173 1 | Naše geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. | 1727 West 21st Street, Chicago, 111. vse spoštovanje. Razen tega se tudi pogoji, pod katerimi se sprejemajo druge žene v rodbino, zelo razlikujejo od okol-nosti, kako je pripeljal mož v hišo svojo prvo ženo. Druge žene vzame v svoj šotor brez zaroke in poročnih obredov. O-troci druge žene tudi nimajo | pravice na očetovo dedščino, | razen, če prva žena nima otrok Pogosta ločitev zakona je ve-| lika nesreča za mongolske do-| mačije: ona pa je neizogibna | posledica zakonov, ki 'se skle-| pajo brez pravega medseboj-| nega sporazuma, o ljubezni niti | ni govora, posledica nestano-| vitnosti značajev, svobodnega | življenja in pokvarjenosti. Ločitev zakonq se izvrši brez posredovanja kake verske ali ci- med menihe samce, pa tako veliko mongolsko pleme čedalje bolj tudi fizično propada in številčno nazaduje, ker nima dovolj potomcev.—"S." * * m Sodba iz ust Afrikanca. Ko je bila poleti otvorjena nova turška molitvenica (mo-šeja) v Parizu, so peljali sultana iz Maroko v neko odlično restavracijo. Hoteli so mu dati priliko, da bi opazoval moderne plese, kakor "Tango" in "Foxtrot." Vprašali so ga, kako mu ti plesi ugajajo. Odgovoril je: "Ne morem umeti, kako morejo zapadnoevropski možje in žene kaj takega svojim hčeram dovoliti." — Res, zaslužena zaušnica moderni ................................................................ti......................................................................................................vilne oblasti, posledice pa so Razuzdanosti Torej mora seda- različne že po tem, ali želi mož nJ° propadlo civilizacijo šele Afričan učiti, kaj se spodobi in kaj ne! Naše zveze s staro domovino r vseh denarnih zadevah so neprekosljive Vi živite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam mogoče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na > banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU ter podvržene sprer membi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo, kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedct dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir __Joseph Dunda. pomožni kasir__ pa gre zena zapustiti ženo ali od moža. V prvem slučaju vrne mož ženo njenim staršem s tem, da pove vzrok ločitve, ali pa kar BODIMO ZMERNI! Knnttcr-rm-m je, da enostavno izjjavi, da je ne mara 'izenačena dnevna hrana več. To se vjema z mongolsko šego in nihče se na tem ne spotika. Pri tem seveda mož izgubi ovce, goveda in konje, ki jih je pri zaroki moral dati ženinim staršem kot odkupnino za hčer. Starši nazaj poslane žene Plymouthu 1. 1421! Ni prav nič liO je glavni pogoj za ohranitev zdravja. Ali — zahvalni dan je samo enkrat v letu, ki je v resnici pravi ameriški praznik, —-ki je bil najprej praznovan pri prvih naseljencih te dežele v čudnega, ako se človek na tak dan preveč naje, toda Triner- Največja slovanska banka v Ameriki. bo veselo proslavljen pri mnogih družinah, le tedaj, če se bodo spomnili na nje rojaki v Ameriki. Pomagati potrebnim, je ena izmed najlepših čednosti; pa tudi to si zapomnite, da če pošljete denar pred prazniki je veliko bolj vpoštevan, kakor po praznikih; zato ne odlašajte s pošiljatvijo. Dostavljanju denarnih pošiljatev dajemo posebno pozornost in skrb, ter zasiguramo vsakogar, da se gotovo izplača popolna vsota naslovniku, in to v najkrajšem času. Z ozirom na naš veliki promet, in ker imamo zveze z največjimi bankami v Jugoslaviji, vam lahko nudimo najnižje cene. Tisti pa, ki bi radi prebili božične praznike v Jugoslaviji, priporočamo, da se obrnejo za tozadevne informacije za potovanje na naš potovalni oddelek. KASPAR AMERICAN STATE BANK /"O-OOOOOO-OOOOOOOO-OOOOOO-OO-O-OOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOO- * Artistične fotografije — Najnovejši okvirji. POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM. ILLINGTON STUDIO of PHOTOGRAPHY J. F. Glomb, lastnik 2006 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Phone Canal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— Slike jemljefrio doma in zunaj. Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov. - 00-0-0000<>0000000000<>00-00000000-00000-00000<>000000-' pa lahko to 'robo' (svojo hčer) potem spet kam drugam prodajo in spet dobe zanjo ženi-tovanjska darila, tako da imajo pač veliko interesa, čimprej pokvariti zakon svoje hčere. In ko bi mogli možje vedno dobiti nazaj tisto, kar so dali za ženo, bi bile ločitve zakona še vse bolj pogoste. Velikokrat pa se dogaja, da žena zahteva ločitev zakona, ker ji je življenje pri možu postalo neznosno. Kadar mož zapusti svojo ženo, gre to navad- i •• . i ., , , * «avau jeyo grenko vino bo odpravilo no zelo enostavno. Ce pa zena „, , v. , v v , . , . zle posledice. Ono cisti čreva, hoče proč od moza, brez njego- vega privoljenja, je stvar že bolj komplicirana. Ona mora poprej trikrat pobegniti iz šotora in vsakokrat jo morajo njeni starši spet nazaj pripeljati. Če pa v četrtič pobegne, je zakon ločen. Begunka pa ne sme vzeti ničesar seboj razen obleke, ki jo ima na sebi, in v tem slučaju morajo njejii starši , možu povmifi vsa njegova darila, vsaj deloma, j Mnogoženstvo in pogoste lo-Ičitve zakona so vzrok nenrav- 1900 Blue Island Avenue Chicago, 111, SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠIH PRIHRANKOV. Dobro meso se dobi---- - - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, nare-jene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec SLOVENSKI MESAR. 1912 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. pomaga prebavi in odpravi vse nerednosti. Poskusite Trinerje-vo grenko vino in čudili se bo-dete, kako ste mogli živeti brez tega zdravila. Steklenica stane $1.25. Vzorce za poskušnjo se pošlje za 15 centov od Joseph Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjeve tablete proti prehladu (cena 30c, djobe se pri vsakem boljšem trgovcu z zdravili) so sedanjemu času zelo primerne. — (Adv.) ITALIAN ACCORDEONS MI izdelujemo In importiramo vse vrste prvovrstnih na roko delan''1 italijanskih harmonik, ki so najbolj^ na svetu. Jamčimo !0 let. Naše cene so izined vseh najnižje. Instrukcija za* stonj za kupca. — Pišite po katalog ZASTONJ. -P- RUATTA SERENELLI & CO. 1014 Blue Island Ave. Dept. 67 Chicago, 111-