58
Listek.
Poezije. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humoristi enih balad, rapsodij, satir, pri-podob, basnij, prislovic, epigramov, balad in junaških pesem. Zložil: Fran Andrejevic Zakrajski, V Gorici 1891. Založil Anton Jeretič. Tiskal A M. Obizzi. 144 str. — O tej knjigi priobčimo prihodnjič obširnejšo oceno; za daues samo izrekamo, da se naš list ne more strinjati z vsem, kar se je pisalo o  nji.
Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne" 25. listopada m. 1. — Zapisnik poslednje seje se odobri; zapisnik o seji književnega odseka je na ogled. — Predsednik se spominja f L. Robiča in f Fr. Kotnika; zahvalja gospode, ki so se v društveuem imeni udeležili Bleiweisove in Potočnikove slavnosti. Pri Gajevi slavnosti je zastopal »Matico« g. Ivan Hribar. — Društvenim knjigam za leto 1891. se določijo založne cene tako-le: »Letopisu« po 1 gld. 20 kr., »Zgodovini Novega Mesta« po 1 gld 20 kr. in povesti »Pegam in Lamberger« po 60 kr. — Odobre" se nagrade pisateljem in korektorjem. — Za prihodnje leto se izdado tri knjige: 1. »Letopis«, urednik profesor A. Bartel. 2. »Goriška«, spisal prot. S. Rutar. 3. O tretji knjigi, katera izide kot VII. zvezek »Zabavne knjižnice«, vrše se še dogovori. — Poročilo o založnih knjigah se vzprejme na znanje; prošnji ravnateljstva velike realke za nekaj založnih knjig v prid šolski knjižnici se ustreže, kakor nasvetuje književni odsek. — Tiskarski računi se odobre; nekatere izpremembe v poverjeništvu se vzprejmd na znanje. — Na razpis častnega darila je došla »Matici« izvirna povest, ki je še v rokah presojevalcev. — Več društev, s katerimi je »Matica« v književni zvezi, poslalo je v zadnji dobi svoje proizvode. — Knjižnica se je pomnožila od zadnje seje za 77 knjig, zvezkov in časopisov. — Za leto 1891. je vplačalo udnino 172: letnikov; od zadnje odborove seje je pristopilo iz nova 77  društvenikov,  in sicer   1  ustanovnik  (izmed letnikov) in  76 letnikov.
Iz muzejskega društva. Kakor smo že poročali, predaval je v muzejskem društvu dne" 16. listopada prof. Voss v rudninah, ki se dobivajo po gorah na obeh straneh Korenske Save, ali kakor jo ljudstvo samo imenuje ,,Save Dolinke". Nje dolina je turistiško jako zanimijiva, in slavni angleški potovalec Sir Humphrv Daviš jo imenuje najveličastnejšo dolino, kolikor jih je njemu znanih. Prezanimljiva je tudi v botaniškem oziru, ali g. predavatelj jo je hotel opisati le glede" na rudninske redkosti. Sava izvira 1203 m visoko pod imenom Nadiža in pada v visokem slapu v dolino Planico, kjer se izgubi v pesku. Tudi o povodnji ne teče Sava po Planici, ampak pesek le gomazi po strugi kakor potujoče mravlje, ker je ,,gorska kreda" zelo lahka in ostaja na vodnem površji. Ta gorska kreda se nareja od apnenca, katerega je voda razdrobila, in se razločuje od pisalne krede v tem, da so v le-tej mnogi ostanki luščin lupinarjev. Tudi cinkova ruda se nahaja v Planici. — Ko dospe Nadiža podzemeljski v Korensko dolino, zbira se med železniško progo in okrajno cesto v jezerce, takd imenovano ,,Korensko jezero" (okolo 840 m nad morjem), in iz tega šele teče vidno, toda jako polagoma. Široka je že precej, toda v pravo reko se izpremeni šele potem, ko ji pri Kranjski gori priteče Višnica izpod   prestreljenega Prisnika.
Niže doli se nahajajo rudnine v Zgorenji Krmi, in sicer tam, kjer je iz nje prehod na planino Velopolje, dobivajo se sledovi žvepla, ki pa ni čisto, nego pomešano z orga-niškimi ostanki, prav takisto, kakor pri Radobolji na Hrvaškem. Nekoliko časa se je dvojilo, ali se ua omenjenem mestu res nahaja žveplo, toda v novejšem času so. to ne-pobitno dokazali. — Na Mrzalku med Radovno in Jesenicami se dobiva „bohinjit", (Wo-cheinit),  ki je prav  podoben bohinjskemu.
Na podnožji Karavank se dobiva sadra (gips) skozi in skozi od Dovjega doli čez Hrusevico in Jesenice do Most pri Zerovnici, da, celo v kotlino ljubljansko, največ pa pri Hrušici. Tudi v tržiški okolici so sledovi sadre, ki se je naredila od apnenca (če se
Listek.
253
Toda še jeden razlog je, ki podpira vzprejem tujih črk: sEnako je tudi cirilica (recte: cyrillica) sprejela posebne črke za th, ps, x, y v tujih besedah.* — Da, ta razlog nam je pa popolnoma sapo zaprl, odkrito priznamo, da se ga nismo nadejali! Sedaj pa kar orožje iz rok ! Drugega ne morem, nego da svetujem g. Lamurskemu in drugim književnikom, ki bi radi priredili cirilico za slovenščino, naj se gotovo poprimejo tudi ravno navedenih cirilskih pismenk. Potem naj se cirilica ruska, srbska in bolgarska skrijejo pred našo! Toda vzprejeti ne smejo samo one četvorice, ampak tudi vsa tista »znamenja, s katerimi so staroslovenski pisci, hlapčevski posnemajoč Grke, grdili zlasti samoglasnike ob začetku.« (pr. Miklosich, Alt-slavische Formenlehre in Paradigmen, str. XXXIV.) Sicer natančnost ne bode popolna!
Ker g. prof. Kermavner v odgovoru naposled omenja »dokrinčrjev (recte: doctrinarjev) in drugih pedantov«, tedaj nastane vprašanje, kateri so ti; ali oni, ki so v svoji preproščini uverjeni, da sicer naša narodna pisava ni popolnoma dovršena, da pa vender jako lahko izhajamo ž njo, kakor nas uči izkušnja (gl. Miklošičevo berilo za osmi gimnazijalni razred, na Dunaji 1865., str. 5.) ali pa oni, ki mislijo pospeševati natančnejšo izreko tujk s tem, da pišejo klassik in gtfmnasijl Razsodbo o tem vprašanji smehljaje prepuščam slavnemu čitateljstvu.                                                                       V. Bezek.
LISTEK.
Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne* 9. sušca. — Zapisnik poslednje seje se odobri; zapisnik o seji gospodarskega in književnega odseka z dne" 20. prosinca in dne" 5. sušca je na ogled. — Na znanje se vzprejme poročilo gospodarskega odseka o nekaterih izpremembah pri hišnih strankah in o računih poslednje dobe. — Za letos se izdado tri knjige: i. »Letopis«, urednik prof. A. Bartel, Knjiga izide v »Narodni Tiskarni.« 2. »Goriška«, spisal prof. S. Rutar. Knjiga izide pri Milici. 3. »Z ognjem in mečem«, povest; prevel iz poljščine po Sienkiewiczi M. M. I. in II. del. Knjiga izide z ilustracijami v tiskarni F. Simačkovi v Pragi v obliki češkega prevoda. Prvi dve knjigi se natisneta v 2500, zadnja pa v 2700 izvodih. Obseg vseh treh knjig je preračuujen na 55 pol. — Kot založna knjiga izide v drugem natisku pri Albrechtu v Zagrebu »Slovenska stenografija«, spisal prof. A. Bezenšek; obsezala bode 6 — 7 tiskovnih pol. — Pokornv-Tuškov »Prirodopis rastlinstva« se tretjič ne bode izdal in zalagal, ker ne dopušča gmotno razmerje. Šolska predstojništva se utegnejo pogoditi z drugim založnikom, ki izdd to knjigo morda z deželno podporo. — Zamudne člane, ki plačujejo udnino šele potem, ko so knjige že razposlane, napotiti je na knjigarje. Le kdor redno plača v prvi polovici vsakega leta, ima zagotovljene knjige dotičnega leta. — Na razpis častnega darila je došla »Matici« povest »Dudka«, ki pa ni ustrezala zahtevam. Druga povest  »Mešetar«, katera   se je vrnila   pisatelju,   da jo neko^ko predela,
254
Listek.
doslej še ni bila predložena iz nova. — Nekatere izpremembe v poverjeništvu se vzprejmo na znanje. — Več društev in posamičnikov je prejelo založne knjige. — Russelova knjigarna v Ministru si je izprosila za svoj katalog več pojasnil o društvenih knjigah; nje prošnji se je ustreglo. •— Knjižnica se je pomnožila od zadnje seje za 98 knjig, zvezkov in časopisov, največ slovenskih, ruskih in čeških. — Umrlo je v zadnjem času 5 usta-novnikov. — Za lani je plačalo udnino 1747 letnikov, za letos doslej 359; od zadnje odborove seje je pristopilo iz nova 29 društvenikov, in sicer 1 kot ustanovnik (izmed letnikov)  in 28   letnikov.
Nov dijaški list »Vesna« je začel izhajati v Celji pri D. Hribarji. »Vsebine je leposlovno-znanstvene, vender pa ne izključuje dnevnih vprašanj, ako so tesno združena s kulturnim napredkom Slovanov«. — »Vesna« izhaja po jedenkrat na mesec na jedui poli in stane za vse leto gld. 1*50. Uredništvo novemu listu je na Dunaji VIII., VVickenburg-gasse 12, naročnino pa vzprejema Dragotin Hribar v Celji. — Ta novi list naznanjamo, ker se nam je poslal na ogled; priporočati ga pa ne moremo. Kritika se je izrekla o njem jako neugodno in ga označila za nepotrebnega. Književnim poskusom sploh ne kaže ustanavljati posebnega lista, nikar še takšnim, kakeršne podaja prva številka ,,Vesne". Več govoriti se nam vidi nepotrebno, ker se list, takd pisan, itak ne more vzdržati.
»Črna Gora« se imenuje pripovedna pesem, katero je zložil prof. J. T. Turktiš v Gradci. Knjižica obseza 22 stranij in je posvečena knezu in škofu clr. M. Napotniku. Dobiva se po 20 kr. izvod. Naslov: Prof. Turkuš, Graz, Lessinggasse 22. — O priliki morda kaj  več.
Slovenske šolske knjige. V spopolnitev naše beležke v poslednji številki bodi omenjeno, da je deželni zbor kranjski za izdajanje slovenskih šolskih knjig v letu 1892. zopet dovolil 2000 gld.  iz deželnega zaklada.  —  O  knjigi prof.  Orožna prihodnjič.
»Gorske cvetlice«. Slovenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov zložil 'Janez Laharnar, Tako je naslov zbirki, obsezajoči sedem mičnih, v preprosto ndrodnem duhu zloženih pesmij. Pesemce kažejo skladateljevo nadarjenost za preproste, lahke melodije. Priporočali bi gospodu skladatelju, da to nadarjenost svojo še kolikor moči izobrazi s študijami dobrih skladeb slovenskih in drugih narodov. Zaradi prijetne preprostosti, lahkote in časih srečno pogojene ljubkosti posamičnih pesemc priporočamo slovenskim mešanim zborom to skladateljevo četrto delo, katero je tudi sam založil. Srečno so v omenjenem zmislu pogojene pesmi »Pozdrav«, »Planinska roža« in »Potoki tecite«. Nekatere hibe, katere so še v delu, popravijo lahko izvajajoči dirigentje sami. Pesmi je dobiti pri skladatelji ali pri Blasnikovih naslednikih v Ljubljani.    Cena jim je 50 kr.
Koncert »Glasbene Matice« v dvorani filharmoniškega društva dne 12. sušca je bil preimeniten dogodek ne samo za Ljubljano, ampak za vse Slovenstvo. Kar so obetali pevci lani, ko so osnovali novi pevski zbor v ,,Glasbeni Matici", to so sijajno zvršili pri zadnjem velikem koncertu. Sedaj smelo trdimo, da smo se Slovenci tudi na tem polji popeli do umetniške višine, katere nam odslej nihče ne more utajiti. Blagodejno bode vplival ta pojav na vse Slovence, vzpodbujal jih in jim krepil prepričanje, da mali naš narod še ni izgubljen, ko ima v sebi toliko življenske moči! — Vzpored koncertu je bil bogat in sestavljen umetniški premišljeno, ker je zgolj zasluga mladega in nadarjenega pevovodje g. M. Hnharfa. — Prva in zajedno glavna točka je bil Dvor d k o v 149. psalm. Anton Dvofdk, porojen dne 8. kimovca 1841. leta v Nelahozevsi pri Kralupu na Češkem, sedaj profesor na praškem konservatoriji, mora se poleg Smetane, Naprav-nika, Zdenka Fibicha, Bendla, Nesvatbe in drugih prištevati najplodovitejšim skladateljem češkim. Njegove genijalne skladbe niso samo znane v ožji domovini njegovi, ampak pridobile so si že splošno   svetovno   priznanje in se izvajajo   po vseh   večjih mestih evrop-