DELAVSKA
ENOTNOST
GLASIL® ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ
Plodovi Oktoberske Revolucije so danes last vseh ljudi in narodov, ki se borijo proti ostankom fašizma. Brez pridobitev Oktoberske Revolucije bi svet neizogibno za-
padel stoletnemu hitlerjevskemu suženjstvu.
DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE ■
Leto L, št. 25
Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 3. novembra 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.—.
Beseda eb 28. obletnici Oktobrske revolucije
Vladimir Iljič Uijamov-Lenin
Sedmi november je veliki praznik narodov Sovjetske zveze — narodov zmagovalcev, tistih narodov, ki so se z vso silo uprli strašnemu nasilju nemškega nacizma, ki je hotel podjarmiti ves svet in napraviti iz ljudi svoje pokorne, brezpravne sužnje. Toda 7. november ni le praznik Sovjetske zveze, ampak je praznik vsega človeštva, ki stremi po svobodi in napredku, kajti če se ne bi pred osemindvajsetimi leti tam na vzhodu rodila mogočna država delavcev in kmetov, ki je edina bila sposobna organizirati tak zmagoslaven odpor proti barbarstvu, bi zdaj svet ječal v najtežjih sponah nemškega fašizma. Ne bilo bi svobode niti za velike, kaj šele za male narode, ne bilo bi veličastne sile, ki se ji pravi bratstvo slovanskih narodov, narodov, kateri so bili obsojeni na pogin, a so pokazali in dokazali svojo ustvarjalno moč. Pred osemindvajsetimi leti je tekla na ulicah Moskve, Leningrada in drugih mest kri najboljših in najbolj zavednih delavcev in vojakov, v Kronštadtu so dali svoja življenja junaški mornarji zato, da bi bodoči rodovi ne bili več tlačeni, da bi uživali svobodo, da bi v miru živeli, ustvarjali in gradili takšno življenje, kot ga zasluži delovni človek. Tedaj se je rodila mlada sovjetska država, v kateri so gledali teptani in izkoriščani svojo oporo, v njenih velikih dejanjih so črpali moči in se ob njej učili, tam so videli, kaj lahko ustvari delovno ljudstvo, če je složno, enotno in svobodno.
Carska Rusija, to je bil svet zase najbolj reakcionarna država, v kateri je bilo delovno ljudstvo najbolj izkoriščano in popolnoma brezpravno; država, v kateri je imel glavno besedo grpf. valpet, žandar in policaj. Ogromno bogastvo zemlje so izkoriščali grofje, baroni in veleposestniki, ki so bogatili od žuljev in znoja kmetov-tlačanov. Kmetje so živeli v strahoviti revščini: njihova zemlja je bila najslabša, ofodelo vali so jo srednjeveškim orodjem, brez vprežne živine, brez kakršnih koli možnosti izboljšanja. Tab je bil položaj kmeta vse do Oktobrske revolucije
Prav tako je bilo z delavci. Izkoriščevalski krvosesi so ravnali z njimi kot s čredo ovac. Ječe so bile polne zavednih delavcev, kmetov in poštene inteligence. Transport za transportom je romal v pregnanstvo tja v strasno Sib:-rijo. '
Sovjetska zveza je ogromna dežela, mnogo narodov živi v njej. Toda carska Rusija je bila ječa za te narode. Niso jim priznavali njihove kulture, niso jim dali možnosti razvoja, šole so jim bil nedostopne; nevednost in nepismenost je vladala — carski režim se je zave-
dal, kaj pomeni zanj prosvetljenost širokih plasti ljudstva.
Veliki ruski misleci so šibah v svojih znamenitih delih gnile razmere in izkoriščevalski sistem nazadnjaške carske Rusije. Veliki pisatelj je takrat zapisal: »Ti uboga, ti velika, ti izmuče-čena in ponižana Rusija!« Toda v tej veliki, izmučeni in 'ponižani Rusiji so spale velike ustvarjalne sile, ki so se zbirale in pripravljale na odločilen udarec.
Veliki Lenin in Stalin sta na čelu z boljševiško Partijo organizirala borbo zatiranih narodov Rusije. In 24. oktobra (7. novembra) so se dvignile množice po miru, svobodi in kruhu hrepenečih ljudi in izvojevale veličastno zmago. Porušile so gnilo zgradbo, ki se je imenovala carska Rusija in v kateri je bilo vtelešeno zatiranje, brezpravnost, izkoriščanje in poniževanje delovnega ljudstva. Zrušena je bila ječa narodov, premagana je bila tema mračnjaštva, odstranjene so bile ovire napredku ...
Delavci, kmetje in • delovna inteligenca so slavili svoj triumf. Enotnost se je veličastno manifestirala. Toda sovjetski ljudje niso bili enotni le v času krvavega boja, bili so enotni v letih mirne graditve, utrjevali in razvijali so to svojo enotnost vedno in povsod in v letih domovinske vojne je bila ta enotnost eden glavnih faktorjev za zmago nad nemškimi osvojevalci, ki so se hoteli polastiti prostrane in bogate sovjetske zemlje.
Z veliko zmago Oktobrske revolucije je bila odprta pot napredku, blagostanju, prerojenju in poletu narodov Sovjetske zveze. Zaman so se zaganjale v tujih intervencionistov, ki so jo hotele uničiti. Ljudstvo, narodi Sovjetske zve-so s svojo junaško Rdečo armado, svojo ljudsko armado, ki je prišla iz ljudstva uničili vse poskuse tistih, ki so hoteli, da se vrne staro. Mlada kmečko — delavska Rdeča armada pod vodstvom Lenina, Stalina in poveljnikov Frmizeja, Vorešilova,. Budjonija in Ti-mošenka je izbrisala s sovjetske zemlje in pregnala belogardistično svojat.
Iz Velike Oktobrske revolucije so izšli novi ljudje. Narodi so dobili politično, kulturno in gospodarsko svobodo in samostojnost. Vedno bolj so se povezovali med seboj. Naprednejši narodi so pomagali vsestransko tistim narodom, ki prej niso imeli možnosti, da se bolj dvignejo, obenem pa so sami delali na tem, da se čim bolj izpopolnijo da tako lahko največ pomagajo in pripomorejo skupnosti. Za vedno je bila odpravljena nacionalna mržnja, katere je carski re-/sm segal med narode, da bi jih razdvojil.
Ta visoka nacionalna zavest in povezanost vseh narodov Sovjetske zveze je
našla svoj najveličastnejši izraz v štiriletni domovinski vojni, ko so se vsi narodi brez razlike odzvali klicu svojega voditelja Stalina, zavedajoč se, da koderkoli prelivajo svojo kri, jo prelivajo za sovjetsko domovino, jo prelivajo za svoj narod, za svoje ljudstvo, za svojo zemljo, pa čeprav okupator ni stopil na tla, kjer je stal njegov dom.
Iz razvalin starega reda, katerega je zrušila Oktobrska revolucija, so stopili na plan sinovi velikega Oktobra, ki so začeli graditi nov red, novo družbo; široka je bila cesta napredka in blagostanja, katero so oni začrtali ljudstvu Sovjetske zveze. Delo je postalo največja odlika novega človeka. Delo, ki so ga za časa carske Rusije smatrali za poniževalno in nečastno, je po Oktobrski revoluciji postalo odlika in čast in je dobilo od sovjetske oblasti vse priznanje. Zato se Sovjetska zveza lahko ponaša s tolikimi izumitelji, z junaki dela, z učenjaki, ki so vložili vse svoje sile in svoje znanje in sposobnosti za dvig in pro-procvit sovjetske dežele.
Kdo ne pozna največjega svetovnega učenjaka in sadjerejca Mičurina, ki je bil v carski Rusiji nepoznan železniški čuvaj in za katerega ni imela carska oblast nikakega razumevanja. Toda sovjetska oblast mu je dala na razpolago finančna sredstva in vse kar je potreboval. Tako je Mi Čurin odkrival nove vrste sadja, s katerim je obogatil in oplodil celo širne stepe.
Aleksej Stahanov — začetnik udarniškega gibanja, je lahko dosegel svoj velikanski uspeh pri delu in postavil temelje mogočnemu stahanovskemu gibanju samo zato, ker je od strani sovjetske oblasti naletel na tako razumevanje in pomoč. Ves svet je presenetila višina produkcije, katero je on dvignil s svojimi novimi metodami dela.
Kje v svetu je bilo tako množično in plemenito tekmovanje na gospodarskem polju, kot se je to razvilo v Sovjetski zvezi? Kje je ustvarjalna sila delovnih množic zgradila in ustvarila to, kar so ustvarili sovjetski ljudje? Samo v državi delavcev in kmetov, v državi, kjer delovno ljudstvo ve, da ustvarja za sebe, tam se je lahko rodil tak odnos do dela. Požrtvovalno delo milijonov in milijonov sovjetskih delavcev, kmetov in delovne inteligence, v razburkanih letih po revoluciji, v dobi mirne graditve, v času domovinske vojne in zdai v povojni obnovi in graditvi, nam to potrjuje. Zato je Sovjetska zveza vzor vsem narodom sveta.
Po veliki Oktobrski revoluciji so se narodi Sovjetske zveze vrgli na obnovo svoje domovine. Rasla so nova mesta, trgi, vasi, tovarne, sanatoriji, počitniški domovi, klubi, kulturni domovi, šele, univerze, ceste, železnice, velikanske električne centrale — vse to so ustvarili novi ljudje, otroci velikega Oktobra, ki so vrgli s sebe suženjske okove ter se zagnali z vso vnemo, pridnostjo in ljubeznijo na delo, da čim prej dvignejo narode Sovjetske zveze politično, kulturno in gospodarsko na stopnjo najbolj naprednih narodov sveta.
Za th cilj so vložile svoje sile močne armade delavcev, kmetov in inteligence ter v trdovratnem in napornem delu dosegle uspeh: Sovjetska zveza je pro-cvitala, blagostanje se je dvignilo, sovjetsko ljudstvo je ustvarjalo čuda.
Po prvi svetovni vojni, ko je bila Evropa razruvana in se je v mnogih evropskih deželah začel porajati in se razvijati fašizem, ki je hotel zasužnjiti svet in ga spraviti nazaj v srednjeveško temo, takrat je. stala Sovjetska zveza kot svetilnik miru, mirne graditve in obrambe demokracije. Delovno ljudstvo evropskih držav se je oziralo in je hrepenelo po tej svetlobi, ki je žarela na vzhodu, a katera ni mogla prodreti preko meja, ker je bila potegnjena železna zavesa. Teptani narodi, ki so jih zasužnjili fašisti, so težko čakali dneva, ko bodo osvobojeni barbarskega fašizma; prepričani so bili, da Sovjetska zveza, država, v kateri so uresničeni vsi ideali človeštva, jih ne bo zapustila, ampak da bo prišel dan, ko bo njena slavna Rdeča armada prinesla svobodo tudi njim.
Vsa leta svojega obstoja je barbarski fašizem prepričeval ljudstvo o svojem novem redu in širil nesramne laži o razmerah v Sovjetski zvezi, hoteč s tem preslepiti milijonske množice v Evropi in Aziji in jih pridobiti za svoj red, za red vislic, požiganja, ropanja, ubijanja in srednjeveškega suženjstva. Dolga leta se je fašizem pripravljal na vojno da bi uničil mogočni steber in branili svobode, napredka in demokracije na
Josip Visarionovič-Stalin
vzhodu. Država, ki je bila plod velike prelomnice v zgodovini narodov Rusije — Velike Oktobrske revolucije, jim je bila trn v peti. Fašistični propagandisti so lajali v svet o trhli, siromašni državi boljševikov, o njeni slabo izvež-bani in nedisciplinirani in slabo oboroženi, že razkrajajoči se armadi, toda 22. junij 1941 ter meseci in leta, ki so mu sledili, so jasno pokazali vsemu svetu trdnost in moč Sovjetske zveze.
Rdeča armada — dete Velikega Oktobra, ki sta jo organizirala Lenin in Stalin v najtežjih časih mlade sovjetske oblasti in jo vzgajala, ta Rdeča a/ mada je od svojega rojstva pri Narvi, ko je prvikrat branila pridobitve Velikega Oktobra pa vse do zmagoslavno končane domovinske vojne, ko je na njej ležalo najtežje breme vojne, katero je junaško prenašala in uničila fašistično vojaško silo ter ubranila napredno človeštvo pred uničenjem, ta Rdeča armada je pokazala, da ve, kaj brani in zakaj se bori. Da so bile pridobitve Oktobrske revolucije ubranjene in ohranjene, gre velika zahvala močni, dobro oboroženi in politično vzgojeni kmečko delavski Rdeči armadi.
Vsi narodi Sovjetske zveze so gojili neizmerno ljubezen in spoštovanje do Rdeče armade. Sleherni človek jo je ljubil, saj je izšla iz ljudstva in je predstavljala silo, ki brani in čuva dobrobit ljudstva. Zato je bila dolga leta velika skrb in briga sovjetskih narodov, da čimbolj skrbijo za svojo armado in to v prehrani, oborožitvi, obleki in literaturi. Ker je Rdeča armada ljudska armada, obdana z ljubeznijo ljudstva in narodov Sovjetske zveze, zato je nepremagljiva; zato si je nemški nacizem zapisal smrtno obsodbo in likvidacijo Hitlerjevega reda s tistim trenutkom, ko je napadel Sovjetsko zvezo. V domovinski vojni je pokazala Rdeča armada čudeže hrabrosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti. V velikih borbah, kjer so se uničevali milijoni fašistov in proizvodov najmodernejše nemške vojne tehnike, so se rdečearmejci berili s hrabrostjo, ki nima primera v svetovni zgodovini.
Poveljniki in vojaki Rdeče armade oboroženi s strategijo in taktiko velikega Stalina, so zmagovito tolkli, presenečali in uničevali velike fašistične armade, katere so vodili omejeni in naduti fašistični generali. Imena: Stalingrad, Leningrad, Moskva, Harkov, Se-vastopol, Odesa ter sto in sto drugih krajev in mest bodo večno ovekovečena v zgodovini sovjetskih narodov, kajti v domovinski vojni se je o njih odločala usoda in bodočnost ne samo sovjetskega ljudstva, ampak naprednega delovnega ljudstva vsega sveta.
Da je Rdeča armada lahko opravila svoje zgodovinsko poslanstvo, je to pripisati dejstvu, da so ngrodj Sovjetske zveze, delavci v tovarnah, kmetje na polju, znanstveniki v laboratorijih in študijih z veliko ljubeznijo in požrtvo val n ostjo delali ra svojo armado in imeli pred seboj edini' cilj: očistiti sveto sovjetsko zemljo fašističnih zajedalcev
in pomagati tudi drugim narodom, da se bodo osvobodili fašističnega jarma. Vsi narodi, vse ljudstvo Sovjetske zveze je tekmovalo med seboj v pomoči svoji armadi.
Moč in ugled Rdeče armade —: osvoboditeljice človeštva, sta zaradi svojih velikih uspehov v svetu silno narasla. Narodi vsega sveta imajo veliko spoštovanje do Rdeče armade, zmagovalke nad fašizmom in neštetih herojev, ki jih je dalo sovjetsko ljudstvo in ki so se proslavili v gigantskih bojih Rdeče armade. Žukov, Tolbuhin, Konjev, Timo-šenko in dolga vrsta junakov, njihova imena bodo večno zapisana v zgodovini in v srcih narodov Sovjetske zveze in vseh slovanskih narodov.
Mesta v Poljski, Čehoslovaški, Madžarski, Rumupiji, Bolgariji in Jugoslaviji, ki jih je osvobodila ali pa pomagala osvoboditi Rdeča armada, pač ne bodo nikoli pozabila, komu dolgujejo zahvalo za rešitev izpod faššizma. Kri, s katero so rdečearmejci prepojili zemlje izven Sovjetske zveze, je zapečatilo zvezo demokratičnih držav, utrjevala mednarodno moč in ugled Sovjetske zveze.
Marsikdo je mislil 1. 1941., ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, da je konec s slovanstvom in da bodo slovanski narodi postali plen zverskega fašizma, ki mu gospodovala kopica nemških princev, grofov, baronov, veletovarnar-jev in veleposestnikov, ki bi kopičili bogastvo, od katerega bi živela fašistična svojat. Bojazen takšnih maloverne-žev, ki so mislili, da je propast Slovanstva neizogibna, so potrjevali vsi izdajalski izrodki, ki so bili v službi fašizma.
Toda varali so se prvi in drugi. Ruski narod je izšel iz Oktobrske revolucije kot baklonosec misli o vseslovanski enotnosti, ki je v letih boja proti fašizmu postala ena najnaprednejših idej, katerih so se oklepali slovanski narodi. Po zmagoviti vojni nad fašizmom se v vseh slovanskih državah manifestira, potrjuje in poglablja ideja slovanskega bratstva, ki je mogočni varuh svobode in demokracije in trdna opora miru, vaurnosti in neodvisnosti slovanskih narodov.
Ideja vseslovanstva ja z Oktobrsko revolucijo dobila povsem novo vsebino. Nič več naslonitve na mračno caristično Rusijo, na carski režim, ki izkorišča delovno ljudstvo vseh narodov, ampak bratska povezanost in naslonitev na mogočno zaveznico Sovjetsko zvezo, ki je na dejanjih potrdila svojo privrženost demokratični stvari slovanskih narodov. Nikoli več ne bodo Slovani razcepljeni in nikoli več ne bodo postali plen tujega napadalca.
Jugoslovanski narodi so imeli že v stari Jugoslaviji neomajno zaupanje in vero v bratsko Sovjetsko zvezo. Hrepeneče so pričakovali dan velikega vstajenja, bo se bodo pobližje seznanili z " rstskimi sovjetskimi narodi Proti-’ - udski reiSmi so na vsakom koraku z
(Nadaljevanje na drugi strani.)
PROGLAS
Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev In nameščencev Jugoslavije
Delavskemu razredu!
Dne 11. novembra t 1. bodo volitve za Ustavodajno skupščino. Za delavski razred, za najširše ljudske množice so to prve svobodne volitve in najbolj demokratične volitve, ki jih pozna Jugoslavija. Vršile se bodo svobodno brez osovraženih volilnih metod preganjanj, orožniških kundakov, glav-njač, taborišč in brez groženj, s katerimi so izvajali volitve preje nenarodni režimi.
Zahvaljujoč svobodi in najbolj demokratičnim volilnim zakonom, ki jih je izdala Začasna narodna skupščina bodo milijoni novih volivcev sodelovali na teh volitvah in to na stotine tiso-čev delavcev in nameščencev, milijoni delovnih žena in mladine, ki preje niso imeli volilne pravice. To je velika demokratična pridobitev, ki je bila izvo-jevana v oboroženi osvobodilni borbi naših narodov proti okupatorju in njegovim pomagačem.
V	stari Jugoslaviji je ostal delavski razred z »Obznano« iz 1920. leta, z zakonom o zaščiti države 1921. leta brezpraven. Ni imel pravice svobodnega zborovanja, govora, ni bil socialno in zdravstveno zaščiten, ovirali so ga pri organizaciji svobodnega sindikalnega gibanja. Delavski razred je bil izpostavljen najtežjemu izrabljanju in preganjanju. Stara protinarodna oblast, ki je bila v rokah vladajoče kapitalistične klike in kralja je bila aparat za zatiranje širokih ljudskih slojev.
V	vztrajni dvajsetletni borbi proti diktaturi in izrabljanju za demokratične pravice in svoboščine vsega delovnega ljudstva, je dal delavski razred ogromne žrtve in pretrpel najtežje udarce reakcije. V osvobodilni vojni je delavski razred na čelu s komunistično stranko odigral vlogo avantgarde in organizatorja borbe proti fašističnim zavojevalcem in njihovim domačim hlapcem. Najboljši sinovi delavskega razreda so se borili v prvih vrstah junaške narodno osvobodilne vojske, katere borci, vojaški in politični voditelji stoje danes na braniku pridobitev osvobodilne borbe, na braniku demokratične federativne Jugoslavije.
Zahvaljujoč uspehom, ki smo jih dosegli v osvobodilni vojni in v obnovi dežele, zahvaljujoč doslednosti svoje zunanje politike, uživa demokratična federativna Jugoslavija velik ugled med narodni demokratičnih držav. S krvjo in žrtvami je skovana večna in nezlomljiva bratska zveza z veliko socialistično deželo Sovjetsko zvezo, močno zaslombo svobodoljubnih narodov v borbi za demokracijo, neodvisnost in svobodo. Nova Jugoslavija je vzpostavila bratske in prisrčne odnose z bratsko Bolgarijo in drugimi sosednjimi deželami in vedno bolj razvija gospodarske, kulturne in politične vezi z vsemi slovanskimi deželami. Boreč se med vojno na strani velikih zaveznikov, je ostala tudi v miru zvesta idealom združenih narodov.
V	novi demokratični federativni Jugoslaviji uživa delavski razred vse politične in socialne pravice. On neposredno sodeluje v skupnosti z ostalimi delovnimi ljudmi pri upravljanju države preko nove oblike organizacije oblasti, preko narodnih odborov. Delavski razred ima pravico svobodnega sindikalnega .združevanja. Z zakonskimi odredbami je delavski razred zaščiten pred vsako samovoljo in pred nesramnim izkoriščanjem. Demokratična federativna Jugoslavija nudi delavskemu razredu možnost vsestranskega razvoja in napredka, možnost, da sam sebi zagotovi življenje dostojnega človeka. V izgradnji svoje dežele ustvarja delavski razred svoje boljše novo življenje.
(Nadaljevanje s prve strani.)
vso brezobzirnostjo in rafiniranostje obrekovali Sovjetsko zvezo v tisku, govoru in na vse mogoče načine, hoteč zakriti veliko resnico o Sovjetski zvezi. Trudili so se na vse načine, da bi skrili pred jugoslovanskimi narodi pridobitve Velikega Oktobra. Toda 1. 1941. je bila tudi tu zavesa odstranjena, resnica je stopila na plan.
V najtežjih urah borbe jugoslovanskih narodov za svotibdo, ko je bila naša domovina polna fašistične sodrge in domačih izdajalcev, je hrabre borce partizane in narode Jugoslavije krepila in navdihovala moralna pomoč Sovjetske zveze in njene Rdeče armade. Narodi Jugoslavije so se zavedali, da imajo mogočnega zaveznika, ki jih nikoli ne bo zapustil, ki jim bo stal ob strani v najtežjih trenutkih in jim pomagal v njihovi borbi proti fašizmu. Zato je bila ,vsaka zmaga Rdeče armade naša zmaga, kajti brez moralne in materialne pomoči Sovjetske zveze bi mi danes ne imeli svoje države, svoje svobode, sv >je demakrf' "je.
C ' -o ,v ■’ =jno se vsa Uta domo-vin ' • v,- k paj berili proti fašizmu. Tudi jugoslovanski nar«* »e h@e-nili pridobitve Oktebrrte revolucije, kajti brez Oktobrske revolucije bi ne
Na prvih svobodnih volitvah za ustavodajno skupščino bo delavski razred volil najboljše sinove svojega naroda. Vsi člani enotnih sindikatov bodo glasovali za udeležbo in zagotovitev svojih političnih pravic, za nadaljnje utrjevanje in razvoj pridobitev narodno osvobodilne borbe za svojo svobodno, neodvisno demokratično domovino.
11. novembra bo delavski razred glasoval za Ljudsko fronto, za utrjevanje vezi med delavci, krneti in narodno inteligenco
V štirih letih osvobodilne vojne je bila z ogromnimi žrtvami, napori, trpljenji in nesrečami ustvarjena trdna skupnost interesov osnovnih ljudskih množic, ustvarjena je bila Ljudska fronta. Zmagoslavni oboroženi upor proti okupatorju in domačim izdajalcem je delo Ljudske fronte. Delavski razred je bil prvi, ki je dal za svobodo, za neodvisnost svoje dežele in naroda svoje najboljše sinove kot organizatorje in voditelje vstaje, svoje izkušnje in organizacije, svojo borbenost in disciplino. Kmečke delovne množice so v narodni vstaji dale največje žrtve, one so bile glavni vir ljudskih materialnih sil narodno osvobodilne vojske. Najboljši predstavnik narodne inteligence so padli v prvih vrstah za svobodo.
Na trdni zvezi delavcev, kmetov in narodne inteligence, skovani in ustvarjeni v skupni borbi, temelji naša nova ljudska država — demokratična federativna Jugoslavija, ki je delavskemu razredu ustvarila pot vsestranskega razvoja, dala kmetom zemljo in pravico, da odločajo o svoji usodi ter skupno zostalimi delovnimi ljudmi o usodi države, a narodni inteligenci je dala možnost, da si ustvari boljše življenske pogoje, da se svobodno kulturno izpopolnjuje in deluje. Samo taka trdna skupnost delavskega razreda, kmetov in narodne inteligence — Ljudska fronta — je pogoj napredka in izgradnje novega boljšega življenja vsega delovnega ljudstva.
Popolna udeležba delavskega razreda na volitvah 11. novembra tega leta bo še en doprinos k utrjevanju te zveze, hitri izgradnji in ustvarjanju boljšega življenja ter popolen poraz saboterjev obnove in izgradnje demokratične federativne Jugoslavije.
11. novembra t. L bo delavski razred glasaval za sitrdi-tev pridobitev narodno-osvcbodllste torbe	za
bratstvo, emetsaost	in
enakopravnost narodov, za svoboda©, mažam las neodvisno demokratično federativno Jugoslavijo
V demokratični federativni Jugoslaviji je ustvarjeno bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov. Nacionalnim manjšinam so zajamčene vse nacionalne in kulturne pravice. Globoko prežeti z duhom mednarodne solidarnosti je bil delavski razred vedno dosleden borec za pravice tlačenih narodov, za razvijanje ljubezni in bratstva med narodi, tako v stari Jugoslaviji v borbi proti velikosrbski hegemonistični kliki, kakor v obrambi nacionalne neodvisnosti in borbi za obstoj naših narodov v štiriletni osvobodilni borbi.
Delavci in nameščenci, ki bodo na volitvah 11. novembra glasovali za ljudsko fronto, bodo glasovali za veliko delo svodih naboljših sinov, za svobodno skupnost enakopravnih Jugoslovanskih narodov, za ljudsko demokratično re-
bilo Rdeče armade, bi ne bilo veličastne zmage nad fašizmom in narodi Jugoslavije se ne bi mogli dvigniti na oboroženo borbo, ne bi si izbojevali bratstva, enakopravnosti in velikih demokratičnih pridobitev. V tej borbi je bilo potrjeno večno zavezništvo in prijateljstvo Jugoslavije s Sovjetsko zvezo, katero je potrdil aprila 1945. naš veliki heroj maršal Tito. To večno prijateljstvo med narodi Jugoslavije in Sovjetsko zvezo nam je garancija za našo neodvisnost, nam je garancija za mirno delo pri graditvi naše "države in njen svobodni notranji razvoj, za njeno srečo in blagostanje.
Generalisim Stalin je rekel, da so z zmago nad fašizmom dani pogoji mirnega življenja vseh narodov Sovjetske zveze in vseh demokratičnih narodov.
Ob 28 letnici Velike Oktobrske revolucije se tudi narodi Jugoslavije pridružujejo prazniku zmage. Zavedamo se, da brez Oktobrske revolucije ne bi imeli svojega svobodnega življenja in možnosti razvoja. Zato je obletnica Velikega Oktobra mogočna manifestacija naših narodov za nadaljrto krepitev in •ttrjevanje bratstva in zavezništva s Sovjetsko zvezo za še tesnejšo naslon'tev ata aie»*3fc®ke *art4« z veMhtaa Bw*ku narodom na čelu.
Matevž Hace.
publiko, ki je edina lahko resnični zaščitnih svobode ter nacionalnih in socialnih pravic vseh naših narodov
11. isoveaaatoa t. L bo delavski razred glasoval proti moaiarMp za republiko
Dosežena demokracija, nova ljudska oblast, bratstvo naših narodov, nacionalna neodvisnost, svoboda in enakopravnost se ne morejo sprijazniti z obstojem monarhije v Jugoslaviji, Monarhija je bila v Jugoslaviji vedno največji sovražnik delavskega razreda. Povezana s tujim imperializmom in domačimi velekapitalistienimi elementi je izrabljala vojsko in državni aparat za borbo proti svobodi ter gospodarskim in političnim pravicam, za katere se je delavski razred boril. Monarhija je bila tudi nasprotnik vsake svobode in demokratičnih pravic ostalih ljudskih množic ter je najbolj odgovorna za katastrofo, ki je 1941. leta doletela našo državo. Od 1941- leta pa do danes je bila ona središče, okoli katerega so se zbirali najhujši sovražniki naših narodov: Nedičevci, Dražinovci, Mačkovci, belogardisti in ustaši.
Volitve 11. novembra bodo volitve za suvereniteto ljudstva, za demokratično federativno republiko Jugoslavijo.
11. moverobra t, L bffSo delavci in nameščeno; glasovali za uničenje ostankov faSizma, proti saboterjem. čmoSorz’ Jancem, vojnim dobičkarjem, ve-- leposestnikom, k! s® bogateli s krvjo Sat znojem delovnega ljudstva.
Ostanki protifašističnih reakcionarnih sil v naši deželi žele, da bi s pomočjo in intervencijo reakcionarnih elementov v inozemstvu vzpostavili staro oblast, ki je izročila našo deželo in naše ljudstvo fašističnim osvajalcem. Te reakcionarne sile se rekrutirajo iz vrst ostankov Dražinovcev, Nedičevcev, belogardistov, ustašev in Mačkovcev. One se rekrutirajo iz ostankov vojnih dobičkarjev, veleposestnikov, črnoborzijancev, špekulantov in reakcionarne duhovščine in se na njih naslanjajo. Povezani z inozemsko reakcijo rovarijo ti elementi proti ljudski oblasti in demokratičnim zakonom, sabotirajo obnovo in izgradnjo dežele, bore se za vrnitev starega stanja, da bi zopet lahko ropali naravno bogastva naše dežele, ropali in izkoriščali naše delovno ljudstvo. Vsi ti bivši fašistični hlapci s Kraljem Petrom, Mačkom, Petrom Živkovičem, Grolom, Živkom Top alovicem in drugimi žele v svojem sovraštvu do nove ljudske oblasti delavcev, kmetov in narodno inteligenco vzeti pridobitve narodno osvobodilne borbe in ponovno izročiti našo deželo najtemnejši reakciji.
Delavci in nameščenci, vsi bodo šli na volitve 11. novembra kot eden in z gumijastimi kroglicami uničili ostanke fašistične reakcije v deželi, onemogočili vrnitev starega stanja in pokazali, da so pripravljeni z vsemi sredstvi čuvati in braniti pridobitve narodno osvobodilne borbe.
11. novembra bsde sestre in matere delavcev m sia-meščeatcev glasovale za pravice, Sti so Mie izw-jevame za srečnejše in tolpe življenje. ■
Delovne žene Jugoslavije so izvoje-vale v štiriletni težki borbi skupno s svojimi tovariši .svojo politično in gospodarsko enakopravnost. Enotne strokovne organizacije, ki so se vedno borile za enakopravnost žene in mož, pozivajo vse svoie članice, delavke in na-meščenke, vse delovne žene, da v polni meri izkoristijo svojo volilno pravico, ki jim je v novi Jugoslaviji zagotovljena z zakonom. Delovne žene, ki bodo glasovale za Ljudsko fronto bodo. glasovale za izgradnjo novega življenja, za srečo in bodočnost svojih otrok, za državno ureditev, ki bo vsem državljanom zagotovila trajno b1 boljše gospodarstvo, družbeno in politično življenje.
Mladi delavci-, kŠ tod© skup* tio z mladimi kmeti las intelektualci v trdnem enotnem gštomju celo* kupne mladine It« ste-veisitera glasovali za boljše življenje mladega naraščaja« za novo domovino napredka m kasStssre.
Delovna mladina mest in vasi, ki je bila vedno prva v borbenih vrstah proti okupatorju in osovraženim izda ialcem. je izvojevala svoje državljana! v n politične pravice na fronti proti eku patcrjM. DumaluiatlSna Sede«Jn-S»«fe*vi§a je «d#rie svsjl	mla-
dini široke perspektive za bodočnost.
Delovni mladini je zajamčeno svobodno delo, svobodno šolanje, popolna zaščita mlade delovne sile, gospodarski in kulturni napredek. Popolna zmaga Ljudske fronte na volitvah novembra tega leta bo nudila še bolj vsestranske možnosti, da da mladina tovarn in delavnic naši industriji in vsemu narodnemu gospodarstvu kadre novih strokovniakov-udarnikov, junakov dela graditeljev nove srečne bodočnosti.
TsvarišI Im tovarišice!
Delavci Isa smtseššemei!
Delavski razred je dal ogromne žrtve. Za izgradnjo in obnovo dežele je delavsk razred pripravljen z vztrajnim in samo-požrtvovalnim delom, žrtvovati vse, brez strahu pred pomanjkanjem in težavami. Enoten, trdno povezan v strnjenih vrstah, zbran v vsenarodni trdni organizaciji Ljudske fronte, je delavski razred pokazal doslej veliko ini-cijativo v obnovi gospodarstva, ki je bilo porušeno in opustošeno. Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije so bile organizatorji udarniškega tekmovanja v gospodarski obnovi in izgradnji dežele. Delavski razred kaže pred temi volitvami še večjo voljo in pripravljenost vložiti vse sile in dati nove žrtve za zmago Ljudske fronte. Tekmovanje rudarjev, kovinarjev in drugih, govori o novem delovnem poletu, o veliki ustvarjali ini-cijativi in organizatorski sposobnosti delavskega razreda, o njegovi želji, da se naša dežela čimpreje dvigne iz opustošenja, da se čimprej izgradi kot skupnost dela in blagostanja.
V borbi za hiter dvig naše dežele iz ruševin, za zmago nad saboterji v gospodarstvu nad izkoriščevalci delovnega ljudstva, bodo delavci in name-
ščenci odločno pobijali reakcijo z razvijanjem delovnega tekmovanja, s povečanjem delovne norme, s novečavanjem proizvodnje. Od samih delavcev in nameščencev ter širokih delavskih množic, od njihovega dela za hiter dvig novih tovarn in za obnavljanje starih, za gradnjo prog, cest, mostov, hiš, šol in bolnic je odvisna boljša bodočnost naše domovinein vsega ljudstva demokratične federativne Jugoslavije. Hitra obnova dežele in gospodarski napredek pomenita blagostanje, bogato bodočnost, zagotavljata bodočnost delavskega razreda in naših narodov, pomenita konec in poraz narodnih sovražnikov.
Delavski razred, ki bo 11. novembra glasoval za Ljudsko fronto, bo skupno s kmeti in narodno inteligenco, povedal pred vsem svetom, da hoče iti odločno naprej po tisti poti, po kateri ga vodi največji sin naših narodov, organizator slavnih zmag jugoslovanskih narodov, narodni heroj tovariš JOSIP BROZ TITO!
Delavci in nameščenci! Vsi na volitve!
Za boljše življenje, za srečnejšo bodočnost!
Za bratstvo, enotnost in enakopravnost naših narodov!
Za močno demokratično federativne Jugoslavijo!
Za obnovo in procvit narodnega gospodarstva!
Za zvezo delavcev in kmetov — predpogoj očuvanja pridobitev narodnoosvobodilne borbe!
"Živel voditelj naših narodov — nosilec zvezne liste Ljudske fronte Jugoslavije — maršal TITO!
Živela federativna ljudska republika Jugoslavija!
Beograd, oktobra 1945.
Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez
delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Pravice delavskih zaupnikov
Zakonodajni odtoff Začasne narodne skupščine je spr«!«l zakon o spremembi im dopolnitvi Zakona o delav-
skih zaupnikih
Ustanova delavskih zaupnikov v stari Jugoslaviji je bila plod uporne in dolgotrajne borbe vsega delavskega razreda, ki ga je v tej borbi vodilo razredno strokovno gibannje.
Ko je končno bila ta ustanova uzakonjena, so v podjetjih nastali novi spori z reakcionarnimi lastniki za pravice, da se izvolijo delavski zaupniki. Večkrat je prišlo zaradi tega do stavk, ker takim podjetnikom ni šlo v račun, da se v njihovem podjetju nahajajo delavski zaupniki, ki jim zakon daje pravice in dolžnosti, da ščitijo interese delavcev in da obvezno posredujejo v vseh nastalih delovnih sporov. Zaradi raznih nalog, ki so jih imeli delavski zaupniki so delodajalci v mnogih primerih poskušali, da proti zakonskim predpisom odpuščajo delavske zaupnike še pred iztekom njihovega zaupniškega mandata. Tudi zaradi takih primerov so delavci stavkali, da bi zaščitili delavske zaupnike, odnosno, da bi zaščitili svoje pravice, ki so bile po zakonu predpisane.	.	,
V	stari Jugoslaviji je bil tak odnos priroden, ker se protiljudska oblast ni nikoli brigala, da bi se tisti redki zakoni, ki so bili plod ogorčene borbe vsega delovnega ljudstva, v resnici izvrševali.
Danes vlada nasprotno stanje. Zakon o delavskih zaupnikih, sprejet od pred-sedstva AVNOJ-a 2. julija tega leta, je prinesel že v svoji prvotni obliki spre-membe, ki pomenijo napredek v prime-ru s prejšnjimi odredbami o delavskih zaupnikih.
V	želji, da se ta, za delavski razred
tako pomemben zakon čim prej izda je prišlo v njem tudi do gotovih pomanjkljivosti.	..
Zakon o delavskih zaupnikih v svoji prvotni obliki ni bil v celoti v skladu z interesi delavskega razreda. Odgovarjal ne bi odnosu delavca do proizvodnje, niti vlogi, ki jo ima danes delavski razred do proizvodnje same, to je — dolžnost, da vloži vse napore, da proizvodnjo izboljša in poveča.
Na temelju tega in na predlog Glavnega odbora Enotnih strokovnih organizacij, je 23. oktobra tega leta Zakonodajni odbor Začasne Narodne skupščine potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delavskih zaupnikih. Ta zakon dopolnjuje pomanjkljivosti prejšnjega zakona in popravlja gotove odredbe.	■
Pri glasovanju za spremembe Zakona o delavskih zaupnikih je bil zakon sprejet z ogromnno večino (z izjemo dveh glasov grolovslrih demokratov proti). Zakonodajni odbor je tudi ob tej priliki dokazal demokratično obeležje naših ljudskih predstavnikov in s tem tudi ljudski značaj naše nove oblasnti S spremembo tega zakona ne bo odslej v naši državi niti enega podjetja ustanove ali organizacije, naj bo ta državna ali privatna, v kateri je zaposleno več kot pet oseb, da ne bi bili delavci in nameščenci zastopani in zaščiteni po svojem zaupniku.
Tako se mora voliti delavske zaupnike po spremenjenem členu 1. tega Zakona. Drugi zelo važen faktor, ki ga prinaša novi zakon, je pravica delavskih zaupnikov, da kontrolirajo proizvodnjo v podjetjih, izvzemši vojaška oodjetja odnosno oddelke v podjetjih 'i delajo le za vojsko (Čl 3.)
Ta omejitev je popolnoma razumli' va, ker je Barekvije^ drševuj 'm Ijeebto hatereei, ter »e aKten.l'*« veličin-, dejstva, da je delavec zdaj v vseh go-
spodarskih podjetjih v proizvodnji odr-ločujoča oseba. Sedanji odnosi v proizvodnji, ki so v naši državi korenito izprsmen j eni in ki so plod, ter velika pridobitev osvobodilne borbe — dobivajo s to odredbo svojo zakonsko obliko.
Če ena sprememba je v odnosih do delavskih zaupnikov ukinitev člena 12. Zakona o delavskih zaupnikih. B~>rba, ki so jo delavci vedno vodili proti preganjanju njihovih zastopnikov, je s tem pridobila svojo ugodno rešitev. Dejstvo, da je delavski zaupnik predstavnik gotove skupine delavcev, pomena, da bi se
kazen, ki je namenjena zastopniku, v
resnici nanašala na one, ki jih ona zastopa in ščiti.
Delavci bodo iz svoje srede izvolili samo najboljše zaupnike, jih kontrolirali in opozorili na vsako nepravilnost v njihovem delu in če bo potrebno tudi podvzeli potrebne korake.
Delavska zaupniki bodo ob vsaki priliki pomagali, da se delo in delovna disciplina izpopolni in pri tem ne bodo posegali v tujo kompetenco. Delavski zaupniki s svojo obsežno in novo pravico se ne bodo vmešavali v pravice lastnika podjetja in niti v pravice uprave državnih ali zadružnih ustanov. Na drugi strani pa so pravice in dolžnosti, ki jih daje delavcu država, zavarovane v nalogah, ki jih imajo zaupniki.
Delavski razred je danes dobrodošel sodelavec v organizaciji proizvodnje. Pravice, ki jih ima delavski razred do dostojnega življenja, so v gotovi meri zagotovljene tudi s tem, ker ima delavski zaupnik pravico, da kontrolira proizvodnjo in zaradi tudi kontroliranje dobička, kar je važno za materialne zahteve delavcev.
V	kolikor ne bi posebni razlogi preprečili, da se delavski zaupniki prej izvolijo, se bodo volitve vršile v januarju. Takrat bodo delavci in nameščenci izvolili najboljše med najboljšimi, katerim bodo zaupali velike naloge, ki jih določa zakon.
(Iz »Rada«.)
MseoSI&sl sestanki v Rogatem t® Ponikvah
V	nedeljo 28. oktobra dopoldne se je vršil. v Rogatcu mnežčni predvolilni sestanek, katerega so se udeleži! predvsem člani strokovne organizacije železničarjev. Popoldne se je enak sestanek vršil v Ponikvah.
Na obeh sestankih je govoril delegat tajništva zveze železničarjev ;n prevoznih delavcev 'n nameščencev iz Ljubljane, tovariš Urbič, ki je v svojem govoru orisal zunanje in notranjepolitični položaj nase države« Razjasnil nam je, kako važne so za nas vse vol'tve 11. novembra, ko bo zmagoslavno zaključena borba, ki smo jo pričeli pred št rimj leti. Prikazal je podlo delo reakcije, ki nas skuša z raznimi lažmi odvm’ti od volitev.
Govoru je sledila diskusija, katere se udeležil predvsem delavci. Predsednic strokovne podružnice se je nato zahvalil tovarišu Urbiču za njegova izvajanja :n izrazil željo, naj bi še prišli rovariš! -z Ljubljane da nam podajo prave smernice za pravilno pot dela v novi Jugoslaviji.
Posnemafte!
Podružn c ESZDN pri Mestnem vodovodu v Lj-ublja* je izvedla nabiralno akcijo prostovoljnih pr epevkov ze. volilne skrinjice in zbrala med S4 čl?, n’ podružnice 3706 ’iaeur.j«v -a te	asa volSM
fmnl.
Vse, kar le poštenega, ikliučims m OF!
Borci narodno-asvobodiliiega boja niso poznali med seboj razlike, kdo je delavec, kdo kmet, kdo je profesor itd. Vse te sloje smo v vrstah narodnih borcev videli enotne, zroč v skupen cilji: osvobojenje.
V naših vrstah le gotov: h poklicev ni bilo: bankirjev, delničarjev, špekulantov in oderuhov, teh ni bilo pri nas. Toda vemo za njihova delovanja, vemo za njihovo borbo. Skupno z okupatorjem se jim je posrečilo, da so terorjem in lažno propagando zapeljali del naših ljudi v borbo proti nam. Vemo, da so množicam naših narodov postavljali izbiro: ali v internacijo, kar je v mnogih primerih pomenilo smrt, ali skupaj z okupatorjem v borbo proti narodnim borcem. Govorili so našemu vernemu ljudstvu, da se Osvobodilna fronta bori proti veri, da je borba proti osvobodilnim borcem borba za vero. S propagando, da M zmaga borcev Za svobodo pomenila odvzem kmetove zemlje h ukinila privatno lastnino, so lagali našim kmetskim množicam. Nekatere ljudi je ta teror in klevete zmedel. Posrečilo se je protiijudskim slam, da se je v nekaterih primerih začela težka krvava borba med nami samimi, protiljudske pijavke pa so se na vaznem smejale.
Zdaj je slovenski narod dosegel po programu Osvobodilne fronte svoje prve sadove težke borbe, obenem pa je vse laž: in klevete razb l z dejanji. Saj-danes nihče ne zabranjuje verskega udejstvovanja, vere nihče ne prepoveduje, nihče več pa je tud! ne izkorišča v svoje strankarske namene, postala je prav za prav šele z zmago Osvobodilne fronte dejansko svobodna. Danes vidijo naši kmetje, da ne obstoja nevarnost, da bi jim kdo jemal njihovo posest, nasprotno se je uresnčti njihov stoletni sen: zemljo je dobil tisti, ki jo obdeluje. Ta kmetov sen je postal uzakonjeno dejstvo prav z zmago Osvobodilne fronte. Okupatorjev teror je za nami za vedno, ljudske množice svobodno izbirajo svoje voditelje, svojo oblast. Svobodno pokažejo na nepravlnosti, ki največkrat izvirajo iz nevednosti in jih skupno s svojo oblastjo popravljajo.
Danes, ko je borba s puško v roki končana in kronana z uspehom, se pred nas postavljajo nove naloge. V prvi vrsti še pred nas postavlja čim hitrejša izgradnja naše opustošene domov ne — naša gospodarska izgradnja. Težke so te naše naloge, zahtevajo mnogo samoodpovedi, požrtvovalnosti in predanosti. Dobro se zavedamo dia je naša domovina ena tistih, katere so bile v času borbe najbolj razdejane in opustošene. Vemo pa tudi, da smo iz-vzemši Sovjetske zveze, prvi tako pri izgradnji prometnih zvez, kakor v pogledu preskrbe, zaposlitve, ureditvi plač jtd. Jasno nam je, zakaj smo prvi v porušeni Evropi: zato, ker naša ljudska oblast deluje v interesu in na poletu širokih delovnih množic, z njihovo neprecenljivo silo. Enotnost, predanost in polet širokih delovnih množic nam je tud" garancija, da bomo naloge, ki stoje pred nami, hitro in uspešno Izvedli.
Kakor je delavski razred v osvobodilni borbi doprinesel največj: delež, prav tako mora danes v času obnove in graditve prevzeti na svoja ramena osnovni delež. V tem času mora napraviti to, kar od njega pričakuje zgodovina, kajti največ je odvisno od delovskega razreda, kdaj se borno v našem gospodarskem življenju dvignili na svoje lastne temelje, kdaj bomo začeli graditi svoje stroje, tovarne, objekte, podjetja talce, kakršne mi rabimo, kakršne za našo samostojnost moramo imeti. To se pravi, sebi iz svoj!h sredstev graditi res samostojno in boljše življenje, žrtvovat; od svojega za te cilje, pomeni, odtrgovati — odrekati se danes za našo jutrišnjo srečo. Naloga strokovnih organizacij j;e, da vsem svojim članom pokažejo, zakaj je njihovo življenje težko, zakaj nimajo še danes takega življenja, kakršno jim pripada; da se pravi še potrpeti in vztrajati, še se odrekati tud- svoji zaslužen" plači — graditev iz svojih sredstev sebi in svojim potomcem nove tovarne in grad'ti svojo industrijo, katera nam bo vsem dala to, kar potrebujemo. To nekateri naši delavci že zavestno izvršujejo. Doseči pa, da bodo vsi delavci vedeli, zakaj se odrekajo, da se bodo zavestno in s ponosom odrekali, je pa dolžnost strokovnih organizaj, da jih vzgojijo.
Naloga vseh strokovnih organizacij kot jedra Osvobodilne fronte je vključevanje široke množice našega delavnega ljudstva v to zavedno gospodarsko borbo. Z vpisovanjem v Osvobodilno fronto moramo dati možnost doprinašanja k naši skupn stvari in sreči tudi tistim, kateri so v času osvobodilne borbe stali ob strani al! pa so billi zapeljani v borbo proti nam. Povedati moramo tem ljudem, da mi ne priznavamo umetno pripravljenega razdora, da njih kot enakopravne vzamemo v našo sredo, da prevzamejo skupno z nami delež pri naporih za našo skupno srečo. S tem bomo od našh protiljudskih sil odtrgal': ljudi,, s katerimi hočejo zamaskirati svoje umazane cilje jn jih 'zra.bdti — Izkoriščanje in življenje brez dela. Protiljudski elementi pa bodo ostali sami in se tudi pokazali v svoj' pravi obliki.
če bodo naše organizacije res tako delovale, res vključile vse poštene ljudi v Ljudsko fronto, tedaj bomo najbolj utrdili tisto naše najmočnejše orožje — našo delavsko enotnost — enotnost delovtnega ljudstva. To naše enotno ljudstvo pa bo v svoji Osvobodilni fronti, v okviru Ljudske fronte 'zvršujoč svoj program — program Ljudsko fronte, korakalo skozi samoodpo-ved svojemu srečnejšemu, človeku vrednemu življenju nasproti.
če bo kdo poslušal protiljudske prišepe-tovalce, bo obstal ob strani, kjer nujno mora obstati. Ljudske množice pa bodo s svojo neizčrpno silo ustvarile to, kar so Si zadale v svoji začrtani poti v programu Ljudske fronte. Ni je sile, ki bi polet enotnih ljudskih množic še zavrla. Kdor bi se kaj takega drznil, bo odletel. Ljudstvo pa bo zaživelo res pravo življenje.
Knap Matija.

Skrfaafica itf@ liste - Jamstvo sTOfcfldoega
fagaaa VSlfa |Hg©SlOVS81Sl£lli B889$8'?
Predlog ministra za konstituanto v Zvezni vladi, tovariša Edvarda Kardelja, da bi se dopolnil zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavodajno skupščino, z uvedbo skrinjice brez liste, je bil na seji Začasne narodne skupščine soglasno sprejet. Tovariš Kardelj je pojasnil nujnost svojega predloga takole:
»Naš zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavodajno skupščino, po svojem sistemu v največji meri jamči tajnost in svobodo glasovanja. Začasna narodna skupščina je izdala ta zakon z ramenom in željo, da omogoči državljanom naše države svobodno, s tajnim glasovanjem in neposredno izbirati svoje predstavnike za Ustavodajno skupščino. Ta cilj je bil tudi s tem zakonom dosežen.
Vsak demokratičen volilni zakon nima samo te dolžnosti, da jamči popolno tajnost glasovanja, temveč, da zaščiti volilce in vse državljane naše države od vseh Škodoželjnih protidemokratičnih poizkusov, da se ovirajo v njihovem polnem izrabljanju demokratičnih pravic, ki jih daje nova Jugoslavija našim narodnim množicam.
Prav iz teh razlogov, da bi se zajamčila popolna tajnost glasovanja in da bi se lahko vsak volilec poslužil svojih državljanskih pravic, proti, katerim je bil izvršen napad nedemokratične manjšine, predlagam predsedstvu Začasne narodne skupščine predlog o spremembi in dopolnitvi zakona o izvolitvi narodnih poslancev za Ustavo dajno skupščino.
S tem novim zakonom bi se poleg skrinjice, M nosi ime liste in' kandidata, postavljale tudi tako imenovane skrinjice brez liste Vsak volilec, ki bi ne hotel glasovati niti za tega ali onega kandidata, bo lahko svobodno spustil kroglico v skrinjico brez liste, vendar pa ti glasovi ne bodo prišli v poštev pri podelitvi mandatov.
Prepričan sem, da bo ta novi zakon popolnoma zajamčil demokratično iz-
vedbo volitev' ter bo preprečil, da bi kdorkoli oviral normalni demokratični razvoj v naši državi z raznimi neupravičenimi očitki in klevetami Ta zakon mora zajamčiti, da bo volja narodov Jugoslavije prišla v polni meri do izraza, obenem pa bo odgovor vsem tistim, ki hočejo s protidemokratičnimi manevri in proti volji ljudstva uvesti na oblast različne manjšine.«
Pri nas v Sloveniji ima ta skrinjica brez liste prav isti pomen kot po vsej Jugoslaviji in to: preprečiti, da bi kdorkoli oviral razvoj naše mlade demokratične države in zavreti manever raznih reakcionarnih krogov, s katerim so ti hoteli doseči, da bi se teh volitev udeležilo čim manj volilcev.
»če bi te skrinjice brez liste ne bilo, bi se točno vedelo, kdo je prišel na volitve in kdo je abstiniral. Toda, ko bi se pokazalo, da se je vzdržalo volitev le malo ljudi, bi reakcija mogla reči. da je abstiniralo mnogo večje število. Po pa bo lahko vsakdo, ki noče glasovati za listo, spustil kroglico v skrinjico brez liste, bomo točno vedeli, koliko je glasovalo in koliko se je vzdržalo Imeli bomo čist račun z opozicijo, ki ne bo mogla niti doma niti v inzemstvu goljufati svet,« je podkrepil potrebo po sprejetju tega zakona minister za industrijo pri Zvezni vladi Andrija He-brang.
Vendar bo v to skrinjico brez liste spustil kroglico le tisti, ki je proti demokratičnim in nacionalnim pridobitvam osvobodilne borbe, ki je proti enakopravnosti jugoslovanskih narodov, ki je proti ljudski demokraciji in proti republiki. Vsem je svobodna odločitev. Vemo pa, da bo naše ljudstvo znalo odločiti svojo usodo, da bo znalo glasovati za korist vsega delovnega ljudstva, ker noče, da bi se kdajkoli še povrnili časi nacionalnega zati^nija in tujega vmešavanja v naše suverene nacionalne in državne zadeve, časi kraljevske diktature in izkoriščanja.

Poročilo, tovariša Kimsecova
© Svetovni Iconlerestd v Parim
V palači strokovnih zvez v Moskvi ee je vršilo 26. oktobra zborovanje članov stro-k»vnik zvez. Kuznecov, načelnik sovjetskega strokovnega zastopstva na pariški konferenci in predsednik Glavnega sveta strokovnih zvez v Sovjetski zvezi, je podal poročilo o rezultatih svetovnega zborovanja strokovnih zvez
Kuznecov je ekel; »Zborovanje svetovnih strokovnih zvez, ki se je vršilo v P0 rižu od 25. septembra do 9. oktobra tegf leta, je izreden dogodek v zgodovini delavskega razreda. Ustanovljena je bila Svetovna sindikalna zveza, ki združuje 67 milijonov organiziranih delavcev, katere navdu-
šuje skupna želja — ohranitev trajnega miru na svetu.«
Kuznecov je pojasnil položaj, v katerem je prišlo do nastanka te mednarodne organizacije sindikalnih zvez in poudaril, da je po zmagoslavnem koncu vojne delavski razred aktivno sodeloval pri izgradnji te mednarodne strokovne organizacije in izboljšanju življenjskih pogojev delovnega ljud-dva.. Svetovna "trakovna organizacija .je poklicana, da igra ogromne vloge pri uresničenju teh teženj.
Kar se tiče delovanja sovjetskega zastopstva strokovnih organizacij na konferenci v Parizu, je Kuznecov omenil, da so zastop-
Delavske zadruge in povezav«, z vasic
Prinašamo članek iz »Rada«, glasila Enotnih strokovnih zvez za Jugoslavijo, ki je napisan na podlagi izkušenj v Srbiji, katere mi lahko prenesemo na naše področje dela.
Za neposredno povezavo delavskega razreda in delovnega ljudstva na vasi, se je dozdaj mnogo napravilo. Nova oblika in delo sodelovanja mesta in vasi pri neobhodnih poslih, sta plod in ini-cijativa delavcev samih. Kot taki predstavljajo nov, močan doprinos k utrditvi zveze delavcev in kmetov.
Začelo se je z delovnimi skupinami za setev in žetev, poskušalo se je tudi organizirati kulturne skupine (ti poskusi se morajo pretvoriti v organizirano delo). Ročni in umski delavci so organizi-, rali skupne obiske na vasi. S temi obiski je vsak v svoji stroki koristil in pomagal vasi. Pomoč kovačev, mizarjev, čevljarjev, krojačev, kakor tudi zdravniški pregledi, delitev zdravil in administrativna pomoč uradnikov — to je materialna pomoč, ki se lahko izrazi tudi v denarju, kot dar delavsko name-ščenske skupine. Nič manj važna ni kulturno prosvetna pomoč, čeprav se ta ne more tako otipljivo in jasno izraziti kot materialna pomoč. Vzporedno z materialno pomočjo izvedene kulturno umetniške prireditve, organiziranje predavanj, referatov in političnih sestankov. vplivajo na dvig splošne kulturne stopnje in politične zavesti širokih delovnih slojev vasi, a v -gotovem. pogledu dajejo materialni doprinos mesta podeželju S svojimi obiski izvršuje delavski razred trojno nalogo: pomaga vasi materialno, vrši veliko kulturno misijo in ogromno nalogo Fronte.
Mislimo, da bi delavski razred ob priliki teh obiskov lahko vršil še eno v tem razdobju velikih potežkoč v preskrbi in pomanjkanja prav tako važno nalogo, kakor so že zgoraj navedene. Ta naloga je v tem, da se organizirajo prodaje in preskrba z vsemi poljedelskimi proizvodi.
jič zato, ker nismo mi, ki smo neposredno zainteresirani napravili vse, kar bi lahko napravili. Mnogokrat se preveč naslanjamo na ljudske oblasti, kakor da sami nismo del te oblasti, često celo njen neposredni izvršni organ; mnogokrat se tolažimo z dejstvom, tako je in tako mora biti in kupujemo tudi »pod roko«, a dvajsetega v mesecu (če imamo mesečne plače) nima niti prebite pare več.
Zaidrnžsee skupine
Mnenja smo, da bomo pokazali koristno pot, s katero bo strokovno gibanje dalo svoj pomemben doprinos, da se popravi položai njegovega članstva in vsega delavskega razreda. V prv. vrsti, to smo še posebno podčrtali, je dolžnost sindikalnega gibanja, da se še mnogo bolj udejstvuje pri delu zadrug. Organizacija preskrbe in z njo zvezane cene, je danes prav gotovo važnejše vprašanje kot so plače in mezde. Pri vsaki podružnici moramo posamezne sindikalne aktiviste še posebej napraviti odgovorne za delo v zadrugah. Še več: povsod, kjer se to pokaže kot nujno in koristno, a to je domala skoro pri vseh večjih sindikalnih organizacijah in višjih sindikalnih organih, bi morali ustanoviti posebne komisije, ki po svojem značaju niso prav nič manj važne kot so najbolj važne tarifne komisije.
Na drugi strani — pri vsakem obisku na vasi bo imelo neprecenljivo korist, če se bodo ustanovile zadružne skupine, v katerih bodo takšni tovariši in tovarišice, ki tudi drugače delajo na zadružnem polju. Te skupine so lahko priložnostne ali stalne. To je stvar potrebe in načina prilagoditve, kakor je vsa ta razlaga in vsa zamisel še predmet vsestranskega razglabljanja in •— če hočete — tudi diskusije. Kakšne bi bi bile naloge takšne zadružne skupine, katera bi poleg kulturnih in delovnih skupin postala neobhodna pri vsakim obisku vasi?
Prva naloga zadružnih
V glavnem bi se pred takšno skupino postavili dve nalogi: zadružna skupina bi morala delati na polju zadružne propagande, a istočasno na ustvarjanju realno poslovne zveze med obstoječimi kmečkimi in našimi nabavnimi in prodajnimi zadrugami. V izvedbi prve naloge bi morala skupina z razlaganjem z jasnimi in razumljivimi argumenti pokazati kmetu vse prednosti prodaje njegovih pridelkov preko kmečkih nabavnih in prodajnih zadrug »neposredno mestnim in sicer delavsko nameščen-skim zadrugam. Potrebno je na najenostavnejši način in sicer na računski, pokazati na prihranke odnosno koristi, katere bodo imele vasi in vsak posameznik od skupne prodaje in skupnega odpošiljanja pridelkov.
Druga naloga zadružne skupine bi bila, da takoj na licu mesta ugotovi, s katerimi in s kakšno količino proizvodov za izvoz razpolaga vaš. Kjer je to mogoče bi bilo dobro takoj pristopiti k organizaciji zadruge, katera bi se povezala z določeno nabavljalno zadrugo v mestu. To zadrugo bi bilo treba preskrbeti z gotovo količino določenih kmečkih pridelkov. Zadružna skupina bi obvestila svojo zadrugo o opravljenem delu. Mislimo, da bi bil to dober začetek za organizirano in načrtno razdelitev kmečkih proizvodov, kjer bi se izključili vsi nepotrebni stroški. Zmanjšal bi se cel aparat za nakup, izključeni pa bi bili razni posredovalci, a v preskrbi bi sodelovale poleg zadrug vse tiste ustanove, ki se bavijo s tem delom v splošnem interesu, a ne zaradi dobička. Črnoborzijanci in neskromni trgovci, ki se ne zadovoljujejo z zaslužkom, ki jim je odrejen, se ne bi mogli obdržati na trgu.
To je pot, da kmet z manjšim trudom doseže večje koristi od svojih pridelkov delavec lahko cenejše kupi in, da se bolj gotovo in v večji, množini preskrbi z kmečkimi pridelki.
v Jsasmslsvil* ist v &mglli državah
V preskrbi mestnega prebivalstva v novi Jugoslaviji smo pri nas napravili več kot vsaka druga država na zapadu, katera je manj oroustošena. Spomnimo samo besed francoskega novinarja, ki je po vrnitvi iz Beograda napisal v francoskem listu »L’ patriot«, da sc pri nas v splošni prodaji še taka živila, za katere so v Franciji že pozabili, kako se imenujejo. A londonske »kače« pred trgovinami so tako dolge, da bi naše nepotrpežljive gospodinje pograbila taka jeza, ki jih ne bi zapustila niti do prihodnjega dne, ko bi ponovno morale čakati v vrsti.. Pri tem ponavljamo — ne pozabimo nikoli tega! — vojna vihra nas je boli zadela, mnogo bolj od teh ‘ katere smo omenili.
No, a zdaj priznajmo resnico. Mi bi lahko v vprašanju organiziranja naše preskrbe še več napravili kot smo. Na nas je ležeče, da to_kar smo zamudili zdaj popravimo, ker se vedno ni prepozno.
Kak® se oskrbujemo
Poglejmo na našo sedanjo organizacijo preskrbe. Na prvem mestu pri tem delu pripada važna vloga nabavnim in prodajnim delavsko nameščenskim zadrugam. Poleg tega so se v zadnjem času ustanovila tudi javna skladišča, ki delajo v državni režiji, obstojajo pa tudi od prej razne nabavne in prodajne organizacije pri Narodnih odborih kot je »na primer GRANAP v Beogradu. Končno, so tukaj tudi razne privatne trgovine. Poleg vseh teh pa obstoja še črna borza, v katero vzključujemo nepoštene trgovce in nepotrebne prekupčevalce. ki povišujejo cene visoko nad določenimi cenami. Ko vse te vrste nabavljalcev drug drugega dopolnijo in izpopolnijo, ostane §e vedno praznina, katera ni izpolnjena samo z objektivnimi težkočami. ampak tudi z organizacijskimi pomanikljivostmi Nihče ni preskrbljen z vsem kar mu pripada pri pravilni razdelitvi — nekai zaradi tega. ker ima hujskanje ljudskih sovražnikov pri nekaterih kmetih uspeha drugič pa zato. ker so nekatera imetja vsled svojih visokih nekontroliranih cen pristopna samo tistim, ki imajo svoje dohodke nekontrolirane, in tret-
niki sovjetskih strokovnih organizacij prišli v osebne stike z zastopniki strokovnih organizacij mnogih držav. Ta srečanja za časa zborovanja so mnogo pripomogla k ojačanju mednarodnih vezi sovjetskih strokovnih organizacij, ,
Omenjajoč naloge Svetovne zveze strokovnih organizacij, je Kuznecov dejal: »Zveza mora zagotoviti udeležbo strokovnih organizacij v vseh organizacijah Združenih narodov, ki se bavijo z vprašanji povojne organizacije sveta. Močno se mora zavze-, mati za to, da bo fašizem izkoreninjen Njena naloga mora biti: boj proti delovanju reakcionarjev, boj Pr°ti tistim, ki skušajo sejati razdor med narodi. Glavna naloga Zveze je, da ščiti življenjske interese delovnega ljudstva, da skuša izboljšati materialne pogoje delovnega ljudstva in zvišati njegovo življenjsko stanje. Sovjetske strokovne organizacije, ki so mnogo pripomogle k zmagi, bodo tudi v naprej z zaupanjem izvajale svoje mednarodne obveznosti. Zelo si bodo prizadevale, da bo Svetovna strokovna zveza postala učinkovito orodje v boju za u-talitev trajnega miru v svetu ter za izboljšanje materialnih Pogojev delovnega ljudtiva.«
Po Kuznecovem poročilu je zborovanje sprejelo resolucijo, v kateri je popolnoma odobrilo ravnanje sovjetskega zastopstva na svetovni konnferenci strokovnih organizacij.
Tekmovanje v tekstilni tovarni MTivar“
v Varaždinu
Da bi se povečala proizvodnja in da bi se ljudstvu in armadi dalo čim več blaga, oblek in drugih tekstilnih izdelkov, je tekstil-na tovarna v Paračinu predlagala tovarni »Tivar« v Varaždinu, da tri mesece tekmujeta. Tekstilna tovarna v Paračinu je sestavila načrt, po katerem bo zmagala ona tovarna, ki bo v razdobju od 1. oktobra 19*5 po kvaliteti boljše, M bo izpopolnila stroje in iznašla nove načine defla.
Delavci tovarne »Tivar« so tekmovanje sprejeli in predlagali, naj se načrtu doda še ena točka — štednja blaga.
Odkar je tekmovanje začelo, je v tovarni »livar« zelo živo. V vseh oddelkih so nalepljeni plakati, ki pozivajo delavce na delovno disciplino, na povečanje dela in na odstranjevanje napak pri delu. Vsi seznami kažejo, da se je v vseh oddelkih, razen v konfekciji, proizvodnja znatno zvišala. Vsak oddelek ima svoje udarnike, na katere so delavci zelo ponosni.
V tkalnici je na vidnem mestu plakat, na katerem je z velikimi rdečimi črkami zapisano: »Vsi na delo! Tkalci vodijo!« Poleg plakata stoji tablica, na kateri so zabeležene norme dela, višina nagrade, ki jo dobi delavec, če preseže proizvodnjo in odbitek od mezde ako norme ne doseže. Pretekli teden »
so delavci tega oddelka prešli na akordno delo in so že mnogi od njih pr o rti normo.
V prvem tednu tekmovanja je bilo izdelano 21.000 metrov blaga več kot v prvih tednih po osvoboditvi; v drugem tednu tekmovanja se je proizvodnja povečala še za 100 metrov.	,
Delavci pregledavajo stroje in pazijo, da ne bi ti zaostajali pri delu, ker vedo, da oi vsak najmanjši zastoj zmanjšal uspel tekmovanja. Delavci so ugotovili, da je bo jše mazati stroje s strojnim oljem kot z glicerinom. Bo mazanju s strojnim oljem se stroji mnogo manj ustavljajo.
Po objavljenem tekmovanju s tekstilno tovarno v Paračinu so v tkalnici doseženi bolši uspehi kot so bili v prešnjih letih, ko je bila proizvodnja v tovarni »Tivar« največja. V razdobju od 8. do 13. oktobra je bilo natkano 2166 kg prediva več kot je znašala tedenska proizvodnja 1939. leta.
Tudi drugi oddelki v tovarni so znatno povečali proizvodnjo. V apreturi se je kljub zastarelim sušilnicam proizvodnja dvignila za 100 odstokov. V oddelku jza krojenje so krojači prištedili znatno količino blaga.
Tkalci tovarne upajo, da bodo v sledečih dneh znatno presegli dosedanje rezultate in tako bodo najboljši oddelek v tovarni »Tivar« v tekmovanju s tekstilno tovarno v Paračinu.

po Jugoslaviji
Uspešno delo delavcev tobačne tovarne na Reki. Uspeh napornega dela delavcev tobačne tovarne na Reki se kaže s tem, da je končana obnova tovarne ter da je povečana proizvodnja. V mesecu septembru je tovarna izdelala 26,192.000 komadov cigareti V prvi polovici oktobra so delavci povečali proizvodnjo za 29 odstotkov in izdelali 16 milijonov 804.000 cigaret. Po mnenju strokovnjakov bo proizvodnja v mesecu oktobru za 30 odstotkov večja od proizvodnje v septembru.
Tovarna kož v Varaždinu Je prekosila predvojno proizvodnjo. Tovarna kož Marti-nušič je prva varaždinska tovarna, ki je prekosila predvojno proizvodnjo in s tem izpolnila svojo nalogo. Ta tovarna je dvignila proizvodnjo iz leta 1939 za 40 do 50 odstotkov. Pri urejevanju razmer v tovarni so imele velike zasluge strokovne organizacije, ki so zdaj predlagale, da se delavci nagradijo zato. ker so prekosili normo, ki jo je postavilo ministrstvo in zaradi preko-umega dela. Za posebno nagrado so predlagali dva najbolj zaslužna delavca Vendeli-na Vajseka in Ignaca Hoferja.
Uspeh obnovitvenega dela v Dalmaciji.
Rezultat požrtvovalnega dela ljudstva m ljudskih oblasti v času 10 mesečne obnove v Dalmaciji je, da je pričela obratovati večina tovarn; železniški promet je obnovljen skoraj na vseh progah; za izgradnjo porušenih zgradb je storjeno vse, da bi bila prizadetim družinam pravočasno preskrbljena streha nad glavo. Od 15.000 zgradb, ki so bile v celoti porušene za časa vojne, je zgrajenih že 4000. Dela se nadaljujejo zlasti v okolici Šibenika, kjer so vasi najbolj trpele. _	, .
V	akciji za postavitev porušenih mostov in prometnih zvez so dvignili 69 mostov v skupni dolžini 1700 metrov. Potniški parmski promet se vsak dan izboljšuje.
Ljudske oblasti v Dalmaciji so v sodelovanju z vsemi ljudmi storile znaten korak naprej tudi na prosvetnem polju. Na področju Dalmacije deluje že 819 osnovnih šol; v tem šolskem letu jih bodo odprli še 85. Imajo tudi tečaje za nepismene, katerih se je dosedaj udeležilo več kot 10.000 obiskovalcev, V dalmatinskih mestih in vaseh so odprli 75 knjižnic in 169 kultumll domov
V	Travniku je bilo zborovanja delavcev in nameščencev, na katerem je bilo okoli 400 oseb. Na zborovanju je govoril Niko Mihaljevič, Ban Pokrajinskega odbora stro-
kovnih organizacij za Borno in Hercegovino. Govoreč o vlogi delavskega razreda pri obnovi dežele, je poudaril požrtvovalnost travniških delavcev, ki so vložili mnogo naporov za obnovo podjetij, ki so že doslej prekoračila predvojno porizvodnjo. Nato je delavec Sačir Maslič podčrtal vlogo Komunistične stranke v narodno osvobodim borbi. Dejal je: »V najtežjih dneh je ostal delavski razred s svojo Komunistično stranko, na katere zastavi je bilo zapisano geslo bratstva in enakopravnosti naših narodov.
Strokovno
giktižfs ¥ svetli
Poljske in bolgarske strokovne organizacije so povabile albanske strokovne organizacije na svoje kongrese. Osrednji odbor delavskih strokovnih organizacij na Poljskem je povabil zvezo albanskih strokovnih organizacij da pošlje svoje zastopstvo na kongres delavskih strokovnih organizacij Poljske ki se bo vršil v Varšavi od 18. do 21. novembra. Strokovne organizacije Albanije so prejele tudi povabilo na prvi kongres strokovnih organizacij bolgarskih delavcev, ki se bo vršil v Sofiji 4. novembra.
Prvi svobodni kongres strokovnih organizacij v Albaniji. V Tirani se vrši prvi svobodni kongres strokovnih organizacij Albanije. Na tem kongresu bodo podali poročilo o delu strokovnih organizacij in delavskega razreda v zadnjih desetih mesecih in sklepali o problemih, ki se danes postavljajo pred delavski razred, tako na gospodarskem kot na političkem polju.
Časopis »Baskini« posveča kongresu svoj uvodnik in piše ob tej priliki sledeče: »Demokratična ljudska oblast je cenila pozitivne sile delavskega razreda in ga je vedno podpirala, ter omogočala njegovo vzgojo, da bi se zavedal svojega dela. Danes je delavski razred Albanije zastopan na vseh mednarodnih kongresih, njegov glas je slišati prav tako, kot glas vseh ostalih držav. Svoboden je pri zahtevanju svoji 1 pravic in tesno se je povezal z delavskimi strokovnimi organi žari jami drugih držav
Prvi svobodni kongres strokovnih organizacij pomeni novo dobo aktivnosti delavskega razreda, pomeni neve izglede za bodočnost demokratične Albanije.. .<
Naši narodni prazniki
Še iz Cankarjevih časov se spominjamo, kaj so bili tedaj narodni prazniki: govornik z zlato verižico na trebuhu je mlatil prazno slamo, mahal z rokam1 in si brisal znoj s čela, govoril je o lepi naši domovini, o narodnem blagru in o zori, ki pu-ca ..., nato pa so narodne dame prodajale nagelj čke, bila je še šaljiva pošta in kje v kotu je zapelo četvero ali osmero na-treskan h postav, zaplesalo se je im pilo do ranega- jutra. Prihodnji dan pa je veselični odbor preštel denar in domovina je bila rešena. V bivši Jugoslaviji so še zapeli Bože pravde, stvar pa je potekala kakor prej, kajti narodni prazniki niso bili prazniki naroda, niso bili prazniki ljudstva, temveč prazniki tistih, ki so se delali narodne vodnike, kajti šlo je za čast in slavo posameznika, ne pa za proslavo- praznika samega, njegove vsebine in spom na, ki je bjl povezam z njim. Danes pa, ko vlada ljudstvo samo, ko je narod sam tisti, ki si kroji svojo usodo, danes šele dobiva slavje narodnega prazn ka res tisto obliko, v kateri moremo izraziti vse svoje veselje in vsa svoja čustva, ki nas objemajo ob proslavi, na tisti svečani, globoki način, k ga zahteva resnost našega hotenja. In ko odstranjujemo sramotne spomine hlapčevstva jn ponosno gledamo bodočim dnem nasproti, nas mora tudi ob proslavah prevzemati ena sama želja — ta, da bomo tudi tu postavili nov red, nov način, novo obliko, kajti resnobno smo vzeli svojo usodo v svoje roke in resnobno bomo v slavnostnih dneh poudarjali svoje veselje nad dogodki in spomini, ki so povezani z naš m delom in našimi pridobitvami.
Kaj je bil prej namen narodnih proslav, pa naj j'h je organiziral črni alj beli režim? Samo dvoje: sprejet; ljudske množice s praznim čvekanjem, pijančevanjem in uteševanjem, stran od resnice in resničnosti, kajti daj množic kruha n iger, pa jo boš gnetel, na eni strani, na drugi strani pa iz teh proslav koval čiste do-
bičke in fonde, Ki so se izgubili po navadi v žepe prirediteljev samih.
Danes pa ljudstvo samo proalavja svoje praznike, ki v njih daje duška svojim bb-čutom. Na proslavah se poudarja, resnična vsebina praznika, kajti ne proslavljamo dni, ki so ljudskim množicam prežalostni spomeniki njegove sužnosti, temveč dneve, ki nam pomenijo napredek, dv g, pot v lepše dni. Ali torej smemo uporabiti za to iste načine ? Al boimo na slavnostne dni navezovali popivanje n razmetavali svoj težko prišluženi denar in pokazali s tem, da nismo nič boljši od onih, ki niso hotel’ poznati resničnosti življenja, v katerem so hlapčevsko živeli ? Danes, ko stojmo ob svoji razrušeni domovini, ki čaka obnove in čaka nas vsakogar, da zanjo žrtvuje vse, kar more, kakor so stotisoči žrtvovali zanjo svojo pošteno kri? Danes, ko reakc ja komaj čaka., da bi ne zmogli vseh naporov in bč obista-li sredi poti? Ne! Prav danes moramo pokazati svetu in vsakomur, da znamo biti tudi v veselju resnobni, kakor smo vesel' v žrtvovanju.
Velik praznik stoji pred nami: 7. november. prazrik, ki je rojstni dan države delavcev in kmetov, s katerim je bila ena šestina človeštva osvobojena tiranije, praznik dneva,, to: je postavil temelje temu, da je danes toliko dežela osvobojenih fašizma. Ta praznik bomo praznovali povsod; v vsaki tovarni naj bo svečana akademija, v vsakem kraju se ga spomrimo, tem bolj slavnostno, tem bolj preprosto — toda slavja tega našega veselja, naj preveva radostna, svečana resnobnost, ki naj pokaže, da gremo z mirnim,i samozavestnimi koraki v zrelost, ki je edino jamstvo, da bomo vzdržali napore in dvign ili svojo domovino v cvetočo, produktivno pokrajino, iiz katere bodo rasli novi. zreli, veseli in samozavestn' rodovi.
In le tako bomo lahko rekli, da so to res naši prazniki!
>«♦♦♦♦♦♦♦
iSši Elmtlirs m@d nami
Pretekle dni se je mudil med nami največji vojni novinar, sovjetski pisatelj in pe-snnik lija Ehrenburg. Kateri partizan ni poznal žgočih podlistkov, v katerih je lija Ehrenburg razgaljeval zločinstva nemškega »nadčloveka« ter pojil borce z mržnjo., ki je bila potrebna, da so mogli uničiti fašistično zver? Za njegovo ime pa naši narodi niso zvedeli šele v domovinski vojni, pri nas je b-il lija Ehrenburg poznan že pred vojno, poznai smo ga po takšnih njegovih delih ko-t so »Babeuf«, »Drugi dan«, »10 HP«, »Tovarna sanj«. Vsa ta njegova dela so bila politično tako aktualna, da prosvetljen delavec ni mogel mimo njih; te knjige so bile po navadi besede ilegalne literature: delavec jih je skrival z ilegalno literaturo vred.
Potem, ko se je mudil lija Ehrenburg v Beogradu in v Zagrebu, je prišel tudi med nas.v Ljubljani so ga sprejeli naši kulturni delavce, Društvo za kulturno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, pozdravila ga je lladina in zastopnica Enotnih sindikatov. lija Ehren burg je ostal med našimi prosvetnimi in kulturnimi delavci dva večeraa. Recitiral je svoje pesmi in povedal nekaj misli. Povedal je, da je prišel med nas zato. da bi mogel prebiti nekaj vedrih dni med našimi narodi, med tistimi narodi, katere je hotel uni-
čiti fašizem z njihovo kuturo vred. Ko so ga v Zagrebu povabili na proces v Niirn-berg, kjer se bo sodilo krvnike svobodoljubnih narodov, je odklonil povabilo, da bi prisostvoval sodnim razpravam in sodbi, ki bo izrečena nad fašističnimi zvermi. Njegovo naijvečje maščevanje nad njimi je, da lahko živi med narodi, ki so jih hotele te zveri za vedno uničiti. Srečen je, da more videti povsod radost, ki navdaja narode Jugoslavije. ko obnavljajo in gradijo svojo domovino. Fašizem je uničen na bojnem polju, zda-leka pa še ni uničen v človeku. Bacili fašizma še vedno živijo podzavestno v duševnosti. Uničiti te podzavestne bacile, bo tudi naloga pisateljev. Sele takrat bomo lahko govorili o popolni zmagi nad čovekom. O slovenskem narodu je lija Ehrenburg dejal, da leži na silno viharni točki v evropskem svetu in da je zato njegov položaaj težak. Zato je slovenskemu narodu potrebno prijateljstvo z ostalimi slovanskimi narodi To prijateljstvo danes obstoja. Ni ga skovala nikakšna fašistična teorija, skovano je bilo na krvi, ki je tekla iz žil tako naših, kakor ostalih slovanskih narodov. Tudi povojna književnost, bo književnost dobrega, ki se bojuje . proti vsemu mračnjaštvu, katero utesnjuje in oklepa človeka. Iv3® Potrč.
»Popotnik« — nova pedagoška beseda
Slovenski pedagoški list »POPOTNIK« je izhajal 53 let. V štirih letih borbe in preganjanja se hi omadeževal in je tako obdržal svojo zgodovinsko m moralno pravico, da pod svojim imenom izhaja dalje in dalje gradi slovensko pedagogiko, ki jo je začel graditi v zadnjih letih stare Jugoslavije. Pozvan je, da podaja slovenskim vzgojiteljem in tudi slovenskim množicam novo pedagoško besedo.
Z razliko od starega, bo novi »Popotnik« združil okrog sebe vse slovesnke šol-nke, od šolskih vrtnaric in učiteljev otroških zavetišč, učiteljev osnovnih in profesorjev srednjih šol, do profesorjev univerze in še ljudske prosvetne delavce.
Njegov program je postavitev nove smernice n graditi slovenske šole in ljudsko prosveto.
List bo povezoval teorijo s prakso, odnosno — jz prakse bo zajemala teorija in obratno. Z drugimi besedami:	njegova
glavna naloga bo pomagati, da iz slovenskih prosvetnih in pedagoških tal zraste nova pedagogika, pedagogika, ki se bo s svojo problematiko vključevala v obnovo naše zemlje ter utrjevala ljudsko demokracijo in narodno oblast.
V ta namen pozivamo k sodelovanju vse učitelje in profesorje (vrtcev, zavetišč, osnovnih, srednj h šol, univerze) ter vse kultumo-prosvetne delavce. Vzgojiti moramo širok kader pedagoških delavcev ;n pisateljev. Najboljša, dela bodo honorirana in v listu priobčena.
Prva številka »Popotnika« bo obsegala sledeč: program:
1. Osnovne smernice sodobnega kulturnega dela (Ferdo Kozak). 2. Naloga šolstva v izgradnji nove države (Jože Jurančič). 3. šolstvo v okviru NO borbe in današnje stanje (VVinkler). 4. Smem če bodočega šolskega dela. (Dr. Vladko Šmid). 5. Vloga mladinskih organizacij v šolskem ž vljenju. 6. Naloga šolskih zavetišč (Krista Šuler). 7. Pomen roditeljskih svetov v šolskem življenju (Kosova). 8. Težšče šolskega dela (Ledinek Miloš). 9. Prva ura risanja (Kunst). 10. Šolstvo v SSSR (Hu-dales). 11. Naloga ljudskih univerz (Ma-rion).
Aktualni so še sledeč problemi, ki jih bo treba obdelati:
1. Organizacija nove šole in učni načrti. 2. Učne knjige in mladinsk' list. 3. Naše manjšinsko šolstvo. 4. Notranja organ zaci ja šolskega dela. 5. Nove osnove in vsebina zgodoviskega pouka. 6. Preusmeritev zemljepisnega pouka. 7. Predšolska in domača vzgoja in otroška zavetišča. 8. študij otroka in njegovega okolja. 9. Risanje kot predmet in učni princip (za vse leto). 10. Skepsa napram neslovanski pedagogiki. 11. Reakcionarnost stare šole "n nova šola. 12. Razne reforme v slovenski šoli v preteklosti. 13. Izbor snovi — načrt. 14. Reakcionarni značaj ročnega dela kot učnega predmeta. 15. Razvoj individualnih sposobnosti v korist skupnost:. 16. Znanje in pot do njega. 17. Oblikovanje značaja. 18. Povezovanje teorije s prakso. 19. Potreba znanja. 20. O telesni vzgoji. 21. Strokovna ;n obča izobrazba. 22. Pedagoška izobrazba staršev. 23. Ne prakticirala v pedagogiko. 24. Učenje otrok izven šole. 25. življenje in šola. 26. Problem večernih šol in tečajev. 27. Prva čitanka. 28. Kakšni naj bodo učbeniki. 29. Problemi pouka in vzgoje ra srednji šoli. 30. Naloga univerze v ljudskem izobraževanju. 31. Nazornost pouka in učila. 32. Učitelj — množični delavec.
33.	Povezovanje šolstva s splošno kulturo.
34.	Vzgoja estetskega doživljanja. 35. Vrednotenje slovenske književne in likovne umetnosti. 36. Demokratizacija šolstva. 37. Vzgojni pomen ljudskih domov, ljudskih odrov, pevskih zborov. 38. Vzgojni pomen kina in mladinskega gledališča. 39. Vzgojni pomen knjižnic.
Tovariši in tovarišice! Premišljujte o gornjih problemih in še drugih, ki se vam postavljajo pri vašem delu v šoli in zven nje. Proučite jih dobro na terenu v življenju in v razredu in nam piš te. Zavedajte se, da bosta postali slovenska pedagogika in prosveta res slovenski, če bosta zrasli na naših tleh, če bosta vzeli v pretres probleme naših šol in naših kulturnih in gospodarskih razmer. Preveč smo plavali v vodah tuje učenosti, preveč kop rali tuje razmere in njihove sadove vnašal; v naše slovenske razmere, skrajni čas je, da s tem prenehamo. Zavedajmo se, da v naši mladini hipi nova življenjska sila, k: hoče novih vzgojiteljev in prosvet-no-kultum h dfelaveev.
Pristopiti je treba k delu. Noben vaš članek ne bo šel v koš. Namen »Popotnika« ni samo, da objavlja najboljše članke, ostalo pa zavrne. Ne! Mi hočemo vzgojiti mlade pisce, zato bodo članki, ki niso zreli za objavo, vrnjen- s pripombami v korekturo in ponovno obdelavo. Priporočamo vam, da pri Studiu raznih problemov ne ločite pedagoških in prosvetnih vprašanj od vsakdanjih problemov družbe in naroda.
Po pregledu proračuna bo cena številki »Popotnika« 9 din, letno 90 din. Tovariši, ki hočejo nemoteno prejemati list, naj poravnajo takoj letno naročrrno, ali pa vsaj za 2 meseca naprej. Priloženi so naročlri listi. Pri strokovnih podružnicah izberite poverjenika za »Popotnika«, ki naj sestavi takoj seznam naročn kov in pobira naročnino. Izpolnjene naročilnice in naročnino pošiljajte admiristrairiji »Popotnika«, Ljubljana, Frančiškanska 6. V kolikor smatrate za pr hladneje, izberite poverjenike po posameznih šolah. Vsak slovenski vzgojitelj in prosvetni delavec naj se zaveda, da bo to njegov strokovni list, iz katerega bo črpal nove smernice za svoje delo v šoli in izven nje. List bo obenem tesno povezal vse kultumo-prosvetne delavce 'n učitelje med seboj. Naročite »Popotnika« in podpirajte izgradnjo slovenske šole in prosvete. P šite v »Popotnika«, rešujte šolske in prosvetne probleme, širite pravo pedagoško besedo!
Koledarček
1946 ESZBffS 1946
Obseg 120 strani — slike — članki o organizaciji sindikatov — socialno zavarovanje — tabele odtegljajev* porod-nine, hranarine, rente — zgodovinski dnevi — važni podatki in drugo. — Izvedite naročbo po podružnicah — javite do 15. novembra.
€ e ir. a m«™ ainaf]ev
KW8Z
Naše narodno gledališče
Naše gledališče je nastopilo novo razdobje; letošnja sezona se je pričela v pravi svobod' z novimi cilji, z novimi pravicami in novimi dolžnostm.
Kot prvo predstavo je dalo Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« v režiji Bojana Stupice. Bleščeča Cankarjeva beseda prvič neokrnjena po cenzuri, je zapela iz odra svojo zmagoslavno pesem. »Narod si bo pisal sodbo sum, ne frak mu je ne bo in ne talar!«, besede, ki so dale vsebini še prav poseben poudarek. Stupica je dal Cankarju vse pravie, da se izpove, privzel je celo nekaj tekstov iz drugih Cankarjevih del v trdno izgrajeno povezavo :n tako s predstavo samo pokazal hotenje, ki bo odslej preverjalo gledališki spored. Da bi to dokazal, je uporabil, poleg poudarka na notranji vsebini igre, tudi vsa ostala teatrska sredstva, predvsem prostor, s čimer je dogajanje na odru logično :n brez motenj razporedil in ga povezal v gladko, tekočo ubranost. Uporabil je tudi' nekaj duhovitih režijskih domislic, kakor za primero branje letaka itd., delikatnemu prizoru zavezovanja čevljev pa je ustvaril psihološk’
vzrok. Od igralcev bi omenil predvsem Jana, Cesarja, Juvanovo. Koviča in Potu-ška — kot akterja najbolj dognanih figur, pa tudi ostali so se, ta več, oni manj, vlili v celoto. Kot drugo odrsko delo je bila postavljena komedija sovjetskega pisatelja AJnksandra Komejčuka »Misija mi-stra PerkinSa v deželi boljševiltov«, k? sicer ni komedija v pravem pomenu besede, temveč je le nekakšna odrska oblika izpovedovanja nekega določenega mišljenja glede svetovnih dogodkov v nekem določenem času, zaradi česar ima seveda le začasen, kratek pomen, pisana pa je gladko, duhovito in nerazvlečeno, je zabavna In tudi dosega svoj cilj, to je dokazuje pravilnost avtorjevega gledanja na neke določene dogodke in neko določeno miselnost. Vsebinski temelj tvori dejstvo, da pride v Sovjetsko zvezo amerikanski milijonar, ki je napačno poučen o življenju »v deželi boljševikov«, a pod silo dogodkov, ki jih doživi, na koncu svoje mnenje Izpremeni in spozna, da imajo sovjetska ljudstva le eno napako, namreč da se niti ne zavedajo, kaj Imajo, kaj vse so dosegli 1n kakšna bodočnost, se odnirp pred
njimi. Komedijo je režiral Vladimir Skrbinšek. Občutek sem imel, da jebila režija površna, scena v drugem dejanju zgrešena, figure izdelane* samo na zunaj, kar je bito komedija, ki nč burka v kvar. Vendarle pa je komedija dosegla zaradi svoje duhovitosti lep uspeh, kar gre tudi na račun igralcev, kakor Cesarja. Severjeve, Skrbinška samega, ki je skeptičnega novinarja res izvrstno podal, Save Severjeve, Koviča itd. Prav dobra sta bila tud mlada igralca Makuc in cesnik, ki je pel prav sprejemljivo dve pesmi.
Kot tretjo predstavo letošnje sezone smo gledali Modierovo kemijo »Sola za žene«. Bleščeča poema na račun zmotnega gledanja na zakone življenja, je dalo v Stupd-covi režiji in v vlogah Severja in Levarjeve vso lepoto Mol: ere ve besede in njegovega smeha, res tisto, kar je zapisal Bartol, da daje komedija:	službo lepoti in
sproščen j e vezanosti v nas in nesvobo-ščin v našem značaju. X vlogi glavnih dveh akterjev moram še prav posebno omeniti Kraljevo, ki je postavila res klasično do-igrano ustvaritev, ter L paha s svojim notarjem. Mladi Bitenc je sprva ustrezal, a je pozneje padal, vendarle se mu pozna dobra volja :n talent, le da je še preveč
recitativen. — Pri tej priliki bi še opozoril vse, ki sodelujejo pri raznih mitingih, da si gredo ogledat to predstavo še posebej zato, da čujejo naš, že tako dognani? zborni govor in se uče pravilne izgovarjave, kar ima poleg umetniške lepote, k1 jo bodo uživali, še ta veliki pomen in korist,
J. K.
Sl&vestsk© aaarsdao
gledališče
Drama
3.	novembra sobota ob 20. uri: Cankar: Za
narodv blagor. Sindikalna gledališka sobota. S. A.
4.	novembra nedelja ob 15. uri: Komejčuk:
Misija Mr. Perkinsa v deželo boljševi-kov. Izven.
ob 20. uri: Moliere-Vidmar: Šola za žene. Izven.
Opera
3.	novembra sobota ob 20. uri: B. Smetana:
Prodana nevesta. Sindikalna gledališka sobota S. B.
4.	novembra nedelja ob 20. uri: N. Rimski-
Korsakov: Snegu ročka. Izven.
j MIŠKO KRANJEC : j
PODSTREŠNA SOPEČA
Iz še neobjavljene zbirke novel: »Srečanja«.
Ker sem bil brez stanovanja, sem spal povsod, kjer je naneslo. Pobrigal sem se le toMko, da sem bil pod streho. Če sem gimnazijec spal celo pod kozolci, ali kar kje zunaj. sem prišedši na univerzo, napredoval toliko, da sem spal no društvenih sobah na mizah ali na klopeh. Na misel pa mi ni prišlo. da bi se zatekel h kakemu znancu in ga zaprosil, da bi smel pri njem prespati noč. Zdelo se mi je naravno, da človek, ki si ne more najeti sobice, ker nima denarja, mora spati, kjer pač nanese, med tem ko drugi lahko spijo v ne vem kakih posteljah
Pa me je nekega večera iztaknil na klopi neki moj znanec. Bilo ije v Akademskem domu.
»Pojdi«, je rekel, »zgoraj v podstrešju je sobica z dvema posteljama, a tam spi en sam človek. Dosti prida vse skupaj ni. postelja pa je vendar le postelja.«
Odšla sva torej na podstrešje, kijer je bilo nekaj prav tesnih lukenj.
»France, odpri,« ie klical moj tovariš in ropotal na duri.« France, slišiš? Odpri!« France sprva sploh ni hotel slišati. Šele, ko se vsiljivec ni dal ugnati z molkom, se je oglasil Moj tovariš je klical svoj »odpri«, oni pa jezikavo svoj »kaj pa hočeš?« Bile mi je m trene te prepiranje, tem bolj, ker sem sicer tako mirno in nikomur v nadlogo spal na svojih mizah ali klopeh. Tu pa zdaj mo-
tim mirnega, dobrega človeka, ki se je nemara predal lepim večernim sanjam, ako ni že sladko spal. Naposled je le odprl, v belih dolgih spodnjih hlačah in dolgi beli srajci, a skoz vrata pomolil samo debel nos. Moj tovariš je odrinil duri in Franceta in mene povlekel v sobo
»Kaj pa hočeta?« je vprašal človek v belih hlačah. Zdaj sem ga spoznal Dve leti pred mano je odšel z naše gimnazije in študiral slavistiko. Poleg tega pa se ukvarjal še s poezijo.
>Čuj. France, ta le človek bo spal nocoj pri tebi in vse dotlej, da dobi stanovanje,« je rekel moj tovariš. »Tu sta dve postelji in čemu naj prezebuije po klopeh?«
»To ni mogoče,« je ročno odvrnil France in že hotel izsuti kopo težkih ugovorov, a ga je moi tovariš ustavil •
»Nič ne kvasi«, je rekel tovariš Francetu, meni pa: »Kar razpravi se in lezi. Pa nikar ne pusti, da bi te vrgel fe sobe. Isto pravico imaš do te sobe kakor on,< in že ie odhaja! s svojim »lahko noč«
Ostal sem torej sam s Francetom in bilo mi je mučno. Ko pa me je hotel nasilno izriniti iz sobe, se mi je uprlo. »Zdaj pa nalašč ne grem«, sem odvrnil, se začel razpravljati in naposled lezel v postelje »Ta je pa lepa«, je rekel, »da vdereč v sobo, kakor bi bila javna hiša!«
»Čuij, France«, sem odvrnil, »stvar je zelo preprosta Predvsem nisem sam vdrl v tvo-io sobo. Nikakor pa ni Prav, da je tu pralna postelja, jaz pa moram spati po mizah m klopeh že pol drug mesec. Povrhu ne mislim ostati hi za vekomaj Če le mogoče, že jutri odidem Povem ti. da se mi gabi vse to. Nocoj pa vendar ne grem od tod.«
Nekaj je godrnjal. Njegova debela glava, z belkastimi, kratko pristriženimi lasmi je bila kakor velika rumena buča
»Eno odejo mi daj«, sem rekel, ker je bil zvlekel nase odeje tudi s te postelje.
»Kar vse vzemi«, je bruhnilo iz njega.
»Vseh ne«, sem rekel, »eno bom pa vzel. Že pol drug mesec spim oblečen, ti pa si pod odejami kakor pod goro.«
Sunil ie s sebe eno odejo. »Prehladil se bom nocoj«, ie godrnjal. »Prav zaradi tebe se bom.«
Pojasnil sem mu, da se nima za kaj jeziti in da bo prej ali slej moral predati dve, ker na to posteljo dve spadata Pri tem sem si prižgal cigareto
»Strela božja k je planil, »pa menda ne boš kadil tu v sobi?!«
»No. kričati vendar ni treba.«
»V spalni« se ne kadi«, je odvrnil. »Kako pa naj človek spi v dimu? Mar ne veš, da je dim škodljiv za zdravje? Mar naj dobim jetiko zaradi tvoje smrdljive cigarete?« In že je leze! odpirat majhno okno v strehi Okno je bilo kvadratno, tista okna, ki so za podstrešje, ne pa za sebe. in je bilo nekje nad moj# glave. Nisem ugovarjal, ko je odpiral, omenil pa sem, da me z mrazom ne bo pregnal iz sobe.
»Zaradi tebe se ne maram zadušiti v sobi«, je rekel.
»Kolikor vem. tu vso zimo spita po dva človeka in se doslej ni tu nihče zadušil.«
»Spita ali ne«, je rekel, »toda ali ne vidiš, kako tesna ije? Ali veš, koliko kubičnih metrov prostora potrebuje človek?« Soba je bila res tesna, toda jaz nisem še nikdar na kubične metre meril sob, celo ne, če sem moral zunaj spati On pa ije že nadaljeval: »16 kubičnih metrov na oseboI 16! Zdaj pa izračunaj, če jih je tu 32! Še 20 jih ni!« Mi doma smo imeli sobico, ki nikakor ni imela nad 30 kubičnih metrov, spalo nas je pa v njej šest. A če bi bilo treba, bi moralo spati
v raje) tudi deset.« Ti pa hočeš celo kaditi!« te govoril dalje. Pa še okno imeti zaprto!«
Spet sem gledal njegovo debelo glavo, ki je ležala tam kakor velika buča na rdečkastem jesenskem polju in z očmi. kakršne včasih otroci vrežejo v tako bučo. Poznal sem ga že prej. S kmetov je prišel, v gimnaziji je živel v zavodu. Bil je vedno odličnjak in je bilo umljivo, da ije znal tudi potrebno kubaturo za sobo Živel je samo šoli. učenju Mislil ni nikdar. Moral bi postati kaplan in bil bi strašen kaplan. V resnici je bilo tudi zdaj na njem nekaj kaplanskega, že na tet glavi sami. — Poslušati sem njegovo predavanje o potrebnih 16 kubičnih metrih, kakor včasih v cerkvi poslušamo dolgočasno pridigo Mislil sem bolj na to, da po pol drugem mesecu ležim v sobi, in moram priznati, za vse na svetu ne bi zamenjal tudi ne tako borne sobice za ves ogromni prostor zraka v božji naravi, kamor sem se v gimnaziji moral cesto zateči. In med tem, ko je on še vedno razpravljal e velikosti sobe, o kubičnih metrih, o dimu in ne vem o čem še, se je mene že lotilo rahlo domotožje, ki je za-
Koledar prosvetnih delavcev In nameščencev
Državna založba Slovenije sporoča na številna vprašanja učiteljev glede učiteljskega. koledarja, da je v pripravi Koledar prosvetnih delavcev in nameščencev. Vseboval bo poleg koledarja za leto 1946. še bogat seznam spominskih dnevov in bogat seznam kratic :z vsakdanjega življenja, ki si jih često ne znamo raztolmačiti. V tekstnem delu bodo izvlečki iz vladnih uredb in uradnih razpisov, ki zan majo vsakega prosvetnega delavca: profesorja in učitelja, pa tudi vsakogar, ki se zanima za šolska in javna vprašanja. Posebno poglavje bo posvečeno našim strokovnim or-ganizac jam, zlasti Zvezi prosvetnih delavcev in nameščencev. Priložena bo tablica za plačevanje prispevkov v ESZDN.
V času, ko na novo organiziramo naše celokupno šolstvo, bo vsakogar zanimal pregled našega osnovnega šolstva, gimnazij, strokovnih šol itd. ter statist ka vseh prosvenih nameščencev. Zaradi priloženega seznama učencev s potrebnimi rubrikami za klasifikac jo razrednega ter predmetnega pouka bo koledar neobhodno potreben vsakemu učitelju ‘n profesorju. Razen učiteljem, profesorjem in ostalim prosvetnim nameščencem bo nudil Prosvetni koledar potrebne informacije tudi vsem osta~ l m vzgojiteljem, našim staršem 'n drugim, ki se zan;majo za sedanje stanje in razvoj našega šolstva.
Zaradi občutnega pomanjkanja papirja se bo Prosvetni koledar natisnil le v omejenem številu, predvsem za naročnice, šole in zavodi ga naj n ar oče skupno za vse člane profesorsk>h in učiteljskih zborov.
Državna založba Slovenije pripravlja tudi Dijaški koledarček z bogato vsebino. Iti bo ml j no potreben vsakemu našemu dijaku.
Državna založba Slovenije, Ljubljana
Kultom® življenje med člani strokovnih organizacij
Ljudska prosveta ESZDN Slovenije v Ljubljani je dala že več predstav »Ustnega, časopisa« bodla' v domači hiš: v bivši Delavski zbornici, bodisi zunaj,, kakor v dveh vojaških in v d:vilni bolnišnici:, pri AFž v Trnovem, pri OF v Gradišču, v Zalogu itd. Sedaj študira Cankarjeve »Hlapce«.
Zveza brivskih delavcev in nameščencev je priredila kulturen večer v dvorani ESZDN v Ljubljani, ki pa M juto hotenju nastopa-nih zaradi slabe izbire programa, ni bil talk, kot h' si želel:. To nam dokazuje, ds, je le potreben neki forum, kj bo izbral stvari, ki so primerne za javne nastope, in odklanjal dela, ki nimajo prav nikakršne cene, kajti uprizarjanje takih del dosega, prav nasproten učinek, kot si ga mi postavljamo za cilj, namreč namesto da b’ dvigali kulturni nivo posameznika, ga tlačimo k tilom in torej škodujemo. Prisrčen pa je bil ples tovarišic, kakor tudi nekaj drobuejsik točk.
Cankarjevi »Hlapci«, ki so jih Igrali železničarji. železničarji so si ustvariti svojo kulturno družino, to: je nastopila s Cankarjevimi »Hlapci«, dvakrat zapored. Ne gre, da bi njihov nastop sodili s strogimi umetniškimi: merili, vendarle moram za-
pisati, cta je predstava Mia v bistvu po-
zitivna že zato, ker je ponekod res prepričala in pa, ker sta se v ansamblu pokazala dva res talentirana človeka, Bajc in Zakrajšek, Igralca glavnih dveh vlog: Jermana in župnika, ki ju poleg tega še odlikuje dobra izgovarjava. Predlstava tii seveda bila lahko boljša, če bi režiser »Hlapce« res razčlenil in Jh dvignil, in če bi razpolagal z boljšimi sodelavci ali jih morda bolj gradil. Dober je bti tudi nadučitelj, tovarišicam pa je manjkalo življenja,, ubranosti, karakterizacije, vloge so lta,r deklamirale in je bilo njihovo nastopanje tako rekoč brez soka. Popolnoma zgrešeno pa je bil postavljen Komar. Kot že rečeno, pa je predstava, dosegla svoj namen, saj nam je v vsaj nekaj prizorih približala Cankarja, glasnika delavskega razreda.
SMtamsi drobiž
V Sovjetski zvezi je od leta 1918—1945 izšlo 821.000 knjig in brošur v milijonskih nakladah, v sami domoviniski borbi pa
67.000	knjig in brošur v milijonih izvodov. Klasična dela, ki so jih izdali v Sovjetski zvezi, tu niso všteta, n. pr. Puškin v
31.618.000	izvodov, Tolstoj v 31 milijonih izvodov, Gorki v 76 jezikih in v 42 misi jonih izvodov itd.
Analfabetskih tečajev na Hrvaškem je bilk) do sedaj 3500, tako da bo res torna,hi nastopil čas, ko v novi Jugoslaviji ne bo več nepismenega človeka.
velo iiz te sobe. Vendar sem ga vmes ustavil, rekoč:
»Zdaj bodi dovolj o sobi. Nadaljuj o tem, koliko hrane potrebuje človek za življenje. Glej, že pol drug mesec kaj pičlo jem. In ko že vem, koliko araka potrebujem, bi še rad vedel, koliko hrame je potrebno za moje telo.«
Pogledal me ije sovražno. Rekel je: »Ni mi mar, koliko poješ. Ni potrebno, da zdaj še norce briješ iz mene. Tebi se zdi vse to smešno. Jaz pa ne vem, zakaj naj bi obolel zaradi tesnega prostora? Že tako sem slaboten, potrebujem miru, čistega zraka ter zadostne hrane. —«
>— in pameti«, sem dodal, ko sem se pokril.
»Noge ti smrdijo«, je odvrnil, ko je požrl mojo pripombo. »Ali ne bi postavi) čevljev pred vrata?«
»Prav rad«, sem dejal, »ako mi ti daš svoje, če moji do zjutraj izginejo.«
»Pa bi vsaj opral noge«, ije dejal, »še zadušil se bom poleg tebe.«
»Že prav«, sem odvrnil, »saj si tu in tam grem prat noge v Ljubljanico, toda vsak dan ne utegnem. Kako pa naj si jih perem zvečer, če se ne sezuvam?«
»Veš kaj?« je rekel po premišlianju, »pokadi pol cigarete, a dim spuščaj v čevlje. Potem pa si pojdi noge prat dol k pipi, pa ta čas pusti duri odprte, da se prezrači. Jaz se bom pa med tem pokril čez glavo, da se ne prehladim.«
»Zdaj ne grem dol za nobeno ceno«, sem odvrnil, »pač na bom pokadil po! cigarete, a ne v čevlje. Ti pa med tem le mirno zaspi-«
»Strašno si zanikrn«, je rekel čez čas. »Le kako moreš tak živeti? Moj ljubi, propad®1
DOPISI
x<»aooootXKxxxxxxxxcococxxKxxx)oc)C)caoQotxx>Qoooooooeooooc>ooocgiooQoooeoeo«woc300ooi
VMčar|i pred odleEtwl$®
Stojimo tik pred odločilnimi volitvami v Ustavodajno skupščino Viničarji smo bili ob takih prilikah v predaprilski Jugoslaviji že mnogokrat prevarani. Obljubljali so nam vse mogoče in nemogoče stvari, izboljšanje viničarskega socialnega in gospodarskega položaja, najidealnejšo rešitev viničarskega vprašanja, uzakonitev socialnega zavarovanja viničarjev itd. Po volitvah se je zgodilo vedno nasprotno. Položaj viničarjev se je slabša' iz dneva v dan zaradi izkoriščanja inozemskih vinogradnikov, ki so imeli pri nas največ vinognadne zemlje v svojih rokah, tu je viničarski stan popolnoma propadel Tl inozemci (Nemci) so imeli močno oporo v naših oblasteh, ki je z raznimi uredbami spravila naš stan na rob propada Reakcija je dosegla s tem svoj namen, obubožala je prebivalstvo ob nemški meji, storila ga ie nezadovoljnega in s tem pripravila ugodna tla za nemško propagando. Viničarji, skrajno obubožani in nezadovoljni z reakcionarno Jugoslavijo, so leta 1941. pozdravili okupacijo. misleč zapeljani, da ie konec bede in zatiranja. Obljubljalo se je delo in gotov zaslužek. Viničarji niso vedeli, da bodo v Nemčiji kovali orožje, ki naj bi uničilo slovanske narode. torej tudi nas same Vsled tega med viničarji ni bilo pravega razumevanja za osvobodilno borbo. Bridko spoznanje je prišlo prepozno. Po vseh taboriščih Nemčije, po vseh delovnih področjih smo bili raztepeni.
mi lažmi. Preizkušajo nas nta najobčutljivejšem mestu — na želodcu. V privatnih vinogradih se namenoma ne dela, da tako viničar ne bi imel zaslužka in če se dela se namenoma plače odtrgujejo ali zadržujejo. Znani eo primeri, da se delavcem plačuje po 10 dinarjev dnevno, da bi se tako vzbudilo nezadovoljstvo proti obstoječemu redu. Kljub sporazumu med viničarskim sindikatom in vinogradniki, da se izplačuje 40 din dnevno, se te mezde ne izplačujejo in razni oskrbniki, ki bi se pravzaprav morali današnji ljudski oblasti zahvaliti, da imajo sploh še službe, ki jih po našem mnenju ne bi smeli imeti, skušajo sabotirati te mezde in odvračajo privatne vinogradnike od plačevanja rednih mezd Namen je prozoren in ne bo dosežen, ker bo zato skrbela viničarska strokovna organizacija. ki dela v duhu enotnosti z našo ljudsko oblastjo 'n postaja hrbtenica te oblasti. Strokovna organizacija viničarjev dela v sklopu z OF za najosnovnejše predpogoje blagostanja viničarjev Pred kratkim se ie vršila na pobudo mini-sterstva za socialno politiko pri Narodni vladi Slovenije konferenca viničarjev, da se končno reši vprašanie mezd Sklepi te konferen ce bodo v kratkem objavljeni in bodo'obvezni za vse vinogradnike Strokovna organizacija viničarjev ima že pripravljen osnutek za nov viničarski red, o katerem se bo v kratkem vršila v Ptuju konferenci viničarjev. Ta
viničarski red bo prinesel viničarjem boljše delovne pogoje in enkrat za vselej izbrisal krivice, ki so se nam godile do zdaj.
Pred nekaj dnevi se je vršila konferenca viničarjev in vinogradniških interesentov v Ljutomeru glede socialnega zavarovanja viničarjev. Sklepi te konference so predloženi na merodajno mesto, da se socialno zavarovanje viničarjev uzakoni in da bo tako naš viničar v primeru bolezni zavarovan in bodo naši starci mimo preživljali večer življenja, ker bodo prejemali zasluženo pokojnino. Strokovna organizacija viničarjev, povezana z našo politično organizaci jo OF, dela na vseh področjih za viničarje, za našo bodočnost, blagostanje in za gospodarsko in stanovsko svobodo. Reakcija to čuti in ve, da bo, ko bo viničar vse to imel, splahnel mošnjiček marsikomu, ki je živel dozdaj na naš račun Skušajo nas odvrniti od volitev, ker vedo. da bodo nam v dobro in njim v slabo.
Tovariši viničarji, sedanji čas je čas preizkušnje, 11. november pa dan odločitve V tem času naj vsakdo izmed nas, ki noče biti več suženj in hlapec, poučuje nevedne in omahljive tovariše, vztraja naj v borbi in naj se zaveda, da to ni borba aa posamezne kandidate, marveč borba za našo svobodo in bodočnost, ki nam jo bo prinesel 11. november, ki bo za nas praznik zmage delovnega ijud stva in končni poraz reakcije!
Jože Kočnik

mučeni s prisilnim delom, prisilno mobilizacijo, naše žuljeve roke so kovale orožje proti nam samim, prisilno mobilizirani so ubijali lastne brate, naša kri je škropila tu jo zemljo, ječe so se polnile z našimi ljudmi, katere so zapirali lastni bratje, ubijali _so na najbolj zverinski način, z eno besedo — hoteli so nas popolnoma uničiti.
Komu se imamo za vse to zahvaliti? — ‘za vse prestane trpljenje, preganjanje, brato-morstvo? V prvi vrsti tistim, ki so v predaprilski Jugoslaviji prihajali med nas z obljubami, da se bodo za naš stan zavzeli in nam pripomogli do človeka vredne eksistence. Toda, ko smo jim oddali svoj volilni glas. so na nas pozabili in nas prepustili rzmoz-gavanju inozemske vinogradniške reakcije. Ti so krivi, da se naš stan ni mogel dvigniti, ti so krivi, da naiš stan v dobi okupacije ni imel prave odpornosti v osvobodilni borbi.
Osvoboditev je kljub temu prišla. Partizani skupaj z četami naših zaveznikov so epet osvobodili naše Slovenske gorice.
Preostali viničarji so se vrnili nazaj v svoje požgane koče, nazaj k svojemu delu. Partizani niso mislili samo nia borbo, marveč tudi na obnovo. Nov duh je zavel med nami. Nič več stare reakcionarne Jugoslavije, nič več zatiranja, nič več suženj na lastni, slovenski zemlji, tujemu nemškemu vinogradniku. Naši zatiralci so z osvoboditvijo izgubili mastne dobičke naših žuljev Pričelo je novo življenje v osvobojeni domovini. Na pobudo OF so ee pričele ustanavljati viničarske organizacije v duhu enotnosti in povezanosti z narodom. Vršila se je prva konferenca viničarjev v Mariboru na kateri je predsednik Narodne vlade Slovenije, tov Boris Kidrič sprejel viničarje in izrekel besede: »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!« S tem je postavil mejnik med starim in novim časom. Viničar nič več ne hlapčuje tujemu vinogradniku, ampak dela in gradi porušeno domovino samemu sebi; na lastni zemlji dela, na zemlji, ki bo vse večne čase njegova test.
Razumljivo je, da v porušeni, požgani in s krvjo napojeni domovini danes še ni blagostanja kakršnega si vsi želimo, kajti naša borba na gospodarskem področju še ni končana, dosegli pa bomo to blagostanje s požrtvovalnim delom. V tej smeri dela naša ljudska oblast za nas viničarje, ki smo bili stoletja sužnji na lastni zemlji.
Reakcija, tista reakcija, ki je stoletja živela od naših žuljev, nas skuša zdaj odvrniti od naše ljudske oblasti, skupnosti in enotnosti. Zaveda se, da ne bo nikdar več živela na naš račun, če bodo viničarji sledili blicu novega časa, gospodarske in narodne svobode ter ljudske demokracije.
Stojimo pred volitvami. To niso več volitve starih reakcionarnih in za nas tako goljufivih strank in ljudi-koritarjev, to je plebiscit — ali hočemo biti še sužnji, ali postati svobodni, gospodarsko in politično. Mi viničarji hočemo to svobodo, zato gremo na volišče^vsi do zadnjega. Reakcija to ve. zato nas hoče odvrniti od tega z najgorostasnejši-
01mavl]aiito, grailmo,,
Padli iesemšM bsffes m nastopili psssledai© pot
Tužni jesenski dnevi. Črno oblečeni ljudje prinašajo živo-pisano jesensko cvetje od vsepovsod. Po belih gorenjskih cestah so v minulih dneh brneli tovorni avtomobili, naložena s krstami borcev, ki so v veliki domovinski vojni dali svoja življenja za našo svobodo. Nekdanji sokolski, delavski in prosvetni domovi širom Gorenjske so bili te dni poslednja zbirališča borcev, ki so nekdaj v njih delovali, si v _ njih krepili telesa, um in narodno zavest in se v najtežjih dneh odzvali klicu zasužnjene domovine.
Zbirališče padlih jekeniških borcev je bilo v Delavskem domu, kamor so pripeljali prve knste že v petek dopoldne. Pripeljali so jih od Sv. Križa. Javorniškega rovta, z Mežaklje, Pokljuke, Radovne in Krme. iz Poljanske in Selške doline in kdo ve še od kod. Zbran je bil cvet nekdanje jeseniške mladine. Velika dvorana je bila prevlečena s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami. Po sredi dvorane je bil potstav-ljen ogromen katafalk, na katerega je bilo naloženih 37 belih krst, ki so bile visoko obložene s krasnim jesenskim cvetjem, da so se komaj videle iz njega Žene, matere, sestre in nepregledne vrste sodelavcev, prijateljev in znancev so se v obeh dneh zgrinjale okoli krst in prinašale krasne vence, dolge kite jesenskega cvetja, s katerimi so obložile vse stene dvorane. Mrtve borce, so stražili vojaki v bojni opreli. Preko širine dvorane je bil napis:
»Zbrani v zeleni dvorani večno šumečih
gozdov,
vstali smo iz grobov in se vrnili domov.«
V	nedeljo ob 14. uri se je pred Delavskim domom zbrala ogromna množica ljudi, da pospremi padle borce na njihovi poslednji poti. Od pokojnih se je z lepim govorom poslovil predsednik strokovne organizacije tovariš France Rozman. Kovinarska godba je zaigrala žalno koračnico, pevci so ubrani zapeli žaostinko, prapori so se sklenili in že je krenil ogromni žalni sprevod v otožni jesenski popoldan tja gor na jeseniško polje, na njivo večnega miru.
Tako veličastne žalne manifestacije Jesenice še niso doživeli. Na čelu sprevoda je korakala mladina z neštetimi venci in šopki. Sledil je cel gozd zastav za njimi-pa so se zvrstila zastopstva sindikatov in oblasti, dolge vrste kovinarjev, gasilcev, odred vojske, pevci, godba, partizanke z venci, krste za katerimi so stopali sorodniki, organizacije AFZ. ZMS, za. njimi so se zgrnile neskončne vrste ostalega občinstva. Kr-te so nosili bojni tovariši in sodelavci padlih borcev. V krstah so spali večni sen borci, ki so skupaj preživljali mladostne dni, skupaj delali in trpeli — se skupaj borili in umirali za iste cilje.
V	prvih dveh krstah so nosili telesne ostanke Mirka Roglja iri Toneta Tolarja.
izobražujemo s««..
nekje v sredini sta nastopia poslednjo pot književnik Tone Čufar in njegov brat Jože.
V	zadnji krsti so alpinisti nosili svojega dolgoletnega tovariša hribolazca Matevža Freliha, ki je preplezal skoraj vse evropske vrhove, a je našel smrt na Mezaklji — v borbi za domače gore.
V sprevodu je bilo skoraj 7000 ljudi; ob cestah so tvorile špalir goste množice ljudstva. Fevd so na pokopališču ubrano zapeli »Narodno nagrobnico« in »Nebo žari«. Od pokojnih tovarišev sta se z lepimi besedami poslovila tovariša Perko Vencelj in Jelenc Aleš. Godba je zaigrala državno himno nad odprtim grobom so se prapori sklonili v poslednji pozdrav, vojska je oddala trii tratno častno salvo, nakar je domača zemlja sprejela v svoje varstvo sinove, ki so se zanjo borili in zanjo darovali svoja mlada življenja.
CMstrasalli st? ruševine In nove tspašasee
Jeseniški kolodvor, ki je eden največjih v Sloveniji, je minulo pomlad doživel celo vrsto letalskih napadov. Najhujši, ki je bil 1. marca, je povzročil na kolodvoru in v bližnji okolici strašno opustošenje. Na prostranem kolodvoru in okrog železniške kurilnice so križem ležale zmečkane lokomotive, osebni in tovorni vagoni z navzgor štrlečimi kolesi, tračnice so bile odtrgane od zemlje in popolnoma .zvite, postajno poslopje težko poškodovano. Težite bombe so napravile nešteto globokih lijakov v obsegu ogljarskih kop ali vrtiljakov, ki so silno ovirali osebni in vozovni promet. Skratka, j gorniški kolodvor je dajal sliko strašnega razdejanja in neprecenljive škode, ki bi se s plačanim delom komaj v nekaj letih dalo obnoviti.
Naši vrli železničarji pa se niso ustrašili silnega razdejanja, ampak so takoj zavihali rokave in krepko prijeli za delo in število delovnih ur je kmalu zraslo na desettisoče.
V	zadnjih merečih so očistili postajo in okolico kurilnice vse navlake, odstranili skrivljene tračnice, položili nove, očistili porušena poslopja, zbrali staro železo in ga odpeljali v tovarno, zložili na kupe še uporabno opeko in les, obdali postajo z zasilno ograjo, uvedli vsepovsod red - in čistočo.
Jeseniški kolodvor je danes očiščen in obnovljen, kot že dolga leta ni bil. Seveda so ostala še težko poškodovana postajna'poslopja in treba bo še velikih naporov, da se čim prej obnovi vozni park, ki je tudi silno trpel Treba bo novih lokomotiv, osebnih in tovornih voz, da ne bo po naših kolodvorih zevala strašna praznina in re ne bomo vso zimo vozili v vozovih brez šip in klopi. Železna industrija bo s svojimi izdelki lahko največ pripomogla pri obnovi voznega parka Kovinrji storimo vse, da se bomo čimprej udobno vozili in si bomo z novimi in popravljenimi železniškimi vozovi lahko navozili potrebščine, ki jih najbolj nujno potrebujemo.
boš! Ne morem si misliti, kako boš živel.«
»Tisto prepusti kar meni«, sem rekel. »Bo že kako.«
»Zločin je puščati na površje zanikrne ljudi«, je rekel. »S tabo ne bi živel v isti sobi niti dva dni. — Zakaj pa ne odpreš duri, da bi malo potegnilo v sobo?«
»Se bo že kako prezračilo. Nočem se prehladiti. Saj vidiš, da imam samo eno odejo Rajši mi daj še eno. Ali pa mi posodi svojo suknjo, da se ogrnem z njo.«
»Kaj si nor? k j6 piani] čez čas. »Z mojo suknjo se bo pogrinjal! Kaj misliš, da mi jo bo krojač zjutraj zastonj likal? Že vidim, da te ne bi smel vzeti pod streho. Ne samo. da bom obolel, se živce bom zgubil zaradi tebe.«
»Rajši mi daj suknjo«, sem rekel.
Tedaj jo planil pokoncu in bil je strašen videti v svoji beli srajci in belih hlačah ter s svojo veliko okroglo glavo. Pograbil je vse svoje odeje in jih začel metati name
»Tu imaš vse!« ie kričal, »jaz pa ge oblečem in pojdem « In res se je začel oblačiti.
Vzel sem eno odejo, drugo pa vrnil. »Glej«, sem rekel, »niti videl nisem, da imaš še dva prta. — Zaenkrat pa mi ne pride na misel, da bi šel odtod. Nikjer ni zapisano, da moram jaz spati ali v Mestnem logu, ali kije na klopeh, in nikjer ni rečeno, da tebi pripadajo tri odeje z dvema prtoma, meni na ena brez vsega. Kair pojdi in se jutri lahko pritožiš Mene tako ali tako ne bo več k tebi.«
Prva togota aa ie minila, in začel je spet spravljati svoie htečp no roheh da bi jih položil na stol. kjer nai bi se do jutra nekako zlikale. Nato ei je spet jeeetiljaj ja lezel v posteljo
»Ali poznaš tisto basen o lisici in ježu?«
»Kako ie ne bi! Vsi dobri ljudje jo poznajo. — Ali ne bi vgasil luči?« sem rekel.
»Ne«, je odvrnil kratko.
»Kaj vso noč svetiš? Ali te je strah?«
»Ne«, je odvrnil, »pač pa so tu stenice.« Zasmejal sem se.
»Ali misliš, da se boje luči?« sem vpraša).
»Boje se je«, je rekel resno. »Saj je to znana stvar.«
»No. zastran mene lahko svetiš. Jaz lahko spim tudi pri sončni svetlobi. Sicer bi pa lahko vedel, da najbrž vse te živalice žive od tvoje krvi, pa potem ali se te lotijo boječe ali pa kar naravnost.«
Potem me je čez čas spraševal, kako mislim glede stanovanja, pri čemer mi je naravnost povedal, da bo šel k vodstvu in bo povedal, naj me nikar ne dodelijo k njemu On hoče biti sam Na jmanj pa. da bi. bil z mano. Rekel sem. da mu prav nič ne bom zameril, a mu tudi povedal, kako je ne samo nesocialen, temveč tudi netečen. »Tebe najbrž nima nihče rad«, sem rekel
»Mar mi je«, je odvrnil »Kar se pa tiče socialnosti, ti nisi nič boljši. Zakaj pa ne greš tja. kjer imajo mnogo sob? Ali tja ne upaš?«
»Tja« sem odvrnil, »bomo šli kasneje, na drug način.«
Dolgo je premišljal, naposled pa spet začel :
»Slišal sem, da te imajo za nekakega pisatelja. Ali še vedno kaj čečkaš?«
»Zdaj šele bom začel. — Pa ti? Rekli so mi, da tudi ti nekaj čečkaš. Ali si že kam nesel keko stvar?« sem vprašal.
»Se ne mudi«, je odvrnil mimo.
»Kaj pa pišeš?«
»Kar koli.«
»Ali je tisto, kar pišeš, tudi tako strašno, kakršen si ti?«
»Vseeno je«, je odvrnil- »kakšno je. Toda če je tisto, kar pišeš ti. zanikrno, kakor si zanikrn sam, ti lahko rečem, da ne bo iz vsega tega nič prida Iz zanemarjene notranjosti ne more priti kaj lepega. Ne more.«
»Morda res«, sem odvrnil, »verujem pa. da ne more priti nič prida tudi iz tiste duše, ki je razdeljena na kubične metre, ali pa na kilograme.«
Tudi zdaj je molčal. Celo dolgo je molčal, da sem mislil, da je že zaključil pogovor z menoj in zaspal. Vendar ie, preden je zaspal, še enkrat spregovoril:
»Zdaj mi je nekaj pojasnilo. Tisto o lisici in ježu sem rekel. Viš, ta basen je zelo pomembna Ko te gledam in misiim na to, da si proletarec, mi prihaja misel, da je,te basen bila ustvarjena kakor nalašč za prole-tariijat.«
In spet je dolgo molčal, dokler ni ponovno zabrundal:
»Da. lisica in jež — proletarijat — zdaj vem.«
»Ali ne bi ugasil luči?« sem dejal. »Po mojem se bodo stenice, ki so pametne, razdelile na dve koloni in ena od obeh bo naskočila mene. Ti. ki dobro računaš, boš to lahko potrdil.«
»Pa ugasi«, je odvrnil. »Že vidim, -da nocoj moram vse potrpeti, pa četudi umrem.« In ko sem ugašal luč, sem ga slišal, kako je govoril vso basen o lisici in ježu, od začetka do kraja, in kake je naposled dodal trdo:	*
»Zdaj vem, to je zgodba o proletarijatu...«
Predavanja vseeseilšškega p@®Ses©ar$a dar. A. KeŠlarja na Jesenicah
Ljudska univerza na Jesenicah je priredila dne 20. oktobra v dvorani Krekovega doma prvo predavanje. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Poleg Številnega delavstva so bili navzoči tudi intelektualci in predstavniki poitičnega. gospodarskega in kulturnega življenja. Predavanje je značilno zlasti zato, ker je nekak prehod iz težkih razgibanih in pretresov polnih dni v mimo življenje, v katerem bo sodobna miselnost dala pravo osnovo za kulturno oblikovanje našega delovnega ljudstva.
Predaval je vseučiliški profesor dr. Alija Košir iz Ljubljane o svojih vtisih iz potovanja po Sovjetski zvezi. Pokazal nam je srce Moskve — starodavni in zgodovinski Kremelj, rečne kanale, fizkultume naprave, znamenite stavbe, slovito podzemsko železnico, razvoj sovjetskega časopisja, književnosti, znanosti in umetnosti.
Predvsem nam je orisal vzgojo sovjetske mladine in to od detinskih let preko osnovne in srednje šole do završnega vseučiliške-ga študija. Vzgoja mladine se vrši v treh stopnjah in sicer do 12., 15. in 18. leta. Največja pažnja se polaga praktičnemu znanju mladine. Posebna pozornost, se _ posveča ekonomskim vedam in njih pravilnemu izkoriščanju prostrane sovjetske dežele. V šolah se mladino seznanja s pravilnim negovanjem rastlin, grmičja in drevja po metodah slovitega sovjetskega raziskovalca Mičurina. ki je na znanstven način uvedel križanje številnih rastlin, izmed seboj najbolj oddaljenih pokrajin prostrane sovjetske države. Tako imajo v Sovjetski zvezi večletno pšenico, čebulo in druge pridelke, ki dajejo veliko večji sad kot drugod.
Predavatelj nam je orisal splošno _ kulturno življenje v mestih in industrijskih središčih, predočil nam je razvoj in vzgojni pomen gledališč, muzejev in znanstvenih akademij znanosti in umetnosti, lutkovnih gedališč in knjigam, knjižnic, skratka, navedel nam je vse, kar preje nismo smeli vedeti. Orisal nam je industrializacijo Sovjetske zveze, katere ogromni vojni potencial je v veliki meri soodločal pri porazu militaristične Nemčije in Japonske. Dr. Košir je svoje predavanje zaključil z besedami.: »Sovjetski človek ljubi svobodo, on ljubi svojo zemljo in on ljubi svojega Stalina.« Vihamo ploskanje, ki je sledilo predavanju, je zadosten dokaz, da zna naše ljudstvo ceniti kulturne ustanove kot je Ljudska univerza, da si sličnih prireditev želi še in še, da je želja vseh. da se v novi demokratični federativni Jugoslaviji da delavcu tisto kulturno izobrazbo. M jo je v predaprilski Jugoslaviji tako pogrešal.
M. Sušnik.
Movs Mst8st.@wffjeste strolfsmie
podrsmalce v Mengšu!
V nedeljo 14. oktobra je delavstvo našega kraja končno le dočakalo ustanovitev svojih strokovnih podružnic.
Priprave za ustanovitev so bile zelo težavne in se je le s požrtvovalnostjo tovarišev izvedla.
Ustanovili smo štiri podružnice in sicer: za gradbeno-stavbarsko, lesno, usnjarsko predelovalno in tekstilno-obl&čiuio industrijo.
Vse podružnice imajo že svoje izvoljene ljudske tožilce. Poleg tega nameravamo ustanoviti še podružnico kovinarjev in kmečkih delavcev. Ustanovni občni zbor sta vodila tajnik Zveze lesni delavcev tov. Feliks Razdrih in tajnik Zveze tekstilnih delavcev tov, Mavricij Bore.
Tovariš Bore nam je v svojem govoru orisal zifnanje in notranje politični položaj naše države. Govoril je o štiriletni borbi za osvoboditev, prikazal vse njene pridobitve in nas opozoril, da stoji zaključni del borbe še pred nami. dokler ne bo 11. novembra naša zmaga kronala vse uspehe. Prav strokovne organizacije morajo voditi volilno borbo v taki višini, da bo zmaga popolna. Naša enotnost bo preprečila vse nakane domače in tuje reakcije.
Po referatih so bile izvedene volitve v odbore. Vse štiri podružnice imajo zdaj več kot 165 članov. Skupni množični sestanki bodo poglobili sodelovanje Slanov, ki se morajo zavedati, da je skupno, delo pogoj, da očuvamo pridobitve te štiriletne borbe.
Istega dne, po ustanovnih občnih zborih podružnic je bilo zasedanje plenuma izvoljenih odborov, ki je izvolil izvršni odbor krajevnega strokovnega sveta v Mengšu. Pot krajevnega strokovnega sveta je začrtana — popeljala bo delavstvo našega kraja v boljšo bodočnost. Potrebno je sodelovanje vseh članov, da uresničimo načrte, ki naj dajo človeku dostojno življenje. Z zmago dela, ki bo sledila zmagi na bojnem polju, bo prišlo boljše življenje za vse delovno ljudstvo.
Na dan 11. novembra bomo dokazali, da ne maramo več vrnitve kralja in njegove klike!
Povezanost delavca im kmeta jtri aflmevl Zlatega poija zmaguje vse težksee
Ko so sg po vsej Sloveniji pričele ustanavljati obnovitvene zadruge, se je tudi za Zlato polje in Cmi graben ustanovila zadruga. Zadala si je nalogo, da postavi izseljencem, ki so se vrnili do zime vsaj zasilne strehe ter da pozneje obnovi porušene in požgane domove,
Kdo od partizanov, ki je hoctil po Štajerskem ne pozna Zlatega polja in Črnega grabna? Saj je lahko štejemo med najbolj prizadete kraje v Sloveniji. Med prvimi partizani so bili domačini iz teh vasi. 2e leta 1942. je dkupatar v svojem maščevanju nad nedolžnimi ženami in otroci požgal vse Zlato polje in še šest okoiških vasi ter jih nato še miniral, štiri leta so Švabi in njihovi pomagači - belogardisti neu mil eno gospodarili, požigali in morili , po vsej slovenski zemlji. Nešteto ruševin in grobov kaže danes' vso kulturo podivjanih fašistov. Ce pogledaš tu po družinah, saj ne najdeS skoraj nobene, kjer ne bi manjkal ali oče, sin, mati ali brat. Padli so v borbi z okupatorjem, umrli po logorih, bili sežgani v svojih domovih, odpeljani kot talci in se niso več vrnili. Mnogo je žrtev! Slovenski narod se danes zaveda, da bomo lahko samo s skupnim delom popravili krivice in obnovili porušene in požgane domove.
Samo v Zlatem polju čaka preko sto požganih domov pridnih rok. da jih obnove. Ljudje s hrepenenjem čakajo dneva, ko bodo v njih spet mimo zaživeli in delali. Lepa je naloga obnovitvene zadruge, a tudi težka. Vendar prebivalci Zlatega polja z zaupanjem zremo v bodočnost, saj je našel naš Mic odmev v mnogih delavfrih srcih. Bolj kot kdaj koli čutimo povezanost delavca in kmeta in smo vsem, ki nam danes pomagajo iz srca hvaležni
Obrnili smo se s prošnjo za pomoč na strokovne organizacije večjih tovarn. Prostovoljni odziv delavcev, ki so naše potrebe razumeli, nam je povezanost delavca in kmeta le še bolj potrdil.
Med prvimi so se odi vali delavci tovarne »Kocjančič« iz Vira, ti so s prostovoljnim delom zbrali 5150 din. Delavci »Kemične tovarne« v Hrastniku so prispevali 11.500 din, delavci rudnika Zagorje ob Savi 40.860 din, delavci steklarne v Hrastniku 7080 din, delavci tekstilne tovarne v Jaršah 14.066 din. Delavci Cementarne v Trbovljah so nam obljubili, da nam nabavijo cement.
Hvaležni smo za trud delavcem in tudi okoličanom, Id so se z razumevanjem odzvali s prostovoljnim delom v Zlatem polju. V skupnosti in razumevanju čutimo moč ustvarjanja.
Velikodušnost in razumevanje naših delv-cev nam je najboljše poroštvo, da bomo z obnovo uiperi in skupno zgradili novo državo — Titovo Jugoslavijo. Vovk Ivan.
Naš ©dgffvJT
na pastksfc pšssss$»
Najodročnejše protestiramo proti pastirskemu pismu, ker de njega diha smrtno sovraštvo do ljudske oblast in načel Ljudsko fronte. V njem niso niti z besedo omenjena dejanja najcetudnejčih domačih Izdajalcev, zločincev, ljudi — zveri, k go onečetičaiJi naše matere, hčere in naša svetišča, katera, so spremenili v muč lnioe in k! nos'jo soodgovornost za strašne zločine, ki so bili storjeni v težkih let h domovinske vojne, v času fašističnega divjanja v naš: domovini-.
Odločno in jasno nastopamo proti rušilcem neše ljudske oblasti., ki se hočejo danes dokopati na Oblast pod kr hko opo-zicije in pod meni raznih izdajalcev, vojnih zločincev in bankrotiratoh špekulantov, kakor so to Maček, Grdi, SUbašič in slična izdaj:1 teka svojt. M: pa jasno in odločno izjavljamo, da bomo vse toke padle poskuse razbil' in to na ta način, da bomo v Osvobodilni fronti uresničil visoke olje, da si zgradimo ljudsko oblast in da bo ljudstvo vhrtaTo 'n gradilo, kar ao nam včasih prot ljudski elementi preprečevali
Izjavljamo tudi, da bomo 11. novembra na prvih ros svobodnih volitvah izvršili dolžnost do naše demokratične federativne Jugoslavije in da borno vsi glasovali za listo Ljudske fronte in šli volit vsi do zadnjega.
Trdno smo prepričani, da bomo v okviru Ljudske fronte zgradili in utrdil resnično ljudske- oblast iln da bomo z vso doslednostjo sodelovali pri izvrševanju programa Ljudske fronte.
Odločno smo za demokratično in federativno republiko Jugoslav jo in njenega voditelja maršala tov. Tita, odločno pa amo prot: kralju Petru in njegovim pomagačem ter prot! monarhiji.
Naj živi Osvoibod-itna fronta slovenska-ga naroda!
Naj žjvi Ljudska fronta Jugoslavije!
Naj živi heroj Jugoslavije maršal T'to!
Delavci in nameščenci gradbene tednstsdje v Ljubljani in ekoi’<ai
♦*♦**♦»*♦
Mi m sovjetska glasila
Sindikalna gledališka sobota je nov dokaz, da je naša oblaist v resnici ljučbka in demokratična. Kdo pod božjim soncem se je v preteklih časih brigal za to, da bi omogočil tudi nam delavcem in nameščencem, da se seznanimo z resno glasbo? Ce si prišel v opero ali na koncert, so te gospodje gledali postrani — jasno nisi bil oblečen v frak in zato si bil nevreden, da hi poslušal Beethovna ati Čajkovskega.
Odziv na sindikalno gledališko soboto je tudi dokazal, da ni resnica, da bi se naš delavec ali nameščenec ne brigala za prosveto. Kdo si še upa trditi, da je naše ljudstvo nekulturno? Jaisno, dvatisočletne kulture v požiganju hiš in streljanju talcev seveda nimamo Pa nam tudi ni prav nič žal za to.
V naslednjem bi rad podal nekaj pripomb o seznanjanju širšega kroga našega naroda z deli velikih mojstrov v simfonični literaturi
Na splošno so pri nas ljudje veliko bolj navezani na vokalno kakor pa na instrumentalno glasbo. Naš človek balet že še prenese, težko pa ga pripraviš, da bi šel poslušat Bacha ati Šostakoviča. Znam so mu imena Verdija. Puccinija in drugih ustvarjalcev oper, če mu pa omeniš Gla-zunova, Rahmaninova, Stravinskega, Prokofjeva, Suka itd., bo le začudeno zmajal z glavo, češ kdo pa so ti ljudje. Treba je vzgojila ljudi, da bodo našli tudi v simfo-
nični glasbi duhovno hrano in ne samo v opernih delih. Treba jih je vzgojiti, da bodo lahko izluščili tudi iz instrumentalnih del košček filozofije in del škadateijevega »jaza«.
Nisem sicer kompetenten, da Iti našemu glasbenemu forumu dajal nauke, kako naj to izvede, mislim pa, da bi bilo morda dobro izvajati najprej balete na simfonična dela (Čajkovskega »Hrestač«, Beethovnovo VII A-dur Simfonijo, Rimski-Konaakova »Šeherezado« in podobno).
Ali ne bi bilo mogoče organizirati cikli** simfoničnih koncertov, ki bi nas seznanjali predvsem z deli sovjetskih skladateljev?
Ce človek odpre radio in se mu posreči ujeti moskovsko oddajno postajo, večkrat sltii kompozicije modernih sovjetskih skladateljev, dela, ki pričajo o elementarni sili tamkajšnjih narodov, primitivnih in nepokvarjenih po takozvani »zapadni kulturi«. Prisilijo te. da se vanje zatopiš, da o njtti raamišljaš in da spoznaš, da onkraj vzhodnih meja le niso taki barbari kakor eo nam trdili v stari Jugoslaviji.
Padle so ovire med nami in vzhodom. Zdaj je torej prilika, da ?e temeljito seznanimo s sovjetsko kulturo Poeg tega da bomo imeli mi sami od nje ogromno korist, se moramo zavedati, da je naša naloga, da jo širimo dalje na zapad.
»Z vzhoda prihaja luč« — torej na delo!
Setim.
Tako delajo v Sovjetski zveri!
Elito črpa ssfielsio Mustr-la
rezeri® tf®lovnih !M&m
Ver k preobrat v sovjetskih vaseh, ki je povezan z organiziranjem kmečkih gospodarstev — kolhozov, je pomagal milijonskim kmečkim množicam z siromaštva. Več kot 20 milijonov kmečkega prebivalstva je blo rešeno siromaštva in uničenja, ki se je dvignilo s pomočjo kolhozov, do položaja srednjega kmeta (to je do položaja preskrbljen h kmetov).
Neprestano naraščanje blagostanja sovjetske vas: je imelo za posledico, da je prenehal neorganizirani beg kmetov v mesta, kar se je desetletja dogajalo v carski Rusiji.
V industriji je nastalo vprašanje o novih nač nih pridobivanja delovnih mod. Ni se smelo več pr čakovati, da bi novi kadri sami po lastni iniciativi pr bajali z vas v tovarne. Za pridobivanje novih delavskih moč iz kolhozov so se delavske gospodarske organ zacije sporazumele s kolhozni-ki, ki so se prostovoljno javili za delo v industriji. Tak; kolhozniki — odhodriki (tako so jih menovali) in njih družine so dobil denarno in drugo pcmoč od države in oti sama'h kolhoznikov. število organiziranih delovnih moči z kolhozov za stalno delo v industrij', v prometu in gradbeni stroki, je v predvojnih letih doseglo več "kot en milijon oseb. Delavsk razred se je . hitro izpopolnil z novim kadrom v tako važrrh ndustrijskih panogah kot so kovinska, premogokopna in petrolejska-. Teda pridob vanje delovnih moči iz kolhoz-nih vasi ni zadostovalo, če pomislimo na ogromen porast sovjetske industrije. Razen tega so delavci iz vasi prihajali v tovarne ne zučeni in nekvalificirani. Zaradi tega. je sovjetska vlada sprejela 2. oktobre 1940 leta sklep, da ustanov' široko mrežo dvoletn'h strokovnih šol za pripravo kvalificiranih delavcev in šestmesečne tovarniške tečaje za splošno delavsko izobrazbo. V začetku je bilo tak h strokovnih šol 1500, pozneje pa je števlo naraslo na 2500. V njih se je strokovno izučilo nad 50.000 mladeničev in mladenk. Za te strokovne šole je vladalo veliko zanimanje med mestno in kolho-zno mladino. Te šole so prenapolnjene, ker jih ob: skujejo tudi on', ki so dovrš li srednje šole in si z velikim zadovoljstvom izberejo poklic strugarjev. električarjev, mehanikov td. Navadno se učenci teh šol izučijo tiste stroke, v k-,:ter' pozneje delujejo. Na ta način pr'dejo v tovarno že kvalificirani delavc in z njim' pridobi industrija dobre strokovnjake.
Strokovne šole n tovarn ški tečaji predstavil? jo temelj za pridobivanje svež'h režem? delovnih moči.
Kot važen vrelec za dopolnjevanje delovnih moč, v industriji, zlasti v vojnih let h, so b le ženske, že v 1937. letu so v gospodarstvu Sovjetske zveze žene — delavke n nameščenke (brez kolhoznic) predstavljale nad 35% vseg- delavstva
Za časa vojne so se žene izkazale v vseh industrijskih panogah in pokazale prekrasne primere delovnega junaštva in razumevanja.
V letih vojne je prišlo do mobilzac je vseh delovnih sil, ki sc- koristile zmagi nad sovražnikom.
Z velikim navdušenjem so šl: na delo kolhozniki, žene in mladina.
Po končana vojni se dežela vrača postopoma k predvojnemu načinu pridobivanja delovnih moči. Z veliko energijo in željo do učenja in izpopolnjevanja svojega znanja se vračajo na delo domobiPzirani vojak' Rdeče armade. Tisti demobilizirane!, ki ne morejo delati več v svojem prejšnjem pokteu, se preobrazuiejo in pripravljajo za delo v novih strokah. V Sovjetski zvezi je za nj h organiziranih nad 10.000 tečajev in šefl. Vlada je dala vodstvu tovarn nalogo, da dajo tem demob' li zirancem ugodne pogoje pri delu in stanovanju. Skrb za njih je zelo velika. V vsaki tovarn' je dodeljen poseben funkcionar, ki je odgovoren, da. se s temi demob'lizifanci pravdno postopa pri delu, da se jim da dobro stanovanje in hrana, ter se j m da, če je potrebno, zdravniška pomoč.
Pri izbrj novih kadrov igrajo vel'ko vlogo tako zvane notranje rezerve. Pod tem razumemo razdelitev delovnih moči v sami tovarni. V mnogih tovarnah se je zaradi stalnega dela n iniciativnosti delavcev, tehnikov in inženirjev posrečilo »osvoboditi« del delovnih moč: jn je tako manjše število delavcev doseglo, če ne celo preseglo normo, ki jo je prej zvrševalo večje število delavcev Poleg tega se je posrečilo postaviti k strojem, kjer se izdelujejo osnovni deli, p olkval i fi c' ra ne delavce, ter se je s tem omejila potreba za izpopolnjevanje delovnih moči, kar je v veliki meri pripomoglo izboljšanju tehrič-nih sredstev in stahanovskemu delu.
Rezerve delovnih moči v tovarni so se pokazale kot važen faktor izpopolnjevanja delovn h kadrov
O. Erde
Parki zmage v Leningradu
Pred dvema tednoma so delavci v Le-n ngrati.u začeli v moskovskem in obmorskem okraju zasajati »parke zmage«. Jesenske- sajenje je zdaj končano. V parku moskovskega okraja so zasadili 17.150 dreves, to je 7150 več kot jih je bilo 'predvideno v načrtu. Delavci petih okrajev mesta so pomagali pri zasajanju parka zmage v obmorskem okraju. Tam so zasadil: 14.825 dreves namesto predv denih 38.000
sseeeensBeBa®efl8anenBeeesaiiBiiH»BHBiafiBH!giB*mei|„<r,
Vplačevanje v voiivni fond naj bo ponovna manifestacija požrtvovalnosti vsega naroda za skupno stvar
V tovarniškem domu odmora
Krim cesta, ki pelje iz Sverdiovska na jug, je za nami. Avto je krenil na levo in nas zavozil v zaraščen smrekov gozd. Ta gozdna pot ni bila izvožena. Končala se je pri pročelju, ki je bilo okinčano z zastavami in z ogromnim plakatom »Dobrodošli!«
Ta dom odmora je pred kratkim zgradila ena izmed vojnih tovarn. Tovarna je bila v začetku domovinske vojne evakuirana iz Moskve na Ural in zdaj ostane za vedno v Sverdlovsku.
Skrb za delavce, ki delajo za obrambo domovine, je prvo delo v tovarni. V težkih letih vojne je strokovna organizacija s podporo ravnatelja, sklenila, da zgradi dom odmora
Še v preteklem letu je bil ta prostor obra-ščen z gozdom. Prva izdelava zgradbe je bila zelo primitivna. Stene so bile iz brezovega lesa streha tudi. V tem letu po zmagoslavnem koncu vojne, je bila izvedena dograditev doma. Vsa dela so se vršila iz sredstev strokovne organizacije in na račun ekouo-mata tovarne. Delavci gradbenega oddelka, z mojstrom Ivanom Zajcevom na čelu, so napeljali vodovod, elektriko in radio.
Takoj, ko je nastalo lepo vreme, je prišla prva skupina počitka potrebnih delavcev. Delavci plačajo za stroške odmora eno tretjino, ostalo vsoto doplača strokovna organizacija.
V	novem zdravilišču so trije oddelki, vsak izmed njih ima svoj naziv: »Dom lovcev«, »Do-m ribičev« in »Dom sadja«. V sobah je hladno in prijetno. Šopki poljskih cvetic napolnjujejo prostor z vonjem prirode.
Po zajtrku gredo letoviščarji v gozd nabirat cvetje, gobe in jagode ali se pa kopajo v jezeru in vozijo s čolni.
V	»Domu sadja«, kjer prebivajo ženske, ostaja večkrat sama 62-Ietna Natalija Saš-ki-na, snažilka tovarne. Ure vročine prebije v sobi, kjer se ukvarja z ročnim delom.
Približuje se čas kosila. Po stezi, ki pelje iz gozda, prihajajo skupine prebivalcev »Do-
ma lovcev«. Delavca Viktor Demartivi in Leonid Tarasov sta bila danes na lovu — za cveticami. Bogato sta natovorjena s plenom — z razkošnimi primeri uralske flore.
Razlega jo se zvoki gonga. Prostrana -jedilnica se napolnjuje. Ravnatelj domas Tatjana Dorokova se prepriča, če je vse v redu. Danes je za kosilo šči (zeljna juha z mesom), ovčji kotleti z rižem, pecivo s smetano in mleko. Za zajtrk je bilo čajno maslo, rižev puding, smetana in čaj. Za večerjo 'e klobasa, piroški in čaj.
Med obedom in večerjo se navadno servira kava s pecivom ali kolački.
Drugo polovico dneva preživijo v prijetni uti, kjer se zabavajo z raznimi družabnimi igrami. V domu imajo šah, domino, dober biljard, knjižnico, gugalnice, prostor za od bojko in nogomet.
Danes je na prostoru za odbojko nenavadno živo. Na predvečer sta dva tekmovalna kluba končala igro z enakim rezultatom. Vsi z napetostjo pričakujejo, kdo bo zmagovalec. Prijetno je opazovati igro. Zagorela, gibčna, močna telesa mladih ljudi. Med njimi je mojster montažnega oddelka Nikolaj Kulebjo-kov, načelnik delavskih organizacij Viktor Novikov, insenir-konstruktor Nikolaj Bulka-jev, nerazdružljiva tovariša mojstri Viktor Cesevski in Grigorij Grumov
S plesnega prostora se slišijo zvoki klavirja. Semkaj se zateka mladina.
Zvečer so filmske predstave. Večkrat na stopa mestni dramatični krožek in železničarski pevski in plesni zbor, ki šteje 30 ljudi.
Pred domovinsko vojno je pošiljala tovarna do 300 delavcev in nameščencev na odmor v razna letovišča. Zdaj, v poletju, ko ima lasten dom odmora, preživlja svoj dopust 750 delavcev in nameščencev. Semkaj prihaja poleg tega še vsako nedeljo na enodneven odmor 100—150 ljudi.
TATJANA D1NINA
BBSnBBUBBHi
eesBBBBBBBBBBBBBasBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBB
Borba z reko za Ptujsko polje
Porečje Drave s svojimi neštetimi rokavi na Ptujskem polju, je dežela pletarjev, malih kmetov in vodnih delavcev. Tudi ta košček slovenske zemlje je končno svobodno zadihal. Praiv tako je, kot bi se tudi Drava geselila tega; nizka je in bistra, kot je ne pomnijo že desetletja. Nihče ji zdaj ne bi prisodil, da je lahko kidaj tudi drugačna. Toda, čim pride deževje, podivja, se razliva čez bregove, žre plodno zemljo in si koplje nove struge. Ponekod doseže ob poplavah tri kilometre širine. Tudi zdaj vidiš ob Dravi na vsak korak sledove njenega divjanja: ogromne prodnate površine, ki jih je visoka voda opustošila in potem spet zapustila.
Tudi to je okupatorjev krivda. Nemci so zasilno vzdrževaJi zašč&tnJ naprave na Dravi le do bitke pri Stalingradu. Tedaj pa jim je Rdeča armada dokazala, da ne bo nič iz nacističnega svetovnega gospod:stva; Pri Stalingradu so sprevideli, da bo prej ali sej prišel čas, ko se bo treba umakniti tudi iz' Štajerske. In od tedaj so zločinsko zanemarili naše reke. Samo na Dravi cenijo vojno škodo na pet milijonov dinarjev.
Medtem je visoka voda vztrajno brusila stare tonjače, dokler jih ni marsikje predrla in opustošila nove predele plodne zemlje. '
Danes se ob Dravi vrste vasi, ki jih reka resno ogroža z izpodjedanjem.
Tudi naši hidrografi _, ki so bili v letih domovinske vojne borci v naših, brigadah, so se vrnili takoj po osvoboditvi spet k svojemu staremu poklicu ter z novim poletom pristopili k delu za očuvanie ogrožene kmečke zemlje.
Sklenili so, da uženeco Dravo, da ji utrdijo bregove in zavarujejo naše vasi in polja pred njenim divjanjem. To pa ni lahka naloga. Kač vse je treba prej pripraviti, predno se sploh lahko pristop ik regulacijskemu delu!
Najprej morajo inženirji narediti načrt, Kje zajeziti Dravo ki katere rokave zapreti. Potem je treba dobiti kredite, pripraviti ves potreben material. Pri zadnjem sodelujejo tudi domačini. Če se pelješ s čolnom po Dravi od Ptuja do Borla, boš opazil na obeh bregovih živahno dejavnost. Največkrat naletiš na žene, ki nabiratjo na sipinah prodec. Ta prodec je sestavni del
tonjač, ki uspešno tismerjajo reko tudi tedaj, ko je zelo divja. To s0 pravi branilci bregov. Ob bregovih vidiš pogosto tudi moške iz bližnjih vasi, ki pripravljajo fačme iz vrbovega šibja za obode tonjač. Samo na 16 kilometrov dolgem odseku od Ptu&a do Borla je na regulacijskih delih zaposleno okrog 250 ljudi.
Ko je taka tonjača gotova, še vedno m vse delo pri kraju. Treba je pripeljati _ — včasih od zelo daleč — obtežilni material, ki bo tudi pred deročo vodo varoval te branike. V ta namen danes od vsepovsod vozijo'k Dravi protitankovske ovire, ki jih je okupator gromadil po cestah, da bi mu obranile gospodstvo nad zasužnjenimi narodi. Toda svobode te ovire niso mogle zadržati, in danes služijo te veike betonske kocke svobodnemu slo ved* emu kmetu in mu čuvaijo njegovo zemljo pred podivjano vodo.
Od osvoboditve do danes so delavci na Dravi zagradili s tonjačami že več nevarnih rokavov. Samo od Ptuja do Borla je bilo doslej napravljenih že čez dvatisoč metrov tonjač. Če upoštevamo, da stane tekoči meter približno 4000 dinarjev, je šlo samo za ta mah košček našega, rečnega omrežja že 8 milijonov. To bi bil v pravem pomenu besede v vodo vržen denar, Jie bi pri tem ne zavarovali velikih površin plodne kmečke zemlje. »Če zagrabiš pravi trenutek, prihraniš milijarde,« je geslo naših hidrografov.
Zato gradijo na Dravi vedno nove to-niiače. Z njimi se ograde bazeni z ozkimi vrati, skuzia katera prinaša reka vedno zno-ve množine drobne mivke. Ta se vseda na dno in ga stalno dviga.
Pet do deset let rabi reka, da popolnoma napolni tak bazen, da to novo pridobljeno, pa še neplodno zemljo izravna s kmetovo.
Naši hidrografi mislijo daleč naprej._ Na Ptujskem polju, na bregovih Drave, ki eo bili pred leti regulirani, na mivkasti zemlji, pridobljeni z regulacijo, imajo tri drevesnice, v katerih preizkušajo, katero drevje bo na mivki dobro uspevalo, jo gnojijo s koreninami in listjem ter »napravijo iz nje plodno zemljo, da bi jo država mogla čim prej odstopiti., kmetu.
V vsak rokav in bazen, ki ga je Drava že lepo napolnila, potem presajajo drevje iz teh vrtov.
Eden teh vrtov je pri Ptuju in obsega čez 17 tisoč kvadratnih metrov zemlje, pri dob-
Napredek kovinarske industrije v Sovjetski zvezi
V ogromni kovtoska industrij:! »Zaporoš-stal« so obnovitvena dela v polnem razmahu. Te dni bo začela obratovati prva martinarna in tretji visoki plavž bo dal 1000 ton strnjene kovine. V teku 'prihod-njiito. štirih let bodo glavne tovarniške delavnice visokih peči, mart naroe in valjarne ne samo obnovljene, ampak tudi razširjene. Kovinska proizvodnja se bo povečala za 25 do 30% v primeri s predvojno proizvodnjo. Zaloga proizvodov za te tovarne bo znatno povečana. Tako bo dežela pridobila desettisoče ton svojevrstnih kovin, med njimi: jeklene zlitine z redkim1 kovinami, ki jih do zdaj sploh niso izrabljali v proizvodnji. Modeme valjarne bodo izdelovale jeklene palice za uporabo v tovarnah za obnovo. Naj večja valjarna v Evropi bo znatno povečana. Tudi v tovarnah' za obnovo število delavcev neprestano raste. To so v glavnem demobilizirani delavci iz Rdeče armade.
Vsem podražiti sam J
Dodatno k okrožnici št 41 z dne 23. oktobra 1945, ki jo je Glavni rti' or ESZDNJ za Slovenijo razposlal vsem podružnicam strokovnih zvez v Sloveniji, je treba še sporočiti, da je Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo razposlal vsem krajevnim medstrokovnim svetom seznam knjig, ki jih daje Ministrstvo za presveto Narodne vlade Slovenije kot prvo pomoč na razpolago ljudskim in sindikalnim knjižnicam.
Za vse naše podružnice, ki že imajo ustanovljene svoje knjižnice ali pa jih mislijo ustanoviti, je to izredno ugodna priložnost. Na razpolago imajo kvalitetno dobre knjige za 50 odstotno predvojno ceno. Gotovo bo to zaradi teh velikih ugodnosti veliko povpraševanje po teh knjigah od strani knjižnic pri NOO, pri. AFŽ in ZMS. Naše _ podružnice ne smejo zaostati! Pohitijo naj takoj z zbiranjem denarnih sredstev za nakup knjig; člani podružnic naj zberejo iz svoje srede najsposobnejše tovariše in tovarišice, ki bodo organizacijo nakupa knjig izvedli hitro in vestno. Ti si naj ogledajo pri svojem krajevnem medstrokovnem svetu seznam knjig in vložijo prijavo za nakup knjig na krajevnem medstrokovnem svetu, ki jo bo poslalo na pristojni okrožni NO.
Ponovno opozarjamo
1)	Vse dopise, k se tfičejo socialne zaščite delavcev in nameščencev ter ostalih vprašanj, ki! se pojavijo v obratih in dro-god, naslovite vedno na svoje tajništvo zveze ali na Glaven odbor ES7.DN Slovenije, Ljubljena, Miklošičeva c, 22.
2)	Pri pošiljanju čekovnih pel žn e ne pozabite navesti na vrhnji strani svojo podružnico, kraj ‘in v kakšne svrhe se aenar pošilja.
Glavni odbor ESZDN za Slovenijo.
Za votivni Sklati so zteali
delavci in nameščenci strokovne podružnice pri podjetju Anton Umek, Zidani moat 840 din. Dfenar so poslali Ljudski pravici v Ljubljano.
Ijene z regulacijo. Tu gojijo za poizkušajo 18 vrst vrbe. Najboljše vrste potem presajajo s potaknjenci na vso pridobljeno površino, ki jo je treba utrditi. Ko vibe opravijo svojo nalogo in utrdijo s svojimi koreninami obalo, prMe na vr.fo plemenito drevje, ki se je v drevesnici dobro izkazalo: breza, javor, lipa, jesen, murva.
Taka regulacijska dela zahtevajo torej veliko sredstev, dela, materiala in veliko časa. Naši hidrografi in delavci z. Drave pravijo, da je treba z reko postopati nežno kot z otrokom, če hočemo,_ da bo uboga :a in tekla po točno odrejeni in^ zavarovani strugi, če hočemo, da ■ bo služila slovenskemu delovnemu človeku.
Gotovo pa je, da bi tudi napori teh naših ljudi na Dravi po vsem strašnem vojnem opustošenju ne mogli biti tako mogočni m tako uspešni, če bi ne bili izraz _ nove, v težkih letih borbe porojene ljubezni do svobodne slovenske zemlje in do delovnega -io-venskega človeka,
..........................................
Za volitve v narodno skupščino ne bomo vzeli iz državne blagajne niti dinarja — plačali jih bomo sami.
MAKSIM GORKI:
9bh6ie® iifijfisa
Pred mračnim obličjem Življenja stojita dva človeka, oba z njim nezadovoljna, in nna vprašanje: »Kaj želita od mene?« reče eden z utrujenim glasom:
»Ogorčen sem nad krutostjo tvoje nedoslednosti; zaman se trudi moj razum da bi razumel smisel življenja in v moji duši vstajajo dvomi o tebi: moja samozavest mi pravi, da je človek najpopolnejše bitje stvarstva--------«
»Kaj želiš, da ti dam?« vpraša Življenje brezstrastno---------
»Srečo!----------In zato je treba, da
mi temelje dvomov v duši pomiriš — da pomiriš moj: jaz hočem — s tvojim ti moraš.«
»Hoti to, kar moraš za mene hoteti,« reče življenje mračno.
»Jaz nočem biti tvoja žrtev!« krikne človek »Hočem biti gospodar nad življenjem. ali mar moram večno svoj tilnik pod jarem tvojih zakonov sklanjati? --------Čemu?«
»Govori vendar boli jasno z njim,« reče drugi, ki je stal obličju Življenja bliže, prvi pa se ni zmenil za svojega tovariša in je nadaljeval:
»Svobodo hočem, živeti hočem s svojimi željami v skladu, nočem biti bližnjemu brat ali sluga, ker zakon mo-
je vesti tako od mene zahteva, svojemu bližnjemu hočem biti le to, kar si sam po svoji volji izberem: ali suženj ali brat. Nočem biti v rokah človeške družbe le stavbne opeke kos, ki ona po mili volji ga vstavi, kamor in kakor sama ga hoče — pri stavbi mavzoleja za njeno lastno blaginjo in srečo. Človek sem, duša sem in razum življenja, zato moram biti svoboden
»Stoj,« reče Življenje z mračnim in hladnim smehljajem. »Veliko si že govoril in vem, kaj vse bi še rad povedal. Svoboden hočeš biti? No, pa bodi! Bojuj se z menoj, ■premaguj me in bodi moj zapovednik. Potem bom jaz tvoj suženj. Ti veš, da sem hladno in brez sočutja in da se udajam le zmagovalcem. Zato me moraš premagati! Ali čutiš, da si dovolj močan za boj z menoj za ceno svoje svobode? Da? Čutiš mar dovolj sil za zmago? Ali zaupaš vase?«
Vznemirjen odgovori človek:
»Ti si povzročilo v meni boj s samim seboj, ti si razbistrilo moj razum, da se mi je kakor ognjen - žarek zaril v dušo in uničil moj mir in mojo moč!«
»Govori vendar strožje z njim in ne jadikuj venomer!« svetuje zopet tovariš.
-i prvi nadaljuje:
Oddahnil bi si 'rad od tvojega večnega pritiska. O, daj, naj bom srečen;«
Zopet se Življenje nasmehne s smehljajem, ki je bil hladen in oster kakor blesk noževe ostrine.
»Povej mi, ko tako govoriš: ali zahtevaš ali prosiš? «
»Prosim----------odgovori kakor
rahel odmev človek.
»Ti prosiš! Kakor berač, iz navade! Toda, človek ubogi, povedati ti moram, da življenje ne deli miloščin! Kajti vedi: svobodni ne prosi, on si vzame moje darove sam. Ti si Pa le suženj svojih želj in nič več! Svoboden je samo tisti, ki čuti v sebi moč, da se odpove vsem željam in se tako lahko posveti ves le enemu smotru! Si me razumel? Kaj?«
Razumel je. Legel je Življenju k nogam kakor pes, ki bojazljivo hlasta za koščki, ki padajo z mize. ostanki velike pojedine.
Tedaj pa se upro oči Življenja v trd in grob obraz drugega človeka.
»Kaj pa ti prosiš?«
»Prosim nič, zahtevam!«
»Kaj?«
»Kje je pravica? Sem z njo! Vse druga vzamem pozneje, zdaj mi je potrebna le pravica! Novolj dolgo sem že čakal — potrpežljivo čakal. Čas je že, da pričnem živeti. Kje je pravica?!«
Mimo in brezstrastno je odgovorila Življenje:
»Torej si tudi njo vzemi sam...!«
Ifeda^i GlavnT odbor EnotnihstTokovnib zvez delavcev h. nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-IL,
Štab revolucionarjev v Smotnem oktobra leta 191»
tel. St. 45-38. Odgovorna urednica: Bašln Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalcu«.