PHIHDHSKI DHEVN1K
  M I I     IHIIIIH1HIIIMI I  —iinmiiHTIIIMI Jlif—llllll I IIIMI«IW«I    	.Illlll	Iflfl
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
TRST, petek 8. decembra 1950
PET TEDNOV JE MINILO,
A TRŽAŠKA POLICIJA JE MENDA ZE PRENEHALA ISKATI NOČNE ATENTATORJE NA NASE USTANOVE V NOCI OD I. NOVEMBRA...
TODA MI JE NE BOMO POZABILI OPOMINJATI
NA NJENO DOLŽNOST!
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
Uto VI . Ste v. 278 (1669)
Pred	volitvami S/Al/
Istrskega	okro
litv
ne 10, t. m. bodo tretje vo-n.^e v odbore SIAU Istrskega °žjct. V mestih in vaseh so u Onili slatx>loke in transpa-Velike rdeče zvezde ža-nl>0. V noč med zastavami in ki pozdravljajo v jezi-Ireh, narodov volitve v naj-l'e«o množično organizacijo.
80	zborova-
> tta katerih so ljudje govori o nalogah svojega odbora n Postavili kandidate. V dnev-časopisih smo srečali šte-imena kandidatov, ki so povezam z narodnoosvo-jOflllno borbo in z novim raz-
tiečf^ v	okrožju. Po
^■i so delavci in kmetje, je SIAU pozvala svoje člani n<li izvolijo v svoje odbore ljudi, ki so odločni in ki p "io drugim vzgled pri delu. v.bojni odpor proti fašizmu, borba za ostx>boditev ' 1945, povojni napori za Tarsko izgradnjo in kul-_™i dvig Istre, borba proti franjini in zunanjim sovraž-lk°m ljudske oblasti, vse to * Skalilo mnogo mož in že-J; ki jim istrsko ljudstvo po-"•ottta zaupa.
^Istrsfcem okrožju je SIAU ^Čno množična organizaci-. množična po obliki, ker za-% večino istrskega prebi-„ ^va in po vsebini, ker se
IfocUt-
rne,
bo preko nje udeležuje rja- političnega, gospodar-
in kulturnega življenja
■ *e Pred dvema mesecema se Počelo na čast volitev tek-ki je segalo v vsa r°čja javnega življenja. fa*i je bilo vidno na gospo-r*kem področju: popravila gradnja zadružnih domov, 8Wafcalni?i naprav na melio-mh, kanalizacije v mestih,
^olivni proglas navaja na-2®*» ki jih ima sedaj SIAU: ^tngati ljudski oblasti pri iz» datlju enoletnega gospodar-., Qa načrta za dviganje živ-^iske ravni istrskega ljud-j**1.' razvijati zadružništvo, *®sti kmetijske obdelovalne T^ruge; boriti se Za enotnost 11 bratstvo istrskega ljudstva, enakopravnost narodov in mir v svetu; poglabljati in Sevati demokracijo.
^ Zadnjih mesecih je stopilo ® SlAU okoli 7000 novih čla-?°o. Po večini iz mest. Pode-e‘sfco ljudstvo, ki je bilo prej izkoriščano in izpostav-,eno fašističnemu šovinizmu, 5® iz že med borbo oprijelo na-organizacij, ker je vi-Jjjo v njih jamstvo, da bo mjenje odslej drugačno.
Jj*e v mestih se je z ostanki arih izkoriščevalskih razre-ohranila v neki meri tudi miselnost. Mesta so bila izkoriščanja, iz njih J* vodili fašisti svojo zasužnjeno politiko. Zato je bil ®}v bivših gospodarjev tukaj močnejši. Prav s temi 4?antci stare miselnosti računa j*r*es tržaška reakcija (in ~minformisti so se ji pridru--JK ki skuša preko svoje pro-ffande in podkupovanja se-* razdor in rasno sovraštvo našem narodnostno meša-Jozemlju. Stotine milijonov * Prihajajo iz Italije za pro-Oando in za vzdrževanje i a"£h eksponentov šovinizma iredentizma.
^ Zadnji para st članstva SIAU ti--prU'	Piranu	in v
obalnih krajih pa je dokaz, da vsa ta propa-; n<J<t nima ugodnih tal niti v mestih. Tisti del *tnepa prebivalstva, ki je fž&rej izkoriščan, se nujno faT^ljuje za fronto delovnih £"*i proti bivšim izkoriščeval-xrn- razredom.
tedne smo videli 9 .~*rd, Bujah, Piranu v vseh mestih velike skupine na udarniškem delu. hot?3 ^ hranil dolgo časa pre-4w710 zardavico kot najboljša j^oona enota Bujščine. Sedaj f, a sektorsko zastavico mesto i**01 grad. V Bujah so opravili dnevih 4791 ur udumi-j, e°d dela. Predzadnjo nede-del kilo v Kopru udarniško na 7 večjih gradbiščih in ^iPianj lo manjših objektih. rni °rpru so se med priprava-tisfc*0 ^rtve najbolj izkazali ItZL^hi mesta, kjer živijo de-in ribiči.
PojjO Bujščino imamo še nekaj 5o -r000- samo 19. novembra Mh	opravili	na raz-
InijTradbiščih 5350 ur prosto-. ‘Jneo„	t, ___
ko je bilo v ribiški četrti Bosa Draga, v delavskem kvartu Sanpieri in še v drugih delih Kopra.
Šovinistično časopisje v Trstu je zadnje dni pisalo, da izvajajo v coni B pritisk na prebivalstvo, naj se vpiše v SIAU. Navajajo celo primere oseb, ki so bile odpuščene z dela, ker so baje odklonile člansko izkaznico. Kakor vse izmišljotine, ki so jih do sedaj napisali o Istrskem okrožju, tako se tudi te vesti demantirajo same. Reakcija si beli glavo, da bi našla vedno kaj novega proti ljudski oblasti.
Naravno je, da so te laži prilagojene miselnosti ljudi, ki si ih izmišljajo. V njihovem svetu je namreč navada, da uničijo človeka, ki jim ni po godu, s tem, da odvzamejo kruh njemu in njegoPi družini. Ljudska oblast ne pozna takih metod. Tu odloča ves kolektiv, kdo je vreden biti v njegovi sredi. Mnenje, ki ga imajo o posamezniku njegovi delovni tovariši, njegovi sosedje in vsi tisti, med katerimi živi, je mnogo bolj prepričevalno od nasilja.
Prav v tem je moč SIAU, to je naša fronta delovnih ljudi, ki je nobena propaganda ne bo mogla zlomiti.
V vsem okraju PTed dvema tednoma « on). 'h u SlAU JJ-67I oseb, ‘tvcev je okrog 13.000.
op^j^odtjoiijjm kampanji smo
1 P°jav, ki živo tolmači je ju?’.. ^ ga ljudstvo pripisu-Oih grganizaciji; na mno-^ Pokazalo s )<očPna Poedince, ki jih e imeti n svoji fronti. Ta-
IZJATE JI OOSLOVAINSKEOA DELEGATA ALEŠA BEBLERJA
Ne more se rešiti z orožjem
vpraš&nfe združenega korejskega naroda
Jugoslavija podpira poziv 13 azijskih držav-Nehru izjavil, da pričakuje odgovor iz Pekinga - Razprava o kitajski intervenciji v političnem odboru Vprašanje nemških in japonskih vojnih ujetnikov pred socialnim odborom
Glavna skrb rimske vlade
je oboroževanje in prolisindikalni zakoni
NEW YORK, 7. — «Jugoslovanska delegacija prisrčno podpira poziv, ki ga je 13 delegacij azijskih držav poslalo vladama Sev. Koreje in LR Kitajske, v katerem se zahteva, naj ti dve vladi izjavita, da njihove oborožene sile ne bodo prekoračile 38. vzporednika», je izjavil včeraj jugoslovanski delegat v Varnostnem svetu dr. Aleš Bebler na obedu, ki ga je na čast jugoslovanske delegacije priredilo uredništvo ameriškega protestantskega časopisa «Churchman».
«Naše mnenje je», je nadaljeval Bebler, vda je tak korak najboljša pot, da se prepreči razširitev korejskega spopada. Svet je imel priliko videti, da se korejsko vprašanje kot vprašanje združenega korejskega naroda ne more rešiti z oboroženo silo in da vsak poizkus, da se reši z oboroženo silo, vodi k splošni vojni. Tako stališče je jugoslovanska delegacija vedno zavzemala».
Voditelj indijske delegacije sir Benegal Rau je danes sklical 13 azijskih delegacij, ki so pozvale pekinško vlado, naj ustavi svoje čete na 38. vzporedniku na Koreji.
Benegal Rau je izjavil, da pričakuje «vsak trenutek« odgovor na poziv 13 azijskih držav. Dejal je, da so se azijske delegacije, ki so izdale omenjeni poziv, in nekatere druge delegacije Azije ponovno sestale danes, da pregledajo položaj na podlagi vseh razpoložljivih informacij. Sklenile so nadaljevati razgovore sproti, kakor pri-
hajajo druge informacije, in vztrajat; pri naporih za mir in za utrditev Združenih narodov.
V nekaterih indijskih krogih v Londonu menijo, da je Nehru osebno poslal poziv Maocetun-gu, naj bi se kitajske čete ustavile severno od 38. vzporednika. Te vesti sicer uradno, ne potrjujejo, toda poudarjajo, da Nehru želi, da se njegovo ime uradno ne imenuje.
Danes zjutraj pa se je indijska poslanica y Washingtonu sestala z Attleejem. Po sestanku so tisku javili, da sta se razgovarjala o možnosti rešit-
ve korejske krize. Drugih pojasnil pa niso dali.
Glede izjave trinajstih azijskih držav, s katero pozivajo vlado v Pekingu, naj njene sile ne prekoračijo 38. vzporednika, izjavljajo dobro poučeni krogi v Washingtonu, da so te države delale na lastno roko. ZDA so za to zvedele šele takrat, ko so azijske države sprejele ta sklep. Po mnenju ZDA pa je pobuda azijskih držav dobra. M-rda bo prišlo tudi do pogajanj in pri teh pogajanjih bo za ZDA prvenstvena zadeva — tako vsaj trdijo v omenjenih krogih — položaj na Koreji in nič drugega, ne Indokina, ne Formoza, temveč le Koreja. Neuradno stališče ameriškega ministrstva je bilo včeraj, da bi lahko sprejeli predlog kanadskega zunanjega ministra Persona, naj bi ustavili sovražnosti in se pogajali z LR Kitajsko, ker bi ustavitev sovražnosti in pričetek pogajanj utegnil koristiti.
Politični odbor OZN je nadaljeval svojo sejo s tremi vpra-| šanji n.a dnevnem redu: sovjetski protest zaradi ameriškega
lUadaliuielo se razgovori Truman-Attiee
Ugibanja o vsebini razgovorov in komentarji o Attleejevem govoru - Ostri napadi republikanskih senatorjev na Achesona - Izjave britanskega ministra za obrambo Shinwella
WASHINGTON, 7. — Po
današnjem popoldanskem petem sestanku med Trumanom in Attleejem, ki se je pričel ob 15.30 in je trajal eno uro in 40 minut, je bilo izdano naslednje poročilo: .(Predsednik in premier sta Se skupno s svetovalci sestala v Beli hiši ob 15.30 ter nadaljevala z izmenjavo misli o glavnih obrisih sedanjega svetovnega položaja. Ponovno se bosta sestala jutri, kjer bosta proučila poročila, ki jih bodo pripravili funkcionarji, ki preučujejo položaj. Skupno poročilo bo izdano ob koncu zasedanj, ki se bodo verjetno jutri končala«.
V vašingtonskih diplomatskih krogih menijo, da sta Truman in Attiee na tem, da se sporazumeta o petih točkah programa (ki obsega sicer šest točk). Šesta točka, ki predvideva blokado kitajske obale, ki jo je predlagal Acheson, pa btj ostala predmet nadaljnjih diskusij. Točke, glede katerih sta se baje Truman in Attiee sporazumela, so naslednje:
1. ZDA in Velika Britanija sta pripravljeni na pogajanja o vojnih operacijah na Koreji pod pogojem, da to ne bi pomenilo pomiritve v korist pekinške vlade. 2. Obrambo Za-padne Evrope je treba pripraviti mnogo hitreje in imenovanje vrhovnega poveljnika evropskih oboroženih sil v fesebi generala Eisenhovverja se mora izvršiti v desetih dneh. 3. ZDA in Velika Britanija bosta izvajali nad svojim izvozom najstrožje nadzorstvo, da preprečita vsakršno pošiljanje surovin in strateških proizvodov Sovjetski zvezi ali državam njenega bloka. 4. Vojne sile Združenih narodov bodo nadaljevale vojno proti Kitajcem na Koreji, razen če ne bodo orisiljene umakniti se s polotoka; vendar ne bo prišlo do prostovoljnega umika, da bi se te vojne sile uporabile v drugih krajih. 5. ZDA in Velika Britanija bosta sklenili mednarodno pogodbo, ki bo zahodnimi državam zagotovila stalno dobavo surovin, potrebnih za voiaško in civilno proizvodnjo.
Tiskovni urad Bele hiše je danes sporočil, da bodo razgovori med Trumanom in At-
tleejem trajali vsaj še jutri, čeprav še ni mogoče reči, če se bodo zavlekli tudi preko jutrišnjega dneva.
Večina angleških listov komentira govor, ki ga je imel britanski ministrski predsednik Attiee v ameriškem časnikarskem klubu v Washingtonu. Listi na splošno odobravajo bistvene predsednikove izjave. Tako pravi med drugim «Dai-ly Herald«, da Attiee s svojim govorom ni imel namena podati poročila o svoji konferenci s predsednikom Trumanom, ker se razgovori še razvijajo. Pač pa je hotel s svojimi izjavami pobiti govorice, češ da je nastala težka kriza v anglo-ameriških odnosih.
Precej komentarjev so izzva. le tudi Attleejeve besede v omenjenem govoru, ko je dejal; «Kjer koli vihra ameriška zastava na Koreji, bo ob njej plapolala tudi angleška. V teh kritičnih časih odločno in zvesto izpolnjujemo svoje dolžnosti ter sodelujemo z našimi prijatelji. Nismo prišli sem na kakršno koli pomirjevanje, kajti iz grenkih izkušenj dobro vemo, da pomirjevanje nikdar ne rodi dobrih sadov«. List «News Chronicle« trdi, da lahko Američani po tem spoznajo, da Angleži ne bodo «še enkrat hodili v Muenchen«. «Daily Graphic« pa se sprašuje, ali Attleejeva izjava, da ne bodo nič popuščali do LR Kitajske, veča nevarnost širše vojne, in odgovarja nato, da je cilj Velike Britanije zaščititi mir in svobodo.
Po mnenju nekaterih komentatorjev pa se razgovori med Trumanom in Attlejem le niso vršili brez vsakega prizadevanja britanskega premierja, da bi pridobil Trumana, za sprejem LR Kitajske v OZN in da bi ameriška mornarica nehala patruljirati v vodah Formoze.
Poučeni krogi trdijo, da sta oba državnika kljub nasprotnim poročilom že zelo blizu sporazuma in da hočeta obad-va storiti '’se z® ohranitev edinosti Združenih narodov v mejah osnovnih načel, ki morajo ostati vedno neokrnjena. Po mnenju istih krogov je Truman v razgovorih z Attleejem na
NOV KORAK K OBOROŽITVI NEMČIJE
150.000 nemških vojakov v zahodnoevropski vojski
V januarju bodo tri zahodne države ukinile vojno stanje z Nemčijo Prvi sestanek za sporazum o odgovoru na sovjetsko noto
PARIZ, 7. — Prvi sestanek veleposlanikov Velike Britanije, ZDA in Francije za proučevanje odgovora na sovjetski predlog za konferenco štirih je trajal 4 ure. Druga seja bo jutri popoldne.
Zahodne tri velesile so se danes sporazumele glede vključitve 150 tisoč nemških vojakov v obrambno vojsko Zahodne Evrope. Vendar je še vedno ostala glavna ovira, ki obstoji v tem da je treba Nemce šele pridobiti za udeležbo pri obrambi Zahodne Eviope. Doslej namreč zahtevajo Nemci popolno enakost z zahodnimi velesilami, preden bi se odločili za sodelovanje pri o-brambi Zahodr.e Evrope.
Glede kompromisnega načrta za zopetno oborožitev Nemčije in nemškega sodelovanja pri obrambi Zahodne Evrope je kancler Adenauer danes
poudaril, da nasprotuje vsaki diskriminaciji	do Zahodne
Nemčije pri ustvarjanju zahodne obrambne fronte in da je po njegovem mnenju spoštovanje načela enakosti pravic za vse sodelujoče ..conditio sine qua nor.«.
Ameriški zunanji minister je uradno objavil, da bo zakonski načrt za prenehanje vojnega stanja med ZDA in Nemčijo predložen Kor.-gresu takoj v začetku novega zasedanja, t. j. meseca januarja. V Londonu so tudi mnenja, da bodo meseca januarja izdali formalno izjavo o prenehanju vojnega stanja med Veliko Britanijo, Francijo in Ameriko na eni strani ter Nemčijo na drugi
Francoski obrambni minister Jules Moch, bo jutri odpotoval v Nemčijo, kjer bo nadzoroval naprave francoskih enot. V Pariz se bo vrnil v. ponedeljek.
kratko opredelil svoje stališče tako-le: ..Združeni narodi so prevzeli zelo resno nalogo, ko so poslali vojaške sile na pomoč Južni Koreji, da bi se upr-ie odkritemu in očitnemu napadu. Združene države ne odklanjajo prevzete obveznosti in je vsaka misel na prostovoljni u-mik s Koreje odveč«.
Pri razgovorih o gospodarski plati sedanjega položaja je britansko zastopstvo poudarilo pomen potrebe po močnem britanskem gospodarstvu, da bi lahko čim bolj prispevalo v skupni obrambi. Združene države so poudarile potrebo po nujnem delu za obrambo in da je treba proučiti vse možnosti za pospešitev proizvodnje v Združenih državah, Veliki Britaniji in vseh ostalih državah, ki pripadajo ameriškemu bloku.
Skoraj nenadoma je postal državni tajnik ZDA Acheson predmet ostrih napadov skupine senatorjev, ki zahtevajo njegov odstop. Tako je republikanski politični oidbor v senatu sklenil, da predloži skupščini vseh republikanskih članov senata predlog, s katerim bi se zahteval odstop državnega tajnika Achesona. Predsednik tega odbora senator Robert Taft je izjavil, da so sklenili sklicati za prve dni prihodnjega- tedna 43 republikanskih senatorjev, da bodo razpravljali o tej zahtevi. Toda tudi če bi 43 republikanskih senatorjev to zahtevo sprejelo, še ni rečeno, da bo to res povzročilo odstop Achesona; Truman je namreč že večkrat zatrdil, dg se ne misli odireči Achesonovi pomoči.
Tisk pa objavlja najrazno-vrstnejše predloge, ki dokazujejo precejšnjo zmedo duhov, obenem pa tudi potrebo, dk vlada takoj postavi trdne smernice svoje politike. Tako prihajajo nekateri s predlogi, naj se vrže atomska bomba na Rusijo, drugi, naj se bombardira Mandžurija, drugi pa zopet, predlagajo, naj ZDA prepustijo Azijo in Evropo njuni usodi m naj skrbe za lastno obrambo.
Obrambni minister Shimvell jR danes popoldne v poslanski zbornici izjavil, da Britanci, tako kot Američani, niso nikoli mislili na umik s Koreje. Dejal je, da bi bilo nespametno podcenjevati obseg kitajskega posega v vojno na Koreja.
Položaj na Koreji j-e poln ne-varnosti in težav in nihče ne ve, kako se bodo stvari končale. Ko ga je konservativni poslanec Baxter vprašal, ali bi se vlada v izbiri med uničenjem angleških čet na Koreji in uporabo atomske bombe odločila za drugo pot, je Shimvell odgovoril: «Na to vprašanje raje ne odgovorim«. Prav tako ni dal nikakega odgovora na izjavo laburističnega poslanca Davie-sa, ki je dejal: ..Nekateri laburistični poslanci nočejo imeti nikakega opravka z možnostjo bombardiranja Kitajske z atomsko bombo«.
Konservativni list v Južni Koreji «Shimun» pa obtožuje Attleeja. da v Washingtonu po-skuša odvrniti Američan*, od uporabe atomske bombe, ter zatrjuje, da je atomska bemba edini način za zmago v vojni.
vzporedniku. Izrazil je u,panje, da bodo ZDA, Velika Britanija in Kitajska ugodno sprejele predlog 13 držav.
Kitajske obtožbe proti Franciji
PEKING, 7. — Kitajska agencija ..Nova Kitajska« ponovne obtožuje francoske čete v Vietnamu, da so bombardirale kitajsko ozemlje in da nudile zavetišče nacionalističnim partizanom, ki operirajo v pokrajini Junan. Dalje obtožuje omenjena agencija, da so francoska letala 51 krat letela nad kitajskim ozemljem.
Anglija deblokirala indijske kredite
LONDON, 7.	—	Britanska
zakladnica je na podlagi sporazuma med Veliko Britanijo in Indijo deblokirala v korist Indije 210 milijonov funtov šterLingov, da omogoči finansiranje programa za gospodarski razvoj v okviru šestletnega načrta Južnovzhodne Azije. Deblokirala je tudi 21 milijonov funtov šterlingov v korist Ceylona. Nadaljujejo se pogajanja tudi s Pakistanom za de-blokiranje njegovih kreditov.
Nova davčna bremena pa bodo morali nositi revnejši sloji • Dayton odpotoval v Wa shington po navodila glede direktiv, ki naj jih da italijanski vladi glede oboroževanja
ni več voinega stanja
KAIRO, 7 —7, vladno odločbo je bilo ukinjeno vojno stanje med Egiptom in Nemčijo. Ostranjen je tudi sekve-ster nad nemškim imetjem in ni več nikakih ovir za obnovo diplomatskih odnosov med » bema državama.
■—'3
WASHINGTON, 7. — Državno tajništvo za poljedelstvo je nabavilo danes za Jugoslavijo 60 milijonov liber moke, ki bo v naslednjih mesecih odposlana v Jugoslavijo. To je po mnogih mesecih prva uradna nabava moke.
napada na Kitajsko, ki se nanaša na pekinški protest proti pomorski blokadi	Formoze;
drugi sovjetski protest proti kršitvi kitajskega	zračnega
prostora po ameriških letalih in končno vprašanje kitajske intervencije na Koreji.
Francoski delegat je zahteval, naj se takoj začne razprava o kitajski intervenciji na Koreji, in je dejal, da se to vprašanje nanaša na položaj, ki ogroža svetovni mir.
Sovjetski zunanji minister Višinski se je temu uprl in zahteval nadaljevanje razprave o prvi točki dnevnega reda. Češkoslovaški delegat pa je dejal: «Mir ni v nevarnosti zaradi umikanja ameriških sil na Koreji:	nasprotno, sedaj
smo priča porazu napadalca«. Zahteval je, naj se nadaljuje debata O prvi točki dnevnega reda, in to stališče je podprl tudi beloruski delegat.
Za prednost resoluciji šestih držav pa sta se izrekla egiptski delegat, ki je prečital poziv 13 držav pekinški vladi, in britanski delegat, ki je dejal, da so ugovori Višinskega nov primer, kako sovjetski delegati uporabljajo OZN kot tribuno za svojo propagando. Dejal je, da je o ameriških obtožbah proti Kitajski že razpravljal Varnostni svet, ki je ugotovil, da so neutemeljene, in da je sedaj edini vzrok vojne na Koreji kitajska intervencija proti silam OZN. Na kratko mu je odgovoril Višinski, ki je ponovil svoje običajne obtožbe.
Na popdldanski seji je odbor z 42 glasovi proti 5 (sovjetski blok) in 4 vzdržanimi sklenil, da bo takoj razpravljal o vprašanju kitajske intervencije na Koreji, pakar ie sovjetski delegat izjavil, da je ta sklep ..protizakonit«.
Se pred debato so na predlog ameriškega delegata Austina povabili južnokorejskega delegata, naj se udeleži razprave. Takoj po glasovanju so kitajski delegati zapustili dvorano. Austin je nato navedel program petih točk, glede stališča OZN. do korejskega položaja: 1. poskrbeti za varnost sil OZN na Koreji; 2 doseči umik ..napadalcev«; 3. lokalizirati spopad na korejskem polotoku, 4. doseči nagel zaključek vojne na podlagi sklepa o Ustanovitvi svobodne, enotne in neodvisne Koreje; 5. zagotoviti sosedom Koreje, da njihove meje niso ogrožene. Odbor je nato odložil razpravo na jutri.
* * *
ZDA, Velike Britanija in Avstralija so danes zahtevale, naj OZN pooblasti preiskavo v Sovjetski zvezi glede vprašanja nemških in japonskih vojnih ujetnikov, ki niso bili še repa-triirani.
Resolucija, ki so jo predložile v socialnem odboru, predlaga ustanovitev komisije treh članov, ki bi jih imenoval glavni tajnik in ki bi morali ugotoviti dejstva.
Britanski delegat je dejal, da je po podatkih bonnske vlade v Sovjetski zvezi še 62.792 nemških ujetnikov. Avstralski delegat pa je navedel, da je v Sovjetski zvezi 371.000 japonskih vojnih ujetnikov.
Sovjetski delegat Arutinjan je dejal, da OZN ni pristojna o tem razpravljati, in da je debata brez podlage, ker da je Sovjetska zveza že repatriira-la vse vojne ujetnike. Napadel je nato Mac Arthurja, ki da namenoma potvarja statistike o Japoncih, ki jih pogrešajo od zadnje vojne zato, da bi naprtili odgovornost Sovjetski zvezi ter zamolčali dejstvo, da je treba pomanjkanje podatkov o pogrešanih pripisati rezultatom atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki.
RIM, 7. — Seja ministrskega sveta je sklicana za torek; podrobno bodo proučili mednarodni položaj in italijansko zunanjo politiko. Predvidevajo, da bodo zunanji minister Sfor-za, zakladni minister Pella jn minister za obrambo Racciar-di poročali o političnih, gospodarskih in vojaških straneh dogodkov Te dni pričakujejo prihod v Rim italijanskega poslanika v Washingtonu Tar-chianija, ki bo poročal o an-gleško-ameriških razgovorih v Washingtonu.
Predvidevajo tudi poročanje zakladnega ministra Pelle o, povečanju vojaških izdatkov. Govori se, da j? mešana tehnična komisija pripravila načrt oborožitve, za katerega bi bilo potrebno, razen že 150 milijard, ki so bile določene, drugih 200 milijard za povečanje italijanske oborožitve na 17 divizij. Cenrav te vesti zanikujejo, vendar se vztrajno govori, da je na tem rekaj resnice. Ce je tako, je treba poudariti, da Italija tu očitno krši določbe mirovne pogodbe, ki ji prepovedujejo tako veliko oborožitev.
Pri vsem tem pa je treba omeniti tudi finančne težkoče, ker se zdi, da ZDA ne nameravajo kar tako finansirati nadaljnje oborožitve, in bo morala italijanska vlada tudi v smislu že dosedanjih navodil ameriške vlade, k; jih je jasno izrazil tudi Dayton, sama najti sredstva za pospešeno oborožitev. Minister Pella stalno poudarja, da denarja primanjkuje in da je treba trkati na ameriško blagajno zaradi oborožitve. Medtem pa ie minister Dayton odpotoval v Wa*hing-ton, da se posvetuje o novih direktivah za italijansko vlado glede oboroževanja. Vrnil se bo v Rim približno v enem tednu.
Iz ^sega tega sledi, da čakajo italijansko ljudstvo nova davčna bremena, ki bodo kakor vedno podla predvsem na revnejše sloje, kajti prej ali slej bo pač obveljala cmeriška teza, ki jo zagovarja minister za obrambo Pacciardi.
Danes se je sestala senatna komisija za zunanje zadeve. Na popoldanski seji je mel poročati zunanji minister Sfor-za. Ta Pa je javil, da se zaradi drugih obveznosti ne more udeležiti seje ter je obljubil, da bo poročal v torek še pred še j o ministrskega sveta Tu se kaže neodločnost in zadrega v vladi, kajti tudi v parlamentu
zavlačuje vlada debato o zunanji politik; in jo je odložila za druga dva tedna.	..
Omenjena senatna komisija hoče tudi pojasnil glede izjav Sforze, ki je na neki tiskovni konferenci zagovarjal uporabo atomske bombe.
Naj omenimo ie živahno diskusijo v parlamentarni komisiji za notranje zadeve o zakonu za tako imenovano civilno obrambo. Notranji minister Scelba je s svojimi izjavami nehote odkril pravi namen svojega načrta zakona. Odločno je izjavil, da ne namereva sprejeti sprememb in dodatkov opozicije, na podlagi katerih naj bi se čim natančneje določili primeri, v katerih lahko država razglasi ..nevarno stanje«. Scelba je n. pr. dejal, da je stavka zakonita, samo kadar je ..gospodarskega znača-ja»- Pripomnil je, da :ma država pravico intervenirati, «če ima stavka politični namen«. Jasno je, da se vlada postavlja proti določenim stavkam, kajti novi zakon bi ji dopušča1! možnost, da sama presoja, kda-j gre za ..gospodarsko« stavko in kdaj za ..politično«. Praktično to pomeni prepoved vsakršne stavke in oviranje sindikalne dejavnosti. Seveda se je vladna večina postavila na stran ministra Scelbe, ooo-zicija pa je v znak protesta zapustila sejo komisije in si pridržala pravico z vsemi sredstvi boriti se še dalje proti omenjenemu načrtu zakona, ki mu je namen zatreti sleherno sindikalno svoboščino.
Na današnji seji poslanske zbornice so razni poslanci vprašali vlado o usodi prebivalstva v vaseh, ki jih ogroža bruhanje Etne. Notranji minister je izjavil, da pripravljajo izpraznitev prebivalstva iz ogroženih vasi.
Poslanska zbornica je nato nadaljevala debato o davčnih vprašanjih. V senatu na so si sledili odgovori na razna vprašanja krajevnega značaja,
2000 mladincev FLRJ sodelovalo letos pri raznih gradnjah
BEOGRAD. 7. — Nad 2000 jugoslovanskih mladincev in mladink je letos brezplačno delalo na zgradnji novih prometnih cest, naselij, javnih zgradb in tovarn. Največja dela so izvršili na avtomobilski cesti Be-ograd-Zagreb, v novem in sta-
rem Beogradu in v študentskem naselju v Zagrebu.
Razen teh velikih del je jugoslovanska mladina letos sodelovala pri gradnji velikega števila tovarn, cest in gospodarskih zgradb na vasi, kakor tudi pri izboljševanju močvirnih zemljišč.
67 Odst. dOMCdll FLRJ že preubdeniti v neživo
BEOGRAD, 7. — Nad 4UO.OOO, t. j 67 odst. celotnega števila delavcev v Jugoslaviji ie bilo do sedaj prevedenih y nove nazive na podlagi nove uredbe jugoslovanske vlade, ki je stopila v veljavo pred malo več ko mesec dni. Na podlagi te uredbe se strokovni delavci sedaj delijo na devet kategorij, oiziroma devet plačilnih razredov izključno na podlagi svoje kvalifikacije. To bo omogočilo njihovo natančnejše nagrajevanje na podlagi stopnje strokovne zmožnosti,-s katero opravljajo posle in spodbujalo delavce, da se strokovno spopolnj ujejo. Navadni fizični delavci spadajo v deseto, t. j. najnižjo skupino, toda nudi se jim kakor ostalim delavcem možnost, da se ospo-sobijo za višjo kategorijo.
Do sedaj so bili jugoslovanski delavci razdeljeni na nekvalificirane, polkvalificirane in kvalificirane. Tako ozka klasifikacija je ovirala nadaljnje spo-polnjevanje delavcir. Ravno tako so bili pogostoma manj kvalificirani delavci bolje plačani od visoko kvalificiranih,
* * H«
Včeraj je z jugoslovanskim prekooceanskim parnikom ..Radnik« prispelo v Jugoslavijo 36. jugoslovanskih izseljencev, ki so se vrniti iz raznih krajev Argentine,-
* * *
Na zahtevo jugoslovanskega odbora za zdravstvo je Organizacija združenih narodov poslala v Jugoslavijo znanega ameriškega specialista za zdravljenje ljudi z raznimi fizičnimi napakami dr. Kes&lerja, ki bo o-stai v Jugoslaviji približno mesec dni in bo imel številna predavanja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
BEOGRA01. 7. — Predsednik švedskega Rdečega križa in predsednik mednarodnih društev Rde. čega križa Emil Sandstroom in glavni ravnatelj švedskega Rdečega križa Heinrik Beer sta danes prišla v Beograd na pozabilo jugoslovanskega Rdečega križa.
Južni Koreji
Hepotrjene vesti) da so Kitajci prekoračili JU. vzporednik -Stroga cenzura vojaškik vesti o položaju Mac Arthurjevih čet
KOREJSKA FRONTA, 7. — Dopisnik agencije Ansa poroča: Po treh dneh umikanja ameriških čet prisostvujemo novemu obkoljevalnemu manevru Kitajcev. Tokrat gre za zaobkrožitev v obliki klešč. Na desnem boku prihaja nevarnost od Kinanpoja, južno— zapadno od Fenjanga, z levega boka pa prihaja nevarnost s področja' Koksana, kjer se je prva konjeniška divizija danes zagnala v hiter izvidniški napad. Varnostni razlogi, ki jih predstavniki 8. armade v teh dneh zlasti poudarjajo, prepovedujejo tudi samo približno nakazovanje lege združenih sil, verfdar je možno zanikati vesti, ki so se danes širile o prekoračenju 38. vzporednika po Kitajcih. To sicer ne pomeni, da je ozemlje, kamor Kitajci še niso prispeli, v normalnem položaju, kajti prav y zad. njih urah so se ponovno pričeli ostri gverilski boji, ki so skoraj gotovo znamenje bližnje velike frontalne akcije Kitajcev. Tudi državno tajništvo v Washing.tonu izjavlja, da nima
nikakih vesti o prekoračenju 38. vzporednika.
Glavni štab Severne Koreje pravi v svojem poročilu, da njegova vojska in ..kitajski prostovoljci« zasledujejo ameriške in južnokorejske čete, ki se umikajo na vsčj fronti. Na osrednjem odseku so severni Korejci in Kitajci zasedli Fe-njang
Iz Mac Arthurjevega glavnega stana poročajo o intenzivnem bombardiranju sovražnih koncentracij.
Predsednik južnokorejske vlade_ Singman Rhee je danes objavil obsedno stanje za vso Južr.o Korejo Medtem ko nekateri upajo da se bodo Kitajci ob 38. vzporedniku ustavili, pa bi se iz pisanja moskovske ..Pravde« dalo sklepati, da pri Kitajcih ni te namere. Tako pravi ..Pravda«, da bi hoteli tisti, ki sedaj vidijo, da se jim je korejska pustolovščina spremenila v katastrofo, predlagati razne rešitve, po katerih bi se izkopali iz nerodnega političnega in vojaškega položaja. Predstavnik ameriškega držav-
nega tajništva pa je danes zvečer izjavil, da nima nikakega potrdila o vesteh, da bi bili Kitajci sprejeli načrt za začasno premirje na 38. vzporedniku in za začetek pogajanj.
MANILA, 7. — Na ukaz predsednika Quarina so danes razglasili na Filipinih alarmno stanje. Predsednik je dejal v kongresu, da je to sklenil zaradi sedanjega* položaja v svetu in zaradi r.ievamosli notranjih neredov.
Bruhanje Elne
se i nezmanjšano silo nadaljuje
CATANIA, 7. — Bruhanje Etne traja še nadalje z nezmanjšano silo. Lava se z znatno hitrostjo pomika po pobočju navzdol. Plaz lave dosega ponekod znatno višino. Iz ogroženih krajev Rinazzo in Milo So evakuirali prebivalstvo. Po mnenju strokovnjakov obstaja možnost, da lava že to noč razruši Rinazzo.
ni 0 DOIIIIKI
NOVI DEHI. 7. — Pri debati o zunanji politiki v indijskem parlamentu je Nehru izjavil, da se bo Indija uprla vsakemu napadu. Glede mednarodnega položaja je Nehru ponovno poudaril potrebo pogajanj in je namignil na resolucijo 13 azijskih držav, ki zahteva, naj kitajske čete ustavijo ofenzivo na 38.
0 kominformoi/ski «obrambi»
slovenskega šolstva
So ljudje, zlobni alt neumni, ki trdijo, da so nam všeč vse krivice, ki se gode. Slovencem samo zato. da lahko izvajamo «politične špekulacije«. Take ljudi dobite pri ((DELCI«. Ko je prebivalstvo Sv. Križa vodilo borbo proti diskriminaciji šolske uprave, ki je ustanovila i-talijansko strokovno šolo za 7 učencev in prezrla 21 slovenskih učencev, je OF in njeno glasilo «PRIMORSKI DNEVNIK« to upravičeno borbo po svoji dolžnosti podprlo. «DE-LO» in njegovi bratci so seveda molčali in so molčali tudi potem, ko je ljudstvo oslonje-no na svojo resnično dosledni in borbeno organizacijo izvoje-valo zmago. Niso prišli takoj do sape, posebno ko se niso mogli meni nič tebi nič postaviti proti novi pridobitvi dosledne. načelne borbe našega ljudstva.
Zato so se oglasili šele v «DELU» z dne 2. t. m. in ker pri njih ne more iziti noben članek brez napada na nas, so ta napad vendarle skonstruira-
Skozi sito in rešeto
li in ga oslonili na neki kot ov-nbv rog zaviti «če». Toda v tem njihovem napadu smo našli dragoceno priznanje. O-čitajo «titovcem» ((sprožitev bobneče kampanje« in se s tem odrekajo konkretni borbi za slovenske narodne pravice, kajti vsem Križanom je znano, da si OF ni svojila monopola na tem vprašanju, temveč je pozvala «a svojem sestanku vse Križane na sodelovanje. Križani so tudi razumeli, da je vprašanje slovenske šole skupno vprašanje vseh Slovencev ne glede na trenutno politično o-rientacijo posameznika in so vsi podpisovali skupno protestno resolucijo proti očitni krivici. Le eden sam je naknadno preklical svoj podpis na tej skupni listini in še to z izgovorom, da so «oni« (t. j. ko-minformisti) že podpisali drugo tako resolucijo. Ker v svojem članku o svoji akciji ne pišejo, a iz izkušnje vemo, da bi o njej pisali kot o edino odločilni in zveličavni, je vsakomur jasno, da se je omenjeni komin-
formist zlagal, ko je po nalogu svojih ((voditeljev# prekliceval svoj podpis.
Ne, kominformistom res ni Pri srcu slovenska šola. Seveda, da bi metala vedno redkejšim zapeljancem pesek v oči, sta šla prof. Ferlan in Košuta k prof. Rubiniju intervenirat za slovenska šolska vprašanja.
Toda tudi iz te intervencije se vidi, koliko jim je za obrambo slovenstva tam, kjer je resnično najbolj ogroženo: oba «borca» sta namreč (.pozabila« Zahtevah otroške vrtce V. mestu, t. j. otroška vrtca za šolska okoliša Ul. Donadonl in v Ul. sv. Frančiška.
Ali sta opustila zahtevo po teh vrtcih zato, da se ne zamerita italijanskim šovinistom, ki ljubosumno čuvajo (dtalijan-stvo« mesta in nam milostno ie dovolijo kako šolo ali vrtec na periferiji? Ali pa kominfor-misti ocejujoč težkoče borbe prav za vzgojne ustanove v centru mesta izbirajo raje take probleme in pričenjajo take akcije, pri katerih že vnaprej ve-
dd, da jim bodo prinesle «u-spehn Mislimo, da ni iz obeh vzrokov kominformistična delegacija postavila pri prof. Rubiniju zahteve po dveh nujno potrebnih vrtcih v središču mesta.
V pouk in zabavo
V pouk in zabavo našim či-tateljem, ki so bili navzoči na ponedeljkovi Prešernovi proslavi v Borštu ali pa, ki so samo čitali naše poročilo p tej proslavi in o napadu kominformov-skih škvadristov na šest najvidnejših slovenskih književnikov, ki so čitali iz svojih del, objavljamo dobesedni prevod «poročila» kominformovske «L UNI-TA’v od srede 6. t. m..
Takole sporoča« eVUnita« na svoji tržaški strani pod naslovom: «1 TITINI A PORTE CH1USE eCOMMEMORANOr, FRANC PREŠERN«:
(.Titovcl se niso obotavljali iz. koristiti za svojo propagando ljubezen, ki jo gojijo Slovenci Trsta in cone za velikega pesnika Franca. Dejansko so prejšnji večer
osredotočili v neki dvorani v Sant Antonio di Mocco (op ur.: v «Sant'Antonio di Moccč« so ita lijanskl fašisti prekrstili sloven: sko vas Boršt, a tržaški dosledni «internacionabstični» kominfor-misti vedno dosledno uporabljajo italijanska fašistovska imena za naše vasi in kraje) vse razpoložljive funkcionarje, da bi poslušali (.komemoracijo« Franca Prešerna; ki jo Je napravila skupina intelektualcev iz Ljubljane, ki so se prostituirali Titu in nalašč za to priliko prišli. Eden izmed teh Franc Bevk, Je na «ko-memoraciji« povzel besedo, toda kaj kmalu, namesto da bi se ba-vll s Prešernom, Je začel povzdigovati Tita ter vzbudil upravičeno ugovarjanje mnogih poslušalcev, ki so nastopili z odločnimi pripombami.
V gotovem trenutku se titovski govornik ni obotavljal izjaviti, da je sam Prešern dejal, da Jugoslavija ne bi bila smela biti prijateljica Rusije in tako vzbudil skoro splošno ogorčenje. Gotovo število agentov U.D.B. je tedaj poskušalo zastrašlti skupino tistih, ki so najbolj glasno protestirali. V tem je posredovala civilna policija ki Je prišla pra. vočasno, da bi preprečila, da bi omenjeni agenti dobili lekcijo, ki so sl jo zaslužili, Civilna policija Je poskrbela za odstranitev iz dvorane vseh tistih, ki so jih agenti U.D.B. hoteli pokazati. Preostali maloštevilni titovci so se nato zaprli s ključem ifl jako mogli končati svojo '(.komemoracijo«.
Brez komentarja.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
8. decembra 195®
MNOŽIČNI SESTANEK OSVOBODILNE FRONTE V BOLJUNCU
Ob prihodnjih volitvah
bo treba pomesti z navlako dvoličnih kominformistov
V petek zvečer so se zbrali na krajevnem sestanku člani OF y tolikšnem številu kot že davno ne. Je to dokaz, da je končno tudi v naši vasi premagana ona najtežja kriza toliko političnega kot prosvetnega življenja, ki jo je povzroči-la podla kominformovska gonja, ki ji je žal nasedlo v dobri veri toliko vaščanov, predvsem pa mladine. Okrajna konferenca OF v Borštu je pokazala, dla je ves Breg našel svojo pot in politično ravnovesje v okrilju OF kot nekdaj. Mnogo starih znancev in znank, borcev za naše ljudske in narodne pravice smo videli na tem sestanku, vendar jih. je žal še mnogo, ki so že z nami, toda se še udajajo oni škodljivi brezbrižnosti, ki je mat; vse zaostalosti in nevednosti, ki jo vedno izkorišča brezvestno kričaštvo zainteresiranih in oportunistič-
vinistično-kominformov ske stance tega ne dovole in
jasno, da tudi nikdar ne bodo nič napravili za resnično enakopravnost slovenskega ljudstva in kulture. Zato se nikamor ne premakne vprašanje otroškega vrtca v Boljuncu in se tudi ne bo, dokler bodo oblačili in vedrili komifnf orinovei.
Naloga OF je, da se za to pobriga kot tudi za ostala šolska vprašanja. Sedaj, ko je seglo tržaško mesto s svojo industrijsko cono prav do roba naše vasi ‘a se skoro brez odškodnine razlaščajo naša najboljša polja, je treba skupno s Kmečko zvezo braniti koristi naših kmetov, potem pa koristi naše mladine,' da ne bo večno prisiljena, da bo brez potrebne strokovne izobrazbe opravljala najslabše dni. narske posle. Nikdo se ne pobriga, da bj dobilj k nam ali v osrednje stoječo Dolino pravo
in- j stu ali so jo uspeli doseči v je I raznih krajih kot v Križu, Na-
nih ljudi. Namesto živega pro- industrijsko ali kmečko stro-svefnega, gospodarskega in po-1 kovno šolo kot jio imajo v Tr-litičnega dlela, se je naša nekdaj
brežini itd. Tako strokovno šolo jč potreba brezpogojno doseči, ako nočemo ostati državljani drugg vrste, kajti osnovna šola, pa naj ima tudi 5 ali 6 razredov je le osnovna šola in ne more dati potrebnega usposob-ljenja in ne spričevala, potrebnega naši mladini, da postane dober obrtnik, industrijski delavec ali celo preddelavec, vodja oddelka itd.
Govora je bilo tudi o prosvetnem življenju, o novoletni jelki m o dvorani, ki ostaja malo ali nič uporabljena na ljubo nekaterim kominformovcern. toda na veliko kulturno škodo boljunskemu prebivalstvu. Tega slepomišenja tega zagrizenega klikarskega spletkarstva in prikritega teroriziranja od strani ljudi, ki jih redi denar, ki ga nosijo vsi vaščan; v njih gostilne in trgovine je Boljun-1 čanom dovolj.
Dedek Mraz
nrav gotovi) ne ho razočaral naših olroh
Delo za uspeh novoletne jelke v polnem teku Četrta seja glavnega odbora za novoletno jelko
Priprave za letošnjo novoletno jelko so v polnem teku. Včeraj popoldne je bila že četrta seja glavnega odbora za novoletno jelko s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo; 2. diskusija; 3. sklepi; 4. razno.
Prva točka dnevnega reda je bila zelo obširna, saj je bilo treba podaji celotno sliko o storjenem delu v prid letošnje novoletne jelke. Iz poročil, ki so jih razni tovariši na tej seji podali, je bilo razvidno, da je bilo opravljenega že mnogo dela, da pa čaka glavni odbor rešitev mnogih važnih vprašanj, ki bodo prispevala k čim večjemu uspehu letošnje novoletne jelke. Lahko rečemo, da so si tudi letos prevzele tržaške žene največji delež dela na svoja ramena ter da so ga kljub vsem težkcčam v precejšnji meri že opravile. Pri izdelovanju igračk, pri vpisbvanju otrok, kot tudi pri nabiralni
napredna vas doslej vedno bolj pogrezala v mrtvilo in propad kakor v fašistični dobi. Druge vasi v Bregu so že prej premagale, to nevarno mrtvilo in sedaj se je izkazala, da se jim pridružuje tudi Boljunec.
Danes je potreba predvsem, po tem se je že tako daleč spreobrnilo pavno mnenje, da se dobro utrdi organizacija OF, sta po udarjala v svojih nagovorih tov. Jelinčič in Sturman; organizacija, ki naj prevzame kot nekdaj vodstvo našega javnega življenja. Podala sta pregled političnega položaja v svetu, ki je postal zaradi vojne na Koreji. kjei|)&ta se spopadla oba svetovna imperialistična bloka, že precej nevaren, ako ne bi bila tu še krepka OZN, kjer imajo možnost nove ljudske države, med njimi v prvi vrsti nova Jugoslavija, okrog katerih se zbira vedno več naro-dbv in držav, ki hočejo in delajo za resničen mdr. Očrtala sta položaj pri nas, kjer se je zadnja leta pridružila šovinističnim skupinam tudi vidali-jevska kominformovska tržaška podružnica italijanske KP.
Seveda dela to tudi s pristankom im po navodilih Moskve, ki s tem nadaljuje svojo imperialistično, bareapaičelno politiko sovraštva proti ljudski, socialistični Jugoslaviji. Razvoj je pokazal, da j,e Tržaško ozemlje služilo le imperialističnim mešetarjenjem in ona razbobnana trojna izjava iz marca 1948 je jasno razkrinkana kot navadno volivno propagandno geslo, s katerim so izigrali nameravano podobno volivno izjavo.
Podrobno je bilo na sestanku govora o vsakdanjih nalogah, kot so organizacija OF, stališče v naši občinski politiki, kjer kominformovcj z Lovrihom na čelu toliko širokoustijo o ljudskih in narodnih pravicah, a si pred oblastmi ne upajo ziniti slovenske besede, niti ne vzpostaviti prvotnih, starih slovenskih krajevnih in uličnih imen v našj \a®i, ali jim niti ne dodat; k italPanskim spakedran-kam, ki jih je skoval, največ pod fašizmom, italijanski šovinizem v živahnem razpravljanju so zborovalci sprožili isto kritiko nad dvoličnim bahatim stališčem Lovrihovih komin-formrstov, ki se na eni strani širokoustiio, po drugi strani pa nič ne store, ker jim višje šo-
Gregorčičev večer
Prosvetneqa društva „lvan Cankar"
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« je priredilo včeraj zvečer v prostorih Prosvetnega društva «Ot on Zupančič» zelo uspeli večer. Udeležilo se ga je veliko število tovarišev iz III. okraja, ki so z zanimanjem sledili nadvse pestremu sporedu. Predavanje o življenju in delu »goriškega slavčka« je imel tov. Gerdol; sledile so recitacije Gregorčičevih pesmi, pri katerih so sodelovale: Enči Trampuž, ki je deklamirala pesem »Naša zve-zdo», Edi Pavlovič «Veseli pa-stir», Egon Blazina «Soči», Frida Valetič »Nazaj v planinski raj», Josip Šušteršič »Siromak«, Ema Kerševan »Prek-morska pošta«, Maruška Ger-dol «V pepelnični noči», in Edvard Ribič «Naš čolnič otmimo«.
Pevski zbor »Ivan Cankar» je zapel tri pesmi, in sicer: »Ujetega ptiča tožba«, »Njega ni« in »Ne tožim«. Mešanemu pevskemu zboru je sledil moški pevski zbor, ki je zapel Vodopivčeve «Moje gosli« in Aljaževo »Na dan«.
Ob zaključku nadvse uspelega večera je mladinski tam-buraški zbor zaigral nekaj narodnih pesmi. Ob tej priliki je bilo nabranih 7070 lir v prid novoletne jelke.
Kot smo že poudarili, je bila včerajšnja prireditev nadvse dobro obiskana; želja vseh, ki so Z zanimanjem sledili pestremu sporedu, je, da bi imeli v kratkem priliko prisostvovati podobnimi kulturnim prireditvam.
ob Prešernovi proslavi v Trsi
PllPŠf®
Ww$h
V dvorani na stadionu «Prvi maj» je bil v sredo zadnji recitacijski večer slovenskih pesnikov m pisateljev p okviru proslav 150-letnice rojstva slovenskega pesnika svetovne višine Franceta Prešerna.
akcij; — povsod so žene pokazale svojo aktivnost ter svojo odločno voljo doseči čim več, da bi bilo lahko letos še večje število tržaških otrok obdarjeno. Po pregledu celotnega dela, ki ni majhno, so navzoči sklenili, da se konča vpisovanje otrok že 10. t m. tako, da bi imel glavni odbor novoletne jelke pregled, koliko otrok bi bilo treba letos obdarovati. Nabiralna akcija, ki je doslej pokazala že zelo lepe uspehe, se bo še nadaljevala. Poudariti moramo, da so tudi trgovci, oziroma lastniki podjetij in ustanov, na katere so se predstavniki odbora za novoletno jelko v zadnjih dneh obrnili, pokazali razumevanje za to nadvse hvale vredno iniciativo odbora za novoletno jelko, ter da so eni s praktičnimi prispevki, drugi z denarjem prispevali, da bo letošnji Dedek Mraz čim bolje založen. Prav tako je odbor v zadnjih dneh prejel živež in razne druge stvari od vseh mogočih strani, kar kaže, da je tržaško prebivalstvo razumelo pomen tega otroškega praznika.
Člani Slovenskega narodnega gledališča, kot tudi pionirska organizacija so resno na delu, da bi pripravili letos čim več skupin, ki bi sodelovale pri razdeljevanju daril, oziroma, ki bi sodelovale pri kulturnih prireditvah ob prihodu Dedka Mraza. Eri teh pripravah so pokazali veliko veselje pionirji sami, ki se z vso resnostjo pripravljajo na več kulturnih nastopov, ki bodo prav gotovo pritegnili veliko število naših najmlajših ■ željnih njim primerne zabave.
Kot že rečeno je delo za novoletno jelko v polnem teku. Pričakovanje naših najmlajših se iz dneva v dan stopnjuje Naj ne bo zato nikogar, ki bi ne prispeval po svojih močeh k uspehu letošnje novoletne jelke, ki mora obdariti čim večje število tržaških otrok.
SLAVA PADLIMA BORCEMA!
Zoo. Jobip Zahib
KOLEDAR
QJkdaltice - - 'Jladib
Petek 8. decembra
Marija, Rodana
Sonce vzide ob 7.32, zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 6.34, zaione ob 15.ua.
Jutri sobota 9, decembra
Kalist, Sestrena
Zrel mož 47 let — rojen 11. novembra 1896 v Sv. Petru ob Soči — je odšel tov. Fa-bris v septembru leta 1943 v partizane in postal borec IX. korpusa NOV. Svojci ga pogrešajo od 8. decembra 1943.
Zon. Quido (PiomUi
Umetniška razstava
OhMU Ofude&a,
v galeriji «Skorpijon»
je odprta vsak dan od 9 do 13 in od 16 do 20.
OF
Okrajne konference OF
v nedeljo 10. decembra 1950
I. okraj bo ime! konferenco v Ul. R. Manna 29 ob 9.
II. okraj pri «Gregoriju» ob 9.
III. okraj na okrajnem sedežu OF v Skednju ob 9.
Dolinsko-miljski okraj v Dolini v dvorani ob 9.
Sv. Vid. — V ponedeljek dne 11. decembra ob 20.30 bo množični sestanek OF. Vabljeni vsi, ker bo ob tej priliki predvajan nadvse zanimiv dokumentarni film «Dan slovenske kulture«. Priporočamo točnost.
SHPZ
CENTRALNI ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO
TRST
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Svobodno tržaško ozemlje
UPRIZORI MLADINSKO IGRO
kdfutd"
veselo pravljico v treh dejanjih
Tov. Gvido se je rodil v. Trstu 24. februarja 1912. Svoj delež v narodnoosvobodilni vojni je doprinašal kot aktivist obveščevalne službe IX. korpusa od leta 1943. Nemci so ga zajeli 6. novembra 1944 v Trstu ter ga poslali v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je umrl od izčrpanosti 8. decembra 1944.
Slava njunemu spominu!
Pekovski delavci se z vso resnostjo i Položaj industrijskih delavcev
poplavljajo na ustanovni kongres ERS
vedno bolj kritičen
Včeraj zvečer so imeli pekovski delavci na svojem sedežu v Ul. Machiavelli 13 glavno skupščino s sledečim dnevnim redom: Pregled položaja po sporazumu o novi delovni pogodbi; 2. ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja in imenovanje delegatov; 3. ustanovitev pekovskega fonda, o-bramba in solidarnost.
Položaj pekovskih delavcev se je po doseženem sporazumu o novi delovni pogodbi precej spremenil, in sicer v nekem delu na korist pekovskih delavcev. Tudi najbolj zagrizeni sovražniki in pasivni delavci so morali priznati, da se lahko kategorija pekovskih delavcev zahvali v mnogočem borbi Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev, če je bil dosežen sporazum z delodajalci, ki predvideva nekatere spremembe v korist delavcev samih. Prav tako je vsem jasno, da bi bil lahko uspeh borbe pekovskih delavcev še mnogo večji, če bi kominfor-mistični in žolti sindikalisti s svojo izdajalsko politiko ne koristili interesom delodajalcev. Pekovski delavci prav gotovo niso pozabili kakšno je bilo stališče omenjenih «sindi-kalistov« do poziva Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev, ki je zahteval, da bi vodile vse sindikalne organizacije enotno borbo za rešitev problema — nove delovne pogodbe. Predstavniki obeh zgoraj navedenih sindikalnih organizacij So ta poziv v začetku odločno odbili; ko pa so videli, da se stališče delodajalcev zaostruje ter da se vprašanje le predolgo časa zavlačuje, so bili ob koncu pripravljeni sprejeti nekatere predloge Enotnega razrednega sindikata. Toda takrat je bilo že skoraj da prepozno; delodajalec je bil že preveč siguren v svojo zmago. Z največjim naporom in odločno borbo so sindikalni predstavniki nato dosegli sporazum, ki vsaj do neke mere predvideva uresničitev nekaterih zahtev pekovskih delavcev. Pekovski delavci se bodo zato odslej naprej borili s še večjo vztrajnostjo, da bodo pod vodstvom svojega razrednega sindikata branili interese celotne kategorije.
V drugi točki dnevnega reda so delavci razpravljali o ustanovnem kongresu Zveze Enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja, ki bo v kratkem sklican ter poudarili velik pomen tega, da bi ta kongres kar najbolje uspel ter tolmačil želje in zahteve celotnega delavskega razreda, so pekovski delavci imenovali svoja delegate, ki m bodo kon-
gresa udeležili. Iz diskusije o kongresu je bilo razvidno, da so delavci razumeli velik pomeri tega dogodka ter da se z velikim zanimanjem pripravljajo na ta svoj kongres, ki bo moral začrtati smernice na daljnji razredni borbi delavske, ga razreda v obrambo svojih interesov in zahtev.
Prav tako živahna je bila diskusija glede tretje točke dnevnega reda ki predvideva ustanovitev pekovskega fonda, katerega glavni namen, naj bi bil ta — pomagati pekovskim delavcem, ki bi imeli iz enega ali drugega razloga potrebo podpore.
Pekovski delavci so se po dolgem razpravljanju razšli trdno odločeni, da bodo svojo borbo v obrambo pravic in interesov svoje kategorije še v naprej nadaljevali.
Položaj industrijskih delavcev se je po samovoljnem ukrepu delodajalcev na škodo svojih uslužbencev zelo zaostril. Industrijski delavci so pod vodstvom svojih sindikalnih predstavnikov stopili v odločno bor-
Prispevajmo za novoletno jelko!
bo v obrambo svojih pravic in zahtev. Do danes je bilo že več sestankov, katerih namen je bil rešitev tega, za kategorijo industrijskih delavcev, tako važnega problema. Toda vsi tj sestanki niso moglj privesti do zaželenega uspeha, kajti delodajalci vztrajalo na tem, da se ukine izplačevanje poviška v znesku 48 lir dnevno vsem industrijskim delavcem. Ce bi
PASJE IN MAČJE MESO JE PRODAJAL
Glavni krivec Mariano Tosches obsojen na 25 mesecev zapora
Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je včeraj ob 16.30 nadaljevala in zaključila razprava proti Marianu Toschesu, Mariji Bernečič, Josipini Basti-jančič in Josipu Hervatu. Prvemu je očitala obtožnica, da je kradel pse in mačke, jih pobijal nato pa njihovo meso prodajal za kozličkovo in zajčje, ostalim trem pa, da so v svojih menzah v Ul. Scalinata 4 in Maurizio 3 to meso servirali svojim klientom. Včerajšnja razprava se je pričela z govorom javnega tožilca dr. Ret-te. ki je na koncu svojega govora, v katerem je dokazoval krivdo treh obtožencev zahteval, naj sodnik Toschesa obsodi na 2 leti zapora in 26 tisoč lir globe, Bernečičevo in Basti-jančičevo na 11 mesecev zapora vsako, Hervata pa naj oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Za njim so spregovorili branilci odv. F. Presti, Jacuzzi in Terpin, nakar se je predsednik dr. Rossi umaknil v posvetovalno dvorano ter po polurnem posvetovanju izrekel sodbo, v kateri je Toschesa obsodil na skupno kazen 25 mesecev in 15 dni zapora ter na plačilo 51,500 lir globe, Bastijančičevo,
Delavci!
Poslušajte danes zvečer ob 19.45 oddajo »Sindikalni pregled« radia jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m Govoril bo tov. B. Petronio o plačevanju industrijskih delavcev.
Bernečičevo in Hervata pa na 15 mesecev zapora vsakega. Proti tej sodbi imajo obtoženci rok 3 dni za vložitev priziva.
Preiskava proli tihotapcem s kokainom zaključena
Nedolgo tega smo v objavili vest. da je policija pričela s preiskavo proti novi tihotapski tolpi z narkotičnimi sredstvi ter aretirala 3 osebe, o-sumljene trgovanja s kokainom. Te osebe so; 44-letni O-skar Laccf iz Ul. Giuliani 31, 48-letni Marij Zorzenon iz Ul. T. Vecellio 2 in 57-letni Egidia Montuoro iz Ul, S. Ermacor* 2. Včeraj pa je tiskovni oddelek civilne policije izdal ponovno poročilo, iz katerega smo izvedeli, da je preiskava zaključena, omenjeni trgovci pa da so bili predani javnemu tožilstvu v nadaljnje postopanje.
Nesreči pri delu
Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 10 pripeljali v glavno bolnišnico 34-letnega Antona Corazzo iz Ul. Duca D’Aosta 12, kateremu so zdravniki odrezali zgornji členek desnega kazalca. (
Ob U pa je bila vrsta na 44-I letnem Mariju Komarju iz j Ricmanj 136, ki si je pri delu ! v podpalubju neke ladje, kjer mu je z višine 8 metrov padla na desno nogo neka deska, tako poškodoval desno nogo, da se bo moral zdraviti 20 dni.
prišlo do uresničitve tega naklepa delodajalcev, bi pomenilo to ogromno škodo za industrijske delavce.
Ce ne bo prišlo v prihodnjih dneh do sporazuma med delodajalci in delavci, se bo položaj prav gotovo še bolj zaostril. Da bi bilo to vprašanje rešeno čim hitreje v korist delavcev, je sklical glavni cdbor Enotnega razsr. sindikata industr. delavcev plenarno sejo, ki ho že jutri na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Na tej seji bodo navzoči razpravljali o položaju industrijskih delavcev v zvezi z vprašanjem prilagoditve plač sedanjim življenjskim prilikam, o ustanovnem kongresu Zveze enotnih razrednih sindikatov ter še o raznih drugih proble-
Zimovanje Planinskega društva
Tudi letos bo Planinsko društvo priredilo svoje že tradicionalno zimovanje, ki bo v Kranjski gori v «Domu pod Prisojnikom«. Udeleženci bodo lahko izbirali med tremi skupinami, in sicer: od 26. decembra do 4. januarja; od 26. decembra do
I. januarja ali od 30. decembra do 4. januarja. Vsi udeleženci bodo imeli na razpolago smučarskega vaditelja.
Vpisovanje je vsak dan od 17. do 19. ure pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. Ker bo vpisovanje zaključeno že
II. decembra, prosimo vse udeležence, da se čimprej vpišejo!
270 tisoč lir prislepari!
V petek 1. t. m. je neki član civilne policije zaradi pijanosti v Ul. Torrebianca aretiral 46-letnega Vittorija Manzina iz Ul, III- Armade 12, direktorja družbe «Imera». Na policij; pa so potem ugotovili, da so aretiranca zaradi sleparij že dalj časa iskali, prijavila pa sta ga, avgusta letos 46-letnj Ruggero Cheleri iz Ul. S. Spiridione 4, septembra letos pa 54-letni E-zio Chiaruttini iz Ul. M. D’An-geli 44. Od prvega je a pomočjo nekega Francesca Chinelat-ta iz Ul. Parini 10 izvabili 170 tisoč lir, za to vsoto pa mu izdal denarno nakazilo za ameri-ško-italijansko banko v Trstu. Na podoben način je nato od E-zija Chiaruttinija izvabil 100 tiaoč lir ter mu izdal denarno nakazilo mornarske družbe Bal-ducci za isto banko. Ko pa sta hotela oba osleparjenca dvigniti denar, so v banki za prvo denarno nakazito ugotovili, da Manzin v banki nima nobenega denarja, za drugo pa, da je ponarejeno. Manzin in Chinelat-to. ki je na začasni svobodi, se bosta morala zagovarjati pred tukajšnjimi sodniki;
Seja sindikalne podružnice
novinarjev
Včeraj je bila seja sindikalne podružnice novinarjev Enotnih razrednih sindikatov s sledečim dnevnim redom: 1. Pregled dela, ki ga je opravila sindikalna podružnica od zadnjega sestanka dalje; 2. razširitev sedanjega odbora; 3. vprašanje sestave nove delovne pogodbe za novinarje dnevnikov in tednikov.
Po kratkem pregledu dela, ki ga je izvršila sindikalna podružnica novinarjev Enotnih razrednih sindikatov, sq navzoči sklenili, da bodo razširili svoj odbor na 5 članov, nakar so prešli na obravnavanje vprašanj sestave nove delovne pogodbe, ---------
Trgovine danes
Trgovine bodo popolnoma zaprte razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte od 7 do 12. Trgi s sadjem in zelenjavo bodo zaprti ves dan. Ribarnice bodo odprte do 12. Mesnice o-štanejo zaprte ves dan. Brivci in frizerji bodo delali do 13. Prav tako fotografi in cvetličarne.
Prve in zadnje vožnje tramvajev
Stev. 1; Stadion 5.30 - 23.42; postaja 6.02 - 0.13. — Stev. 2: Rotonda 5.23 - 23.32; Skedenj 5.48 - 23.57. — Stev. 3: Sv. Ivan 8.04 - 23.40; Mantova polja 8.32 -0.08. — Stev. 5- Trg Perugino
6.00 - 23.33; Rojan 5.59 - 23.36.
— Stev. 6: Goldonijev trg 5.34-23.59; Barkovljp 5.50 - 0.17. — Stev. 7: Sv. Ivan 5.55 - 23.50; Glavni kolodvor 6.12 - 0.06. — Stev. 8: Sv. Tereza 6.00 - 23.30; Martova polja 6-00	23.30. — Stev. 9: Sv. Ivan 5-45 - 23.34; Elizejska polja 6.15 - 0.08. — Stev. 10; Stadion 5.36 - 23.48; Verdajev trg 6.00 - 0.11. — Stev. U: Rocol 5.50 - 23.57; Verdijev trg 5.58 - 24.00.
Linija A: Goldonijev trg 6.00 0.02; Martova polja 6.15 - 0.18.
— Linija B: S. Cilino 5.40 -23.37; Borzni trg 6.17 - 23.52. — Linija C:	Ul. Cumamo 5.48 -23.48; Trg Oberdan 5.31 - 23.31.
— Linija D; Ul. Flavia 5.51 -0.18; Trg Oberdan 5.30 - 23.59.
— Linija L: Katinara 5.55 -0-25; Trg Sv. Ivana 5.30 - 24.00.
— Linija N: Sv. Jakob 5.40 -19.00; Elizejska polja 6.04- 19.13.
— Linija O: Ul. Cotnmerciale
6.00 - 23.59; L. Riborgo 5.45 -23.45. — Linija S: Skedenj 6.00-23.45; Stara mitnica 5.30 - 23.30.
NOČNI VOZNI RED
Stev. 31; (Sv. Ivan - Stadion) na Goldonijev trg ob 0.45 -
1.50 - 3.05 - 4.15; z Goldonijevega trga na Stadion 1.00 - 2.05 -3.20 - 4.30. S Stadiona na Goldonijev trg 1.15 - 2.25 - 3.40 -
4.50 Z Goldonijevega tega na Stadlion 1.35 - 2.45 - 4.50 — Stev. 32; (Ul. Revoltella - Bar-kovlje - Ul. Economo) z Goldonijevega trga v Ul. Revoltella 0.30 - 2.05 - 4.00. Z Goldonijevega trga v Barkovlje 0.30 - 1.00-
2.45 - 4.30. Z Goldonijevega trga v Ul. Economo 0.30 - 1.35 - 3.20-5.10. Z Ul. Revoltella na Goldonijev trg in v Barkovlje 0.45-2.30 - 4.15. Iz Barkovelj na Goldonijev trg in Ul. Economo 0.50 - L20 - 3.05 - 4.45. Iz Ul. Economo na Goldonijev trg in Ul Revoltella 0.45	1.50 -
3.45	5.17.
• * *
Prosimo naše bralce, da nam oproste, ker objavljamo tako vozni red tramvaja in avtobusa kot urnike trgovin šele danes. Povzeti smo jih morali iz ostalih časopisov, ker najbrže menijo šovinisti pri ACEGAT in drugod, da slovenskemu prebivalstvu in e-dinemu slovenskemu listu ni treba pošiljati obvestil.
PROSVETNA KONFERENCA V BORŠTU V petek 8. decembra ob 10 bo v Prosvetnem domu v Borštu prosvetna konferenca za dolinsko-miljski okraj.
Vabimo vse odbornike prosvetnih društev, da se konference gotovo udeleže.
ZAM
MLADINA II. OKRAJA bo priredila 17. decembra ob 20. uri na stadionu »Prvi maju KULTURNO-ZABAVNO PRIREDITEV v prid novoletne jelke.
Odbor za novoletno jelko
bo imel svojo sejo v petek 8. t. m. ob 19. uri na, sedežu OF v Skednju.
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH sporoča, da je miklav-ževanje, ki je bilo najavljeno za soboto 9. t. m., preloženo na nedeljo 10. t. m. ob istem času in kraju. Miklavževanje je preloženo zaradi predstave »Rdeča kapica«, ki bo v soboto popoldne in zvečer v prid novoletne jeike v Ljudskem domu v Trstu.
Odbor Prosvetnega društva Skedenj naproša vse tiste svoje člane,. ki še niso poravnali članapip.^ za leto 1950, da jo pred novim letom poravnajo na sedežu v Skednju.
Prosimo vse one, ki so 1945. leta prispevali v denarju Krajevnemu osvobodilnemu svetu na Opčinah za obnovitev dvorane Prosvetnega doma, da se javijo na sedežu Prosvetnega krožka — Opčine, Brinieva ul. št. 7.	Tajništvo
V LJUDSKENI DOMU V TBSTU
(ULICA TEATRO ROMANO)
V SOBOTO 9. DECEMBRA 1950 ob 16. in 20. uri
Spisal; D. GORINŠEK. — Režiser; pok. MILAn KOSIČ.
Irjscenator: JOŽE CESAR.
«Rdečo kapico» bo igrala pri popoldanski predstav* Tea Starčeva, pri večerni pa Elza Barbičeva
OBČINSTVO OPOZARJAMO, DA JE VSTOP NA OBE PREDSTAVI DOVOLJEN SAMO Z VABILOM, k1
ga dobite v Ul. F. Severo 5 b; pri Osvobodilni fronti okraja, Ul. Machiavelli 13-11; SHPZ, Corso Garibaldi na okrajnem sedežu OF v Skednju; pri ASIZZ, Ul. Manna 29, Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6; v g°s ni Ciril, Ul. S. Marco 21; v Dutkovi hiši v Nabrežini! v Sv. Križu pri Mariju Švabu štev. 343; na Opčinah na okrajnem sedežu OF.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
SINDIKALNE VESTI
Plenarno zasedanje izvršilnega odbora Enotnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev
Izvršilni odbor Enotnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev ima svojo sejo v soboto 9 decembra ob 19. Dnevni red je sledeč:
1) Položaj delavcev v zvezi s prilagoditvijo plač sedanjim življenjskim prilikam.
2) Ustanovni kongres Enotnih razrednih sindikatov STO.
3) Razno.
Ker so vprašanja, ki se bodo obravnavala, zelo važna, naj nihče ne manjka.
DRUŽABNI VEČER ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV
ZPD ERS sporoča svojemu članstvu, da bo v soboto 9. t. m. ob 20. uri na stadionu «Prvi maj« družabni večer. Poleg v vabilih navedenega sporeda bo tudi miklavževanje. Darila se sprejemajo isti dan od 16. ure dalje na stadionu.
Za družabni večer veljajo prav tako vabila namenjena za družabni večer 11. novembra.
RODITELJSKI SESTANEK V
SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU
Vabimo vse starše notranjih in zunanjih gojencev dijaškega doma na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 10. decembra ob 9 v Ulici Buonarroti 31.
Prepoved uvoza
smrekovih in jelkinih drevesc
TRST, 6 (PIO) — Urad za kmetijstvo’in ribolov Zavezniške vojaške uprave obvešča, da je uvoz smrekovih im jelkinih drevese iz inozemstvu (razen Italije) ustavljen v smislu člena 5, odstavek g j, ukaza št. 232 z dnP 23. decembra 1949, ki zadeva «Določila uvoza in tranzita sadik, semen, sadežev in rastlin vseh vrst«
Obiščite razstave v Kopru
SHPZ opozarja na vrsto razstav, ki so otvorjer.e v Kopru.
Vabimo vse, ki se zanimajo, naj si razstave ogledajo. Ce bo dovolj prijavijencev, priredi SHPZ v nedeljo, 10. t. m. popoldne skupni ogled razstav.
Prijave sprejema tajništvo SHPZ — Ul. Ruggero Manna 29 do sobote do 13. ure. (Vožnja tja in nazaj je 400 lir).
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8406-8450, papirnati šte ling 1740-1770, d< lar 686-689, telegrafski dolar 693-694, švicarski frank 158-159, francoski frank 170-175, avstrijski šiling 23 - 23.50.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. decembra 1950 se je v Trstu rodilo 13 o rok, pr rok je bilo 5, umrlo pa je 6 oseb.
Poročili so se: uradnik Sergij Zanelli in uradnica Ornel-la Pikerle, pek Bruno Mikelin in gospodinja Albma	Jerse,
mizar Menotti Punis in gospodinja Elvira Prodan, inženir Sergij dr. Nordio in gospodinja Bianca De La/aiuli, geometer Oreste Zacchi	in štu-
dentka Mirella Collenzi.
Umrli so: 32-letna	Marija
Umek, 61-letna Paola Kolar por. Filippi, 79-1 tna	Marija
Bastiani, 49-letna Valerija Kodrič, 39-letna Irma Furlan por. Melli, 77-.letna Eleonora Dun-kovič vd. Villas.
Zatiranje borovega prelca
TRST, 5. (PIO) — Urad za kmetijstvo in ribolov ZVU opozarja, da je po določilih zakonov z dne 20. maja 1926 ;n 12. februarja 1938 zatiranje borovega prelca obvezno in da ga morajo vsi lastniki borovcev zatirati na ].astne stroške.
Odstranjevanje in uničevanje gnezd se začne 15. decembra Po 16. februarju 1951 bodo vsi kršitelji kaznovan; po določilih zakona Gozdarski oddelek policije v Ulici Monte Grappa št. 3, I., telefon 3643, bo dal prizadetim vsa obvestila, k; so potrebna.
URADNE OBJAVE
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg. Oberdan 2: Al Galeno, Ul. Giulia 114; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul . Ci-gnola, Corso 14; Seravallo, Trg. Cavana 1: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ZVU UKAZ ST. 220 — DOLOČILA, KI ZADEVAJO LEKARNE OSEBNEGA PRAVA. TRST, 7, (AIS) — Ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 220, ki stopi v veljavo 1L decembra 1950, na dan objave v Uradnem listu, določa, da so nakupi lekarn »osebnega prava« («di diritto personale«), ki so jih v času od 28. junija 1943 do 11. septembra 1947 izvršile ustanove družbe ali zasebniki, ki niso lekarnarji, v nasprotju z določili drugega odstavka 1. člena ukaza štev. 454 z dne 2. septembra 1947 veljavni z vsemi zakonitimi učinki.
KONCERT GODBE CIVILNE POLICIJE
TRST, 7. (AIS) — Pod po-| kroviteljstvom Zavezniške čitalnice in z blagohotnim dovoljenjem gospoda G. Richardsona j OBE bo godba civilne policije priredila v avditoriju Ljudskega doma (Ulica Teatro Romano — vhod «B») koncert pod vodstvom inšpektorja Mansija.
Gledališče Verdi
V soboto ob 20.30 bo Pre*‘oe” ra Verdijeve opere «Rig°*e . . za abonma C (parter in 10 ^ in za abonma C (balk°n galerija).
331 RADIO
jugoslcome n${
(Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 kc)
PETEK 8. 12. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: ročila v ital. in objava spo, v 7.00: Napoved časa -	Jir
slov. in objava sporeda; ‘.D-tranja glasba.
12.00 :	Opoldanski	konten;
12.30: Vedra glasba; 12.45:/r sa čila v ital.; 13.00: Napoved » je . poročila v slov.; 13.15:	;	t
pevski zbor «Tone Tornsicj a univerze v Ljubljani; 13.5°: jJvj;
Jugoslavija: Crna gora (si iuu-14.00: Mali orkester Radia,«Mjar' ljana pod vodstvom Pina ital.! ja; 14.30; Pregled tiska v
14.45: Pregled tiska v slov. .
17.30: Politične aktualnosti 17.40: Pojo italijanski p)! ri; 18.00: Športni pregled OjfAa 18.15: Koncert pianista Mar'La; Lipovška, nato lahka P,«o0: 18.45: Poročila v hrvaščini; i - g. Glasbena medigra; 19.15: ‘f3s3
čila v ital.; 19.30: Napoved J- .
- poročila v slov.; 19.45: Sin® Kaj na ura (ital.); 20.00: Uganite a igramo (slov.); 20.30: Slušnai * j. (ital.); 21.30: Znani instrume« ^ ni solisti pred mikrofonom! * jjo-Ljudska univerza: Tisoč let venske zgodovine (slov.); pjes-Pester večerni spored; 22.45- 'mj ni ritmi; 23.00: Zadnja P°J,,„ v v ital.; 23.05: Zadnja P°roi'rio-slov.; 23.10: Objava dnevnega reda za naslednji dan; 23.1?. turni; 23.30: Zaključek.
KINO
Rossetti. 16.15: «Orli morja« G' Cooper.	niivia
Excelsior. 16.00: «Dedinja», de Havilland.	,	.	„,0žje
Arcobaleno. 14.00:	«Vsi	m
kralja«.	. vrtin-
Penice. 15.30: »Življenje v cu plesa«, June Haver. g0-Filodrammatico. 16.00; »Rdeča ra«, P. A. Parner.
eo
Alabarda. 16.00:	«BikoborK3#’
Ester VVilliams.	f,,nja»>
Armonia. 15.15: «Brezupno tv Bette Davis.	uril'"
Garibaldi. 15.00: «Nevarno 14 šte«, John Payne. . -jeni Ideale. 15.00: «Tarzan in mas
studenec«.	.	-tre?«1
Impero. 16.00: »Nilski jastr Silvana Pampanini.
Itatia. 16.00: »Madame Bova1^ Jennifer Jones.	„0i
Kino ob morju. «Ljubezen v ničlo«.	.,<jo1P'
Savona. 15.00; «Vojak pdstl’ vec«, Douglas Fairbanks J>- p. Viale. 15.00: «Mavrični otokih Lamour.	„ira»>
Vitttorlo Veneto. 15.00: «Srnn Gregory Pieck.	«
Aaua. 16.00: «PosIednji John Carrol.
dvoboJ’’’
Betvedere.T6.bO: «Temna Marconi. 15.30: «Pustolovsčin Vallechlari«, Stanlio ln u* ji. Massimo. 15.o6: «Pekel živimi Bogart.	„ač
Novo cine. 14.30:	«Nebo
močvirjem«.	,	pub-
Odeon. 16.00:	»Maršalova o
Ijenka«.	,
Vittoria. 15.00: «Atlantide».
Sv. Vid. 16.30: «Križarj »■ Venezia. 16.00:	«Ljubšl
mož»,
ADEX - izleti
bodo
24. in 25. decembra izleti v
Ljubljano, PuM; Reko in Rovinj
.	9.	®
Prijave sprejema ao ^r;a. cembra potovalni urad ^ „ „.
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
8. dteceirihra 1950 _____________________ .—A
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Zgradili bodo tovaroo
za izdelavo delavskih oiefe
Danes
vse mesnice zaprte
Zveza trgovcev za gsriško po-1 fcrajisio sporoča, da ostanejo da- j nes, 8. decembra vse mesnice v mestu in pokrajini ves dan za- j prte.
Nekaj ur pred odhodom v Sn,._ kjer se bo pomudil na raznih ministrstvih y zvezi z raznimi občinskimi vprašanji, le župan dr. Bernardi® v sredo zvečer predsedoval tedenski ■ občinskega upravnega od-Na tej seji je seznanil od-. rnike z vsebino pisma, ki ga f*red dnevi prejel od vladnega predsednika De Gasperija, V katerem oznanja sklep podaja za monopolno blago, da v ^ Goric; zgradila tovarno a izdelavo delavskih oblek za nameščence y tovarnah držav-§a monopola ter skladišče “»nopolnega blaga.
1,'t omenjenem pismu predsed-* vlade zagotavlja, d:a bodo **rej pričeli z delom. Odbor-v ,?° v tej zvezi izrazili svoje rn župana pooblastili, n v nithovem imenu zahvali Predsedniku vlade, rfato so se odborniki pctnu-1 ha vprašanju treh delov-, centrov, ki jih bodo v krat-J?* ™Jprii in so v tej zvezi po-®*rli odbornika dr. Polesija,
^ogomeJne tekme v nedeljo na sovodenjskem iqrišču
v®t®ndreška nogometna ekipa ventina, ki se je preteklo ne-e'k> dobro odrezala pri tekmi Neprivi. bo v nedeljo 10. t. i- zopet prišla na sovodenjsko ,.nkjer so bo srečala z ^jstorieo S. Gottardo (Vi. jjjj ’ za prvenstvo prve divi-
Ju>?v po zmagah, ki jih je odnesla Pri zadnjih bo lahko sklepamo, da se ja 'u.^i nedeljska tekma odigra-Ktn ”-ej v prid1, vendar Pa ne ticsa J*rezreti odlične sposob-j- .’ moštva iz Sv. Gotarda. v«.- rica Juventine bo zfio tijj n° Pri tem srečanju me-d'va igralca, od katerih zaradi izključitve, dru-'~a Pa za.radi bolezni. 1^animivo bo tudi srečanje v d Juventino B in S. Lorenzo
po pred tekmo za prven-I. divizije. Pri tem sreča-
tn^fe 150513 omenjeni ekipi po.
jolT ža prvenstvo II,'divizije. 13 "a tekma se bo pričela ob
t!viUri' DrUE?a P3 tak°i P« v?1' Ker bosta obe srečanj;
tov0 zelo zanimivi, ne bo J*1 slabo vreme odvrnilo šte-'h gledalcev.
Prst ostal v stroju
delu v podgorski predil-iM*.Se ie včeraj ponesrečil 30-delavec Severin Brešan iz !t°Se- Pri popravljanju nekega v ®Ja mu je namreč leva ro-l zašla v drobovje stroja, v jr ®rem mu je ostala polovica It«. ca- Rešilni voz Zelenega * ga je odpeljal v mestno h-ico Brigata Pavia. Ozdra-bo y enem tednu.
Vt v zapor zaradi vina
ia6ai podlaSi tiralice, ki jo je t; . *a goriška sodnija, so agem-^ntVne varn0®ti včeraj spravili
rV_
t^^bogel plačati globe, na ka-50 ga prejšnji teden obso-vJ.^adi ponovnega pijanče-
r —
Uorzu pod avto
a Korzu Roosevelt je vče-Prišel pod avtomobil 50-Cp«!1 lvan Manini iz Tržaške e 41. Pri nesreči si je mož
v zapor 57-letnega Ivana 3g iz Ul. Baiamonti 6, ker
21,
cmi;
de;
ranii
rebro na lev, strani in
v glavo. Rešilni avto
\/ aega križa ga je prepeljal v , estbo bolnico. Ozdravel bo ®h tednih.
^ mokrih tleh je zdrsnila
kuhinji svojega stan VOeraj spodrsnilo C\!ji Petrovčič iz Ul.
s. . kuhinji svojega stanovanja 41-letni Alvia-je ženska na katero
žC'iiPripadcu si . la desno roko,
ri^^.Prla. Ozdravela bo v šiti-
dineh.
da čimprej zaključi s potrebnimi postopki pri občinskem tehničnem uradu in Uradu za delo.
Nadalje so dtoločili, da bo pri-hodnja seja občinskega sveta v torek 12. novembra ob 20. uri.
Takoj zatem se je župan poslovil od odbornikov, ki so s sejo nadaljevali pod predsedstvom dr. Poterzia. V nadaljevanju sp sprejeli več sklepov, ki sg tičejo navadne uprave in sicer nabavo raznih učnih sred. stev za otroške vrtce s polro-škom 280 tisoč lir. Določili so tudi stalni občinski prispevek goriškemu telovadnemu društvu za telovadne vaje, ki jih v njej imajo dijaki mestnih šol.
V zveži z intervencijo notranje komisije občinskih nameščencev zara.dj zavrnitve zahteve po doklad; uradnikom, je odbor sklenil, da bo za rešitev tega problema počakal na povratek župana.
Pred zaključkom seje so odbornik; poslušali še poročilo dr. Polesija o stanju občinske godbe. Ker ni bilo poročilo dovolj podrobno. da 'bi se odborniki lahko poglobili v t.a problem, so dir. Polesija naprosili za toč-nejše podatke v tej zvezi in sklenili, da bodo o tem sklepali prihodnjič.
Brivnice odprte danes samo dopoldne
Zveza brivcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo danes vse mcšk« brivnice, kot damski saloni, obratovali samo dopoldne, in sicer do 12.30.
PRIČElEK DEL ZA JAVNO EORIS1
35 MILIJONOV
za zaposlitev brezposelnih
Izpraznili so mu kurnik
Iz malega kurnika na dvorišču so neznani tatovi včeraj ponoči odnesli 11 kokoši in štiri peteline, ki so bili last 60-letr.ega Ivana Clavisa iz Kor-za Roosevelt 80. Clavis je tatvino prijavil policiji. Kokoši in petelini so bili vredni približno 20.000 lir. Policija je že pričela s zasledovanje predrznih tatov.
* *
OSEBNO IZKAZNICO in denarnico z 805 lirami je včeraj izgubila 26-letna Savica Fiegel iz Oslavja. Osebno izkaznico svojega moža pa je izgubila 39-ietr.a Primožič Teodora por. Persolia iz Pevme št. 11. Usnjeno torbico, osebno izkaznico, robec in druge toaletne potrebščine je izgubila 19-letna Jorio Lucijana iz Trga Cavour 10.
Poročajo, da je po dolgotrajnih prizadevanjih na različnih ministrstvih poslanec Cecche-rini uspel izposlovati 35.072.000 lir za različna dela za javno korist, k; naj ublažijo izredno velik porastek števila brezposelnih. Denar je namenjen vsej pokrajini. Predvidevajo, da bodo s tem denarjem pričeli različna javna dela. pri katerih bo zaposlenih 475 oseb.
Denar je bil porazdeljen na posamezna dela. Za prvo pogozdovanje goriške cone so določili 4.887.204 lir, za drugo pogozdovanje v Dolu nadaljnjih 8.596.097 lir, pogozdovanje pri Gradežu bo stalo 6.431.706 lir, za delovni center v Krminu 5.847.000 lir, za drugi delovni center v Krminu pa 4.800.000 lir. V Goric; bo pri teh delih zaposlenih 170 delavcev, v Krminu 155, v Gradežu 101 in v Gradišk; 50.
Mlklavževanje v Sovodnjah
Preteklo sredo je obiskal Scvodnje Miklavž na izrecno povabilo tamkajšnjega prosvetnega društva. V. prostorih, kjer je bila ob ljudskem taboru razstava, so domačini pripravili majhen oder in zraven njega pa je direktor lutkovnega gle-
dališča postavil svojo šaro in ropotije.
2e dolgo pred določeno uro je vaška mladež nestrpno čakala, da bi se odprla vrata in ko se je to zgodilo so se kar usuli v dvorano. Najprej je nastopilo lutkovno gledališče, to pot prvič v Sovodnjah in je prineslo pravo presenečenje tako za mlade gledalce kakor tudi za mamice, ki so jih spremljale. Pavliha je vse spravil v dobro voljo s svojimi dogodljaji v lutkovni igrici «Pavlihov cirkus« in pritegnil nase vso pozornost otrok, ki so ob gledanju igre skoro pozabil; na Miklavža.
Nato pa se je pokazal Miklavž v predpisanem spremstvu
angelov in hudičev. Pričelo se je obdarovanje. Najprej so bili deležni darila vsi šoloobvezni otroci nato pa se je Miklavž spomnil tudi mlajših obiskovalcev in jim nasul sladkarij v razprte ročice.
Za otroke je bil konec mi-klavževanja, toda ne za mladino in je Miklavž potem ko so se otroci odstranili spet prišel na oder in obdaroval mladino ter jo primerno poučeval. Tole obdarovanje je trajalo precej časa in vse navzoče je bolel trebuh od gromovitega smeha, ki ga je jzzval Miklavž in darila. Na koncu pa se je vse zavrtelo in tako se je Miklavž z veselim srcem poslovil od Sovodenjcev.
Kino v Štandrežu
Danes, jutri in v nedeljo 10. t. m. bodo v kinodvorani Lutman v Štandrežu predvajali sovjetski film: «MOZ PETIH OBRAZOV«. Prva predstava bo ob 16.30. Shramba koles.
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Zei: ČLOVEK IN OCEAN, platno........ 490 lir
Tinjanov: DEKABRIST KIHELBEKER, platno . 520	»
Vladen: KEMIJA IN KEMIJSKA TEHNOLOGIJA, polplatn0 .................... . 750	»
Lenin: IZBRANA DELA, IV. del. polplaino . . 450	»
Marx: O UMETNOSTI In KNJIŽEVNOSTI, polpl. 400	»
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN V GORICI.
Seja pokralinsKega adposlanslva
Pretekli torek je pod predu sedisitvom predsednika odv. Cu-lota sestalo pokrajinsko odpo. slansljvo k svoji redini tedenski seji, na kateri so deputati razpravljali predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja.
Prvi sklep, ki so ga sprejeli, je nakup zemljišč potrebnih za razširitev ceste od podvoza v Krminu d0 Vilaorte. Skupno bodo od številnih zasebnikov kupilj 10.000 kv. m zemilje. Nadalje so sklenili kupiti računski stroj za upravni urad pokrajine, ki stane približno pol milijona lir ter odobril; potro-šeik za vzdrževanje treh slepcev v zavodu za slepce Rittme-yer v Trstu. Odobrili so poravnavo stroškov za popravilo ©rožnikih vojašnic v Jamljah in Sv. Roku pri Bračanu ter stroškov za električni števec v orožniški vojašnici v Turjaku.
Pred zaključkom so odobrili še plačilo stroškov za popravljalna dela v poslopju prefekture, višje italijanske gimnazije ter za popravilo prevoznih sredstev pokrajinske uprave, skupno za 60.000 lir. Za razne dobave zavodom, ki‘spadajo pod pokrajinsko upravo so nato odobrili še 1.413.000 lir.
IZ SVOBODNE GORIŠKE
Poživitev gradnje Nove Gorice
Gradnja Nove Gorice je brez dvoma največ-ja v goriški oblasti. Kažejo se že prvi uspehi; saj so štirje veliki stanovanjski bloki že naseljeni, v kratkem pa bosta sposobni za naselitev še dve enaki stanovanjski zgradbi.
Brez dvoma so ti prvi uspehi lepi in nam lahko dajejo pogum za nadaljevanje gradnje s še večjim uspehom; delo se predvsem letos zelo uspešno razvija. Iz delovnega kolektiva splošnega gradbenega podjetja «Primorje», ki je dotlej gradilo objekte v Novi Gorici, se je ustanovilo že ob pričetku tega leta «Oblastno gradbeno podjetje Soča«. Rezultati dela so mnogo boljši kakor prej, kar je razumljivo, kajti poraba investicij za gradnjo Nove Gorice in gradnja sta sedaj pod istim vodstvom in nadzorstvom Vendar tudi pri gradnj; Nove Gorice ni vse lahko, boriti se morajo z velikimi težavami. Predvsem primanjkuje težakov in slikarjev, kar je glavna ovira za normalni razvoj dela.
Trenutno grade v Novi Gorici deset velikih stanovanjskih objektov, katerih vsak ima po 24 udobnih stanovanj, jn palačo ljudskega odbora goriške oblasti, ki bo bržkone zgrajena že v prvem tromesečju prihodnjega leta. Grade tudi veliko kavarno in restavracijo, ki bo prav tako gotova v prihodnjem letu, ter kanalizacijo s sodobno čistilno napravo, ki je nujna X vsakem modernem mestu.
Pomanjkanje delovne sile, zlasti še nekvalificirane, je ze-
lo občutno, kajti prav čistilna naprava ter kavarna in restavracija potrebujejo težake. Upravni odbor in delavski svet podjetja «Soča» sta spoznala to potrebo pravočasno ter določila, da mora vsak uslužbenec in delavec, ki ni neposredno zaposlen pri gradnji, opraviti na teden po osem delovnih ur Pri gradbenih delih kot težak. Podjetje je s tem pridobilo skoraj trideset težakov na dan, kolektiv kot tak pa je a tem dokazal, da pravilno razu. me svojo vlogo, kj jo mora opraviti pri izpolnjevanju plai na. Problem pa je bil s tem la delno rešen, ker je pomanjkanje delavne sile večje.
V prihodnjem letu namera* vajo graditi več zelo važnih objektov, kakor so komunalne zgradbe, vodovod, sanitarno epidemiološka postaja, gimnazija, tovarna gospodinjskih strojev ;td., kar bo terjalo še več napora, zato pričakujejo pomoči tudi iz drugih okrajev., zlasti z delovno silo.
Ko bo delo končano, bodd lahko vsi ponosno gledali na mesto, središče osvobojene Prbj morske.
= KINO =*
VERDI, I7t «Alina», G. LoIIcm brigida.
VITTORIA, 15:	«Doktor	Ci*
klop«.
CENTRALE, 17:	«2enske	ih
razbojniki«, A. Nazzari.
MODERNO. 17: «Crna rožaaj C. Aubry.
EDEN, 17: «Junsški vodja«, Di Del Rio.
Zdravniške ordinacije v otroških posvetovalnicah in krajevnih ambulantah
Poverjeništvo za socialno skrbstvo opozarja starše v koprskem okraju, naj se poslužujejo spodaj imenovanih otroških posvetovalnic, kjer so vsi otroci do 12. leta lahko deležni brezplačnega zdravniškega pregleda. Ljudska oblast želi, naj bi ne bilo otroka pri nas, ki ga ne bi zdravnik točno preiskal, ugotovil morebitno kal bolezni, ga imel v evidenci in tudi zdravil.
Prav tako opozarjamo na spodaj navedene krajevne ambulante, ki se jih lahko poslužujejo vsi zavarovanci, njihovi svojci in ubogi.
Otroške posvetov alnice poslujejo: KOPER: Vsak četrtek od 15 do 17 v ambulanti bolnišnice. PIRAN- Vsak torek in vsak petek od 10 do 11 v bivši ambulanti dr. Cuzme.	.r-.-
IZOLA : Vsak četrtek od 11 do 12 v domu za onemogle. SECJOLE: Vsak ponedeljek od 11 do 12 v bivši gostilni Bartole. MAREZIGE ; Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 14 do
15 v osnovni šoli.
DEKANI: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15 do 16 na sedežu KLO.
SV. PETER: Vsak prvi in tret ji ponedeljek v mesecu od 14 do 15 v osnovni šoli.
ŠMARJE: Vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 15 do
16 v zadružnem domu.
Ordinacije v krajevnih ambulantah: DEKANI: Vsak torek od 15. do 16. ure.
OSP: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 16. ure. MAREZIGE : Vsak četrtek od 15. do 16. ure.
ŠMARJE: Vsak petek od 15, do 16. ure.
MBS®!
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Naši kandidati
za nedeljske volitve SIAU
Buje	j	I injan
Nova strokovna šola NaDOVBd tBkmovanja odboru
za hrvatske in italijanska učence
Zadnje din; ofcitabra je bila otvorjena v Bujah nova strokovna šola v hrvatske m jeziku in nekaj dni nato tudi enaka šola v italijanskem jeziku. Solo v hrvatskem jeziku obiskuje 19, v italijanskem pa 23 u-čencev.
Pouk je v obeh šolah vsak dan od' 14 do 17.25. razen sobote, ko so učenc,i na praktičnem delu. Vsak tectan imajo učenci po 20 ur pouka.
Ta šola bo trajala tri leta, nakar bodo učenci polagali izpite. Po tem se lahko vpišejo tudi na tehnikum. Po končanem tehnikumu pa ie učencem odprta pot na tehnično visoko šolo.
Dosedianji uspehi y obisku, učenju in disciplini dokazujejo, da bo šola prinesla tiste koristi kot jih ljudska oblasit od nje pričakuje in za kar je bila ustanovljena.
SIAU Škofije
Kot druge kraje je tudi našo vas zajelo tisto razgibano predvolivno ozračje, ki dokazuje, kako se ljudje pripravljajo, da bodo dan volitev praznovali kar najbolj slovesno. Da bodo ti dnevi, ki nas še ločijo od volitev, še bolj podžgali priprave, smo napovedali odboru SIAU na Škofijah tekmovanje v naslednjih točkah:
Do dneva volitev bomo vpisali v SIAU 95 odst. prebivalstva, do 10. ure bomo volili 100 odstotno. Na dan volitev bomo organizirali vsako uro pošiljanje poročil o poteku volitev na bazo SIAU. Na predvečer volitev bomo zažgali štiri kresove in imeli nato ljudsko rajanje. Na dan. volitev bomo v vsaki vasi imeli budnice z godbo in petjem. Vo-livno dvorano bomo okrasili z zastavami, slikami, cvetjem in napisi. Takoj po končanih volitvah bomo poslali poročilo o izidu na okrajni odbor SIAU v Koper.
Nadaljujemo s priobčevanjem naših kandidatov za nedeljske volitve v SIAU. Pri tem moramo povedati, da je, ljudstvo izbralo tiste najboljše tovariše, Slovence, 1'alijane in Hrvate, ki delajo, da se bo bratska., or-ganizacija še bolj utrdila in razširila. Ko reakcija iz Trsta in njeni agenti v naši coni poizkuša vplivati z raznimi parolami, da naj se ne opišejo v SIAU, ker niso bili nikoli vpisani niti v fašistično stranko in hoče tako prikazati v očeh preprostih ljudi, da je SIAU neka protiljudska organizacija, se ljudstvo v vedno večjem številu priglaša v SIAU. To je jasen dokaz, da ne bo uspelo reakciji, da bi pri nas žela sadove svojega razdiralnega dela, kot jih je prv.e čase žela v Trstu. Delovno ljudstvo našega okrožja bo na nedeljskih volitvah dokazalo, da so vse mahinacije reakcije zaman.
MARIJA METLIKA, rojena 5. V. 1890 v Novem gradu* gospodinja iz kmečke družine. V času narodnoosvobodilne borbe je aktivno sodelovala in zbirala živež in obleko za partizane. Tudi po osvoboditvi nadaljuje s svojo delavnostjo v množičnih organizacijah posebno v ASIZZ. Je članica mestnega odbora ASIZZ v Novem gradu. Bila je izvoljena tudi na upravnih volitvah 16-aprila.
ERMINIJ MEDICA iz Valiče v Bujščini, rojen leta 1919, izhaja iz uboge kmečke družine. Ze v mladih letih je poizkušal vso grenkobo nacionalnega in socialnega zatiranja. Moral je zapustiti rodni dom in si sam iskati sredstev za življenje. Za osvobodilni pokret je začel delati že leta 1941. Leta 1943 pa je vstopil v partizane in delal pri organiziranju narodnoosvobodilnih odborov v Savudriji, Umagu in drugje. Po osvoboditvi daje tov. Medica vse svoje zmožnosti za utrditev ljudske oblasti in dvig standarda delovnega ljudstva. Imel je raz-
na odgovorna mesta v ljudski oblasti, pri katerih je imel vedno najboljše uspehe. Sedaj je tajnik Okrajnega ljudskega odbora v Bujah.
Poziv članom SPD
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V KOPRU poziva vse svoje člane in članice, naj se danes ob 20. uri udeležijo važnega predvoliv-nega sestanka, ki bo v dvorani iiAurora« v Kopru.
V Bujščini tekmujejo...
Predvolivno tekmovanje dosega v zadnjih dneh tudi v Bujščini velike uspehe. Tako je živo prt vpisovanju članov SIAU in tudi na prostovoljnem delu.
V BRTONIGLI So imeli več množičnih predvolivnih sestankov, na katerih so bile odobrene kandidatne liste. Niso zaostajali v prostovoljnem delu in so napravili 107 prostovoljnih ur pri popravljanju poti in napajališča.
Na sektorju Sv. MARIJE NA KRASU so se do sedaj najbolj izkazali v VALIČI. Nad 90 odst. volivnih upravičencev so že vpisali v SIAU. Pri prostovoljnem delu je na tem sektorju najboljša vas VILANIA, kateri sledi center sam.
Najboljša vas pri vpisovanju članov v SIAU na sektorju NOVEGA GRADA je DAJLA, v prostovoljnem delu pa NOVI GRAD, kjer je zadnje čase 119 članov SIAU opravilo nad 796 prostovoljnih ur.
V MARUŠIČIH bi lahko imeli boljše uspehe. V tednu od 23. do 29. novembra so opravili samo 116 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Tu so tudi že izbrali kandidate. Tudi izobraževalni tečaji so do sedaj po-
RIBICA
ZALIVU
SO POTREBNI POPRAVILA. TAKO SE TA DVA MENJAVATA PRI DELU NA SVOJEM ČOLNU V NOVEGA GRADA.
^•^U.'1'..tinminniinMiiiiiniimiiiiiiMiiinmmiiiiinninmi imunimi  	lil iiiMliiilllliiliniinH.liillMuilMuinniilinwinninn|iii||i m |Mnji|iii|i|nnt«iiM|ri|tMU)Hiniii ni iii.iiininniiiiitiM IIIMMIHMII tMMiii)[iil||il||||,||,,|,|nIM||i|iiiiiiiniMiiiniiniliii(iiniMliiMinillii|itiwilniHitiiiMiiiiiiiiniii11|iIMM|||[|||||)l|IIIMlll[M|l[nttln|Hn[1Mnnltn[M[1||[|||[
iiniinuuwiliiiniininnniuiiiinniniiiiiniiinniiiininnlinin[niq
kazali še malo uspehov, ker jih gledamo preve.č . samo z organizacijske strani.
V NOVI VASI so pri gradnji zadružnega doma napravili zadnje čase okoli 244 prostovoljnih ur. Najboljši je do sedaj center sam, kateremu sledi vas SERBANI.
LOVREČIČI so napovedali tekmovanje NOVI VASI. Niso pa izkoristili v LOVREČIČIH vseh možnosti, ki bi jim zagotovile zmago v tem tekmovanju. Vsekakor pa imajo še čas, da to lahko dosežejo.
NAJDENO
V bližini Bandelja pod Smar-jami je bila najder.a na cesti žimnica za posteljo, katera je verjetno padla s kamiona pri prevozu pohištva. Lastnik jo lahko dvigne pri tovarišu Jožefu Mcratu, Skamela št. 37, KLO . Korte.
Vozni red
na avtobusni progi Piran-Koper
Avtoprevozno podjetje Adria v Kopru sporoča, da je ukinjen avtobus z odhodom iz Pirana ob 23. uri. Namesto te je upeljana nova zveza s sledečim urnikom:
Odhod iz Pirana ob 4. uri, iz Portoroža ob 4.10, iz Strunjana ob 4.20, iz Izole ob 4.30, prihod v Koper ob 4.45.
Kino
9. — 10. DECEMBRA
NOVO CINE, KOPER: Pesem ljubezni.
ARRIGONI: Človek človeku, ODEON: Morski cvet. TARTINI, PIRAN: Nasredin v Bukari.
BUJE: Lermontov.
NOVI GRAD: Zoja Kosmodem-janska.
UMAG: Variete BRTONIGLA: Pepelka. SECJOLE: Blagoslov.
j Babiči
Da bo najntlajsim lepo
Ze takoj prve dni, ko se .ie j začelo govoriti o novoletni jelki, so ljudje z veseljem sprejeli to vest. Na prvem sestanku se je več tovarišev prostovoljno priglasilo v odbor, kj bo pripravil in izvedel vse potrebno tako, da'btž ©trdtki-praznik nrine.-ei .zvrhana mero veselja in zadovoljstva vsem otrokom na vasi.’ Na sestanku so razne organizacije sprejele tudi obveze, ki so bile v naslednjih dneh že izpolnjene.
Tako je Zveza partizanov prispevala 1500 din, prosvetno društvo 500 din, SIAU 2000 din, mladina 500 din, vas Cen-tur 1120 din, Rojci 100° din, Babiči 1767 din. Prispevale bodo tudi naslednje organizacije: KLO, AF2, Rdeči križ in kmečka delovna zadruga. Od posameznikov sta največ prispevala tov. Franc Koren iz Babičev, ki je dal 150 din in Franc Babič iz Malega Centurja št. 28, ki je dal 120 din. Skupno bo tako zbranih okoli 13.000 din. Poleg tega bodo v vasi izvedli še nabiralno akcijo za razne darove.
Naši pionirji pa tekmujejo s prostovoljnim delom pri olep-šavanju šolskega poslopja in urejevanju vrta.
SV. A IV TON
S TEKMOVANJEM NA VOLITVE
Kakor smo do sedaj na prvem mestu v našem okraju v dvomesečnem tekmovanju, hočemo napeti vse sile in v teh dneh,'ki nas še ločijo, od zaključka tekmovanja, podvojiti svoje delovanje. ,
Vše množičrie organizacije na vasi delajo za to, da bodo volitve res naš veliki praznik.
V sredo zvečer je odbor SIAU sklical širok delovn; aktiv 40 tovarišev in tovarišic. Tov. Turk je ob otvoritvi omenil pomen tega sestanka. Nato je tov. Rodella Alojz pre-čital članek iz priloge Primorskega dnevnika, kater; opisuje preteklost kulturnega razvoja naše vasi in zatiranja pod fašizmom, Nato smo sestavili načrt dela za ves teden, da bo tako naše tekmovanje bolje potekalo. V debati so nekateri člani odločno zahtevali, da bi volitve pričeli že ob peti uri zjutraj. V zadnjih dneh bomo imeli še tri množične sestanke no bazah in v soboto udarniško delo zvečer pa množično zborovanje. Okrasil; bomo vsa tri volišča. Imeli bomo eno vajo naše godbe, eno pevsko vajo
RIBIŠKI ČOLNI
	
m
:■
in eno vajo dramske družine. Delegati bodo govorili svojina članom na teh množičnih se* Stankih.
Tudi žene ‘-so imeli množični sestanek, na katerem so se po* govorile kako bodo organizira* le novbletno jelko. V debati so nekatere žene predlagale, naj bi vsaka družina odstopila 3 odst. sladkorja, ki ga dobi na živilske nakaznice in naj bi vsi pridelovalci žitaric prispevali po 1 kg bele moke. Oba predloga sta. bila sprejeta. Dalje so sklenile, da bodo organizirale v ta namen tudi nabiralno akcijo in izgotovile precej igrački. Vse žene, bodo šle 100 odst. na volitve.
Tudi krajevna Zveza borced je imela sestanek, na katerem so člani sklenili, da se vključi* jo v SIAU in da bodo 10 odst* šli na volitve. Prav tako bodo bivši borci in aktivisti poma-gali, da bo novoletna jelka 1» mela res pričakovane uspehe. Dalje so dopolnili odbor Zveze borcev s tem, da so izvolili nekaj novih članov in delegate V! okrajni odbor Zveze borcev. Borci se udeležujejo tudi vseh sestankov množičnih organizacij jn pomagajo pri pripravah za volitve.
Zadnje čase smo ustanovili v vasi tudi dramsko družino, ki je že imela nekaj vaj.
V soboto zvečer bodo po vseh višinah okoli naše vasi zagoreli kresovi, naši lovci pa bodo izstrelili salve na čast volitvam.
Vsi naši dosedanji uspehi do-kazujejo, kako je naše ljudstvo enotno in istočasno zagotavljajo, da bomo imeli na volitvah dne 10. decembra 100 odst. uspeh. Ce je pri nas še kak potuhnjenec, ki postrani gleda na našo ljudsko oblast, se bo prepričal, da niso fraze, ampak da je to volja delovnega ljudstva, ki hoče ojačiti svojo oblast in jo ^hraniti kot največjo pridobitev narodnoosvobodilne borbe.
Turk Viljem
23.
PKKVEDKL P It O F. D K. F BAN BBADAČ ILII8TBIBAL »B. BOBEBT H1AVATT
dtu?cl0r bi jih bil poslušal, bi bil mislil, da se je znašel v RJih kuhar,iev’ v vižii kuharski šoli ali na sladkosnednih
ftH ^uai prav navadni lojevi ocvirki se dajo jesti,» je ravno °yed°val nekdo, ki je tam ležal z «zastarelim želodčnim «ce so topli. Ko se loj scvre, jih je treba do suha . 1 P°s°iiti, opoprati — in rečem vam, da jim gosji ocvirki u kos.«
Pustite gosje ocvirke«, Je rekel mož z «želodčnim ra-oCvJ’ "ni boljšega od gosjih ocvirkov. Kaj so v primeri z njimi kak-5 lz svinjske slanine! Seveda morajo biti rumeno scvrt! Pri židih.,
'^ejk Ste' da se glede svinjskih ocvirkov motite?« je pripomnil kij, sosed. «Samo po sebi se razume, da govorim o ocvir-Jle 2 domače slanine, o tako imenovanih domačih ocvirkih. 8hiejo biti niti rjavi niti rumeni. To mora biti nekaj med
tema dvema odtenkoma. Ocvirek ne sme biti ne preveč mehek ne preveč trd. In ne sme hrustati, kajti sicer je prežgan- Raztopiti se mora na jeziku in pri tem ne smete imeti občutka, da vam teče mast po bradi-«
«Kdo izmed vas pa je že jedel konjske ocvirke?« se je oglasil nekdo, ki mu ni nihče odgovoril, ker je zdajci planil v sobo sanitetni podčastnik: «Vsi v posteljo, prihaja neka nadvojvo-dinja! Da ne bo kdo kazal umazanih nog izpod odeje!«
Niti nadvojvodinja bi ne bila mogla vstopiti tako častitljivo, kakor je to storila baronka von Botzenheim. Za njo se je valilo spremstvo, v katerem ni manjkal niti računski narednik, ki je v vsem tem videl skrivnostno roko revizije, ki ga bo od mastnega korita vrgla pred šrapnele nekam pod žične ovire.
Bil je bled. Se bolj bled pa je bil dr. Grlinstein. Njemu je plesala pred očmi mala vizitka stare baronke: «Vdova po generalu,« in vse tisto, kar bi utegnilo biti s tem povezano, kakor protekcija, pritožbe, premestitev na fronto in druge strašne reči.
«Tukaj Imamo Svejka«, je rekel in se delal mirnega, ko je peljal baronko von Botzenheim k Svejkovi postelji; zelo je potrpežljiv.«
Baronka von Botzenheim je sedla na stol ob Svejkovi postelji ter rekla:
«Ceški fojak, topra fojak, kriplfojak pit tapferfojak, zelo rad imel češki fojak Avstrijec.«
Pri tem je božala Svejka po neobritem licu in nadaljevala: «Jaz vse brat v časopis, jaz vam prinest papat, kadit, cu-cat, češki fojak topra fojak. Johann, kommen Sie her!«
Komornik z ježatimi zalizki je potegnil veliko košaro k postelji, medtem ko je družabnica stare baronke, visoka dama
objokanega obraza, sedla na Svejkovo posteljo ter mu tlačila slamnato blazino pod hrbet s fiksno idejo, da se to mora delati bolnim junakom.
Baronka je medtem jemala darove iz košare. Cel ducat pečenih piščancev, zavitih v rožast svilen papir in prevezanih s črnožoltim svilenim trakom, dve steklenici nekakšnega vojnega likerja z etiketo: « Gott strafe England!« Na drugi strani je bil na etiketi Franc Jožef z Viljemom, kako se držita za roke.	s
Potem je vzela iz košare tri steklenice vina za rekonvalescente in dve škatli cigaret. Vse je elegantno razložila po prazni postelji zraven Svejka in pa še lepo vezano knjigo «Prigode iz življenja našega vladarja«, katero je spisal zelo zaslužni šef-urednik «Uradnega Praškega lista«, ki je bil ves zaljubljen v starega cesarja. Nato so prišli na posteljo zavitki čokolade z istim napisom «Gott strafe England!« in spet s sliko avstrijskega in nemškega cesarja. Na čokoladi se nista več držala za roke, vsak je bil zase in sta si kazala hrbet. Čedna je bila dvovrstna zobna ščetka z napisom: «Viribus unitis«, da bi vsak, kdor si čisti zobe, mislil na Avstrijo. Elegantno in zelo primemo darilce za fronto in strelske jarke je bila garnitura za nohte. Na škatli je bila slika, kako eksplodira šrapnel in neki človek hiti z bodalom naprej. Spodaj je stalo: «Fiir Gott, Kaiser und Vaterland!« Brez slike je bil zavitek prepečenca, zato pa je bila tam pesmica:
Oesterreich, du edles Haus, steck deine Fahne aus, lass sie im Winde weh’n,
Oesterreich muss ewig steh’m!
s češkim prevodom na drugi strani-
Poslednje darilo je bila bela hijancinta v lončku-
Ko je vse to ležalo na postelji, je bila baronka von Botzen-heim tako ginjena,'da ni mogla zadržati solz. Nekaterim izstradanim simulantom so tekle sline iz ust. Baronkina dru. žabnica je podpirala sedečega Svejka in tudi njej so se oči solzile. Bilo je tiho kakor v cerkvi. Tišino je nenadoma pretrgal S ve j k, ki je spel roke:
«Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi Tvoje ime, pridi k nam Tvoje kraljestvo... pardon, milostljiva, ni tako, hotel sem reči: «Bog, oče nebeški, blagoslovi nam te darove, ki jih bomo uživali po Tvoji radodarnosti. Amen.«
Po teh besedah je vzel s postelje piščanca in ga začel jesti. Dr. Griinstein ga je ves preplašen gledal.
«Ah, kako mu gre v slast, vojačku,« je vsa navdušena šepetala dr. Griinsteinu stara baronka, «gotovo je že zdrav in gre lahko na bojišče- Zares sem zelo vesela, da sem mu tako ustregla«
Potem Je hodila od postelje do postelje ter razdajala ciga-rete in čokoladne bonbone in se vrnila spet k Svejku, mu pobožala lase, rekoč; «Behiit’ euch Gott« ter odšla z vsem sprem-stvom.
Se preden se je dr. Griinstein vrnil od spodaj, kamor Je spremil baronko, je Svejk razdal piščance, ki so jih pacienti pogoltnili tako hitro, da je dr. Griinstein našel namesto piščancev le še kupček kosti, tako do čista oglodanih, ko da so piščanci padli za živa v gnezdo jastrebov in je na njihove oglodane kosti pripekalo nekaj mesecev sonce.
(Nadaljevanji sledi).
8, aeoembus
Z
(Iz posega tov. F. Štoke v diskusijo na konferenci KP STO 26. nov.)
Miha Maleš
razstavlja v galeriji „Scorpione"
GOSPODIH
[" TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET
x vo
»~1ina~nčT]
O načinu upravljanja na našem področju in o tem, kar razumemo pod imenom javna uprava, se je na široko razpravljalo spomladi 1949 in v pred-vol i vn i kampanji pred upravnimi volitvami,
Po dveh letih pa ne bi bilo slabo ponovno prerešetati ta predmet ter primerjati govorjenja z dejstvi, da prikažemo slabosti in navedemo popravke.
Lahko trdimo, da je naše takrat izrečene vidike potrdil nadaljnji razvoj položaja. Dvajset preteklih mesecev je potrdilo točnost naše kritike sistema in obenem potrdilo, da je bil naš upravni program edini zmožen doseči dobre sadove, če bi bil seveda sprejet.
Zal pa so to preprečili volit ni rezultati, ki so izšli iz votivnega aparata organiziranega tako, da so se dosegli samo ti-fti in nič drugačni rezultati, kakor sta jih želela, zaupna uprava in od nje priljubljena ter zaščitena reakcija.
Iz tega sledi, da je bil tržaški občinski svet v svojih nalogah že v naprej podrejen interesom šovinizma in italijanskega imperializma ter postal tako orodje propagande blatenja in obrekovanja, ki je imela cilj ustvarjati in razširjati sovraštvo do slovenskega prebivalstva v naši coni, do jugoslovanskih narodov in do ljudske oblasti v Istrskem okrožju.
Na isti črti so se znašli tudi kominformisti, ki gospodarijo v miljskem občinskem svetu, sa mo s to razliko, da se včasih spomnijo obstoja slovenskega prebivalstm, vendar le takrat, ko ga želijo preslepiti, da bi se boril proti lastnim interesom.
Jasno je, da vsa ta dejavnost nima nobene zveze s pravilnim upravljanjem v korist konkretnih interesov prebivalstva, tako italijanskega kakor slovenskega., in to še posebno Pri uporabi javnega denarja na polju splošnega gospodarstva.
Na tem polju presegajo proračuni in bilance milijone in milijarde, ki so seveda razumljivo zvezani z deficitom.
Dejstvo je. da Prav na teh številkah sloni politična igra domače reakcije, rimske vlade in zaupne uprave, ki hočejo dokazati, da je STO preveč majhno in revno da bi se moglo samo preživljati, po katerih ne bi bilo to ozemlje nič drugega kot navadna pijavka, ki se. preživlja z žrtvami drugih in to predvsem po zaslugi anese-bične» pomoči velikodušnih političnih krogov. Iz tega sledi, da prav ta pomoč daje onemu, ki ngm pomaga, pravico nadzorstva in zahteve po takojšnji poslušnosti v «nasvetih», ki nam jih dajejo.
Vse to je sad zlobne igre naših namišljenih dobrotnikov, ki se celo norčujejo iz škode, ki I
so jo nam povzročili in jo nam še povzročajo. Mi nikakor nismo deležni dobrot, temveč smo celo okradeni.
Najprej nas je okradel fašizem in za njim še drugi, lci so si prisvojili naše ladjevje, katerega nam ni nihče vrnil, okradli so nas za prometne zveze z izhodiščem v našem mestu ter so nas končno okradli za naše naravno zaledje, od. katerega so nas odrezali. Rezultati epomoči» italijanskega finančnega kapitala se spreminjajo v zaslužek, ki se sčasoma razširi v presežno izrednost in to zaradi dela naših delovnih množic v ladjedelnicah, pristanišču in raznih podjetjih, kakor tudi kmetov z velikopoteznim izkoriščanjem naših delavcev.
Ce je naša cona tako revna, kakor bi jo hoteli prikazani, zakaj se ameriški imperialisti toliko trudijo, da bi ostali tu? Zakaj nas hoče italijanski imperializem np. vsak način priključiti k Italiji?
Povsem jasno je, da se cona, oropana dediščine, kot je naša, ne more upravljati z zdravimi demokratičnimi kriteriji in s potrebno neodvisnostjo. Za iz-vedbo te upravne politike je predvsem potrebno, da imajo demokratične množice ne le oblast v svojih rokah, temveč tudi vire dohodkov.
Ti viri obstajajo, toda potrebno jih je odvzeti tujim rokam, v katerih jih nahajamo, in jih dati v roke domači javni upravi: to je demokratični pojem, ki more prevladovati v naši javni upravi.
Jasno je torej, da bomo lahko vladali in govorili v imenu demokracije, ko bo ta zemlja prenehata biti predmet spora dveh bližnjih držav, ko ne bo ta prikazana s strani častnikov generalnega štaba imperialistov, stoletnih učiteljev kolonizacije in zatiranja narodov.
Demokratična misel se v upravnem smislu naslanja večna na enakopravnost in medsebojno spoštovanje tu živečih narodov, ki sta važna faktorja miru in blaginje. To nismo odkrili včeraj, pač pa nam to dokazuje zgodovina Trsta.
Naivno bi bilo torei upati v dobrotljivost imperializma, ki že sam po sebi stremi k izkoriščanju drugega v korist lastnega bogastva.
Zaradi tega ne bo zaman borba v občinski dvorani v Trstu, da prisilimo povrnitev onega, kar so nam odvzeli, da bi tako postali gospodarji v svoji hiši in tako končno, svobodno in neodvisno živeli, ne da bi kdor koli imel pravico prisiliti nas k pokornosti, tudi kadar gre proti našim interesom. Zahtevati moramo, da bodo naše gospodarstvo upravljali v skladu z našimi krajevnimi koristmi
in ne v prid tujim in daljnim koristim, s katerimi mi nimamo ničesar skupnega, ali pa nam celo nasprotujejo, kakor se to prepogosto dogaja.
Pravično je torej, da ostane dobiček dela naših delavcev v naši hiši, da se ta uporabi v našo korist, ne pa da gre v blagajne izkoriščevalcev, ki se na to celo drznejo zahtevati našo pokornost, ker si pač domišlju-iejo, da so naši dobrotniki.
Tudi v sedanjih pogojih, v katerih je nemogoče izvajanje demokratične uprave, moramo zahtevati, da se omogoči ljudstvu nadzorstvo in razpolaganje občinskega premoženja, tako da bo to najbolje zadostilo potrebam ljudstva, nikakor pa ne, da bi naložili premoženje v neproduktivna dela strateškega pomena in zaradi tega vojno-hujskaška.
Pravica Tržačanov je, zahtevati pravično razdelitev podpor v prid vseh in ne samo izbranih posameznikov, ki se okoristijo z glavnim deležem, mrvice pa pustijo onemu, ki dela in ustvarja.
Zaradi tega imajo upravne oblasti ne samo pravico, temveč tudi dolžnost odločevati o načinu uporabe denarja, ker bi lahko prišel dan, ko bodo morali odgovarjati pred avtentič-1 nimi predstavniki ljudstva.
Stališči vlade in industrijcev
v vprašanjih italijanskega gospodarslvd
MAKEDONSKA V ASKA PLESALCA.
MIHA MALES
Dne 5. t. m. se je pričelo v Bimu zasedanje Zveze italijanske industrije, na katerem so govorili njen predsednik dr. Costa, finančni minister Pella in minister trgovine in industrije Togni.
COSTA OČITA VLADI IN UGOVARJA DAYTONU
Predsednik zveze Costa, sam veleindustrijec in lastnik ene največjih plovnih družb v Genovi, se je najprej detaknil posega državnih organov v gospodarstvo in opomnil, da mora biti, če je že nujen, vendarle čim mamjšii. Nato je izjavil, da trenutni položaj, ki povišuje cene zaradi velikega povpraševanja po blagu, seveda ni odstranil težav, ki so jih še do nedavna občutila industrijska podjetja. Govoril je o proizvodnih stroških, ki so v Italiji višji kakor drugje, in dejal, da so vzrok tega geografska obli-kovitost države, ki povzroča večje transportne strcšfcg (doslej tega ni še nihče trdil, saj ima Italija na razpolago cene-
Lcnferskl krnele zaskrblfenl za svcj ebsicj
Odškodnine po vojaščini poškodovanih travnikov ne ustrezajo več današnjim tržnim cenam - Želeti bi bilo več razumevanja pristojnih oblasti
Kmetovaici-živinorejci iz Lo. njerja so imeli v nedeljo, 26. t. m., sestanek, da se na njem razgovorijo o korakih in ukrepih, ki naj jih podvzamejo pri tukajšnji vojaški oblasti zaradii velike škode, ki jim jo vojaščina prizadeva, predvsem Po njihovih senožetih na «Hudem letu« s svojimi vajami brez pravega prestanka. Prizadetih je nad 40 lastnikov, ki sq se sestanka tudi udeležili.
Senožeti se razprostirajo na bližnji kraški planoti nad vasjo in so bili od nekdaj glavni vir sena za lonjersko živino. Saj so pridelali na «Hudem letu« povpreečno nad 2000 stotov sena letno. Že za časa vojne se je pridelek sena sam precej znižal zaradi splošnih vojnih razmer: pomanjkanje delovnih ljudi, pomanjkanje gnoja, znižanje staleža živine, prevozne težkoče itd-
Takoj po osvoboditvi leta 1945 so se lonjerski živinorejci
krepko vrgli na delo tudi pri obnovitvi in zboljšanju travnikov na «Huid)em letu«. Znova so počistili travnike na »Hudem letu«. Znova so počistili travnike kamenja in grmičevja, ki se je razneslo in razpaslo med' vojno. Popravili so obmejne zidiče ter začeli navažati in trositi gnoj. Njihov trud i,n delo Pa sta imela prav malo uspeha. Kajti žs leta 1946 je začela zavezniška vojaščina prirejati po teh senožetih vsakovrstne vojaške vaje. Poleg pehote, ki ti potepta na dolgo in široko tudi najlepšo travo, nastopajo skoraj vedno tud; vsakovrstna vozila in tanki, ki drveč čez drn in strn, podirajo drevesca in mejnike z obmejnim zidovjem posameznih parcel ter orjejo kamenita tla. »Hudo leto«, i. je bilo še do zadnja vojne nekak raj za naravo ljubečega človetka, — tržaški izletniki
našalo glavni pridelek sena za njihovo živino, je sedaj postalo nekaka razrita in opustoše-na gmajna.
Premnogi kmetovalci tožijo, da n,e bodo kmalu prepoznali niti svojih parcel več in nimajo nobenega veselja, da fci te svoje nekdanje travnike zopet izboljšali in oskrbovali. Kako tlači tudj moralno tako razdejanje človeka, ko vidii, da je njegova senožet, od katere je z gotovostjo računal na zadostno količino sena za prehrano svojih dveh ali treh živinčet od1 katerih črpa njegova družina v veliki meri svojo eksistenco, more razumeti samo tisti, k{ to sam doživlja. Zavedati se moramo, da so te senožeti nastale iz kraških kametni-tih in z grmovjem poraslih paš. nikov, kjer je vloženo trdo delo nekaj rodov, ki &o morali naj prej s krampom in z železnimi
dovažati zemljo in gnoj ter sejati travo. Znano je, da se na kamenitih tleh, kakršna so na Krasu, torej tudi na »Hudem letu«, travna ruša napravlja zelo polagoma skozi desetletja. Sedaj pa je skoraj vse to delo ueič&no in koliko truda ter časa bo treba zopet, da te seno-
morajo tudi o tem pričati — in drogovi očistiti in odstraniti je lon.jersikim živinorejcem do- grmovje in kamenje, nato pa
OB KONCU LAHKOATLETSKE SEZONE
Najboljši lahkoatleti v Evropi
100 m
10.4 Suharev (SZ); 10.5 Bally (Francija); 10.5 Karakulov (SZ);
10.5 Kiszka (Poljska); 10.5 Kolev (Bolgarija); 10.5 Sanadze (SZ);
10.5 Wimmer (Nemčija); 10.5 Sze-beny (Madžarska); 10.5 Lammers (Nemčija); 10.6 BJamasson (Islandija); 10.6 Hmikhov (SZ); 10.6 Camus (Francija); 10.6 Goldova-nyi (Madž); 10.6 Golubjev (SZ);
10.6 Laznička (CSR); 10.6 Leccese (Italija); 10.6 Lupša (Romunija);
10.6 Muravjev (SZ); 10.6 Paquete (Portugalska); 10.6 Pustoch (Francija); 10.6 Stawczyk (Poljska);
10.6 Kuchinski (Poljska); 10.6 Zandt (Nemčija); 10.6 Sobrero (Italija); 10.6 Pospišll (CSR); 10.6 Siddl (Italija).
200 m
20.9 Szebeny (Madžarska); 21.0 Goldovanyl (Madž); 21.2 Csanyi (Madžarska); 21.3 Leccese (Italija); 21.4 Suharev (SZ); 21.5 Camus (Francija); 21.5 Haraldsson (Islandija); 21.5 Sanadze (SZ);
21.5 Shelton (Anglija); 21.5 Siddi (Italija); 21.5 Zandt (Nemčija);
21.6 Bally (Francija); 21.6 Clau-sen (Islandija); 21.6 Karakulov (SZ); 21.6 Moretti (Italija); 21.6 Paquete (Portugalska); 21.6 Pot-ter (SZ); 21.6 Varasdy (Madžarska).
400 m
47.3 Pugh (Anglija); 47.4 Gel-Ster (Nemčija); 47.4 Huppertz (Nemčija); 47.5 Hass (Nemčija); 47.5 Slddl (Italija); 47.6 Audorf (Nemčija); 47.6 Lunis (Franclja);
47.7 Bally (Francija); 47.7 Levvis (Anglija); 47.8 Martin d. G. (Fr);
47.8 Porto (Italija).
800 m
1:48.7 Boysen (Norveška); 1:50.5 Bengtsson (Sv);	1:50.5 Parlett
(Anglija); 1:50.7 Bannister (Anglija); 1:50.7 Hansenne (Francija); 1:50.9 Linden (Švedska); 1:50.9 Steines (Nemčija); 1:51.1 Llndgard (Švedska); 1:51.1 Sten (Švedska); 1:51.4 Clare (Francija); 1:51.4 Cleve (Nemčija); 1:51.4 Ulzheimer (Nemčija).
1500 m
3:46.6 Reiff (Belgija); 3:47.0 Strand (Švedska); 3:47.7 Eriksson (Sv.); 3:47.2 Slljkhuls (Niz); 3:47.8 El Mabrouk (Fr); 3:48.0 Nanke-Ville (Anglija); 3:48.8 Gottfriads-*on (Sv); 3:49.4 Hansenne (Fran-
cija); 3:49.6 Garai (Madžarska); 3:49.8 Karlsson (Švedska).
3000 m
8:09.6 Reiff (Belgija); 8:10.4 Koskela (Finska); 8:11.0 Makela (Finska); 8:11.0 Taipale (Finska); 8:11.4 Johansson (Finska); 8:12.4 Salonen	(Finska); 8:15.0 Posti
(Finska); 8:16.0 Zatopek (Ceško-slov.); 8:18.2 Theys (Belgija); 8:19.2 Albertsson (Švedska).
3000 m z ovirami 9:00.0	Sdderberg (Švedska);
9:01.0 Segedin (FLRJ); 9:05.4 Roudny	(CSR); 9:08.8 Blomster
(Finska); 9.11,2 Sjostrand (Švedska); 9:12.2 Guyodo (Francija); 9:13.0 Stokken (Norveška); 9:13.4 Karlsson (Švedska); 9:13.8 Kazan-cev (SZ); 9:14.2 Cassel (Sv.).
5000 m
14:03.0 Zatopek (CSR); 14:20.0 Makela (Finska); 14:20.4 Posti (Finska); 14:22.4 Schade (Nemčija); 14:24.6 Koskela (Finska); 14:25.2 Taipale (Finska); 14:26.0 Mimoun	(Franclja); 14:26.2 Al-
bertsson (Sved.); 14:26.2 Reiff (Belgija); 14:26.2 Stokken (Norveška).
10.000 m
29:02.6 Zatopek (CSR); 30:07.7 Semjonov (SZ);	30:09.6 Vanin
(SZ); 30:10.6 Schade (Nemčija); 30:11.0 Nystr6m (Švedska); 30:14.4 Stokken (Norveška); 30:20.0 Ka-zancev (SZ); - 30:21.0 Mimoun (Francija); 30:23.8 Popov (SZ); 30:28.6 Albertsson (Sved.).
Ul m z ovirami 14.4 Bulančik (SZ); 14.5 Marie (Francija); 14.6 Tošnar (CSR);
14.7 Finlay (Artglija); 14.7 Lund-berg (Švedska); 14.8 Bernard (Švica); 14.8 Hillsdreth (Anglija);
14.8 Litujev (SZ); 14.8 Zepernick (Nemčija); 14.8 Barkway (Anglija); 14.9 Albanese (Italija); 14.9 Becker (Nemčija); 14.9 Braekmans (Belgija); 14.9 Freyer (Franclja);
14.9 Johansson (Švedska); 14.9 Krul (CSR); 14.9 Omnčs (Francija); 14.9 Popov (SZ); 14.9 Suvi-vuo (Finska); 14.9 Risberg (Švedska); 14.9 v. d. Hoeven (Nlx.).
400 m z ovirami 51.6 Filiput (Italija); 52.4 Litujev (SZ); 52.7 VVhittle (Anglija); 52.8 Larsson (Švedska); 53.0 Cros (Franclja); 53.0 Scott (Anglija); 53.1 Missoni (Italija); 53.2 Elloy (Francija); 53.3 Ylander (Švedska); 53.4 Lunjev (SZ).
Višina
203 Thiam Gallo (Franc.); 200.7 Patersson (Anglija); 198 Nicklen (Finska); 198 Soter (Romunija); 197 Damitio (Francija); 197 Gud-mundsson (Island.); 197 Ahman (Švedska); 196 Bernard (Francija); 196 VVidenfeldt (Švedska); 195 Bjčrk (Švedska); 195 Iljasov (SZ); 195 Audony (Francija); 195 Koppenrath (Nemčija); 195 Thell-mann (Nemčija); 195 Naumann (Nemčija); 195 Leirud (Norveška). Daljina
759 Faucher (Francija); 745 Luther (Nemčija); 738 F61dessy (Madžarska); 738 VVessels (Nizozemska); 734 Papaulos (Grčija); 733 Izraelson (Švedska); 732 Bryn-gelrsson (Island.); 732 Dias (Portugalska); 732 Kiszka (Poljska); 730 Steger (Nemčija); 729 Fikejz (CSR); 728 Kotenkov (SZ). Troskok
15.70 Sčerbakov (SZ);	15.66
Zambriborc (SZ);	15.11 Moberg
(Švedska); 14.99 Gerasimčuk (SZ); 14.96 Rautio (Finska); 14.92 Bute (SZ);	14.91 Hiltunen (Finska);
14.90 Zlotnikov (SZ); 14.83 Boden-hagen (Nemčija); 14.82 Uusihauta (Finska).
Palica
440 Lundberg (Švedska); 430
Scheurer (Švica); 427 Kataja (Finska); 427 Kaas (Norveška); 425 Bryngeirsson (Island.); 425 Olenius (Finska); 425 Piironen (Finska); 422 Sillon (Francija); 420 Hultqvist (Švedska); 420 Knjazev (SZ); 420 Ozolin (SZ). Krogla
16.93 Lipp (SZ); 16.74 Huseby (Islandija); 16.05 Grigalka (SZ); 15.89 Raiča (Romunija); 15.83 Sa-vldge (Anglija); 15.81 Lomovvskl (Poljska); 15.66 Sarčevič (FLRJ); 15.66 Kalina (CSR); 15.65 Arvid-sson (Švedska); 15.63 Gorjanov (SZ).
Disk
55.47 Consolini (Italija); 54.53 Tosi (Italija); 51.76 Klics (Madžarska); 50.31 Lipp (SZ); 50.13 Hu-seby (Islandija); 49.87 Kormuth (CSR); 49.39 Johnsen (Norveška); 49.38 Horvath (Madžarska); 49.37 Partanen (Finska); 49.27 Isajev (SZ); 49.27 Karlsson (Finska). Kopje
74.45 Hyytialnen (Finska); 73.93 Eriksson (Švedska); 73.37 Cibu-
lenko (SZ); 73.25 Berglund (Švedska); 72.51 Rautavaara (Finska); 71.66 Valman (SZ); 71.S2 Daleflod (Švedska); 71.26 Bengtsson (Švedska); 71.26 Petersson (Švedska); 70.71 Vesterinen (Finska).
Kladivo
59.88 Nemeth (Madžarska); 59.17 Taddia (Italija); 58.68 Storch (Nemčija); 57.96 Kanakl (SZ); 57.63 Strandli (Norveška); 57.41 VVolf (Nemčija); 56.24 Sehtel (SZ);
55.89 Dadak (CSR); 54.89 Mc Clark (Anglija); 54.79 Dimitru (Romunija).
Deseteroboj
7364 Heinrich (Francija); 7319 Lipp (SZ); 7297 Clausen (Islandija); 7175 Tannander Švedska); 7116 Denisenko (SZ); 7074 Hipp (Nemčija); 7073 Jevljev (SZ); 7052 Volkov (SZ);	7041 Kuznecov
(SZ); 7007 VVidenfeldt (Švedska).
Ce štejemo za vsako prvo mesto 10 točk, za drugo 9 itd., potem dobimo naslednji vrstni red:
1. Sovjet, zveza 195.33 točk; 2. Švedska 161.18 točk; 3. Finska
124.09 točk; 4. Francija 100.37 točk; 5. Nemčija 87.75 točk; 6. Anglija
81.09 točk; 7. Italija 65.49 točk; 8. Češkoslovaška 55.55 točk; 9. Islandija 46.39 točk; 10. Madžarska
38.89 točk; 11. Norveška 37.50 točk; 12. Belgija 25.09 točk; 13. Poljska 19.42 točk; 14. Jugoslavija 13.50 točk; 15. Švica 12.50 točk; 16. Nizozemska 11.50 točk; 17. Romunija 10.96 točk; 18. Portugalska 6.89 točk; 19. Bolgarija 6.50 točk.
Na podlagi enakega ocenjevanja pa dobimo po posameznih panogah naslednje države, ki so zbrale največ točk:
100 m: Sov. zveza 24.38 točk; 200 m: Italija 15.93 točk; 400 m: Nemčija 28.00 točk; 800 m: Švedska 18.00 točk; 1500 m: Švedska 21.50 točk; 3000 m: Finska 39.00 točk; 3000 m ov.: Švedska 20.00 točk; 5000 m: Finska 23.00 točk;
10.000 m: SZ 23.00 točk: 110 m ovire: SZ 13.59 točk; 400 m ov.: Italija 14.00 točk; višina: Švedska
11.00 točk; daljina: Nemčija 11.50 točk; troskok: SZ 34.00 točk; palica: Finska 17.50 točk; krogla: SZ
20.00 točk; disk: Italija 19.00 točk; kopje: Švedska 23.00 točk; kladivo: Nemčija 13.00 točk; deseteroboj: SZ 24.00 točk.
S A H
v Ist -rskern okrožju
Izid nagradnega brzopotezne-ga turnirja Za prvenstvo Istrskega okrožja. 4. t. m. je bil na verandi restavracije «Pri stadionu« v Kopru velik brzo-potezni turnir z udeležbo šahi-stov iz Kopira, Izole in Portoroža. Borba je bila ostra in naporna, ker so se turnirja udeležili najboljši šahisti okrožja. Igrali so se vseskozi na 5 sekund. Kot pirva sta se plasirala tov. dr. Vlado Berginc in Ivan Gajski, ki sta morala, ker sta imela enako število točk, ob koncu turnirja odigrati še medsebojni dvbmatch 3 partij. Dve od teh partij je dobil tov. Gajski, ki je s tem postal brzopo-tezni prvak okrožji in je prejel prvo nagrado. Drugo nagrado je prejel tov, dr. Berginc, tretjo tov. Rudolf Kalčič, četrto tov. Franjo Kardo, peto, šesto in sedmo pa so si delili tov. Boris Kermavner, Egon Klobučar in Franc Murovec.
* * *
Izid šahovskih tekmovanj na praznik republike. V okviru prireditev v počastitev praznika republike, 29. nov., so odigrala moštva šahovskih društev Koper, Portorož in Izola šahovske dvoboje proti moštvom tamkajšnjih garnizonov JA. O izidu v Kopru smo že poročali. V Izoli je bil rezultat 6 proti 4 v korist JA, v Portorožu pa 5 prot; 4 v korist Sa. hovskega društva Portorož. Zlasti v Izoli je bila prireditev, bi se je vršila v klubu JA, lepo organizirana in je uspela tudi v propagandnem pogledu. Da je bilo vseh 10 nasprotnikov vojske italijanske narodnosti — Izolanov, nam priča, da je šah pognai korenine tudi med italijanskim prebivalstvom Izole.
žeti ponovno spravijo v prejšnje stanje rodovitnih travnikov.
Res je sicer, da priznava vo-jaška oblast odškodnino za po njeni vojaščini povzročeno škodo. Vendar že sam sedanji postopek za dosego te odškodnine je za prizadete kmetovalce zelo nepripraven, posebno pa še za primer na «Hudem letu«. Koliko skrbi in poti povzroča vsaka majhna ali Pa tudS velika škoda posameznemu kmetovalcu, predno pride prizadeti vsaj delno do odškodnine, ker vse mu itak odgovorne odbla-sti, lahko rečemo, nikoli ne pri. znajo. Zapomniti si mora natančno dan in naziv vojaške edinice, bi mu je škodo povzročila, kar pa ni enostavno posebno za vojaške enote, kajti dogaja se, da se iste v kratkem času menjujejo in mu tako izmenično povzročajo škodo na istem zemljišču in to v razmeroma kratkem razdobju. Odgo-vuma vojaška oblast zahteva da kmef navedle podrobno škodo, ki mu jo je vsaka vojaška edinica posebej povzročila, navedbo točnega dneva, kar pa ni tako enostavno, še posebno za preprostega kmeta. Imenovane senožeti so oddaljene celo uro hoda od Lonjerja. Svoje njive pa imajo Lonjerci po ve-ini prav v nasprotni smeri od’ »Hudega leta«. Na senožet gredo po potreb; le nekajkrat v letu in to predvsem pozimi ob čaau čiščenja in gnojenja travnikov ter poleti ob času košnje Svoj glavni zaslužek pa dobijo iz njih in iz vinogradov, kjer imajio nekako stalno delo. Mislimo, d® ne bo nihče zahteval, naj lastniki čakajo in prežijo, kdaj in katere vojaške edinice se bodlo po njihovih travnikih vežbale in naj nemudoma ugotavljajo na kraju samem škodo, ki jo povzročajo posamezne edinice. Prav redki kmet pa nosi s seboj koledar in tudi pisalne potrebščine. Poleg tega mora zaradi prošnje same stopiti tudi v mesto, da tam najde osebo, bi ga bo razumela in ki mu jo bo sestavila v italijanščini, katere on ne more biti vešč s potrebnimi strokovnimi in tehničnimi izrazi. Zaradi tega so večkrat v prošnjah navedene škode tudi pomanjkljive. Nii torej čudno, če pride večkrat med vojaško komisijo odnosno med izvedenci ter prizadetim kmetom do nesporazuma ter db nejevolje in jeze pri izplačevanju odškodnine. Mislimo, da imajo slovenski kmetje na svoji slovenski zemlji vse pravice tudi do tolmačev, ki obvladajo slovenski jezik s potrebnimi strokovnimi in tehničnimi izrazi.
Rekli smo že, da priznavajo odgovorne osebe, oziroma vojaška oblast, prizadetim kmetom I le delno odškodnino. To trditev | opirajo kmetovalci na naslednja dejstva;
1. Vojaški izvedenca ne priznavajo povzročene škodle v celoti, ker je navadno tako škodo z vsemi posledicami ž? težko takoj dognati in še teže opisati ter oceniti.
2. Cene za posamezne oškodovane stvari na splošno ne ustrezajo več današnjim tržnim cenam.
3. Pri odškodnini niso priza-
detim nikoli všteli niti izgube na času in riti stroškov, ki so jim potrebni za dosego iste od ugotovitve škode preko predložitve prošnje pa do sprejema denarja.
Kakor pri vsakem obračunavanju škode ali dela, bi morali tudi pri škodi, povzročeni kmetovalcem, upoštevati vse omenjene činitelje. Kmetovalci radi priznajo, da so vojaške vaje potrebne, ni pa pravično, da mora ravno kmečki sloj trpeti pri tem največ škode. jja splošno je itak ta sloj vsaj na tem področju hudo prizadet z vsakovrstnim razlaščanjem njegovih zemljišč, da ne govorimo o gospodarskih težkočah, ki mu jih povzročajo slabe letine. Zaradi tega našemu kmetu tudi niso lahko razumljivt vsakovrstni načrti in obljube, ki jih tudj tukajšnje oblasti na razne načime razglašajo, ko pa ga na drugj strani skoraj stalno ovirajo in zapostavljajo pri izvrševanju svojega dela in poklica.
Lonjerski kmetovalci so zaradi vseea navedeneen močno zaskrbljeni za svoj gospodarski obstoj,'kajti ta jim je omogočen le z istočasnim uspevamjem živinoreje in ostalih panog, bi se v tukajšnjem kmetijstvu medsebojno izpopolnjujejo. Obračajo sp zaradi tega predvsem na vojaško in tudi n.a ostale odločilne oblasti s pozivom, da jim ne povzročajo po nepotrebnem škode in ovir pri njihovem kmečkem delu in poklicnem udejstvovanju sploh ter da jim olajšujejo in poenostavijo dosedanji način priznavanja in izplačevanja r.enbhnd-ne škode, ki naj bo tudi pravično odmerjena, v ta namen se želijo sestati po svojih delegatih z odgovornim; činitelji, •da bj sporazumno našli najprimernejši način rešitv.p vseh vprašanj brez prikrajšani a pravic ene ali druge strani in po možnosti v obojestransko zadovoljstvo.
INZ. A. C.
no morsko pot in pristanišča vsepovsod); pri poljedelstvu da tiči vzrok v družinskem značaju ' gospodarjenja namesto specializacije, ki omogoča večjo mehanizacijo (treba pripomniti, da je ta stvar rešena z uvedbo kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružnih zvez, česar seveda govornik noče vedeti). Nazadnje je glede stroškov poudaril običajni izrek, da je delovne sile preveč in da ni dovolj rentabilna. Vendar se je rešil najtežjih očitkov z izjavo, da tega ni kriv posamezni delavec ter da tudi ne tiči v tem trajna ovira znižanja proizvodnih stroškov! Glede stvarnih navedb, da so težkega položaja krivi tudi industrialci, je Costa dejal: ta ali oni morda res, toda konkurenca takšne odpravi in ostalih 200.000 industrij-cev, ki danes vladajo italijanskemu gospodarstvu, tvorijo «zdravo kategorijo«.
Dotaknil se je tudi važnejše strani, čeprav nepravilno: po njegovem tiče visoki proizvodni stroški tudi v dejstvu, da je italijanski potrošniški trg premajhen, da bi nekatere izdelke izdelovali ceneno. Glede tega je treba spomniti, da je življenjski standard v Italiji med najnižjimi v Evropi in da se je prav letos spomladi, ko so cene nekaterih izdelkov izredno padle, pokazalo, da ljudje kljub nizkim cenam ne morejo kupovati. Pač zaradi premajhnih dohodkov večina italijanskih družin se mora preživljati z dohodkom okrog 30.000 lir mesečno; treba pomisliti tudi na 2-mi!ijonsko armado brezposelnih, ki ne doseže niti tega! Za povečanje kupne moči notranjega tr«a je treba torej zaposliti prebivalstvo proti primernemu dohodku. Costa se s tem ne ukvarja, marveč vidi izhod raje v izvozu: po njegovem pa je celo pri tem sam način organizacije zunanje trgovine podražil proizvodne stroške. Poslušajmo ga: preskrba s surovinami naj bi iskala blago na najcenejšem trgu, namesto tega pa imamo dandanes vsakovrstne vladne omejitve. Po Costi bi svoboda nakupovanja surovin kjer koli znatno prispevala k znižanju proizvodnih stroškov. Glede ugovora o zastarelosti naprav je dejal, da ima sicer svojo težo. vendar pa se visoki proizvodni stroški ne dado odpraviti zgolj z novimi napravami. S tem je deloma odgovoril tudi Daytonu in strokovnjakom ECA in dodal. da nikakor ni res, da se italijanski industrijci branijo modernizirati obrate, češ da so se poslužili prav vseh inozemskih finančnih sredstev kakor tudi vseh sredstev, ki jih nudi bančni sistem rednega finansiranja. Glede davčnega pritiska, ki se na splošno omenja kot ederj vzrokov visokih proizvodnih stroškov (in sicer v dobršni meri upravičeno) je dejal, da ne gre toliko za posredne davščine (trošarine-držav-ne občinske itd., takse itd.) marveč treba očitati italijanski davčni upravi, da pobira te davščine deloma r.a tak način, da že z načinom pobivanja povzroča povišanje proizvodnih stroškov, ne oziraje se na davščino samo.
krepov vsega zapadr.ega op. ur.) po svoje uredila VP«* šanje preskrbe, proizvodnje ® razdeljevanja. Samostojne
vlada lahko ukrepate le Jr de metodie in skrajne h* odredb.
Togni je nato govoril o t*®" nutnem položaju italijanskeg gospodarstva v zvezi z dog?"~ na Daljnem vzhodu in te za surovinami. Po njegovem 1® glede živil položaj dober, da tam ni beležiti večjih!^ dražitev (o tem govore pob*: niki, zlasti gospodinje, pt drugače!) ter se je prva P ka polegla. Tognijevim » anib1
žara-
udaril. da
dam treba dodati, da pa Italiji sploh ni bilo prav di že omenjene denarne s:
potrošniških množic, ki ®ve
ko rekoč iz rok v tista.
Glede industrijskega meni mimiisiter, da je «■- , drugačen, zlasti ker je l'e- j, visan od inozemskih vphv ^ italijanske oblasti imajo mnogo manj vpliva. Tudi v liji je prišlo do skrivanja . fa kopičenja zalog. Zato država prisiljena izvršita ( nakupe in ustvariti	’
katerimi naj bi vplivate Pp. trebi na tržne razmere.jj^ ksi sie ta intervencija zaei malo pezna, ker ni enotno vede n a in ker se država,.^ nasprotnim trditvam P01^ ve,
zasebnih posrednikov, zla™
likih monopolističnih	m
kakor smo nedavno tem mestu). Nadalje je M ustanovila posebno Ip^jLvlc, dodeljevanje državnih na da bi ne bilo zmede v Minister je nato PcU^.„, je z italijanskega stalisea Italija mora uvažati vse ^ važnejše surovine — nUjn-°iani-
htevati. da ustanove V*e/Lai. ce OECE skupno preskr^v^ no ustanovo, ki naj skr ^ pravilno in redno raz 1 surovin med vse člane. ^ du s tem predlogom j® s^eda tudi v Italiji sa™ noviti skupen fond’ 'T6 Dr;do-vin, ki jih je mos'oče P, bivati doma, ker bi na ^ rodnem področju ^ hreJ
stopiti zgočj z zahtevam . ^ nasprotnih dajatev, ki se šajo pogajanja. Zaradi P^9 vanja lastne indu9trfisk^2pref izvodnje bo Italija še ja dajala dolgoročne h1-0® ma-nakup modernih strojev čih i,n inozemskih. Glfdc ^ stev, dovoljenih za *a . na* kupe v letošnjem letu. L . vedel sledeče podatke: .r,onciy lijonov dolarjev, 24 m'-! mjjj. funtov šferlingov in l-5". -0 za jonov lir. Ti podatki v že odobrene kredite.
Na očitke, da je .zU”j0iz-
trgovina sokrivec visokih P vodnih stroškov, je mb*0, govoril minister I. M- viOJ do in izjavil, da sistem skih pogodb z inozemstva ^ dopušča, da bi kupovah ba področju dolarja, marveč ^ uvažati od vsepovsod P° s
PELLA
TOGNI NAPOVEDUJE STOPNJEVANJE OBOROŽEVALNIH PRIPRAV
CESTA PROTI KOPRU V. JESENSKEM DEŽJU,
Nato je povzel besedo industrijski minister Togni, ki je najprej poudaril, da treba realistično upoštevati odvisnost italijanskega gospodarstva od drugih držav. Industrijska problematika trenutno ni več takšna, kakor je bila še pred nekaj meseci (misli se na oboroževalni «boom» in vse izpre-membe v zvezi s tem) in je zato ni reševati po liberističnih ali intervencionističnih formulah (ti dve struji sta se borili za nadvlado v gospodarski politiki Italije), marveč v skladu s konkretnimi zahtevami »konjunkture«, ki pogosto niso ekonomske po svojem značaju (precej jasna govorica)... Vladi so postavljene sledeče naloge: zagotoviti poslušnost gospo-darsko-industrljskega aparata »višjim ukazom«. Poseganje oblasti v gospodarstvo bo zdaj obsežnejše zdaj manjše, kakršen bo položaj' In je odvisno tudi od tega, koliko bodo prizadete kategorije industrijcev sa. me pokazale dovolj poslušnosti. Na vsak način pa da je državna intervencija začasna, kakor so začasni izredni ukrepi, ki jo terjajo. V bodoče bo intervencija države močnejša, toda tudi industrijcem bo dano nekaj prostosti, zlasti v kolikor jo bodo imeli industrijci po drugih državah, ki sklepajo dogovore o «sprostitvi medsebojnih izmenjav«. Vse pač v mejah možnosti in v skladu z izpremenje-nimi okolnostmi. Država bo (zaradi intervencionističnih u-
nadaljuje
((LINIJO«
;VČ)J0
pl br-
Za Lombardom' je P°pZlla id sedo zakladni mmi®1®"	^ri-
je najprej dejal, da 86 ^anj* nja s Costo glede v^rogKbv‘ znižanja proizvodlnih sti	—
Dejal je, da je vlada »<*.,
mdr, toda ve za nap°Ter^$l^ in zaradi tega je treba
ZPA
m*
(t
Ul zaraui! (VK« /c	(~
tudi Za primer nego ^-jpra' j. vojne — op. ur-)	sta-
viti in vzdrževati v dobe. .j. nju ((instrumente, ki . daj potrebni« (t. j- efl-e g
Podčrtal je Tognajeve
nujnosti zasebne pobude	-
spooarstvu in dejal, da veko ukrepa, vedno mreli. n ^ risti posameznih P°dJ da si ie prizadevala na 1 ^ ^ rodnih konferencah, da ^
vsaki državi zagotovilo, »a ^
trebuje (čitaj: čim vec * je tov v okviru PAM). Z ina-zahtevalH preskrbo s sura•	^
mi v okviru «atlantske z je in ker je država potret* , znatne obnove, je Vlada vate takšne količine, ki krile tudi civilne potrebe-Gledp valutne politike J® je javil Pella, da je osnoVoe)cih vedno obramba vseh evroPf.^, valut, torej tudi lire. govem sedanji razvoj c/p čuje svoječasno kopičenje tih rezerv in d-eviz. (Kah°r.n z no je opozicija z levene-destie napadala Pello zar 0či-pro-duktivnosti teh rezerv. .j ki ga tudi njegovi se
zah‘®' bi P*
tek,
»zmagoslavni« ugovori t>e
Kaj
„ 00-bi
ak o
tie
rejo pokopati)
danes, vprašuje Pella, " .DOlp-bi imeli teh rezerv? tpr ba
.	-	...	t~;i«	ivu,	.
l»
n; tak®
. minister pač ne fcorc vpraševal, če ne bi bilo
je, za katero seveda poP . j, mogel vedeti...). Nato je da je treba še vedno upa delno pomoč v sistemu z. p, ljivosti valut v okviru ske plačilne unije, čepm ^ popoln. Končno je teJ ’ $ terja »socialna prav', ’ £r-bolje porazdelimo zaIoe® rity», žavi«. Potrebujemo *all‘ ^jftič-Seveda ni govoril o P^,anja, nem reševanju tega ^“jčr-mgrveč se je omejil ™ tanje ndega ((moralne
UREDNIŠTVO; ULICA MONTECCH1, St. 6, III. nad. — Telefon Itev. >3-806 in 94-636. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA K. 20. —i Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vISine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod, — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battisti 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ZaložnlSt»o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tl3*Xg1,
6-1-90332-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •________________
Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komu naliti banki v Ljubljani 6-