IZOLANI Z ONEGA SVETA
(Mef) Sobota je razkrila dejansko stanje stvari pri nas. Razmerje med občinstvom in neobčinstvom se je tako odločno prevesilo v prid slednjih, da je prvoimenovane zajelo pravo malodušje. Portoroški Fitfest je sameval prazen, na EBU festivalu ljudske glasbe v Avditoriju so obiskovalce preštevali na prste, premiero Primorskega poletnega festivala so občudovali gosti iz Ljubljane, na Mediteranu je pol stolov ostalo praznih.
Seveda boste rekli, zato pa je bila koprska športna dvorana polna, saj je tam igral Plavi orkestar. Res je, in poln bo tudi bežigrajski stadion, ko bodo nastopili Kelly family,
K Banka Koper
pa tudi Vesele Štajerke bi pritegnile kar precej navijačev in celo kakšni lokalni jezdeci novega primitivizma se ne pritožujejo nad obiskom. Je pač tako, da je blefa dokončno konec in da moramo spoznati, kako smo zapravili vsaj trideset let trdega dela različnih kulturnih društev, mentorjev, režiserjev in koreografov, ki so skušali iz nas narediti kaj več kot številke v masovkah potrošniške kulture.
Včasih se s skrbjo ozremo naokoli v strahu, da nas je morda že tako malo, da smo pravzaprav izobčenci in da ne sodimo v ta svet hitre konzumacije fast food kulture in
■a---- —	^	^ —- —•nr.nvdUi / OBRTNA CONA IZOLA
^ ■ _---------- -sr 3=T1 tel.: 066' 646 -608, 645- 778
Ji V	I j fax: 066/ 645 - 779
AVTODELI - DODATNA OPREMA
Adriatic ^
VAŠA ZAVAROVALN
JUUAI1\A UrKEMA __■,
su *3šS-
zabave. Ljubljana se je tej nevarnosti vsaj delno izognila, saj je v tako veliki množici tudi drugačnih veliko, v Kopru se rojeva nekakšna meščanska skupnost, v Izoli pa imamo opravka s tako majhno skupino ljudi, kijih zanimata film, gledališče, glasba ali ples, da nas lahko rešijo le obiskovalci iz sosednjih mest. In ko komu skušaš povedati, da v neki Belorusiji znajo peti, ter da angleški gospod lahko nastopa s svojim gledališčem na cesti, te gledajo tako, kot da nisi s tega sveta. Še malo, pa bo noč narisala prve križe na vrata.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
C*VA**
I O I: i O I: O ?
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini.
3x3 = samo 3
Hemingway bi vprašal »Komu zvoni ?« Pa zvoni - in to Izolanom ! Sedanji oblastniki in svetniki, ki na vse kriplje udrihajo po bivšem sistemu v vseh barvah, pa le ne morejo iz kože !
Po lepem starem socialističnem sistemu dovoljujejo razbijanje in zvonenje po ulicah našega mesta. V navadi je bilo. da se je začelo razbijati tik pred sezono s polno paro. Sedaj smo na istem. Razbija in popravlja se v ulicah: Drevored l.maja, Dantejevi , Morovi in da ne govorimo o Prešernovi cesti.
Kar tako gospodarji Izole - naprej ! Naj tujci vidijo kako rinemo v Evropo po makadamu. Del jeseni, zimo in del pomladi pa gradbeniki in delodajalci počivajo.
In tako naprej !
Peter iz ulice brez imena
^ oouTiouE ninfl ^
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225
Spet preseneča:
-	s čudovito kolekcijo dolgih poletnih oblek in kompletov domače MODNE HIŠE BUNNY;
-	z novimi svilenimi bluzami ki nagrajujejo.
PRVA NAGRADI DRUGO Z 20% POPUSTOM V TEM MESECU!!!
( popust v blagu !)
Bodite drugačne, oblačite se pri NINI!
‘Prodam malo rabljena štedilnik in hladilnik. Spalnico ter razne kose pohištv a, tel: 63-674 po 16.00 uri
‘Prodam otroško posteljico in jogi. Cena po dogovoru. Tel.: 62-228 v večernih urah.
•	V varstvo vzamemo otroke od 3 do 10 leta starosti po dogovoru. Za vse informacije pokličite 2160021 v ponedeljkih od 10. do 12. ure in ob sredah od 17. do 19. ure.
•	Na območju med izolskim pomolom in SGTŠ sem izgubil korekcijs- ka očala. Poštenega najditelja čaka presenečenje. Tel.: 2112012
•	PRODAM 3 SOBNO STANOVANJE 80m2, CENTRALNA ETAŽNA, BALKON, KTV, TELEFON v starem delu mesta - NOVOGRADNJA, tel.: 63 - 183 po 16 uri.
•	UGODNO prodam 6m železni kontejner, tel.: 645 296
•	PRODAM SKUTER PIAGGIO ZIP, nov, tel.: 648 588
•	NUJNO POTREBUJEMO VEČ PASJIH UTIC, LAHKO RABLJENE, POTREBNE POPRAVILA. Kdor jih odstopi naj pokliče na tel. 066/ 648 628
je tednjk |ZO|anov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 6004115 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredni tvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Buaar / Tehniani urednik: Davorin Marc Tednik Izhaja v nakladi 2000 Izvodov, cena 100 Sit.
Zalo nik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 010 / E-MAIL MANDRAC @ S-NET. NET R: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAHKA Glavina, Ga on___________________
"spoštovani, očistite si dimnike"
Glede na to, da sta se kolega iz svetniških vrst hitro oglasila, moram seveda kljub vročini napisati nekaj vrstic, v pojasnilo ali boljše razumevanje (beri boljšo pretočnost).
Najprej ženske, pardon, dama!
Kolegica mi pravi, da ji kradem lokalno tematiko, da se oni zavzemajo za "pravo stvar" in da se nisem udeležil pohoda na črnokalski klanec. Pravi še, da sem žalil "Žabarje" in da imam napram njim komplekse.
*	Lokalne tematike ji nikakor ne kradem. Samo pomisli naj, na kateri stolički je sedela ob sklicu sedanje sestave Občinskega sveta in kolikokrat je ta stolička zamenjala ime.
*	Kraja stališč je nekaj, česar ne razumem. Tudi ZZP ni avtorsko zaščitila svojih stališč, mislim, da to tudi ni možno. Prav zato pa lahko pride do pojava takih mnenj, kot so vaša, ki so, v celoti prevzeta in za katere trdite, da jih prevzema ZZP. Katera stranka pa je bila prej registrirana? Debate o tem seveda ne bom nadaljeval, saj je skoraj infantilna (če vi pravite da je voda predraga, meni ostaja samo možnost, da rečem, da je prepoceni?!? Ha, ha, ha....)
*	Zakaj se nisem udeležil znamenitega pohoda? Zato, ker menim, da je skrajno neresno oviranje "naših" zaradi "njihovih". Zakaj bi morali prebivalci Kozine trpeti ovire, ko se odpravljajo v Koper, zakaj bi morali primorci trpeti cestne ovire na svojih cestah. Krivci pa se smejijo, ko svojo cesto zapremo, da bi s tem zahtevali njihovo ukrepanje. Zaprimo raje dvorišče gospoda Drnovška ali ulico gospoda Kučana, morda pa vhod na Ministrstvo za promet in zveze. Veste, zapiranje cest po katerih vozimo me spomonja na "brcanje lastne riti", ki sicer zahteva akrobatske sposobnosti, posebne inteligence pa ne.
*	"Žabarjev " nisem žalil. Razumevanje nadimkov je podobno leposlovju, stvar interpretacije torej. Velikokrat lahko slišimo, kako se med partnerji uporabljajo vzdevki kot so "mucek", "golobček", "miška", "srčece" in podobni. Ste kdaj pomislili, da obstajajo tudi potepuške mucke, umazane obiskovalke kontejnerjev, da obstajajo golobčki, ki prav "grdo kakajo" po avtomobilih in so zelo umazani, da so miške praviloma nekoliko grše, kot pa jih poznamo iz risanih filmov, da je srce v resnici drugačno... Tudi žabec, kije vodil slavne "mapetke" je bil samo žabec, pa ni čutil nikakršnih "ljubljanskih kompleksov".
*	Spomnite se besed, ki ste jih izrekli na konstitutivni seji Občinskega sveta (na hodniku, pred nekaj leti): "Kaj pa ti govoriš, a sem te tako učila?". Že takrat sem se zavzemal za ista stališča, kot zdaj, le vi niste takrat zasedali iste strani, zato bom odgovoril tako, kot sem tudi takrat: "Ne! Mislim s svojo glavo!".
Čas je za gospoda!
Pravite, cenjeni kolega, da vas spominjam na Butalce, da so samo vaši amandmaji "pravi", da dimnikarji na podeželje nebi šli, da v črno pobarvanih dimnikarjev ni več in da sem zaplankan, ker želim, da moj dimnik čisti "NAŠ" dimnikar!
*	Res je, na Butalce vas najverjetneje spominjam, me ne razumete. Če nekoga ne razumeš, je z njim nekaj narobe, zatorej je Krebelj pripadnik Butalcev. To pa ni zaplankanost, to je razmišljanje vredno prehoda v novo tisočletje, ni kaj! Čestitam!
*	Vaši amandmaji so seveda bili pravi, po vašem mnenju, ki se od mojega razlikuje (vseeno me ne spominjate na Butalce). Zelo zanimiva pa je vaša trditev na koncu sestavka, ko pravite, da: "... bomo tudi na obali našli sposobno strokovno podjetje ali posameznika, ki nam...! Kakšnega posameznika, če ste brali odlok in svoje amandmaje, potem se pa že morate spomniti, da je v odloku kar nekaj pogojev, ki pravijo, koliko mora biti zaposlenih, s kakšno izobrazbo... Posameznik torej odpade, podlaga je pripravljena za "nelokalne". Centralisti!
*	Zakaj bi dimnikarji na podeželje ne šli? A je res tako daleč? Koliko plinskega olja pa porabite s povprečnim dostavnikom do Kort in nazaj? Morda 200,00 sit? Koliko časa, morda 15 minut? Koliko dimnikov je v Kortah? Koliko v ostalih zaselkih izolskega podeželja? Ali ste še vedno prepričani, da ni rentabilno?
*	Če ste obiskali nedavni sejem v koprski večnamenski dvorani, ste lahko ob izhodu na zunanji del sejma videli lepo črno dimnikarsko obleko, nekaj krtač, cevi in ostalih dimnikarskih zadev. Dimnikar, ki jih je pripeljal je IZOLAN in obvlada tudi vožnjo s kolesom!
*	Res je, želim, da mi dimnik očisti moj dimnikar! Zato, ker bo plačal dohodnino v moji občini! Ker bo delo naredil dobro, saj se bova srečala večkrat na ulici. Ker bom reklamacijo lažje uveljavljal, saj bo uprava podjetja bliže! Konec koncev tudi zato ker je "NAŠ", in to povem brez sramu... Ali resno mislite, da v Izoli ali na Obali ni sposobnih dimpnikarjev, ali resno mislite, da bi dimnik, ki ga bo čistil domačin pogorel? Predlagam vam, da se "NAŠIM" dimnikarjem opravičite, saj po njihovem čiščenju hiše ne zgorijo (oglejte si statistiko).
*	Žal mi je, da čas in energijo vlagava v debato, iz katere jasno seva vaša centralistična usmerjenost.
Toliko o dimnikarski aferi. Resje, da bom na današnje pisanje najverjetneje prejel prenekatero repliko, vseeno pa bom mislil tako, kot sem zapisal in tako tudi deloval. Podleganje "šefom" v Ljubljani pa prepuščam drugim. Lep pozdrav "OD NAŠIH"
Aleksander Krebelj, OO ZZP Izola
Spoštovani gospod Kovačič,
Osebni spomini so ena stvar, zgodovinska dejstva pa nekaj čisto drugega. Politika (propaganda) se seveda razlikuje od resničnosti. Na podlagi Zakona o zaščiti države - ki ga je izglasovala narodna skupščina (1921), kateri je predsedoval dr.Ivan Ribar - so ne samo prepovedali KPJ, ampak seje takrat začel vsesplošen lov na komuniste, ki so nečloveško mučeni v zaporih in na desetine jih je bilo pobitih na »begu«. To tov. Josipa Broza ni motilo, daje imenoval 1. 1943 dr. Ivana Ribarja za predsednika AVNOJA II in v letih 1945 - 1953 je bil predsednik prezidija ljudske skupščine, to je formalno prvi človek v državi.
Vidali, ki je v dvajsetih letih tako junaško vodil »ardite del popolo« je eden največjih morilcev v službi Stalina. Njemu pripisujejo uboj kubanskega študenta in vodje komunistične stranke Julio Antonio Mella leta 1929, sodeloval je pri umoru Trotckega, sodeloval je pri mučenju in umoru sekretarja španske komunistične stranke Nina in skupaj s Togliattijem je dal pobiti več tisoč španskih anarhistov in komunistov. Sekretar it.kom. stranke Togliatti je prav tako odgovoren skupaj z Josipom Brozom (takrat Walter) za poboj poljskega komunističnega vodstva, ker je bilo potrebno pripraviti teren za uničenje Poljske, kar so kasneje (1939) komunisti in nacisti tudi naredili.
23.avgusta 1939 Nemčija in Sovjetska zveza pred očmi Stalina podpišeta sporazum o nenapadanju. Temu sporazumu je priložen tajni protokol o razdelitvi vzhodne Evrope. Samo osem dni kasneje Nemčija napade Poljsko in na podlagi že omenjenega tajnega protokola sovjetski komunisti pomagajo nacistični vojski z radijsko signalizacijo za bombnike in dajo na razpolago svoja pristanišča na Baltiku in na Tihem oceanu nemškim ladjam in podmornicam za oskrbo z gorivom. Ko je zlomljen poljski odpor, 17 septembra, vkoraka - skorajda brez žrtev - na Poljsko tudi slavna Rdeča armada. Hitler in Stalin si razdelita Poljsko. »Oče narodov« Stalin, si prisvoji tri pribaltske države in 30.novembra 1939 napade Finsko. Niti ena komunistična stranka v Evropi ni protestirala proti tej Stalinovi politiki. Ko je bila Francija napadena leta 1940, je »antifašist« Togliatti organiziral skupaj s francoskimi komunisti sabotaže v redih francoske vojske in v francoskih tovarnah.
Ko pride 27.marca do manifestacij v Beogradu proti paktu podpisanim z Hitlerjevo Nemčijo in Mussolinijevo Italijo ne samo, da ni bilo zraven komunistov, ampak Josip Broz ni niti vedel, da bo do tega protesta prišlo (Fokus, Zagreb št.9, 1981). Ko pride do zloma Jugoslavije komunisti pridno sodelujejo - v določenih primerih - z novimi okupatorji . Hrvaški komunist Bakarič se vozi po Zagrebu skupaj z ustašem Budakom (prav tam). Šele 22. junija 1941 tovariši odkrijejo, da so »kamerate« nacifašisti sovražniki in ne zavezniki in zato se je potrebno boriti proti njim. No, nekateri od tovarišev in predvsem tovarišic, so to odkrili nekoliko kasneje. In tako dela za ustaško policijo še proti koncu leta 1942 - pod lažno identiteto - tudi ženska, ki se kasneje poroči z Josipom Brozom. (KOERBLER, Juriča, MATIČ, Biserka , »Jovanka Broz - Ruski agent ?!?«, START z dne 2.junija 1994, str. 22).
Za koga seje borila KPJ in njeni partizani ? Po tistem, ko je bila težko poražena v Srbiji, se partizanska vojska povleče v zahodno vojsko. Tu pridno sodelujejo s četniki (Vukmanovič - Tempo piše, da ni mogoče opaziti nobene razlike niti v oblačilih niti v obnašanju med tema dvema vojnima formacijama). Na območju Romanije in Foče pobijejo tja do februarja '42, dokler traja dejansko zavezništvo - po muslimanskih virih - osemdesettisoč muslimanov, po komunistu Dedijeru pa »samo« tridesettisoč ljudi. V Črni Gori komunisti v narodni vstaji proti Italijanom , zima '41/ '42, poskrbijo predvsem zato, da fizično likvidirajo svoje nasprotnike znotraj lastnih uporniških vrst.
In proti komu je bil usmerjen boj kasneje ? Najbolje je, da pustimo govoriti njihove glavne kolovodje. Tako predstavijo »Narodnoosvobodilno vojno« Milovan Djilas, Vladimir Velebit in Koča Popovič na pogajanjih z Nemci marca 1943. Na dokumentu (Dedijer, Novi priloži, vol.2, str. 845), ki so ga podpisali omenjeni trije komunisti, so Nemci označeni za nasprotnike (!) s katerimi se nima smisla boriti in zato bi bilo potrebno prenehati s sovražnostmi in predvideti gospodarsko in druge vrste sodelovanja. Kot glavni sovražnik NOB so tam označeni četniki. Pogajanja so prekinjena, ker Hitler ne mara stikov z »razbojniki«.
V svojih spominih Stane Semič - Daki piše , daje poleti '44 dobil ukaz (to velja za celotno partizansko vojsko v Jugoslaviji), da pripravi enote na to, da vržejo anglo-američane v morje, v kolikor bi se izkrcali na vzhodnojadranski obali. S kom in proti komu bi se borila praktično neobstoječa partizanska vojska ? Za pošiljanje orožja so bili anglo-američani zavezniki. V primeru izkrcanja, pa bi postali avtomatično sovražniki. Zakaj ? Ja zato, ker ne bi dovolili, da pride na oblast skupinica komunistov, ki je sebe predstavljala, da govori v imenu ljudstva, zato niso bili sovražniki sovjetski vojaki, ki oktobra '44 (skupaj z bolgarsko vojsko, t.j. dovčerajšnjo zaveznico Nemčije)
osvobodijo Beograd in dobršen del Srbije (in kasneje Jugoslavije). Tovariš Tito mobilizira več desettisoč Srbov, ki so bili partizanom nenaklonjeni . Odpre se strateško nepomembna in umetna sremska fronta, kjer je več kot štiridesettisoč Srbov pobitih (vsa Šumadija je bila v črnem). Priče so mi povedale, da je pri Batini Skeli tolkla po novopečenih »partizanih« tako nemška kot sovjetska artiljerija (v kateri so med drugim bili mobilizirani ustaški topničarji, zajeti pri Stalingradu), katerim so tovariši dali »napačne« koordinate.
Taka je zgodovina tega stoletja, gospod Kovačič, če nam je všeč ali pa ne. Jaz cenim čustva in žrtve udeležencev NOB (saj so bili vsi moji zgolj na eni strani,čeprav ne vedno prostovoljno ), spoštovati pa
Dr. Boris Gombač, dipl. pravnik
pripis uredništva:
Glede na to, da smo že vajeni, da zapisi dr. Gombača naredijo precej hrupa in ker nas marsikdo sprašuje, kdo je sploh avtor teh zapisov in ali je sploh Izolan, objavljamo njegovo fotografijo, poleg tega pa še naslov na katerega mu zainteresirani lahko pišejo, saj bomo v poletnem času te aktualne a resne teme podredili poletnim užitkom.
Boris Gombač Poggio alla Farnia 20 Fauglia 56043 Tel/Fax: 0039 50 650-576
r
GUtnuS
*	pomoč pri hujšanju
*	odprava celulita
*	aromoterapija
*	algoterapija
Salon %a nego telesa I^ola, Smrekarjeva 12 tel: 066/ 646 665
*	ročne masaže
*	sprostitvene masaže
*	limfna drenaža
*	pedikura
*	depilacija
^Polepšajte svoj videz in izboljšajte svoje počutje! j
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZAT0R VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LUČI »MEMOBIP«
©memobip
vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi.
Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah.
) MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah.
MEMOBIP imamo na zalogi in vam ga montiramo takoj!
V PROSTORIH AMD IZOLA
VIA StiKVIS-ii.
tel. 0609 660 238
NIČ PREDVOLILNI OBČINSKI SVET
Občinski svetniki so se v ponedeljek, 27. junija, lotili obsežnega dnevnega reda na katerem je bilo tokrat kar 20 vsebinskih točk in marsikdo je napovedoval, da seje ne bodo pripeljali do konca.
In čeprav je bilo med razpravo nekajkrat slišati pripombe na račun tega, da si kdo dela poceni predvolilno kampanjo je bila seja zelo klasična, s klasičnim glasovalnim strojem in prav tako klasičnim zavlačevanjem seje s strani opozicije. Pa vendar se je, ob tradicionalnih zapletih pri nekaterih točkah, dnevni red seje iztekel še pred 21. uro, ko so zaradi vročine svetniki razmeroma hitro opravili še z zadnjimi, preddopustniškimi gradivi.
Glede na to, da so bile prve točke (volitve in imenovanja) opravljene razmeroma hitro s tradicionalno večino, ki je preglasila manjšino, se bomo raje zadržali pri tistih točkah dnevnega reda, ki so bili vsebinsko in glasovalno bolj zanimive.
USTANOVITEV STANOVANJSKEGA SKLADA
Zaplet je bil hud in razprava dolga. Predlagatelj (županja) in pozicija sta pojasnjevala, daje ustanovitev tega sklada potrebna, da bo občina sploh lahko konkurirala .za pridobitev republiškega denarja za gradnjo neprofitnih stanovanj, opozicija pa je trdila, da gre še za en organ, ki bo dobil direktorja, tajnico in fikus ter pobiral denar, ki bi sicer moral biti namenjen obnavljanju in gradnji neprofitnih stanovanja. Po številnih medsebojnih replikah je pozicija z glasovalnim strojem izglasovala predlog odloka, ki po mnenju opozicije daje županji v roke škarje in platno, po mnenju predlagateljev pa omogoča, da to področje organizacijsko in upravljalsko sploh normalno pokrijemo, predvsem pa omogočimo pridobivanje državnega denarja.
ODKUP ZEMLJIŠČ
Z veliko težav in množico replik je občinski svet sprejel predlog, da se Delmarju dovoli nakup zemljišča za nadomestno gradnjo v industrijski coni, pri čemer bo v zakup dal objekte, ki jih ima na sedanji lokaciji. Opozicija je trdila, daje treba najprej ugotoviti, da del Delmarja leži na takoimenovanem obalnem pasu, ki naj bi bil v lasti države in ga Delmar torej ne more državi prodajati. Ker pa ta postopek ni mogoče izpeljati v kratkem času so svetniki predlog sklepa o prodaji podprli.
Zato pa so zavrnili predlog po katerem naj bi Marinvest d.o.o. odkupil zemljišče za izgradnjo objekta Amfora v marini. Predstavniki opozicije so trdili, da občina tako ali tako ni več lastnik tega zemljišča, ponovno je bilo slišati kaj vse je Marinvest obljubil občini, pa tega ni storil, zdaj pa celo izpade, da občina dolguje Marinvestu precejšnje vsote, čeprav mu je brezplačno odstopila zemljišče za celotno gradnjo in je dejansko sama gradila pomole, približno tako kot bo sama plačala popravilo Dantejeve ulice.
Tehtnica seje proti prodaji dokončno nagnila z glasovanjem svetnikov LDS, ki so ves čas očitali prenizko postavljeno ceno tega zemljišča, tako da so prodajo dejansko podprli le svetniki ZLSD, ZZP in DeSUSa.
VISOKA ŠOLA ZA OLJKARSTVO
Pravzaprav gre za ustanovitev Enote za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, kot organizacijske enote Znanstveno raziskovalnega središča iz Kopra.
Pravzaprav gre za predhodno soglasje s katerim tudi občina Izola izrazi svoj interes za ustanovitev takšne enote, saj je to pogoj, da v projekt kot glavni nosilec vstopi država. Po projektu naj bi enota delovala v vili Panajotopulo v Bertokih pri Kopru, v njem pa naj bi delovalo 5 visokoizobraženih delavcev, dva s srednjo izobrazbo in en laborant. Svetniki so pobudo podprli, seveda ob opozorilu, da ne bi ponovili napake iz projekta Korotan, ki smo ga sicer podprli, zdaj pa ni denarja zanj.

PROMET V IZOLI ČEZ DVAJSET LET
Izolska občinska uprava je že minulo jesen naročila izdelavo študije prometne ureditve v občini, ki naj bi služila kot strokovna podlaga za bodoče urejanje prometnih površin v naši občini. Na podlagi javnega razpisa je izdelavo študije pridobilo projektantsko podjetje PNZ d.o.o. iz Ljubljane, ki je v torek svoje izsledke predstavilo na seji občinskega Odbora za okolje in prostor.
Vodja projekta Tomaž Guzelj je pojasnil, da so se pri načrtovanje prometne ureditve držali osnovne filozofije, da se motorizirani promet čimbolj umakne iz starega mestnega jedra in se pomakne v južni del mesta. Na celotnem območju starega mesta so predvideli nekaj ukrepov, ki so pravzaprav nadaljevanje današnjega prometnega režima v mestu. Gre predvsem za plačevanje parkirnine na celotnem območju starega jedra, kratkotrajno parkiranje ter dovolilnice za stanovalce, ki naj bi jih imeli tudi prebivalci območja do Prešenove ceste (KS 2), kjer bi bilo proti plačilu možno dolgotrajnejše parkiranje.
Ob Prešernovi cesti, ki bi z ureditvijo pločnika in kolesarske steze postala prava mestna ulica, naj bi uredili parkirišča za brezplačno parkiranje. » Izkušnje iz zahodne Evrope kažejo, da se da s parkirnino ustrezno regulirati promet v mestnih središčih, kdor želi parkirati zastonj, pa ima tudi to možnost, le, da mora nekaj več poti opraviti peš, »je dejal Tomaž Guzelj. Na območju sedanjega parkirišča nasproti stadiona smo predvideli avtobusno postajo, pa tudi sicer naj bi to območje postalo nekekšno prometno vozlišče, saj so projektanti v bližini predvideli dva pomola za potniški ladijski promet, v primeru, da bi prišlo do realizacije lahke železniške proge, nekakšnega tramvaja- med Koprom in Piranom (ta ideja seje porodila že pred časom), pa bi tu našla mesto tudi železniška postaja.
V	bližini so predvideli tudi parkirno hišo, vendar pa po besedah vodje projekta gradnji le-teh niso preveč naklonjeni. » Gradnja takih hiš je draga, saj stane tak objekt po nam znanih izračunih vsaj 700 milijonov, parkirno mesto pa vsaj 2,5 milijona tolarjev. Gre predvsem za ekonomsko vprašanje rentabilnosti. V Ljubljani ugotavljamo, da so parkirne hiše napol prazne, na bližnjih zastonj parkiriščih pa je gneča. Zato se nam zdi tudi z ekonomskega stališča boljša rešitev zaračunavanje parkirnine in parkiranje na za to označenih mestih. »
Tudi ureditev kolesarskih stez bi po mnenju projektantov prinesla razbremenitev mirujočega prometa v mestu bi po mnenju projektantov, saj izkušnje kažejo, da se ljudje radi preusmerijo v kolesarjenje tudi za pot v službo, šolo ali po vsakdanjih opravkih, če imajo na voljo varne kolesarske steze. V Izoli tako kolesari le 2 % ljudi, kljub temu, da so tako topografske kot vremenske razmere zelo primerne za uporabo tega prevoznega sredstva. Načrtovalci menijo, da bi ta promet v Izoli zelo dobro funkcioniral, za kar bi bilo potrebno zgraditi okoli 25 km kolesarkih stez, katerih ureditev bi veljala 150 milijonov tolarjev. Prav ureditev kolesarkih in peš poti naj bi bila del 1. etape urejanja prometa, ki naj bi jo izvedli do leta 2000, stala pa bi 500 milijonov tolarjev. Ta bi poleg tega zajemala še ureditev vseh prometnih površin, ki niso neposredno vezane na obalno cesto, od parkirišč, krožnih križišč ( Trg republike, Prešernova... ) ter javnega prometa.
V	naslednjih petih letih naj bi se lotili dograditve Južne ceste, ki bi bila s pločnikom, kolesarko stezo in drevoredom prav tako mestna cesta, ki pa bi tudi povezovala novo mestno vpadnico z Jagodjem. Kot je bilo že nekajkrt ugotovljeno tudi v urbanističnih delavnicah v zadnjih dveh letih bi bilo s prostorskega vidika najustrezneje, če bi glavna vpadnica z obalne ceste do mestnega jedra vodila mimo bivših Stavbenikovih delavnic, oziroma Opreme, do križišča pri benzinski črpalki. Tako bi se sprostil obalni prostor poleg avtokampa Jadranka, ki bi ga lahko namenili turizmu.
Med novimi prometni povezavami naj omenimo še cesto Jagodje - Šared in Šared- Baredi-Šmarska cesta, kije predvidena v tretji etapi prometne ureditve do leta 2017.
Takšna prometna ureditev, kot so si jo zamislili projektanti iz PNZ d.o.o. Ljubljana naj bi se realizirala v naslednjih 20 letih in bi občino stala 2 milijardi tolarjev.
V	prihodnjih številkah Mandrača pa bomo podrobneje predstavili predloge
za ureditev posameznih vrst prometa, pa tudi stališča občinskega Urada za prostorsko načrtovanje, (kb)_________________________________
OBČINSKI PRAZNIK ZA VSE
Letošnji občinski praznik bo malce drugačen, kot smo ga bili navajeni, saj se v tednu med 4. in 12. julijem obeta kup prireditev tako športnega, kulturnega in zabavnega značaja. Na ta način naj bi našli neko vmesno pot med praznikom pomladi, ki ga ni več in občinskim praznikom, ki se ga doslej ni obeleževalo posebej pompozno.
Med športnimi prireditvami nedvomno izstopata množični Evrofest (več o tem na športnih straneh) in evropsko jadralno prvenstvo v razredu Soling, seveda pa se bo v teh dneh tudi balinalo, igralo tenis, košarko in jadralo tudi z optimisti, evropami in fireballi.
Dobro bo poskrbljeno tudi za ljubitelje glasbe, ki se bodo na Mediteran festivalu lahko naposlušali zvokov avstralskih aboriginov ANKALA in madžarskih ciganov ANDODROM. V nedeljo 5.julija zvečer, pa bo na Ljubljanski ulici koncert Big Banda RTV Ljubljana, ki se bo predstavil predvsem s filmsko glasbo. Taisti dopoldan dopoldan bo živo na tržnici, saj bodo kortežanske ženske prinesle »pune planjerje na plač«, zagodli pa bodo tudi Istrski mužikanti. Od cerkve Sv. Mavra se bo opoldne zaslišalo pritrkavanje zvonov, zbrali pa se bodo pritrkovalci od blizu in daleč. Glasbe bo dovolj tudi v sredo, ko bodo nastopili Klezmatics - svetovne zvezde židovske glasbe. V soboto 11. julija, na dan občinskega praznika bo spet poskrbljeno za vse glasbene okuse - na Manziolijevem trgu K-Passa (v petek italijanski Lou Dalfin), na Lonki in SGTŠ pa Istrski vinogradniki in Primorski fantje. Za glasbeni zaključek praznika bo poskrbel mojstrski sestav Studio tolkal, ki se bo predstavil na Lonki.
S predstavitvijo aktivnosti policije so se v prireditve ob prazniku vključili tudi izolski policisti, ki bodo v četrtek predstavili svojo dejavnost, v sredo in petek pa še delo službenih psov in policijske konjenice.
Srečanja izolskih turističnih delavcev se bo na dan praznika udeležil tudi dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze, na okrogli mizi na temo Ekologija v planiranju pa bo sodeloval minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ob tej priložnosti pa se bo zgodil tudi uradni zaključek akcije Moje okolje - čisto in urejeno. Zvečer bo še slavnostna seja občinskega sveta.
Na relaciji Lonka- Svetilnik bo tako obilo možnosti za zabavo, za vsakršen okus in vsak žep. Na občini so že naročili skoraj 700 kg sardelic, ki bodo na voljo ob Sončnem nabrežju po simbolični ceni 250 tolarjev. Pridite !
PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU sobota 4. julij
10.00	na mestnem stadionu - NOGOMETNI TURNIR MLAJŠIH DEČKOV (Izola, Koper, Piran), 10.00 jadralni klub Burja - EVROPSKO PRVENSTVO JADRALCEV V RAZREDU SOLING, plaže Simonov zaliv, Delfin, Svetilnik in park Arrigoni - DAN MLADIH, 21.00 Manziolijev trg - MEDITERAN FESTIVAL - ANDO DROM (Madžarska) nedelja, 5. julij
10.00	tržnica - prihod kortežanskih žensk s košarami, Istrski mužikanti, 9.00 in
12.00	zvonik cerkve sv. Mavra - PRITRKAVANJE, 21.00 Ljubljanska ulica - BIG BAND RTV LJUBLJANA
ponedeljek, 6. julij
17.00	park Arrigoni - BALINARSKI TURNIR
torek, 7. julija
20.00	Lonka - OTVORITEV 6. EVROFESTA
sreda 8. julija
10.00	tenis igrišča v morovi ulici - TENIŠKI TURNIR PAROV, 16.00 pred SGTŠ -PREDSTAVITEV DELA SLUŽBENIH PSOV, 21.00 Manziolijev trg -THE KLEZMATICS - svetovne zvezde židovske glasbe
četrtek, 9. julija
16.00	park P. Coppo - POLICIJSKA POSTAJA IZOLA SE PREDSTAVLJA, 20.00 galerija Alga - RAZSTAVA »IZOLSKE STREHE«
petek, 10. julij
16.00	Sončno nabrežje - PREDSTAVITEV POLICIJSKE KONJENICE, 18.00 jadralni klub Burja - ZAKLJUČEK EVROPSKEGA JADRALNEGA PRVENSTVA, 21.00 Manziolijev trg - MEDITERAN FESTIVAL - LOU DALFIN - zvezde italijanske rock polke
sobota, 11. julija
8.00	igrišče v Jagodju - TURNIR KOŠARKARSKIH TROJK, 10.00 jadralni klub Olimpic - REGATA ZA RAZREDE OPTIMIST, EVROPA, FIREBALL, 15.00 Belvedere - IZOLSKI TURISTIČNI DELAVCI IN PREDSEDNIK TZS MARJAN ROŽIČ, 17.00 Lonka - ZAKLJUČEK 6. EVROFESTA, 18.00 vila Ranieri - EKOLOGIJA V PLANIRANJU (okrogla miza - sodeluje minister MOP RS, Pavle Gantar), 20.30 SGTŠ - SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA -PODELITEV NAGRAD IN KULTURNI PROGRAM, 21.00 Lonka in SGTŠ -ISTRSKI VINOGRADNIKI - DU JES? - PRIMORSKI FANTJE, 21.00 Manziolijev trg - MEDITERAN FESTIVAL - K - PASSA - ANGLEŠKI FOLK ROCK VESELJAKI
nedelja, 12. julija
17.00	jadralni klub Olimpic - ZAKLJUČEK JADRALNE REGATE, 18.00 stadion na Maliji - 20 LETNICA NK KORTE, 18.00 SGTŠ - SREČANJE BORCEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU, 20.00 Ljubljanska ulica - KONCERT - STUDIO TOLKAL, 20.00 Lonka - ISTRSKI VINOGRADNIKI
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
obvešča bralke in bralce,
da s 1.7.1998 prehajamo na poletni urnik,
ki bo trajal do 31.8.1998. Urnik je za oba oddelka
enak:
ponedeljek 8-12	18-20
torek	8-12
sreda	8-12
četrtek	8-12	18-20
petek	8-12
Ob sobotah bo knjižnica zaprta.
Na oddelku za otroke in mladino bodo vsak četrtek od 18-19 igralne ure s knjigo! Vsi ste prisrčno vabljeni!
PPF na cesti
GLEDALIŠČE NA IZOLSKIH ULICAH
V četrtek, 2.julija ob 19.uri bo na Sončenm nabrežju nastopil češki lutkar Pavel Vangeli , ki ga srečujemo v spremljevalnih programih večine lutkovnih festivalov po Evropi. Z zelo lepo izdelanimi češkimi marionetami ob glasbi izvaja različne točke - žalostni stari klovn igra na violino, s petjem pa ga spremlja zabaven zborček treh okostnjakov; angel lovi ravnovesje na vrvi in žonglira z zlato žogo; hudič igra violino, pri tem pa kadi cigaro in poje svojo peklensko pesem - ob tej točki se tudi kadi in poka...Kljub grotesknim likom je predstava zabavna in zanimiva tudi za najmaljše gledalce.
mediteran
festival
SREDA, 8. julija 1998 ZVEZDE ŽIDOVSKE GLASBE
VSTOPNINA: 1.500 SIT Rezervacije na Tel.: 066 600 010
PETEK, 3. julija	SOBOTA, 4. julija
zvoki magične Avstralije romska super skupina
AtmMA AN POPROM
HIT TEDNA: SCHOOLS OUT FOR SUMMER
Na O. Š. Vojke šmuc smo bili teden dni pred počitnicami deležni prav posebne pozornosti, saj nam je ravnateljica nekaj preostalih ur pouka spremenila oz. popestrila s športnimi in kulturnimi užitki.
Prvi dan, predstavnik tedna, kije zaznamoval odhod vseh nas, učencev željnih počitnic iz celoletne gostiteljice šole, se je odvijal zelo pestro. Organiziranih je bilo mnogo tekmovanj v različnih športnih panogah (za učence 6. in 7. razredov): košarka, odbojka, nogomet, kajak, badminton, namizni tenis, jadranje...( panog je bilo še več, a moja glava ni uspela vseh zabeležiti ). Možnost izbire je bila kar zajetna, tako da seje lahko vsak udeležil dejavnosti, ki gaje privlačila, v kateri se je želel preizkusiti ali ki jo je že obvladal. Moj pogled se je ustavil pri jadranju, o katerem sem kasneje menila, daje nekaj najlepšega. Podobno so mi trdili tudi lokostrelci za lokostrelstvo, kajakaši za kajakaštvo... Na koncu sem bila prepričana, daje športni dan zadovoljil prav vse.
Se isti dan zvečer pa je šola spet vabila k sebi. Šestošolci in sedmošolci so namreč pripravili obsežen kulturni program na katerega je bilo pozornih mnogo ušes in oči.
Nisem še prav zaspala, ko je budilka naznanila "mokri" torek. Ni bil moker od dežja, temveč od naših vodnih balončkov in pištolic. Začelo seje z obmetavanjem drug drugega, končalo pa s super organiziranimi igrami brez meja.
In končno sreda 24. 6., ki smo jo vsi pričakovali že od septembra. Prišli smo v razred, prejeli spričevala, izročili darilo učiteljici in odšli. Kam in zakaj, vam ne povem.
Le še nasvet za počitnice: lenarite, namakajte se v morju in NE UBOGAJTE, kajti septembra vas spet čaka šola ali vsaj kaj podobno "krutega".
Anja Bajda
Ta^ fotografija pa sodi v dneve pred koncem šole. Peti razredi OŠ Vojke Smuč so namreč odšli na ekskurzijo v Rakov Škocjan, ki so ga pregledali po dolgem in počez, pa še v globino, saj zaradi suše ni bilo vode v reki Reki.
Nekateri so imeli pripombe, da seje špricanje z vodo dogajalo v telovadnici, kar očitno ni res, saj fotografija dokazuje, daje bilo bojišče zunanje igrišče.
Tako-le so se postavili pred objektiv odličnjaki petih razredov OŠ Vojke Šmuc, ki so prejeli posebna priznanja.
Obmetavanje z vodnimi baloni in streljanje z vodnimi pištolami je bilo posebno doživetje. Zmagaovalcev ni bilo, zato pa so bili vsi kar precej mokri.
Multidisciplinarni športni dan je bil zanimiv in zabaven. Tako-le so se imeli tisti, ki so izbrali jadranje.
J0SJP
"...za voznika motornih vozil kategorije H pa se ugotavlja tudi kandidatovo praktično znanje tehnike vožnje kolesa z motorjem..."
Ali ste morda med tistimi, ki si belijo glavo zaradi te določbe v novem prometnem zakonu?
Zaupajte izkušnjam inštruktorjev Avto šole JOSIP, ki Vam bodo na posebnih pripravah razkrili skrivnosti zgoraj napisane določbe prometnega zakona.
In ne pozabite?
Kot vsako leto tudi letos, še v juliju in avgustu:
POSEBNI POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
AVTOŠOLA - SCUOLAGUIDA Premrlova8/lzola/tel.:066 ■ 648 400/GSM 041 676 541
ŠE ENA CERKEV V IZOLI
EVANGELISTI DOBRE VOLJE
Bilo je soparno sobotno dopoldne. Zgodnji turisti so le razkazovali obledela stegna in ramena, avtomobilistični veterani so se prepoteni vzpenjali v šavrinske hribe, z morja je potegnil pravi poletni maestral, iz upravne stavbe izolskega Galeba pa je bilo slišati veselo in predvsem ubrano petje. »Kaj misliš, da lahko tudi oni birmajo naše otroke«, me je povprašal delavec na bližnji črpalki, ki sem mu zaupal, da grem na odprtje prve evangelistične cerkve v tem delu Slovenije. Kasneje sem izvedel, da to lahko storijo, izvedel pa sem še marsikaj drugega, saj o protestantizmu nasploh še vedno vemo malo, čeprav je prav ta v slovenske kraje in med slovenske ljudi prinesel prvo knjigo in mnogo duhovnega in posvetnega vedenja. Skratka, dogodek je bil poln novih odkritij in tudi za laika zgrajenega na dialektičnem materializmu kar dobro spoznanje, da je mogoče
živeti tudi brez večnega slovenskega dualizma, ki se izraža tudi v odnosu vernikov in nevernikov.
Evangeličanska cerkev je odkupila pritlične prostore izolskega Galeba, tiste kjer je bil nekoč Radio Morje, jih uredila za svoje potrebe in slavnostno odprla v prisotnosti laičnega dela občinske uprave (beri: županja Breda Pečan, predstojnik uprave za družbene dejavnosti Miran Žlogar, Marjan Jovanovič (ZLSD), Aleksander Krebelj (ZZP) in še nekaterih. Prisotni so bili tudi gostje iz nekaj evropskih držav ter pevci s Slovaškega. Opazna je bila odsotnost predstavnikov rimokatoliške cerkve, kar je nekoliko presenetljivo, saj v Sloveniji obe cerkvi razmeroma strpno sodelujeta.
Otvoritvena slovesnost je bila kratka, z govorom županje, ki je izrazila zadovoljstvo, da so evangeličani in pripadniki drugih cerkva, ki bodo tudi uporabljali ta prostor, izbrali prav Izolo, saj gre za kraj, kjer drugačnost ni nikoli škodovala sožitju tukaj živečih ljudi. Pastor Izet Veladžič se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri pridobivanju in urejanju cerkvenih prostorov, predstavniki evangeličanskih cerkva s Slovaške, Anglije, Madžarske in seveda iz Prekmurja pa so s kratkimi molitvami zaželeli, da bi bila cerkev kraj srečevanja in zbliževanja dobrih ljudi. Po izvrstnem nastopu zbora iz Slovaške so nastopili še pevci in pevke slovenskega zbora Elin, ki so navdušili s svojimi duhovnimi pesmimi v ritmu pravega črnskega gospela.
V cerkvi, kjer še niso montirali niti križa, ampak so jo le okrasili z venčki in cvetjem je bil ta dogodek za marsikaterega od obiskovalcev, še posebej naključnih, vsaj prijetno presenečenje.
Po nedeljski, prvi jutranji maši in ponovnem nastopu pevcev obeh zborov smo se o dejanski moči in o pomenu evangeličanske cerkve v tem delu Slovenije ter o različnostih in podobnostih z rimokatoliško cerkvijo, pogovarjali z Izetom Veladžičem, pastorjem Evangelijske cerkve za Koper in Izolo._________________________________________
-	Pod streho te nove cerkve vas je združenih več vernikov različnih cerkva, ki doslej niso imele svojega svetišča oziroma objekta za opravljanje verskih obredov. To je za vse gotovo velik dogodek, za vas kot pastorja pa še posebej?
-	Zame osebno je ta dogodek posebej velik, saj sem nanj čakal polnih 30 let. Leta 1968 sem se spreobrnil iz islama v krščanstvo, bil dolga leta sam in potem počasi začel zbirati brate in prijatelje okoli sebe, zdaj po tridesetih letih pa imamo končno tudi streho pod katero se lahko zberemo. Povedati moram, da se naša cerkev, oziroma cerkvena občina ali župnija po domače, imenuje evangelijska cerkev. Evangelijska zato, ker smo v njej zbrani številni verniki številnih različnih cerkva reformatorske dediščine. Organizacijsko smo sicer v binkoštni cerkvi Slovenije, dejansko pa smo verniki zelo različnih, takoimenovanih denominacij, protestantskih denominacij.
-	Katere cerkve bodo torej uporabljale ta posvečeni prostor?
-	V Sloveniji dejansko delujejo štiri evangelijske cerkve: binkoštna, baptistična cerkev svobodnih bratov, tudi evangelijska počasi postaja adventistična cerkev, ker vse bolj postavlja v ospredje Jezusa Kristusa in postaja kristocentrična cerkev, poleg tega pa še velika evangeličanska oziroma luteranska cerkev. Mi vsi nekako sodimo v ta okvir.
(nadaljevanje na 10 strani)
Drevored l.maja 4a Izola /tel.: 647-050 HTP San Simon, Morova 25 tel.: 066 646 -211
ZA VAS
IZDELAMO
FOTOGRAFIJO
20 X 30 cm
GRATIS
pri vsakem razvijanju filma (135 mm)
od 1.7. do 31. avgusta
EVROFEST
Le še pet dni nas loči od že 6. Evrofesta, ki bo za pet dni spremenil v Izolo v rokometni center Slovenije in širše okolice. Tudi to leto se Evrofest ni mogel izogniti rekordom, tako da bo tokrat udeleženih 126 (rekordnih, seveda) ekip s skupaj več kot 2000 udeleženci. Ekipe prihajajo iz trinajstih držav, najdlje ponovno iz Tajvana.
Častni pokrovitelj turnirja je g. Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Otvoritev Evrofesta bo v torek zvečer z mimohodom vseh udeleženih ekip od Svetilnika do Lonke.
V sredo se pričnejo predtekmovanja, ki se bodo nadaljevala tudi v četrtek in petek. V petek popoldne pa bodo že prve finalne tekme, ki se bo do zaključile v soboto okoli štirinajste ure, nato pa se bo rokometno slavje zlilo skupaj s praznovanjem 11. julija -občinskega praznika. Glavna novost letošnjega Evrofest pa je vsekakor centralno igrišče, ki bo svoje mesto dobilo na parkirišču pri Lonki. Gre za gumijsto podlago, ki baje tehta šest ton oziroma v denarju povedano okoli
35.000	nemških mark. V ta namen bo potrebno seveda izprazniti parkirišče na Lonki, organizator Sportmaestral pa prosi za razumevanje vse občane za strpnost v času poteka Evrofesta.
Stroški Evrofesta so narastli kar na 13 -
milijonov SIT. Večji delež zbere organizator s pomočjo sponzorjev, občina, ki se zaveda turističnega pomena prireditve pa je primaknila milijon osemsto tisoč tolarjev.
JADRANJE
JK Burja je organizator Evropskega prvenstva v razredu soling, ki bo potekalo pred Izolo med 4. in 10 julijem.
Afront
NAMIZNI TENIS
Jana Ludvik je med tremi izbranimi pionirkami, ki bodo nastopile na Evropskem prvenstvu, ki bo v Norci, v Italiji med 10. in 19. julijem. Zaradi šolskih obveznosti pa je nastop na evropskem prvenstvu odpovedal Kristina Rahotin in tako ne bo nastopila za mladinsko državno reprezentanco.
Prejšnji teden so najboljše igraljke in igralci NTS Arrigoni imeli skupne priprave z mladinsko reprezentanco Hrvaške, ki ima kot cilj osvojitev vsaj eno izmed medalj na evropskem prvennstvu. Trenirali so 6 do 8 ur dnevno, izolski igralci pa so naporne treninge odlično zdržali.
V tem tednu pa skupaj z izolskimi pionirji in pionirkami trenirajo vrstniki iz italijanske pokrajine Triveneto. Tudi te priprave bodo za izolske igralce nadvse koristne
Matjaž, drugi je bil Markovič Ivan in tretji Markuža Jakob.
Turnirju je sledil piknik ob zaključkui sezone, na katerem seje zbralo preko sto članov in simpatizerjev kluba.
ODBOJKA
V Izoli ravnokar poteka šola odbojke za mladino od 12. do 15. leta starosti. Šola -kamp poteka v dveh terminih in sicer od 28.6.do 4.7. in od 4.7.do 11.7.
Na igriščih v Simonovem zalivu poteka POLETNA TRIM LIGA V ODBOKI NA MIVKI.
Tudi letos pa bo organiziran veteranski turnir v odbojki na mivki. Vse informacije z navedenimi prireditvami dobite na Centru za šport, Kraška 1, tel: 648 048.
AVTOMOBILIZEM
Na Grobniku pri Rijeki je bila dirka za državno prvenstvo v cestno hitrostni vožnji, ki sta se ga udeležila tudi dva Izolana Boris Bržan in Dario Carboni. V prvi dirki se Carboni uvrstil na tretje mesto v svoji kategoriji do 2000 kubičnih centimeterov, Boris Bržan pa je bil 4. V drugi dirki je nastopil samo Carboni in spet osvojil tretje mesto. Dirkače čalajo še štiri dirke, nastopajo pa samo na dirkah v tujini, kajti doma namreč ni takega tekmovališča.
Boris Brian
Dario Carboni
im ElllOHIM (illElOISIIP Solingiso
S o Luna cLfcss
U. BURJA 4fOU, novimi
ie v Izoli
V soboto pa so NTS Arrigoni tudi uradno zaključili sezono. Izvedli so zadnji klubski turnir, na katerem je pri članih zmagal Tarik Trgo, pred Hrvatinom in Marušičem. Pri dekletih pa je bila najuspešnejša Erika Jauševac pred Ludvikovo in Nemamikovo.
Svoj prvi turnir v tej sezoni pa so imeli začetniki iz letošnje pionirske šole. Prvo mesto je osvojil Trbovc
Preživel sem ta čudna vremena, slovesnki rokomet pa prestopni rok za igralce in igralke. Letos vsekakor mnogo tiše in in z manj pompa. Zakaj tako se tudi ve.
Klubske blagajne večine klubov so podobne
Sahari. Suša je tako huda, da kar nekaj klubom grozi celo propad. Asociacij na trenutne vremenske razmere je kar dosti. Kratkotrajne plohe sperejo nekaj praha, tako tudi klubi poravnavajo stare obveze. Izolani niso doživeli nič kaj presenetljivega. Vsa imena, ki so krožila po hodnikih in pisarnah so se izgubila. Ali pa morda vsa nezainteresiranost skriva kaj velikega ? Seveda med vrsticami marskdo prebere kar hoče. So pa slovenski rokometni klubi radodarni vsaj z mladimi igralci. V rokometno šolo so jih poslali kar precej (seveda stroške plačajo igralci sami) torej nekaj osnove za v bodoče le bo. Fantje so "izpite" opravili prejšnji teden, sedaj so na vrsti dekleta.Zanimivi so bili tudi spremljevalci in predavatelji. Tako na hitro bi lahko sestavil, ki bi kar uspešno nastopala v I. ligi. Od mladih igralcev pa so izstopali najvišji, škoda le, da le redki vzdržijo do članskih ekip.
Vprašanje, ki si ga kar pogosto zastavljam, odgovor pa kot vedno nekje v sredini. Mogoče pa bo rokometna "Sahara" le prisilila klube k razmišljanju in bodo začčeli tudi domači igralci več teže.
Pri izolskih dekletih bo že tako, tudi v novo prvenstvo bodo štaratale s "tapravo" izolsko ekipo.. Verjetno bo težko, vse okoliščine narekujejo še eno negotovo sezono. Rokometna dvorana pač ne more brez rokometa - po rokometni šoli, Evrofest. Zopet pisana druščina rokometašev iz celega sveta. Lepo, tako vsaj športniki prispevajo k naši promociji.
POD
BELVEDERJEM
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Ob letošnjem praznovanju dneva državnosti je bila v izolskem kulturnem domu proslava na kateri je bil glavni govornik poslanec v državnem zboru, dr. Mario Gasparini, zbranim, ki jih je bilo ravno za parter dvorane, pa so v kulturnem programu zapeli pevci Komornega moškega pevskega zbora Izola in zaplesali člani folklorne skupine Mandrač iz Kopra.
Se najbolj opazen zunanji znak praznovanja je bil okrašen vojaški čoln Ankaran, ki je bil zasidran ob izolskem carinskem pomolu in je s svojimi okrasnimi lučmi zvečer privabil veliko radovednežev, ki so ga izkoristili tudi za spominsko fotografijo.
NOV ROD GOSTINCEV
Bodoči gostinski delavci so uspešno opravili zadnjo oviro-praktični del izpita. K zaključnemu izpitu je pristopilo 7o kandidatk in kandidatov, izpiti pa so trajali od sedemnajstega junija do dvajsetega junija.
V tem času so se kandidati prelevili iz natakarjev v kuharje in obratno.In reči moramo, da so v praktičnem delu izpita presenetili s svojo izvirnostjo pri pripravi jedi pa tudi s strežbo. In če bodo v praksi, v vsakdanjem življenju ponudili vsaj delček izpitnega truda, potem se našemu turizmu pišejo dobri časi. Povejmo še,da je večina učencev, ki se je potegovala za naziv kuharja, natakarja in gostinskega tehnika, izpit oprav ila z odliko. In ker vsi še nimajo stalne službe- štipendij tudi v turistični dejavnosti ni, je tokratna ponudba s strani delojemalcev dobra. Vprašanje pa je, ali bodo priložnost izkoristili delodajalci.
Prav bi bilo, da bi jo. Z mladim izšolanim gostinskim kadrom je moč doseči še tako velike cilje in približati Slovenijo tudi tistim, ki jo žal še premalo poznajo.
-	Vlado Ostrouška
ZAVEZA REKI DRAGONJI
V soboto, 25. junija je bilo na reki Dragonji nenavadno živahno in svečano hkrati. V njenem zgornjem toku je bila sredi reke postavljena miza na njej pa so podpisovali "zavezo Dragonji", nekakšen akt s katerim so se podpisniki obvezali, da bodo naredili vse, da bi Dragonja postala Naravni park. Podpisovanje je potekalo na zelo svečan način, bosih nog, ki jih je prala reka, kot nekakšno očiščenje zaradi vsega hudega, kar smo ljudje naredili slabega tej lepi reki.
TOKOVI V SEVERNEM JADRANU
Med 12. in 14. julijem bo v Izoli potekala mednarodna konferenca Coast wise Europe, ki bo namenjena obravnavi tokov v severnem Jadranu.
Namen konference je primerjava pogledov, raziskovalnih izkušenj in praks s povdarkom načrtovanju obale in obalnih regij, upravljanju z obalo, pogledih nacionalnih držav na regionalno načrtovanje in čezmejno sodelovanje na obalnih območjih in posebnih temah: turizmu, transportu, kulturni izmenjavi in varovanju okolja. Konference se bodo udeležili mnogi domači in tuji strokovnjaki s področja urbanizma in urejanja okolja, sodelovali pa bodo tudi strokovnjaki izolskega urada za prostorsko planiranje.
JESTVINA OBNOVILA TRGOVINO
Jestvina je v soboto, 25. junija odprla vrata obnovljene prodajalne v Ljubljanski ulici. Ena najmanjših a hkrati najbolje obiskanih prodajaln je zdaj sodobno opremljena, čeprav še vedno majhna kot prej.
Kot je na otvoritvi povedal direktor Jestvine Koper, Božo Ostanek, bodo nadaljevali z obnavljanjem trgovin v mestnih središčih, saj so krajani navezani na tak tip trgovin. Na tiskovni konferenci v sredo, 1. julija pa je Jestvina predstavila svoj slogan s katerim se podaja v boj proti vse močnejši domači in tuji konkurenci. "Tujega nočemo -svojega ne damo" je slogan za skupni nastop številnih domačih proizvajalcev, ki naj bi, skupaj z Jestvino, ponudili kvaliteto namesto cenenosti, podkrepljeno z zavestjo, da je nakup domačega proizvoda dvakrat koristno dejanje, saj ohranja tudi številna delovna mesta v lastni državi.
EVANGELISTI DOBRE VOLJE
(nadaljevanje)
-	Protestantizem na Slovenskem ima še poseben pomen v zgodovini naroda, tudi dandanes je zelo živ, še posebej v Prekmurju, tukaj na Primorskem oziroma v Slovenski Istri pa je to, po številu vernikov, verjetno še vedno majhna cerkev?
-	Da, nas je tukaj razmeroma malo. Po mojem mnenju se reformacija šele vrača v te kraje. Obala oziroma Istra je bila reformirana in to zelo dobro, potem se je zgodilo, kar se je zgodilo in šele zdaj se, s tem, razmeroma majhnim številom vernikov, reformacija vrača. Vendar pa, kot je naša župnija majhna je tudi velika. Ker je Izola takšna zanimiva točka v Evropi z lepo ohranjeno kulturno podobo in seveda z dobro klimo je vse bolj zanimiva za številne ljudi z različnih koncev Evrope in dejansko so se s tem odprtjem cerkvenih vrat simbolično odprla tudi vrata za Evropo, saj bodo mnogi naši verniki iz Evrope prihajali sem, saj je zanje Izola zdaj kot v nekakšnem fokusu.
-	Istra je živela tudi pod močnim vplivom glagoljaštva, ki pa s protestantizmom nima nobenih povezav?
-	Mislim, da bi težko našli kakšne primerjave, kajti ta naša smer nekako bolj sodi na zahod, medtem ko so glagoljaši imeli svoje korenine tukaj. Mi se bolj vežemo na nemški in švicarski protestantizem, glagoljaši pa seveda na Bizanc.
-	Odprtje cerkve je bilo tudi za nas laike zelo posvetno, kot da bi šlo za katerokoli javno ustanovo.
-	To je zato, ker večina protestantskih cerkva nima ničesar s tisto množino tradicije, ki jo je ohranila katoliška cerkev. Lahko rečem, da je ta naša cerkev zelo sodobna in to je tudi edina bistvena razlika med nami in tradicionalno cerkvijo.
-	V prostoru ni nobenih relikvij, še križa nisem opazil.
-	Križa še nismo namontirali ampak prav je da povem, da je naš križ prazen, brez križanega, kajti dejstvo je, da je Jezus Kristus vstal od mrtvih in on ne sodi na križ, saj je v nebesih.
-	Petje je zelo pomemben del vaših obredov in cerkve sploh. Slišali smo dva vaša zbora in če to petje primerjam s tistim iz cerkve, ki je od vaše oddaljena nekaj sto metrov, je to vaše petje veliko bolj ritmično, optimistično svetlo, takšno kot smo ga sicer vajeni iz ameriških črnskih cverkva.
-	Ja, mi poskušamo in želimo doseči, da bi bilo celo naše življenje bolj optimistično, svetlo. Značilnost naših vernikov je, da vemo, da se nihče od nas ni rodil kot to kar je, vsi imamo neko svojo preteklost. Jaz sem bil musliman, nekateri so bili katoličani in podobno. In ker v našem preteklem življenju nismo našli tega kar smo potem našli, to je tega optimizma, te vedrine, smo to, kar smo danes. Treba je vedeti, da so bile te osebne spreobrnitve zelo emotivne in zato to svoje krščanstvo emotivno in intenzivno živimo tudi naprej.
-	Ste na odprtje cerkve povabili tudi predstavnike rimokatoliške cerkve?
-	Seveda smo jih povabili, žal niso prišli, čeprav moram povedati, da sicer nimamo kakšnih posebnih nesoglasij. Očitno še ni prišel čas za takšna, uradna izražanja medsebojnih odnosov.
-	Tako, mimogrede, ste omenili, da vaši verniki ne kadijo, bilo je pa še nekaj posebnosti: molitve so bile razmeroma kratke a zelo intenzivne, maševala je tudi ženska in še kaj opaznih drugačnosti bi se našlo.
-	Omenil sem, da ne kadimo, seveda pa se s tem nisem želel hvaliti, da smo kaj boljši od drugih. Mi sledimo ideji, da se v vsakdanjem življenju ne bi obremenjevali s stvarmi, ki niso potrebne. Ker, če si
nekdo zapravi življenje s kajenjem ali čemerkoli drugim, potem je težko najti moralno opravičilo in stopiti pred boga: tako, zdaj mi pa pomagaj, zdaj me ozdravi. Mi moramo najprej živeti zdravo in če se potem kaj zalomi imamo moralno pravico stopiti pred boga češ: vse smo storili kar je bilo v naši moči, vendar ni uspelo. Zato nam zdaj ti podaj tvojo roko.
-	Čestitam vam ob tem pomembnem dogodku in vam želim, da bi bila cerkev živo zbirališče dobrih ljudi.
-	To si želimo tudi mi, želimo biti v korist mestu Izoli, želimo biti blagoslov temu ljudstvu, saj nismo sami sebi namen. Videli boste, da bomo skupaj lahko zelo dobro in ustvarjalno živeli.
Nakup prostorov za ureditev cerkve seveda ni bil poceni, pri zbiranju
sredstev pa so menda sodelovale evangelijske cerkve z vseh koncev Evrope. Med udeleženci otvoritvene slovesnosti je bil tudi pastor iz Salisburyja, ki ga je spremljal novinar in fotoreporter Anthony Miles, ki te kraje dobro pozna, saj je večkrat obiskoval Jugoslavijo in pripravljal reportaže za angleške revije.
Ali opažate kakšne spremembe.
- V bivši Jugoslaviji sem bil velikokrat, prvič že pred sedemnajstimi leti, ko sem fotografiral za londonsko agencijo Yugotoursa in takrat sem po nekaj tednov potoval po vaši nekdanji skupni državi. Spoznal sem veliko zelo dobrih in zanimivih ljudi s katerimi vzdržujem stike še danes. Tokrat sem tukaj po dveh nalogah: delam za nekatere turistične agencije in spremljam tudi odprtje evangelijske cerkve tukaj v Izoli. Glede sprememb pa tole: ne opažam kakšnih večjih prememb v okolju, to je tako kot je bilo pred leti, z zanimivimi starimi mesti in podobnim. Seveda pa seje marsikaj spremenilo s spremembo političnega sistema. Žal nisem tukaj dovolj dolgo, da bi lahko bolj poglobljeno ocenjeval spremembe, zdi pa se mi, da gredo nekatere stvari na slabše. Zaskrbljujoč je pojav kriminala, imate veliko število samomorov in podobno.
-	Nekoč so angleški turisti množično prihajali v Jugoslavijo, tukaj v Sloveniji pa jih je bolj malo.
-	Hrvaška se vse bolj odpira angleškemu turizmu in tudi Sloveniji se obetajo boljši časi. Saj veste, potreben je čas, saj tisti, ki morda še niso bili tukaj, sploh ne vedo, da Slovenija in turistični del hrvaške že dolgo ni nekakšno vojno področje. Mislim, da bi se razmere hitro popravljale, če zdaj ne bi bilo Kosova, kar bo gotovo vplivalo na obisk angleških turistov v Hrvaški in tudi v Sloveniji.
-	Ste pri nas naredili kakšne posebne fotografije, ki ste jih lahko dobro prodali založnikom?
-	Ne vem še, ker bom doma pregledal vse fotografije, mislim pa, da bo tudi to moje delo, če bodo revije in časopisi objavili te fotografije, lahko prispevalo k spoznanju angleških turistov, daje Slovenija mirna in predvsem varna dežela.
-	Kakšni so vaši vtisi z odprtja evangelijske cerkve v Izoli?
-	Bilo je zelo zanimivo, slišali smo dva izjemno dobra pevska zbora, toda pomembnejše je to, kar ta prostor pomeni za vernike iz Slovenske Istre in okolice. Verjamem, da bo cerkev odigrala pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju evangeličanstva v tem prostoru.
VABILO
Društvo invalidov Izola vabi svoje člane na enodnevno srečanje s pobratenim Društvom invalidov Domžale, ki bo na Gorenjskem, dne 11.julija 1998. Odhod bo izpred Lipe ob 6.uri. Srečanje prireja Društvo invalidov Domžale. Prijave sprejemamo v pisarni društva invalidov Izola vsako sredo od 15. do 17. ure. Vabljeni.
Predsednik Dl Izola Zmago Višnjevec
DNEVI BLAGOVNICE SOČA IN KOPRČANKE
PONEDEUEK, 6.7.1998
-	predstavitev posode »TEFAL«
-	prodajna akcija moškega in ženskega perila (15% popust za gotovinsko plačilo)
TOREK, 7.7.1998
-	predstavitev posode »TEFAL«
-	predstavitev »kolekcije FA« Henkel-Zlatorog, Maribor
-	prodajna akcija mladinske konfekcije - (15 % popust za gotovinsko plačilo)
SREDA, 8.7.1998
-	predstavitev »kolekcije FA« Henkel - Zlatorog, Maribor
-	prodajna akcija ženskih bluz in moških srajc - (15% popust za gotovinsko plačilo)
ČETRTEK, 9.7.1998
-	predstavitev blagovne znamke »ČISTO« Ilirija, Ljubljana (pri nakupu 2 izdelkov kupec prejme predpasnik »ČISTO«)
-	prodajna akcija na oddelku metraže - (15% popust za gotovinsko plačilo)
PETEK, 10.7.1998
-	predstavitev blagovne znamke »Subrina« Ilirija, Ljubljana (pri nakupu 2 izdelkov kupec prejme glavnik »Subrina«)
-	predstavitev blagovne znamke »Gillette« - (15% popust za gotovinsko plačilo ter ob nakupu 3 izdelkov še priročno darilo )
-	prodajna akcija igrač »Unika« Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo)
-	prodajna akcija sladoledov »Ljubljanske mlekarne« - (Lučka ali Ježek - 40 SIT)
-	promocija in degustacija »Pivovarne Union« Ljubljana
pred Blagovnico Soča , od 17.00 do 19.00
-	nastop ansambla »POVVER DANCERS« iz Maribora
-	tekmovanje v metanju na koš - (dnevna nagrada košarkaška žoga , dnevni zmagovalci se bodo 18.6.1998 potegovali za super nagrado - košarkaški koš)
-	program povezuje D.J. LOVRO
SOBOTA, 11.7.1998
-	predstavitev blagovne znamke »Subrina hair line« ter negovalni barvni kremi v setu »Triocolor« Ilirija, Ljubljana
-	prodajna akcija igrač »Unika« Postojna (10% popust za gotovinsko plačilo)
-	predstavitev malih gospodinjskih aparatov »De Longhi«
-	promocija in degustacija »Pivovarne Union« Ljubljana
-	prodajna akcija sladoledov »Ljubljanske mlekarne« - (Lučka ali Ježek 40 SIT)
pred Blagovnico Soča, od 10.30 do 12.30 ure
-	nastop ansambla »FARAONI« Izola in »KALAMARI« Nova Gorica - tekmovanje v metu na koš - (dnevna nagrada košarkaška žoga)
-	frizerja Narta - studia bosta na 5 modelih izvedla styling pričeske in podelila tri nagrade izdelkov »Subrina hair line«
-	program povezuje D.J. LOVRO
BLAGOVNICA SOČA IN SUPERMARKET KOPRČANKA VAS PRIČAKUJETA!!!
STARI MACHI SE NE DAJO
Zavzeti koprski avtomobilistični delavci so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje in tekmovanje avtomobilističnih in motorističnih veteranov, poimenovano 2. rally Adiria Classic. Najprej so se zbrali pri Rudi, od tam pa so v neznosni vročini krenili po istrskih cestah, preko Kort do Pomjana in nazaj.
Bilo jih je več kot 120, oziroma več kot so jih organizatorji pričakovali, nekateri med njimi so bili pravi lepotci z začetka tega stoletja, ki pa so kljub temu še vedno zelo pogumno grizli kolena v hrib in odprtih streh lovili maestral, ki seje oglašal z morja. Rezultatov nismo niti iskali niti dobili, zmagali pa so vsi, ki so se pretolkli do konca, predvsem pa je bila celotna prireditev zanimiva za dokaj številne gledalce in kar lepa turistična popestritev poletne Izole.
Najstarejši avtomobil je bil Fiat, najstarejši motor pa Sachs. Oba sta ohranjena tako, da je bilo kaj videti, srečna lastnika pa pravita, da zanju ni prave cene.
Razstavljeni avtomobili so bili lepa paša za oči mnogim radovednežem in tistim, ki so jih očetje pripeljali s seboj. Kaj pa otroci vejo, kaj je staro.
Nekateri old timerji delujejo še vedno moderno, čeprav že štejejo več kot 40 let. Tale Triumph je last direktorja Radia Robin iz Nove gorice in je hkrati vodilni v svojem razredu. Lastnik je bil tokrat v vlogi vprašanega, novinar pa - Mirko Maglica.
Gospa pa se je v spodnjicah iz prejšnjega stoletja popeljala s kolesom iz začetka stoletja. Posebnost: kolo nima verige ampak kardansko gred.
Takšnih vozil pa se Izolani spominjamo, saj so vozila gradbeni material po starem mestu. Le, da je
* V 1 * ] *    m - — m  t _ 1 X MM A
ST.17
LITERARNI KOTIČEK
*
OJSTVO
Mali mož je stal na pragu oke upiral v nebo.
Iskoč mesto kjer je padel sam s svojo ž alostjo.
Privhrajo zdaj oblaki razprostejo se nad njim. Grom ga vpraša, čemu joka,
kaj mu grenek je spomin.
« ?
Lahko reči tebi oče, vetdno močen si junak.
Tepe nikdo vzeti noče , mene mečejo čez prag.
Kaj boš tarnal mali sine, zmeraj nekdo je s teboj.
Jaz bom večno odpiral rane, už ivat moraš, svet je tvoj.
In zapiha topel veter, megla razkadi se v noč.
Prvi ž arek ga obsije in poda mu svojo moč
Teče danes mali mož ek, teče in se veseli.
Kaj prinese mu to jutro, kaj prinesete mu vi.
Jata ptic se vzdigne v nebo čakajo le še mene.
Skupaj ž ivijo, skupaj lovijo, ena drugi je plen.
Tisoč jih je in vsaka misli le nase.
Jaz pa sam, sam letim a mislim na vse.
Nad mano letijo sem pa tja kaka pade.
Brez volje trešči na tla in jata odleti.
Tistega dne razprl sem krila tistega dne poletel sem daleč stran Sam Kam?
Svoboden sem in brez ovir Letim prek neba.
A le zame je to svobodno nebo.
XYZ
NE POZABI: ČASA NI
Hodil sem po cesti, 'ko je ugasnila še zadnja luč v stavbi. Mokra in lesketajoča cesta je bila ob lesku avtomobilski! luči dolgočasna v tisti noči na 23« oktober. Hodil sem proti centruj saj tu tako ne bi dobil taksija, in tudi obisk pri Jane ki je bil sicer prvotni namen večera (zato sem zašel v to odvratno četrt), ne bi imel smisla. Dokončno me je zapustila in moral se bom sprijazniti, ker pač ni druge rešitve. Rahlo je pršilo, ko sem bil na 30. aveniji in srečal trop potepuhov, klošarjev ob ognju, ki se je vil iz praznega soda ali smetnjaka. Zdelo se mi je, da jih ob tem gretju ne bi moglo zmotit niti streljanje, bombardiranje... Tako spokojno so stali, se stiskali, v njihovih očeh sem gledal mraz, čeprav sem videl le odsev ognja in toploto. Niti mene ne bi zmotil strel, niti ■ motil. Mogoče pa sem si ga 'celo želel. Ne vem, kako je do tega prišlo, ampak pri Jane sem obstal kot pribit v zemljo in nemočen. Nič ni rekla. Potem, ko sem se ga napil, sem postal otopel, a ko mi je zmanjkalo denarja, sem se streznil in se odločil, da grem k njej. Umrl bi. Mimo klošarjev je šel višji, v debelo in temno jakno ovit moški. Prihajal mi je nasproti. Prečkal sem cesto. Ker je izza njega sevala svetloba iz smetnjaka, je zgledal še mogočnejši. Za trenutek sem pomislil na prizor iz nekega filma. Iz jakne je potegnil pištolo z dušilcem in me ustrelil. Prešel me je občutek žalosti, ker nisem mogel slišati strela, na katerega sem prej pomislil. Bedasto. Hodil sem po cesti, ko je ugasnila še zadnja luč. Mokra in lesketajoča se cesta je bila ob blesku avtomobilskih luči dolgočasna v tistem jutru 23. oktobra. Center je ostal daleč.
Mateja
m i	nj
Torej, prišlo je poletje. Dolgo pričakovana sezona vročine, vročine, še malo vročine in počitnic. Zraven pa spadajo seveda še festivali in v zadnjem času vse bolj popularni masakri brez kakšnega pametnega razloga. Zgaga Rock Fest je ž e minil in z njim tudi vodja Trboveljskih Satans Brothers-ov. Ubili so ga Wild Pilots. Sedaj je čas za maščevanje. Čas, da Satans Brothers ubijejo kakšnega izmed VVild Pilots-ov. In potem bodo spet oni na vrsti za maščevanje. In čez kakšen mesec ne bo več nikogar. Dve bandi,ki se eliminirata kar sami. Radost za policijo. Spet bodo brez dela in lahko se bodo s hladnim pivom hladili v senci na plaž i sposojenega senčnika. Originalni Hells Angels se obračajo na direktorskih stolčkih svojih podjetij.
Na kratko, čaka nas še eno poletje, polno zabave, muzike in še česa, ki pa ga vedno spremljajo tudi dečki v plavem, ki vas lahko ustavijo tudi med mirnim sprehodom po Portoroškem kopališču iščoč mafijo v preobleki..
Ml-klub predstavlja: koncert
A*A»EV/
lE(č le/IH Avzieara ttoOAN/ Ihčice
iHA4k
V Petek, 3. 7. 1998 Letni kino Arrigoni Vstopnina 1200 SIT
Internet: http://pina.soros.si/muki
Vse prispevke ali pripombe lahko pošljete po pošti ali e-mailu na tednik M AN D RAČ.
r

Buone vacanze!
Anche questa volta il nostro foglio e arrivato alla conclusione di una stagione di attivita e per un paio di mesi se ne andra in vacanza. Che sia meritata o meno siano i lettori a dirlo. Da parte nostra, viste le forze di cui disponiamo, possiamo dire di avercela messa tutta. Gia l’aver resistito per cinque anni non e stata cosa da poco. Che poi non tutte le ciambelle siano riuscite con il bučo e cosa che pud succedere anche ai cuochi migliori. Soprattutto in tempi come questi, quando tutto e da definire, quando i margini tra l’oggettivo ed il soggettivo sono estremamente fragili, quando le verita si moltiplicano, quando gli avvenimenti si sovrappongono e si collegano pur nella nostra piccola dimensione cittadina ed ancora piu piccola dimensione minoritaria. Riprenderemo in settembre, se tutto va bene, per una nuova stagione, quella del 1998-1999. Ad una passo soltanto dal 2000. Che, anche qui, speriamo non diventi quella del Mille e non piu Mille. Sara comunque uno sforzo che meritera di essere compiuto, non fosse altro che per poter dire: nonostante tutto ce l’abbiamo fatta. Come redazione del Mandracchio, ma soprattutto come appartenenti ad una piccola comunita minoritaria che vuole continuare a sopravvivere e, contemporaneamente vuol dare il proprio contributo allo sviluppo di tutta la comunita sociale. Nel campo della cultura, dclVeconomia, deli 'amministrazione comunale, nel corso del cammino ancor lungo e per molti aspetti incerto dell’integrazione nella piu vasta comunita europea.
Gli impegni, che mai si esauriscono, saranno tanti. Dalla ripresa dell’anno scolastico, alle elezioni amministrative che ci occuperanno in prima persona per i nostri rappresentanti nel Consiglio Comunale, al rinnovo della Comunita autogestita della nostra nazionalita, al superamento dellimpassc nel rapporto con l’Unione Italiana, alle molteplici attivita che ogni anno stiamo svolgendo e che certamente non mancheranno di essere prcsenti anche 1’anno prossimo. Sul nostro Foglio cercheremo di dare spazio a tutto e a tutti, compatibilmente con le nostrc forze e le nostre capacita, contando molto anche su/Faiuto che certamente verra anche da chi finora si e limitato a lcggcrci, nella stesura del giornale, ma pure nel le altre iniziative che abbiamo in porto.
Per ora, a nome della Redazione, buone vacanze a tutti e arrivederci a settembre. Noi ci saremo e contiamo su di voi!
La Redazione
Assemblea costitutiva delFUnione Italiana:
Un’ode alla democrazia
Finora ho assistito a moltissime riunioni di organismi formah, sia a časa, sia in Europa, e devo dire che non mi e ancora capitato, nemmeno nei piu bui anni di piombo, di assistere a qualcosa di simile alFAssemblea costituente delFUnione Italiana, svoltasi sabato 13. giugno a Palazzo Modello a Fiume. E calzano persino la data e il nome del palazzo (sede della Comunita degli italiani di Fiume) che ha ospitato 1’Assemblea: 13 (numero fortunato o sfortunato) e Modello (l’Assemblea e stata un esempio magistrale di come si deve - o non si deve - condurre una riunione per ottenere il risultato desiderato).
I lavori sono stati presieduti dal professor Piero Nutrizio che, nonostante 1’importante incarico, si e spesso e volentieri permesso commenti, apprezzamenti e critiche su questo e quello, addirittura sulFitaliano di qualche intervenuto...
L’Assemblea delFUI
Foto: C. Chicco
L’assemblea si e svolta nonostante in alcune comunita le elezioni, o non si sono fatte, o i risultati sono stati invalidati. I due consiglieri eletti dai soci della nostra Comunita, Rosella Raschini e Gianfranco Siljan, si sono presentati in aula a Fiume, nonostante non abbiano ricevuto 1’invito. E Siljan ha voluto anche intervenire, per spiegare che le elezioni a Isola sono State regolari e in armonia con lo statuto, anch’esso secondo i dettami dell’Unione. Ma per 1’Unione Italiana il voto di Isola non ha alcuna validita, la Comunita “Pasquale Besenghi degli Ughi”, sempre per i massimi organismi delFUnione, non esiste, o non e formalmente in regola (prima a causa dello statuto, ora perche si dovrebbero rifare le iscrizioni e le elezioni). Il presidente dei lavori ha ripetuto a piu riprese che “Siljan non pud parlare perche possono farlo soltanto i consiglieri e i presidenti delle Comunita degli italiani legalmente eletti ed esistenti. ” Nei corridoi, gia durante le relazioni degli organismi uscenti (che qualcuno ha definito campagna elettorale), si potevano udire voci di dissenso (benche seguite con attenzione e discrezione da qualche attivista dell’”altra parte”). Un dissenso piuttosto a parole, perche il voto ha poi dimostrato la forza reale della leadersnip delFUnione Italiana che e stata riconfermata in pieno e con la stragrande maggioranza dei voti.
Non ci rimane che formulare le nostre congratulazioni ai riconfermati e nuovi eletti, ed esprimere la nostra ammirazione per la grande abilita dimostrata dai dirigenti Ul.
La seguente mossa spetta ora a noialtri. Innanzitutto, dovremmo fare un profondo esame di coscienza e chiederci se, forse, chi non e d’accordo con la linea portata avanti dalla leadership della “Besenghi”, in fondo, non abbia anche le proprie ragioni che, in un sistema democratico, vanno almeno ascoltate? Sembra che tutti, piu o meno, siano d’accordo che avere a Isola due Comunita degli italiani sia un’assurdita. Sarebbe piuttosto il caso di sederci insieme, tutti quanti, (come del resto auspicato e promesso dal presidente delFUI Giuseppe Rota) e tracciare i traguardi da raggiungere nel futuro che, aihme, per quanto riguarda le minoranze in genere, non appare proprio chiaro. Invece di perdere energie per dimostrare quanto e stupido 1’altro sarebbe bene ascoltare le sue ragioni, magari prenderle in considerazione. In una democrazia tutti hanno il diritto di dire la propria, va pero rispettata la volonta della maggioranza.
Se FUnione vuole una certa procedura e se noi riconosciamo FUnione, allora bene, cerchiamo di rispettarla - anche se, dal canto suo, pure FUnione potrebbe fare lo stesso nei nostri confronti... Se viviamo in uno stato che ci impone determinate regole, queste vanno, naturalmente, rispettate. Se nel frattempo si cambiano allora anche noi ci dobbiamo adeguare. Ed e proprio cio che e accaduto a Isola. Tuttavia, c’e sempre la possibilita di dichiararsi marziani, ragion per cui le leggi terrestri non valgono piii.
Ganfranco Siljan nel vano tentativo di spiegare le ragioni della “Besenghi” Foto: C. Chicco
Ma fatto sta, che prima o poi, dovra venir reinstaurato un normale dialogo fra la nostra comunita e FUnione. E se nel frattempo avremo risolto anche le “nostre questioni interne”, magari anche con nuove iscrizioni ed elezioni, per il bene delFintera comunita nazionale, allora forse il nostro futuro šara piu chiaro, almeno va Isola.
Andrea Šumenj ak
Concluso 1’anno scolastico alla Dante Alighieri
Come ogni fine anno scolastico, anche questo e stato molto intenso, sia per gli alunni sia per gli operatori delTIstituto. Si doveva concludere il programma di insegnamento con le dovute valutazioni, e si era impegnati in numerose attivita extrascolastiche che hanno portato il nome della scuola nella regione e all’estero. «E stato un anno particolare in tutti i sensi, ci ha detto la Preside, che ha dato grande soddisfazione ai lavoratori, e non soltanto perche finalmente operano in ambienti degni del nome di edificio scolastico.« L’unico rammarico rimane per il mancato trasferimento della scuola materna, causato dal protrarsi di alcuni lavori di sistemazione della pavimentazione. Mancano certamente ancora i tendaggi, ma si spera che il problema venga risolto quanto prima.
Il mese di giugno e stato caratterizzato da numerose uscite degli alunni. Un numero consistente di essi ha partecipato ai Giochi uniti delle nazioni ad Isola e a Berlino. L’iniziativa, che coinvolge giovani ungheresi, tedeschi, cechi, austriaci, indiani e sloveni, ha visto attivi i nostri ragazzi in numerosi laboratori di giochi vari, arti figurative, informatica e mušica. Particolarmente sentita e stata 1’esperienza fatta dal 3 al 7 giugno in Germania, dove essi hanno potuto fare nuove esperienze assieme a coetanei parlanti lingue diverse. Molto ben riuscita e stata pure Tuscita effettuata il 4 e il 5 del mese a Cividale con la partecipazione di un gruppo di canto e ballo ad una rassegna di Musiča nelPambito delle iniziative della Časa comune d’Europa di Gemona.
Numerosi sono stati i successi conseguiti da singoli alunni e dalle squadre nel campo dello šport in ambito comunale, regionale, nazionale e internazionale. Vanno nominati infine i brillanti risultati della ballerina Ingrid Radman della settima classe in ambito nazionale.
Desiderano essere nominati pure i bambini della prima classe che quest’anno hanno vinto il concorso per la maggior cura dei denti indetto dalPAssociazione stomatologica della Slovenia, quest’anno giunto 'alla 15.a edizione. Come premio alla serieta dedicata alla prevenzione delle malattie dentarie hanno fatto un bel viaggio a Lubiana.
L’anno scolastico si e quindi concluso mercoledi pomeriggio con un incontro tra alunni, genitori e lavoratori dell’Istituto e con uno spettacolo.
Marino Maurel
Le dicci ragazze durante 1’esibizione a Cividale Foto: E. Chicco
Non c’e piu religione
L 'estate e arrivata e gli alberghi si stanno riempiendo: buon segno per gli albergatori, anche per que//i distratti. Distratti nel senso che non pensano offrire al turista altro che i soliti sole e mare. A essere sinceri abbiamo notato una nuova offerta: Laumento dei prezzi nei vari risto ra n ti. M a questo, a dir ii vero, non e una novita, e una consuetudine, dato che la nostra mentaiita turistica e quella estremamente conseguente a quel proverbio nostrano che recita: “Ogni giorno nassi un cuco, beato chi che se lo cuca”. Pero in risposta a detto proverbio giunge i’aitro che recita: “E/ mus no se fa portar do volte sui giasso". Meditate čari albergatori, meditate.
Gianfranco Siijan
Diritti particolari... garantiti
Abbiamo letto su un giornale a diffusione regionale lindigna-zione di una lettrice che era venuta a conoscenza che nei bandi di concorso per posti di lavoro nelle istituzioni scolasti-che della nazionalita veniva data la precedenza ai candidati di nazionalita italiana. Desidereremmo fare alcune precisazioni in aggiunta a tutte le leggi e ai principi citati dalla signora o signorina. Riteniamo innanzitutto che non vengano lesi i diritti umani se un 'istitu-zione del gruppo nazionale preferisce assumere appartenenti alla propria nazionalita. Lo dice anche la Costituzione slovena, che prevede una Legge sui diritti particolari degli appartenenti alla nazionalita italiana nel campo dellistruzione (la nuova stesura dell’atto legislativo e in fase di prepa-razione e approvazione). Della tutela degli appartenenti alla minoranza fa quindi parte anche il diritto di eseguire i programmipedagogici e didattici curando i propri interessi peculiari, senza comunque ledere quelli degli altri. E cio pud farlo con pienezza prima di tutto un appartenente alla nazionalita. Comunque la clausola posta nei bandi di concorso non ha mai precluso del tutto l’assunzione nelle scuole minoritarie di personale appartenente ad altre nazionalita, che, nella maggioranza dei časi, ha dimostrato di saper rispettare le specificita del pošto d i lavoro, fermo res ta n do la buona conoscenza della lingua italiana, altro elemento molto importante nello sviluppo delta nazionalita.
La Redazione
Attivita comunitaria
BIBLIOTECA
La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e giovedi dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca e aperta a tutta la cittadinanza.
Sono ancora in vendita alcune copie della monografia “Istria -duecento campanili storici” di Daniela Milotti Bertoni, Bruno Fachin Editore Trieste.
Per ferie rimama chiusa dal 13.7 al 24.8.
SALA Dl LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Ouattroruote, Nautica, Storia illustrata, Topolino, Primorske novice e “Mandrač” nonche i quotidiani La voce del popolo, II piccolo e Delo.
MANIFESTAZIONI CULTURALI Venerdi 26 aiuano. ore 20, Palazzo Besenghi (Sala dei concertil
SERATA CON LA COMUNITA DEGLI ITALIANI Dl BUIE Esibizione del Coro misto e della Filodrammatica /ngresso iibero
TOURNEE DEI GRUPPI DELLA CI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” Dl ISOLA Domenica 5 lualio Esibizione del Coro “Haliaetum” nella Chiesa parrocchiale di Caorle (VE)
Sabato 11 lualio Partecipazione del Coro “Haliaetum” alla “XVIII Rassegna Internazionale di Cori” organizzata dalla Corale “Riviera del Brenta” nella Villa Pisani di Stra (VE)
// Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Redattore responsabi/c:
Andrca Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
It. Pevec, C. Raspolič, S. Sau,
C. Siijan, A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tel.,fax: (+386 66) 645031, 645853
BOLJE ŽOGA KAKOR DROGA
(preventiva ali navajanje)
V	soboto, 13. junija, so v Žustemi potekali koncerti pod geslom: Bolje žoga kakor droga. Zanimivo geslo - sliši se človekoljubno, pa še rima se. Ko sem po radiu slišala za to prireditev, sem si rekla, daje to zelo dobra ideja za preventivo in za koga morda celo kurativo. Zasvojenost je vsako početje, kateremu se ne moremo upreti. Torej je to zloraba narkotikov, alkohola, tobaka, pa tudi prekomerno gledanje televizije, prekomerno uživanje hrane, igranje na igralnih avtomatih ipd...
... Vendar človek na splošno ni tako idealno bitje, da bi mogel uvideti daljni smisel teh različnih signalov, jih modro sprejeti in se jim pustiti voditi temveč jih marsikdaj kot nadležne zavrača in jih poskuša potlačiti, zatreti ali vsaj ublažiti. Tu nam je lahko "v pomoč" droga v različnih oblikah. Na vprašanje, zakaj mladi posežejo po drogah, strokovnjaki že dolga leta naštevajo iste vzroke, ki pravzaprav ne ponujajo neke rešitve:
•	da ga bo skupina sprejela ter za uveljavljanje v skupini
•	v pričakovanju nenavadnih doživetij ali radovednost • kot proces proti konvencionalnim družbenim vrednotam,
•	videz odraslosti, želja po drugačnosti
•	veselje do eksperimentiranja, za razširitev zavesti
•	kljubovanje družini,
•	ublažitev notranjih konfliktov, v svojem življenju ne najde pravega smisla, ostaja odtujen sebi in svojemu delu,
•	depresija, nevrotični motivi in mehanizmi...
Verjetno je možno najti še več vzrokov, vendar je najpomemhneje to, da je uživanje drog samouničevalno vedenje, igra s smrtjo. Sprašujem se, kdo ima korist od tega, da uničimo mladino. Zakaj podpirati odtujitev do sebe, ljudi in dela?
Zakaj podpirati hlepenje po slabih nadomestkih za ljubezen, kot so avto, modema oblačila, "idealna postava"ipd.? Televizija in drugi mediji kažejo samo "lepe" fante in dekleta, v oblačilih znanih modnih kreatorjev, v dragih avtomobilih in nas skušajo prepričati kako srečni so, ker lahko dobijo kar si želijo. Ni več vrednota poštenje, iskrenost, veselje do dela in ljubezen ampak debelost denarnice.
Ne morem pozabiti članka v Magu o Vesotu, vodji črnogorske mafije. Prikazali so ga kot najbolj uspešnega "frajerja", s krasno vilo in vrečami denarja pod posteljo. Pozabili pa so napisati, daje pokvarjen do dna duše, da izsiljuje ljudi za denar in jih pobija, če ga ne ubogajo. Ko so podarili Viktorja, za najlepše oblečenega Slovenca, se mi je kar zameglilo pred očmi. Kaj ima politika z razvedrilom in kulturo. Mislila sem, da je politika zelo resen poklic, od katerega je odvisna naša prihodnost. Naša prihodnost je res odvisna od teh ljudi in zato sem zaskrbljena, ker jih bolj skrbi kako so oblečeni in kam bodo šli na potovanje, kot pa kako prebuditi v Slovencih smeh, optimizem in ljubezen do samega sebe in drugih. Po teh lastnostih smo bili namreč znani, zdaj nas pa poznajo po številu samomorov in po nezrelih politikih.
V	članku sem pravzaprav želela napisati nekaj o sami prireditvi, ki mi je zvišala pritisk in vzpodbudila razmišljanje o tem, kar sem napisala. Koncerti so bili sicer zanimivi, vendar mislim, da je sama prireditev zgrešila svoj namen. Borili naj bi se proti uživanju drog, vendar so na vsakem vogalu postavili stojnice, kjer so prodajali alkoholne pijače (poleg že obstoječih lokalov, seveda). Poleg tega, smo si vsi lahko pozdravili sinuse z inhaliranjem dima jointov. Voditelj je izvedel več intervjujev z lokalnim konzumatorjem alkoholnih pijač, ki je bil vesel, ko ga je kdo poklical po imenu, saj bi v nasprotnem primeru pozabil kdo je in tako predstavil našega potencialnega vzornika: Če želimo uspeti, najbolje, da se "zadanemo” tako, da komaj stojimo na nogah. Res, da se nam bodo ljudje smejali, a bolje da se nam smejijo, kot, da nas sploh ne opazijo; pa še medijsko znani bomo.
Voditelju se je zdelo zelo pomembno opominjati navzoče, naj bomo hvaležni Borisu Popoviču, ker je bil tako prijazen, da je dovolil koncerte na svojem ozemlju in s tem seveda opravil svetniško delo. Osebno pa mislim, da bi moral biti Popovič hvaležen organizatorjem, ker so privabili ljudi s polnimi denarnicami. Če bi res želel narediti kaj dobrega za mlade, bi na stojnicah prodajali Fruktalove izdelke (to so slovenski izdelki, ki ne zameglijo uma). Če je prireditev omenjala žogo, mislim, da se ob tem vsiljujejo same asociacije v zvezi s športom in zdravim načinom življenja. Torej bi lahko imeli intervjuje s športniki, pa tudi z literati, igralci, mladimi, ki imajo zanimive hobije ipd. Lahko bi nekatere športe in hobije demonstrirali, povedali nekaj osnovnih informacij o njih ter povabili mlade, da se vključijo. Lahko bi se celo izvedlo manjšo tribuno ali okroglo mizo, kjer bi razpravljali o tem, zakaj je žoga boljša kot droga.
Skratka, dolgoročno bi organizatorji prej ohogateli, da bi promovirali zdravo življenje, kot pa hitro opitje mladih. Starejši namreč trdijo, da na mladih stoji svet, vendar če mladi niti stati ne morejo, kako lahko pričakujemo, da bodo še nekaj nosili'?!
Skupaj moramo razmisliti kaj storiti, da mladim in manj mladim, ne bo potrebna pozaba na realno življenje, na težave, na strah.... Vzpodbuditi je potrebno željo po svetli prihodnosti, po fiktivnem spreminjanju sveta, po optimizmu. Zavedati se moramo, da smo sami odgovorni za svoje življenje in za svoja dejanja, zato ne iščimo krivde zunaj nas in ne puščajmo, da drugi odločajo namesto nas. Nihče ne more vedeti, kaj si mi zares želimo, to ve le vsak sam. Dovolj je bilo razpravljanja o vzrokih! Narediti moramo nekaj še preden do njih sploh pride!
Vesna Jugovac, dipl. soc. ped.
MLADI FORUM ZLSD IZOLA MLADI FORUM ZLSD LJUBLJANA Ml KLUB IZOLA
Vabimo vse mlade na otroške delavnice.
Barve, morje, sladoled/ colori, mare, gelati, ki bo v soboto 4. julija 1998 ob 9.00 uri otroške delavnice na izolskih plažah ob 14.00 prodajna razstava izdelkov ob 16.00 na terasi hotela Marina
osrednja prireditev z govori izolske županjeJBrede Peaan in uglednih gostov.
"Partizanske karaoke" s Črtom Kanonijem.
Zabaval vas bo Gojmir Lešnjak Goje kot "Franček Domobranček".
OBVESTILO
1.	Doktor Pešič obvešča vse svoje paciente, daje 1.7.1998 pričel z delom v novi ordinaciji v Simonovem zalivu v Morovi ulici 6A.
Naročanje je mogoče na tel. 463 - 602 med 7. in 14. uro, vse dneve razen ponedeljka, ko bo naročanje mogoče med 14. in 20. uro.
O vseh morebitnih spremembah bodo pacienti obveščeni.
Ob tem poudarjamo, da bodo zdravstveni kartoni pacientov dr. Pešiča pravočasno v novih prostorih in jih pacientom ni treba dvigati v Zdravstvenem domu Izola.
2.	Doktor Tihomir Pešič sporoča vsem svojim pacientom, da bo v času njegove odsotnosti (od 15. 7. do 24. 7. 1998) nujne (urgentne zdravstvene storitve) nudil Zdravstveni dom Izola, za vse ostale storitve (lažje bolezni, nujna administrativna opravila in nujno potrebni recepti) bo poskrbela zasebna ordinacija splošne medicine dr. Dernikoviča v Levstikovi ulici, med rednim delovnim časom. Telefonska številka na katero se lahko naročite je:
1. Za vse nujne zdravstvene usluge, za tuje in domače turiste bo delala zasebna ordinacija splošne medicine dr. Tihomirja Pešiča v Morovi 6A, vsak dan od 14. do 15. ure in sicer od 1. do 14. 7. in od 27.7. do 22.8.1998.
Obvestilo ordinacije A. Dernikovič, dr.med.
*	Sporočam, da ordinacije v SREDO 1. julija izjemoma dela DOPOLDNE in ne popoldne zaradi razporeditve v nujno medicinsko pomoč za potrebe VSEH občanov Izole. Enaka dolžnost nas čaka tudi v četrtek 2. in v petek 3. julija.
Zato te tri dni pričakujte daljše zadrževanje v čakalnici.
*	Izpolnil sem obljubo: pred vhodom sta rezervirani (=plačani) dve parkirni mesti za težje gibljive obiskovalce ordinacije. Sklicujte se nanju, ko vas zaustavijo zaradi plačila parkirnine. Še vedno pa velja, daje bolj zdravo priti peš, če le morete.
*	Pred meseci sem objavil ponudbo za pomoč na domu oslabelim, poškodovanim, obolelim ali osamljenim: občasno ali dlje časa trajajočo. Javilo se je kar nekaj (predvsem gospa), ki želijo na razne načine nuditi tovrstno pomoč.
Pokličite telefonsko številko naše ordinacije (647 552) in poskušali vam bomo (z naše strani brezplačno) najti ustrezno pomoč na vašem domu. Ponudba velja za vse občane Izole in ni vezana na obiske naše ordinacije.
PROMET IN ZDRAVILA 2.
V Uradnem lsitu RS je januarja letos izšel seznam psihoaktivnih snovi, ki se štejejo kot mamila.
Kot taka seveda bistveno vplivajo na vozniško sposobnost in je pomembno zavedati se, da z njihovim uživanjem , eetudi zaradi zdravstvenih razlogov, kot udeleženci v prometu ogrožam druge in sebe zaradi zmanjšanih psihofizienih sposobnosti Po abecedi zaeenjam seznam nekaterih najbolj pogostih ZDRAVIL, ki so na tej listi:
ADUMBRAN, ANSILAN, APAURIN, CERSON, DIAZEPAM, DORMICUM.
Pomembno je vedeti, da ne mislim objaviti popolnega seznama ter da se istovrstna zdravila pojavljajo tudi pod razlienimi imeni; zato preberite opozorila v prilogi ter morebiti na sami škatlici (znaka: ?trikotnik ali znak za paragraf, vendar še ne dosledno) glede vpliva na udeležbo v prometu, delo ob strojih ali na višini ter pod vodo.
KRIMINALCE
Ljubljančani so odlično izkoristili kar dva mosta; tistega, ki ga je povzročil dan državnosti in tistega, ki ga predstavljajo obalne ceste za dosego hrvaške Istre. Trumoma so polegali in se točali na umaških in poreških plažah in, ojoj, gorje nam, nekaj jih je ostalo tudi tostran meje.
Domžalčan in morje
Iz Domžal je prišel na morje in se ga od sreče, da vidi ocean malo pribil. Potem pa se je stemnilo in Domžalčan se je izgubil, a nič zato. Na Baredih si je postavil šotor in počrnil. Zjutraj sicer mu ni bilo prav nič jasno, še manj pa je bilo jasno lastniku parcele, na kateri je Domžalčan prenočil.
Degustacijska
barufa
Znani izolski degustator dobre domače, sladke in sploh vsakršne kapljice, se ga je nekoliko nacukal in povzročil barufo najprej doma nato pa še pri sosedu. Barufa ni bila po godu ne domačim ne sosedu, pa tudi dečki so imeli pomisleke, zato so degustatorja za eno noč namestili v brezplačnem državnem apartmaju.
Dovolilnico ima
Občan si dovolilnico za parkiranje povsem po svoje razlaga. Svoje vozilo
namreč parkira kar sredi ulice, sam pa leže k počitku. V tem času je promet v ulici onemogočen. Dečki so počivajočega zbudili, ta pa je komaj dojel, da je njegovo početje zares ovirajoče.
Drugi dan se je opraviail
Še en Izolan ni več zdržal peklenskega tempa mundiala, vzel je flašo ta dobrega in se ga eno malo nalezel. Potem je sporočil dečkom na postajo,da tako ne gre več, da mu je bila ukradena denarnica. Dečki so zadevo preverili, vendar se jim je tip zdel sumljiv, znakov tatvine pa ni bilo videti.
Drugi dan je Izolan denarnico našel ter se dečkom na postaji opravičil.
V minulem tednu se je zgodilo pet prometnih nesreč brez hujših posledic, dečki pa so našli storilce, ki so vlamljali v pisarne, kioske in druge plažne objekte.
NEVIHTA |E ZAMUDILA
Iz uradnih inštitucij je informacija kot blisk krenila po domovih, gostilnah in plažah: »Od 14.00 do 15.00 ure bo obalo zajela huda nevihta z močnim dežjem, ki se lahko spremeni v točo«.
Vest je bila dovolj alarmantna, da so kopalci začeli spravljati ležalnike in brisače, jadralci so zbežali z morja in nekateri so hiteli pokrivati avtomobile, čeprav je bilo nebo skoraj brez oblačka, sonce pa je nabijalo, d je bilo kaj. »Takšno informacijo so nam poslali s Hidrometeorološke postaje«, so povedali na občini kjer so prvi prejeli depešo s to vsebino in jo tudi posredovali medijem. Seveda je bilo med drugo in tretjo uro tudi njim nerodno, saj je grelo daje bilo kaj in o nevihti ni bilo ne duha ne sluha.
Prišla je šele tja proti večeru, na hitro razmetala smeti po ulicah in trgih, oprala avtomobile in fasade in se po slabih petih minutah užaljena umaknila proti notranjosti. Kot da bi bilo tudi njej nerodno zaradi takšne dezinfomacije in ustvarjanja nepotrebne panike.
POČISTILI KOMUNALO
Verdijeva ulica postaja kar zanimiv kraj za nočne podvige. Po nenavadnem požaru v kletnih prostorih ene od hiš, ki sta ga (najverjetneje nehote in zaradi vinjenosti) zanetila mladeniča z notranjosti je v nedeljo zjutraj zaropotalo steklo. Stanovalci so še en tak zvok slišali nekaj minut kasneje, vendar so bili prepričani, da delavci Komunale odvažajo smeti. Šele kasneje se je pokazalo, da so neznanci razbili eno od pritličnih oken Komunale in skozi okno vdrli v prostore. Dobro sojih preiskali in našli nekaj denarja, nato jih je pobral nastajajoči dan. Pa njihovo veselje ni trajalo dolgo, saj so jih dečki že odkrili, ker jih pa poznajo, saj so domačini in še dečkom dobro znani povrhu. Natančnejše poročilo o njihovih podvigih še sledi.
Počitnice prihajajo...
ZAKLJUČNI /I ŽUR
f\ VSEH SREDNJIH " \ ŠOL OBALE
1998
5.7.
K
tim

Banka
Koper
LU.I -V*- N. *\ 1 iko-\m; -M’ ,t-\ 131 il\l N Ul
in mladi vemo kaj hočemo!

7
NOVETUGODNMfH:
„---- • * .
dobitnik priznanja GOLDEN DEALER 97
g#4i3i
Vabimo Vas v nov prodajno servisni center
POLIE 9b IZOLA / Tel.: 066 / 21 - 680
Nlafliareta