Priloga ,,Našemu Listu" št. 66. V Kamniku, 17. novembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročuike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplacen. Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veckratno ob- javljenje po dogovoru. Kaj je z Društvenim domom. Načrt pravil društva «Draštveni dom» v Kamniku. (Konec.) § 6. Vsakemu deležniku je na prosto voljo dano iz društva izstopiti, če se vsem pravicam proti društvu odpove, in sicer tudi odločno pravici do svojega de-leža. Tudi sme deležnik izstopiti, če upravni odbor njegov delež kupi. Nikdo pa ne more društva k na-kupu deležev prisiliti. Deležnik, ki hoče svoj, bodisi cel ali se ne doplačan delež prodati, ga mora poprej upravnemu odboru ponuditi. Če ga odbor noce kupiti, ga sme deležnik drugam prodati. Kupec pa mora imeti take lastnosti, da ga upravni odbor more med društvenike sprejeti. Deležnik, ki se ne vede po teh dolocbah, izgubi vse pravice napram dmštvu in do svojega deleža, ki društvu pripade. § 7. Vsako leto se snide meseca marca občni zbor. Dan naznani upravni odbor po »Slovenskem Narodu" in ,,Kamničanu\ Upravni odbor sklice tudi izredni občni zbor, kadar se rnu zdi to potrebno. Skli-cati ga pa mora, če deset društvenikov to pismeno zahteva in vzroke ter dnevni red naznani. Sklieati ga mora tudi tedaj, ce pregledovalni odsek to zahteva. Občni zbor je sklepčen, če je tretjina opravičenih glasov navzoca; večina navzočih glasov odločuje glede sklepov. Če bi občni zbor ne rnogel skiepati, ga skliče upravni odbor vnovič čez 14 dni; tedaj pa je občni zbor brez ozira na navzočnost glasov sklepčen. Občnemu zbom predseduje društveni predsednik ali njegov namestnik. § 8. Obcni zbor ima te-le pravice : 1. Voli upravni odbor in predsednika. 2. Odobrava letne račune in nasvete za porabo prebitkov. 3. Odobrava nakup zemljišča in sezidanje ali nakup poslopij. 4. Spreminja pravila razun tistih določil, ki se ticejo deležniških pravic, ki se ne smejo izpremeniti brez soglasnega dovoljenja vseh deležnikov. 5. Voli pregledovalni odsek. 6. Sklepa o razidu društva. 7. Pretresuje, oziroma sklepa o predlogih, po društvenikih stavljenih. § 9. Upravni odbor je sestavljen iz 12 udov in predsednika. Redni občni zbor in 6e treba tudi izredni občni zbor voli vsako leto izmed društvenikov 11 udov upravnega odbora z absolutno vecino, in sicer 7 iz vrste deležnikov in 4 iz vrste drugili društvenikov. Dvanajstega uda upravnega odbora inienuje Na-rodna čitalniea v Kamniku in ga zato posebno po-oblasti. Upravni odbor voli iz svoje srede z absolutno vecino glasov predsednikovega namestnika. § 10. Upravni odbor voli tajnika in blagajnika iz svojih udov in določuje o vsem, kar ne spada v de-lokrog občnega zbora. § 11. Upravni odbor je sklepčen, ce je navzočih 6 odbornikov in predsednik ali njegov namestnik. § 12. Predsednik ali njegov namestnik zastopa društvo pred sodnijo ali dmgod. Pravomočna pisma podpiše predsednik alinjegov namestnik in dva odbornika. § 13. Obcni zbor voli v pregledovalni odsek pet društvenikov in ti volijo iz svoje srede predsednika. § 14. Pregledovalni odsek nadzoruje opravilstvo di'uštva v vseh strokah uprave. On se sme poučevati o stanju društvenih zadev, društvene knjige in pisma, kadar ga je volja pregledovati in preiskovati društveno blagajno. On ima letne racune, bilanco in nasvete o porabi prebitkov pretresovati ter o tem vsako leto obcnemu zboru poročati. Pregiedovalni odsek more sklicati izredni občni zbor, če je to društvu v korist. § 15. Če so vsi dolgovi poplačani in deleži po-polnoma amortizirani, se društvo razide in vse dmšt-veno imetje postane last »Narodne čitalnice" v Kam-niku pod sledečimi pogoji: 1. Da se ,,Društveni dom" ne bo nikoli svojemu v teh pravilih izrečenemu namenu odtegnil. 2. Da se ne srne »Društveni dom" prodati ali obremeniti. Te dolžnosti se imajo pri prepisu vknjižiti. 3. Da Narodna čitalnica v Kamniku obrne po-lovico dohodkov zase, drugo polovico pa izplača «So-kolu" in ,,Liri" v Kamniku. § 16. Ako bi se društvo razšlo, predno dovrši svojo nalogo (kar obcni zbor z dvema tretjinama nav-zocih društvenikov more skleniti), pripade to, kar po poplacanih dolgovih in deležih še ostane premoženja, brez vseh pogojev Narodni čitalnici v Kamniku. § 17. Vse iz društvenih razmer izvirajoče prepire brez priziva rešuje izbrano sodništvo, katero obstoji iz dveh sodnikov in predsednika. Tista stranka, ki zahteva razsodbo prepira po izbranem sodništvu, mora obenem imenovati enega sodnika izmed dmštvenikov in to naznaniti nasprotniku, ki mora voliti drugega sodnika izmed društvenikov. Ako tega ne stori najdalje v 14 dneh, imenuje prva stranka še drugega sodnika. Sodnika volita pred-sednika in če se ne moreta pri volitvi zediniti, odloči zreb med predloženima. Sodništvo odločuje po večini glasov. Dramatični predstavi, kateri je priredila čital-nica pretečeno nedeljo, sta popolnoma vspeli. Drama ,,Egoizem" je jako težka igra in se morajo eelo igralci po poklicu truditi, da pogodijo značaje slikane v nji. Posebno težka je vloga Jelve, katera je toliko časa živela le svojemu Vitu in ko je ta konecno dosegel svoj cilj, profesuro, se radovala poročnega dne, a mora dati slovo svojemu idealu, ker je njegovo lju-bezen prevzela druga. V tej tragieni vlogi smo videli na čitalniškem odru gospodično A. Polak, katera je za nas novinka in je bila to prva vloga, ki jo je na našem odru igrala. Gospodična Jelva uživela se je tako v svojo vlogo in je tako izborno igrala tragične prizore, da je ganila občinstvo do solz. Kaj to po-meni, menda ni potreba še posebej razlagati, saj je sicer navada, da se občinstvo pri najbolj ganljivih prizorih s smehom zabava. Jelvina zasluga je, da se pri nedeljski predstavi ta g-rda navada ni pojavila. Gospodična Možinova je kot Nada naredila na vse občinstvo tak utis, da ni čisto nič zamerilo Vitu, katerega je igral g. Levičnik, da je pozabil 141etno ljubezensko razmerje z Jelvo in se z vsem ognjem zaljubil v mično Nado. — Veseloigra ,,Dobro jutro", katera je sledila žaloigri, je bila v vsakem ozim po-polnoma dovršena. Tudi v tej igri nastopila je no-vinka za nas in sicer gospodična Anica Potočnik, ki je bila kot Cilka prav ljubko kmetsko dekle in je navzlic svoji kratki vlogi pridobila vse simpatije. Njena vrstnica gospodična Pečnik je že naša stara znanka in je kakor še vselej tako tudi sedaj bila v svojivlogi izborna ter je vrlo dobro pogodila 251etno Barbko, ki rada vzame 501etnega vdovca, da le ne ostane samica. Gospodična A. Polak je tudi v tej igri in sicer kot stara Marjana izzvala buren aplavz. Tudi možke vloge so bile dobro razdeljene. Glavne vloge so igrali gg. Korošec vdovca Grego, kateri je bil posebno dober v sceni z Batoljcem, Velkovrh je prvič nastopil na odru v vlogi kmetskega fanta Tineta in Rojc kot Gregov sosed Martan in je bil tudi on v svoji vlogi dovršen. Druge vloge so bile malen-kostne, a tudi dovršene. Po predstavi je bila prosta zaba s plesom, ki pa ni bil posebno obiskan. Iz Domžal. Naši Tirolei so dolgo časa zakrivali pregrehe svojega malika in vzgojevalca mladine Witzanija, ki mora sedaj namesto hajlati in popivati v nemški restavraeiji, v kamniških zaporih premiš- ljevati svojo živinsko naravo. Zvedelo se je šele po delavcih, kateri delajo v nemških slamnikarskih pod-jetjih in tako so konečno zvedeli tudi orožniki, ki bo morali seveda zasledovati celo stvar. Cudno pa je, kako to, da ga orožniki niso takoj aretovali, ko so zvedeli za njegovo hudodelstvo; pristranosti jih seveda ne smem dolžiti, a dejstvo paje, da je on v trenotku, ko so ga orožniki iskali na njegovem domu, popival v kolodvorski restavraciji, ta pa je komaj kakih 70 korakov oddaljena od njegovega stanovanja. Zakaj ga niso orožniki tam iskali, mi ni znano, misliti si vendar ne morera, da bi on užival zaradi tega kako prednost, ker je tak nemški hujskač. Pustili so ga, da je šel sam proti Kamniku, a je dospel le do Jarš in šele drugi dan proti večeru je šel v Kamnik. Kakemu Slovencu bi se gotovo tako ne prizanašalo, Nemec je seveda ,,Herrenvolk", eeravno bi morali biti pred postavo vsi enaki! — Tirolci so si izmislili nov način, kako dražiti Slovenee. V nedeljo se je vračal Franc Cesar s svojo družino iz Ihana skozi Domžale. Prišedšemu do Ladstatterjeve hiše, vkateri stanuje lovec, zaleti se velik črn pes in da ni Cerar s palico ubranil, raztrgal bi bil njegovega psa, po-pasti je pa tudi hotel njega samega. Omenjeni gospod pritožil se je ženski, katera je prišla iz dotične hiše in zahteval, naj priveže tako hudobnega psa, a po-nemcenka mu je ironično odgovorila, cemu pa hodiš tu mimo. Toraj niti po okrajni cesti bi Slovenec ne smel več hoditi po sodbi naših Nemcev in njihovih podrepnikov. Kar županu zapovejte, pa bo gotovo izdal prepoved Slovencem po okrajni cesti hoditi — vprašanje pa je, ce si bomo pustili to dopasti. — Pri občinski seji dne 9. t. m. so modri občinski možje ugibali, koliko lovcev sme g. Flere imeti, konečno so pa le njemu samemu prepustili, da odloči. Velika debata je tudi bila pri točki; novoustanovljena žup-nija. Trije odborniki so zahtevali, naj ostane novo-ustanovljena župnija pri dosedanjem imenu Goričica, drugi so pa na vsak način hoteli, da se imenuje Domžale in zato navajali kot vzrok, da se imenujeta tako železnična postaja kakor tudi pošta. Najbrže bo tudi šlo tako in se bo Goričica spremenila v Domžale. The royal elektro-Bioskop. V veliki dvorani Narodne čitalnice se vrše že od torka predstave živih slik. Vspored predstave je vsak dan nov, pa tudi zelo zanimiv, kar svedoči naval občinstva pri predstavah. Sprva je bilo nameravano prirediti le tri predstave, ker so pa predstave tako dobro obiskane, da marsi-kdo ni mogel zaradi pomanjkanja prostora prisostvo-vati jim, ostane Bioskop na občno željo še do pon-deljka. V nedeljo priredi dve predstavi in sicer bode prva ob 4. uri popoldne, druga pa ob 8. uri zvečer. V pondeljek se priredi predstava samo za gospode. Slike so jako lepe in je občinstvo s predstavami jako zadovoljno, saj je pa za naše malo rnestece to tudi velika novost in so se časopisi celo v velikih mestih prav laskavo izrekli o tem podvzetju. Izven predstave pa dovoljuje lastnik vsakemu ogledati si njegov stroj. Posestnik Bioskopa za Društveni dom. Danes v soboto se vrši predstava v ta namen. Ves cisti dobiček se izroci fondu za Društveni dom. Vspored bo izbran in posebno zaniiniv. Vstopnina navadna. Upati je, da bo tudi ta predstava tako dobro obiskana kakor so bile do sedaj še vse in da bo čisti dobiček znaten. Reelnost podjetja se pač kaže tudi s tem, da priredi predstavo za Društveni dom in prepričani smo, da bo to dejstvo še pomnožilo simpatije, katere si je to podjetje mahoma pridobilo pri našem, marsikdaj precej izbircnem občinstvu. za tvrdko Iv. Knez fižol,oves, različna žita v vsaki množini in plačujem po naj- višjih cenah. Josa Jezepnik Stob pri Domžalah. Vsakovpstne bsle, takor tadi tainasle n ? rakve priporoča 26-10 ^t I@ * %1f| * i I umetui mizar u Kamuikn na Sntni. = Nadalje priporoča svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoca dela. Izvršitev točna. Cene zmerne. \s jpo :til^lii ceni na debelo in drobno priporoca trgcswe© taa Spabrau. W "^ ® TB H ^ ® 9 ^^ ^ Naša Narodaa Citalnica je spremenila svojo knjižnico v javno ljudsko. Ta ksijižnisa |e @d|9r>fa ^sako eiedeljo @d S« s§@ 10. u§*e eScspoidi^e in wsak čef^tek ©si L d& 2* ua*e popoSdne. Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-kemu, kdor jih zahteva, vendar se pa mora doticni podvreci določbam. in z lastno-ročnim podpisom potrditi, da je precital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznici. Širšemu obcinstvu jih podajemo tukaj: Knjige se izposojujejo le na izkaznice, ki so dobe pri knjižničarju po 10 vin. Na eno izkaznico se posodi ena, na dve tri knjige naenkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vin. Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih knjig. Citalniški udje so pristojbin prosti. Želeti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižniea čim preje izpolniti. Kdor izkaznico izgubi, ne more vec na nje zahtevati knjig. Knjige se izposojujejo na 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Ce sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih. si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalec se za-veže plačati vse stroške ter povrniti polno ceno vovih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njih, jih ne maže in tudi drugim ne izposojuje. Spominjajte se Društvenega doma! Stanje hran. vlog: 1,450.0110 K Rezerai zaklad: nad 25.000 K sprejema hraniliie vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačnje hraiiilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči pole^ lastnega rezervne^a zaklada me$tna občina kamniška z v$em stfojim premoženjern \n v$o davčno močjo. Hrauilnica sprejema tudi Iiranilne kiijižice drugih denamili zavodov kot g^otov denar, ne da bi se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hraniinice. Poštne hranilnice račun št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 ]et popolnoma, ako plačuje liranilniei vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na nienice in na vrednostne papirje. (faS^-@@gla) iz raznih velikih fovarn Postrežba točna. Cene nizke. Trgovina s špecerij-skim blagom Kamnik, lilavmi trg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano š^i^lcs. cajno maslo (Teebufter), delikatese sploli in vse mk minenlne uods. m^d&Mih in sf eklenicah priporoča © '¦$§ |9e Š§?d v jlengšu. I Vsa naročila se I točno izvršujejo. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoca. == Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.