Temeljni zakon o kmetijskih zadrugah (Nadaljevanje) 71. člen Ce zadružnik, ki je obdržal zemljo v svoji lasti, preneha biti član zadruge, se mu vrne zemlja, ki jo )e vloži. v zadrugo. aL pa druga ustrezajoča zem-lja Če se je cena zemlje, ki je bila ugotovljena ob pristopu v zadrugo, za-radi melioracije ali zaradi drugih ukre-pov povečala, mora lastnik zadrugi v denarju piačati razliko nad ugotovlje-no ceno zeralje. Ce izstopi zadružn.k iz zadruge če-trte oblike, mu zadruga lahko da v upo-robo zemliišče, ki je neizogibno potreb-no za vzdrževanje njegove družine. 72. člen Cena zemljišč (njiv, travnikov, pašni-kov in zemljišč s trajno kulturo), go-zdov, inventarja ;n delovne in plemen-ske živine, ki so vloženi v zadrugo. se določi ob vložitvi v zadrugo. 73. člen Če umre zadružnik, ki je vložil v za-drugo svojo zetnljo in jo obdržal v svoji lasti, podedujejo njegovi ded či-zadružniki njegove pravice nasproti za-drugi. Če dediči niso zadružniki, lahko pri-'stopijo k zadrug:, če izpolnjujejo tudi druge pogoje za zadružno članstvo. Ce dediči ne pristapijo k zadrugi, ostane zemlja njej, dediči pa podedu;ejo za-pustnikovo pravico do zakupnine ozi-roma do obresti, če je pakojni zadruž-nik dob val eno ali drugo. Ce so dediči umrlega zadružnika nje-govi mladoletni otroci, prevzame zadru-ga skrb za njihovo vzdrževanje, vzgojo in šolanje. 74. člen Ce umre zadružnik brez dedičev, po-stane zemlja, ki jo j-e vložil v zadrugo, pa tudi ^hišje in vse drugo njegovo premoženje last zadruge. 4. Vodstvo zadružnega gospodarstva 75. člen Kmečke obdelovalne zadruge mora;o voditi svoje gospodarstvo po planu :n niorajo izpolnjevati naloge in obvezno-sti, ki so dane z državnimi plani in ki j h imaio do države, o pravem času in natanko. Kmečke obdelovalne zadruge morajo voditi svoje gospodaretvo tako, da kar naibolj racionalno uporabljajo vse mož-nosti in dane okoliščine za razvoj svo-jega kmetijstva in da izboljšujejo in povečujejo svoje kmetijsko pridelova-nie s tem. da uporabljajo sodobno znanost jn iehniko m da povečujejo 6to-rilnost dela. 5. Oelovna ureditev in delovna razmerja 76. člen Delo v kmečkih obdelovalriih žadru-gah opravljajo zadružniki sami osebno. Dolžnost zadružnikov je, da po svojih zmožnostih in strokovnem znanju oprav-ljajo v zadrugi delo, k; jim ga zadruga naloži. Zadruga nalaga svojim zadružnikoni delo po njihovih zmožnostih, po s?io-kovnem znanju in nagnieniih in po nji-hovih drugih osebnih lastnostih. V kmečk h obdelovalnih zadrugah se dela praviloma v delovnih skupinah. Delo se v zadrugi tako uredi, da se na vseh delovnih mestih vzbuja, podžiga in .razvija pri zadružnikih lastna vzpod-buda in podietnost, obenem pa osebna odgovomost za delo, ki ga opravijajo. 77 člen Zaslužek 6e zadružn kam odmeri po opravljenih delovnih dnevih, obraruna pa se na podlagi skupnih dohodkov za-druge, od katerih se prej odtegnejo on-spevki za sklade in zakupnina, oziroma obresti. ki se dajejo zadružnikom 7a vloženo zemljo. Min ster za kmetijstvo FLRJ izda splošne predpise kako se določijo de-lovni dnevj po različnih vrstah del. ki se opravljajo v zadrugi. 78. člen Zaslužek zadružnikov se obračuas v denarju. izplača se pa v denarju in v pridelkih. Koliko pr:delkov se lahko da zadruž-nikorn na račun njihovega zaslužka po šlevilti opravljenih delovnih dni, doJoči minister za kmetijstvo FLRJ v sporazu-mu z ministrom za trgovino in ^re-skrbo FLRJ. 79. člen Zaslužek se .zplačuje zadružnikom ob koncu leta. Zadruga pa lahko daje v skladu s pravili zadružnikom že med le-tom preduime glede na opravljeTiP *1e-lovne dneve. 80 člen Zadruga Iahko daje zadružnikom po-sebne nagrade za posebno prizadevanie, za povečanje pridelka, za zbolišanje pri-delkov in za druge uspehe pri delu 81. člen Dolžnost zadružnikov je, da so pri de-lu discipliniran: in da se držijo navo-dil predsednika in drugih voditeljev za-družnega dela. Zadružni zbor izda na podlagi sploš-nih predpisov .rainstra za kmetijstvo FLRJ pravilnik o delu in delovni dis-ciplini v zadrugi. 6. Razdelitev dohodkov in skladi 82. člen Skuprv dohodki kmečke obdelovaine aadruge se določijo tako, da se od vrednosti 6kupnega letnega pridelka od-šleje vrednost dejanskih stroškov za-druge, med katere se šteejo tudi pla-čila za storitve zadružnikov. vplačila v amortizacijski sklad in upravni stro^ki. Iz tako zračunanih skupnih dohodkov zadruge se poravnajo po vrsti prispevki za druge zadružne sklade. zakupnine oziroma obresti in zaslužek zadružni-kov. 83. člen Kmečka obdelovalna zadruga ima teie sklade: 1. temeljni skladj 2. amortizacijski skrladj 3. obratne sklade; 4. rezervne sklade,- 5. socialni skladt 6. sklad za kulturo m prosveto. 84. člen V temeljni sklad spadajo zemlja in delovni pripomočki (naprave, zgradbe, stroji in živina), ki so zadružna last, in denarna sredstva. ki so namenjena kapitalni graditvi. Ta 6klad se vsako leto povečuje s piispevkom z skupnih letnih dohodkov zadruge. V temelni sklad se vloži vsa-ko leto odstotek skupnih dohodkov, ki ga določi zadružni zbor v skladu i-^pla-nom okrajne zadružne zveze in v okviru zadružn h pravil. Temeljni sklad je nedotakljiv in je namenjen za večanje in širjenje zadruž-ne lastnine. 85. člen , Amortizacijski sklad se ustvarf iz sredstev, ki se vsako leto vpJačuje 0 vanj v danem odstotku od vrednost. delovnih pripomočkov, ki so bili vloženi v temeljni sklad zadruge. Amortizaci]-sko stopnjo določi v mejah splošn:h predpisov vlade FLRJ zadružni zbor, po-trdi pa jo okrajna zv^^a kmetijsk h za-drug. Amortizacijski sklad je nedotakljW. 86. člen Obratni skladi so: a) semenski skladj b) sklad krme in c) driiga obratna sredstva Semenski sklad se dolo$i po tem, ko- Hko semen rabi zadruga na leto. Se-menski sklad je nedotakljiv. 87. člen Rezervni 6kladi so: a) rezervni semenski sklad; b) rezervni sklad krme in c) rezervni sklad prehrane V rezervnem semenskem skiadu je 15 do 20% semenja, ki ga zadruga iab na leto. V rezervnem skladu krme )e zaloga krme, ki znaja 10 do 15% krme, ki 10 zadruga rabi na leto. Rezsrvni sklad prehrane ima namrn, zavarovati zadrugo ob slabi letini in ,e v njern 10 do 15% žita, ki ga rabi zadru-ga na leto za prehrano zadružnikov. Rezervn skladi se zJbirajo pol?goma, kakor to sklene zbor. 88. člen Namen soci sklada j.e, da se podpirajo zžr '¦'..} so zardšrio rie- \ zmožni za deio, mvaiidi in zadružn^i, ; ki ne morejo deiati zatadi delovne one- j moglost ali starosti, pa tudi zadružn'ki, | ki iz opravičenih razlogov ne za^lnži 0 ' v zadrugi toliko, da bi se lahko preživ- 1 Ijali. Razen tega je namen sklada, da se daje plač-lo porodnicam, dokler tra-ja porodniški dopust, da se vzdržujfijo, vzgajajo in šolajo mladoletn otroci po-kojnih zadružnikov, da se gra^hjo otroške jasli in zabavišča, da se. da e piva pomoč tistim, ki se pri de!u po-škodujejo ali zbolijo, in da se da,e;o podpore za zdravljenje zadružnikov n za ucstanavljanje zdravstvenih in ambu-lantnih postaj itd. V ta sklad se vlaga odstotek od skupnih dohodkov zadruge, ki ga do-loči zbor v skladu s planom okra ne zveze kmetijskih zadrug 89. č!en Sklad za kulturo in prosveto je na-menjen razvoju kulturnega in prosvel-nega delovanja zadruge. V ta sklad se vloži odstotek od skupnih dohodkov zadruge, ki ga do-loč zbor v skladu s planom okr^ine zveze kmetijskih zadrug. 90. člen Sredstva pošameznih zadružnih sk:..-dov se smejo uporabljafi samo za na-mene, za katere so določeni. V. Združevanje zadružnih organizacij 1. Okrajne zveze kmetijskih zadrug 91. tien Splošne kmeti.iske zadruge in kraeč-ke obdelovalne zadruge na območju enega okraja se združijo v okrajno zve-zo kmetijsk h zadrug, ki je višja za-družna gospodarska organizacija. V okrajno zvezo kmetijskih zadrug vstopijo tudi kmetijske predelovalne zadruge in druge kmetiske zadruge, če jih je kaj na območju okraja. 92. člen Kot višje zadružne gospodar6ke or-ganizacije imajo okrajne zveze kme-tjskih zadrug tele poglavitne naloge: 1. a) da skrbijo s svojim gospodar-skim planom za onotnost zadružnega kmeti'stva v okraju; b) da uporabljajo znanstvene me^ode dela in maderna proizvajalna sreds^va in s tem zboljšujejo kmetijsko pr:de-lovanje; c) da širijo kmetijsko socialistično podrogje s tem, da povečuje'o n zbolj-šujejo premoženje zveze in tako utr-jujejo moč zadružne lastnine; č) da za svoje potrebe in za potrebe včlanjenih zadrug in zadružnikov u^ta-navlja zgledna posestva, drevesnice, h-vinorejska posestva, plemenilne in sp-menske posta'e, kmetijske strojne po-staje. obrtne in industrijskoobrtne de-lavn ce, v katerih predeluie^n kmp.tij-ske pridelke in da zidajo druge gospu-darske objekle; d) da pomagajo zadrugam s tem, da organizirajo varčevanje m kredit; ej da odkupujejo kmetisKe pndel^e, zato da se skupno predeiujejo In pro-dajajo; 2. a) da skrbijo za napredek zadrugin za njihovo orgamzacijsko ured.tev; b) da nadzomjejo delo zadružnikov, da jim z mstruktorii strokovno in or-ganizacijsko m tudi sicei pomdgajo in da lmajo pregled nad nj hovim delova-n|em; c) da dajejo napotila za delo zadrug; č) da pomagajo zadrugam pri plani- ranju pndeiovanja id pn izpolnjevan.u plana; d) da opozarjajo zadruge in delovne kmete na prednosti skupnega prideio-vanja m na znanstvene metode in so-dobna sredstva za to pndelovanje; e) da organ zirato oskrbovanje za-drug; i) da 6krbijo za kulturno, idejno in politično vzgojo v zadrugahj g) da skrbijo za strokovno vzgojo za-družnega kadra m h) da opravljajo revizije vsega delo-vanja zadrug 93. člen Materialna podlaga za lzpolnjevanje nalog, ki jih imajo okrajne zveze icme-tijsk h zadrug. 'e zadružno premožeiije in splošno Ijudsko premoženje. ki jim je dano v uporabo. 94 člen Okrajna zveza kmetijskih zadrug sprej-nie svoj gospodarski plan na svojem zboru. Ta plan spada v okvir okrajnega gospodarskega plana. Ko se na sejj izvršilnega odbora okra nega ljudskega odbora določa plan okrdjne zveze kmetijskih zadrug z na-rnenom, da se vnese v okraim gospo-darsk p!an. sta navzoča predsedmk okrajne zveze kmetijskih zadrug in en čian nienega upravnega odbora. 95 člen Okrajne zveze kmetijskih zadrug iahko ioJočijo v svo]ih pravilih, cia morajo zadru2r»e orgamzacije plačevali p lspevke zadružni zvez , ki ji pr;pa-dajo. 96 člen Določbe tega zakona fei se tičeio ra7-polagan,a z zadružnim premožp.njem in upoiabljanja zadružnega in splošnega ljudskega preraoženia in ki veljajo za kmetijeke zadruge, se primemo apo-rablja o tudi za okrajne zveze kmetij-skih zadrug 2. Višje zveze kmetijskih zadrug 97 čien Okrajne zveze kmetijskih zadrug na območju obiasti se združijo v oblastno zvezo kmeti;skih zadrug Vse oblastne zveze kmetijskih zadrug na območju liudske republike 8€ ztUa-7.n v repn!5liško zvezo kmetiiskili za-drug Oblas?ne zveze kraet iskih zadrug in republiške zveze kmetijskih zadrug skrbiio za utrditev kmetiiskih zadrož-n:h organizacij, ki so na območju n;i-hove oblasti oziroma nj hove Ijud^ke ! renub'ike, ln oprav!:aio splošno nad7nr-stvn nad njihoviin delono i Oblastne in republiške zveze kmetij- | sk:h 7adruq imaio lahko ? dovolieniera renubliškeoa ministra za kmet jstvo po-sebne oreskrbovalnice. ki preskrbu;e"(o kmetijske radruge in okrajne zveze kmet.ij6kih zadruq in jim pomagajo 98 člen Republiške zveze kmetijskib zadrug sc član re glavne zadružne zveze FLRJ 3. Ustanovitev In organi kmetijskih zadružnib zvez 99 člen Okrajne. oblastne ln republiške zveze kmetijskih ?adrug se ustanovijo na pod-lagi piavil. ki j h potrdi republiški mi-nisler za kmetijstvo. On tudi odloča o prenehdnju teh zvez. Zoper odločbo po p;e]šn]em odstavku se lahko vloži pritožba aa repubHško viado. 100 člen Napozneje v enem inesecu po potr-ditvi njihovih pravil se okraine zveze kmet jskih zadrug vpišejo v register pri ! tzvriilnem odboru oblastnega ljudskega odbora. | Zoper odlorbo, s katero se zavrne j predlog za registracijo, ee lahko vioži pnložba na republiškega ministra za kmetijstvo. 101 člen Organi zadružnih zvez so iboi, upravni odbor in nadzorstveni odbor. 102 člen Zbor je najvišji organ zveze. ki voli in razvezuje njene organe ln odloča o iiajporaembnejših zadevah zveze. Zbor zveze sestavljajo odposlanci za-družnih orgamzacij, ki so združene v tej zvezi Število odposlancev posamez-nih zadružnih organizacij se določi po i številu njihovih zadružnikov, in sicer ¦ po razraerju, ki ]e določeno v pravilih zadružne zveze 103 člen Upravrn odbor je lzvršilni organ za-družne zveze, ki predslavlja in zastopa zvezo in vodi vse njeno delo. Upravni odbor je sestavl;en iz pred-sednika in več članov Nadzorstveni odbor je nadzorstven; or-gan zadružne zveze Stevilo rlanov upravnega odbora in članov nadzorstvenega odbora določijo pravila zadružne zveze 104. člen Določbe tega zakona o ustanoviivi, zglednih pravilih, registraciji in orgS-nih kmetijskih zadrug se primerno upo-rabl'ajo tudi za kmetijske zadružne zve-ze, če ni zanje kaj drugega določeno. VI. Državno podpiranje za-družnih organizacij in nai-zorstvo nad njihovim delcm 105. člen Država podpira kmetijske zadruge in zadružne zveze s tem. da jim daje v uporabo zemljišča m velike kmetijeke stroie, da jiin dodeljuje strokovne ta-dre, da jifa preskrbuje z industrijskim blagom, da ]im daje organizacijsko po-moč in da izdaja še druge ukrepe in olajšave, ki so določeni v tem zaknnu in v predpisih. ki se izdajo na njegovi podlagi. 106 člen Zadruge lahko arondirajo svoja zero-ljišča samo z zamenjavo. Zemljišča se zamenjajo v prvi vrsti na podlagi sporazuma med zadrugo ln lestn kom. Ce se sporazum ae dose:e, se opravj zamenjava na podlagi pred-pi&ov, ki ]ih lzda vlada FLRJ. 107. člen Kadar se opravlja. razlastitev v konst zadružne orgarr.zacije, se lahko da laat-rnkom plačilo za razlaščeno premoženje tudi v državiuh obveznicah po dokč-bah temeljnega zakona o fazlast.tvi. V taicsnem primeru povrne zadruga državi zneske, ki jih mora država plara-ti na podlagi teh obveznic, 108 člen Ministrstvo za kmetijstvo FLRJ 02:-roma repubhška tninistrstva za kmctjj-stvo opiavljajo v mejah svoje prstnj-nosti splošno nadzorstvo nad delom zi-družnib organizacij. Izvrsiini odbori oblastnih ozirorra akrajnih in mestnib liudskih odboicv sproti aadzorujejo v me)ah svoje pn-siojnost delo kmetijskih zadružnih od-ganizaci) na območju teh odborov. 109. člen Državni organi, ki aadzorujejo deio zddružnih .organizacii, lahko razvel.a-vijo odločbe zadružnih organov, če so v nasprotju z zakonom ali z drugimi predp si ah določbami državnih gospc-darskih planov al) s pravili zadrutnih organizacij. Zoper odločbe, fci se lzdajo po prej-šnjem odstavku se lahko vloži pritožba na višjj državn organ v petnajstih dnei po sprejemu odločbe. VII. Kazenskopra vno varstvo za d r u g 110 člen Dukler ne bo izdan posebni del ka-zenskega zakonikd, se za kazniva de-jan a, ki so naperjena zoper zadruge kot piootovoljne gospodarske organizaci]« cielovnih kraetov sodi ln se izreKa^o kazn po tem zakonu Za druga kaznivi dejanja. ki so storjena v škodo zadrug, se uporabljajo veljavni predpisi. (Konec pnhodnpč)