Celje - skladišče D-Per
občina Šentjur pri celiu 582/1989
COBISS ©
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
IZ VSEBINE:
—	Dan civilne zaščite
—	Zanimiva razstava
—	Kotiček za kmetovalce
—	Umetna vzreja podusti
—	Odlaganje radioaktivnih odpadkov
	
JUNIJ 1989	Št. 121
Varnost tudi med dopusti
Bliža se čas brezskrbnih počitnic, ko bomo začeli pripravljati prtljago za odhod na oddih. Ob vsej skrbi, kaj zložiti v kovčke, ne smemo pozabiti na varnost našega doma. Priporočamo, da vse vredne predmete, predvsem pa denar in nakit, zaupate v varstvo sorodnikom, prijateljem ali banki. V dopustniških dneh vaš dom ne sme dajati videza zapuščenosti, zato priporočamo, da v tem času poprosite nekoga, da vsakodnevno jemlje pošto iz nabiralnika, ob različnih urah prihaja v stanovanje, vendar ne samo zato, da bi zalil rože, ampak, da v tem času pregleda prostore, preveri delovanje vključenih aparatov, spreminja zatemnjenost oken, prižiga luči v različnih prostorih, prižge radio ali televizijo in se nekaj časa zadržuje v stanovanju. Vse to početje bi lahko preslepilo morebitnega vlomilca, ki opazuje vaše domove in izbira najprimernejši objekt za svoje zle namere.
To je le nekaj nasvetov, s katerimi boste že dokaj uspešno preslepili morebitne vlomilce, ki glede na splošno ekonomsko krizo vedno pogosteje izrabljajo neprevidnost svojih žrtev. Bodite prepričani, da lahko vlom s pravilnim ravnanjem preprečite sami.
V času odsotnosti lahko pride tudi do drugih nesreč, predvsem do povzročitve škode v stanovanjih. Zato ne pozabite zapreti plinske jeklenke, izklopiti vseh tistih električnih aparatov, za katere ni nujno, da so pod napetostjo in ne nazadnje, da ne po-
zabite priviti glavnega ventila za vodo.
Posebno v delovnih organizacijah, kjer imajo delavci kolektivne dopuste, je treba zadnji delovni dan izključiti vse vire energije in prav tako vse stroje in aparate. Pred odhodom je treba odstraniti vse materiale, ki bi lahko povzročili požar. Odgovorni v delovnih organizacijah naj opozorijo varnostnike na večjo budnost. Njihova pozornost naj velja neznanim osebam, ki bi se nepoklicano zadrževale v bližini objektov in vsem sumljivim, puščenim ali odvrženim predmetom.
Zdaj smo vam svetovali, kako zapustite domove in delovna mesta, poskrbeti pa morate tudi za varno potovanje v kraj oddiha. Samo brezhibno vozilo je varno vozilo, zato pred odhodom preverite tehnično brezhibnost vozila. Na pot se podajte spočiti in ne hitite preveč, bolje je prispeti kasneje kot pa nikoli!
Mnogi se boste odpravili na počitnice z vlakom. Če imate majhne otroke, jih ne puščajte brez nadzorstva, ker se lahko v gnečah na železniških postajah izgubijo, padejo pod vlak ali med vožnjo z vlaka. Ker je tudi na vlakih veliko tatvin, vam svetujemo, da pazite na prtljago. Brezbrižno spanje vam lahko pokvari ves dopust.
Ob upoštevanju naših nasvetov boste mirno preživeli dopustniške dni ter se spočiti in dobre volje vrnili v svoje domove.
Prijeten dopust/
Postaja milice Šentjur pri Celju
Javna razprava o ustavnih dopolnitvah
Skupščina SR Slovenije je 14. aprila letos sprejela osnutek dopolnil k Ustavi SR Slovenije. S tem se je začela javna razprava o navedenih dopolnilih (amandmajih) do 15. junija. K javni razpravi o vsebini ustavnih dopolnil so povabljena tudi sredstva obveščanja, delegatska skupščina SR Slovenije, republiška konferenca SZDL in drugi. Hkrati velja opozoriti tudi na pomembnost razprave o vsebini delovnega gradiva za pripravo osnutka dopolnitev k Ustavi SR Slovenije, v kateri je bila izražena množična podpora predlogu, da se opravi kolikor mogoče celovitejša dopolnitev slovenske ustave in ne le predvsem uskladitev te z Ustavo SFRJ, ki je bila dopolnjena novembra lani. Tako ima pripravljeno gradivo za razpravo predvsem dvojni namen: uskladitev slovenske ustave z dopolnjeno Ustavo SFRJ in oblikovanje izvirnih rešitev, ki so izraz pobud iz dosedanjih razprav v Sloveniji.
Osnutek amandmajev k Ustavi SR Slovenije je bil objavljen aprila letos v časopisu Delo in nekaterih drugih sredstvih obveščanja (celotno besedilo teh amandmajev z uvodnimi pojasnili in obrazložitvami).
V občini Šentjur poteka javna razprava o dopolnitvah k Ustavi SR Slovenije, tako v združenem delu in v skupnostih, kakor tudi v
družbenopolitičnih organizacijah in drugih strokovnih oblikah. Predsedstvo OK SZDL Šentjur je oblikovalo poseben odbor za spremljanje javne razprave o osnutkih amandmajev k Ustavi SR Slovenije. Ta bo beležil in zbiral predlagane pripombe in stališča k dopolnilom, da bi jih posredoval ustavni komisiji SR Slovenije ter RK SZDL Slovenije. V OK SZDL je bila organizirana vrsta razprav o določenih vsebinah ustavnih dopolnil v organih, svetih in koordinacijskih odborih, na katerih so bile oblikovane tudi nekatere načelne pa tudi konkretne pripombe k predloženi vsebini ustavnih dopolnil.
Pričakujemo, da bodo po zaključeni razpravi o ustavnih dopolnilih naše pobude in pripombe v čim večji meri upoštevane.
L.	M.
Za hitrejši razvoj
V	okviru prizadevanj za hitrejši razvoj naše občine bomo bralce v vsaki številki seznanjali z aktivnostmi izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in nosilcev razvoja v občini za pridobivanje novih programov in delovnih mest.
V	zadnjih nekaj letih smo v gospodarstvu občine Šentjur zaznali nekaj negativnih zaposlitvenih trendov.
Zaradi ukinitve nekaterih obratov (Veplas, Toper-Dobrina, Tolo Planina, težave Pozd Orodje-oprema) smo izgubili nad 50 delovnih mest, število nezaposlenih in iskalcev zaposlitev pa se tudi nenehno povečuje.
Zato se je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur lotil v okviru prizadevanj za hitrejši razvoj in v želji za pridobivanjem večjega števila delovnih mest, povezovanja s tistimi gospodarskimi organizacijami, ki bi lahko s pospešenim razvojem vlagale tudi v občini Šentjur. Prizadevamo si, da bi v prvi vrsti z novo proizvodnjo zapolnili zapuščene obrate, v okviru industrijske cone pa omogočamo potencialnim investitorjem tudi možnost novogradnje.
V	maju smo tako že imeli razgovore z DO Utok Kamnik, ki je znan proizvajalec kož in usnjene konfekcije, hkrati pa tudi eden izmed največjih izvoznikov v SR Sloveniji.
Glede na to, da imamo v občini že del tradicije v proizvodnji lahke obutve in konfekcije, jim v prvi vrsti ponujamo zapolnitev prostorskih zmogljivosti v Dobrini in na Planini.
Predstavniki DO Utok so nas seznanili z njihovim proizvodnim programom in samo DO, ki je nadvse uspešna tudi na mednarodnem tržišču. Po ogledu poslovnih prostorov obrata Tolo na Planini so nam zagotovili možnost začetka proizvodnje. Istočasno so nas seznanili z možnostmi še bolj dinamičnega razvoja DO Utok. Pri tem jih ovira njihova velika prostorska stiska v središču Kamnika, zato želijo in imajo pravzaprav edino možnost, da proizvodnjo usnjenih kož prenesejo na drugo lokacijo. Gre za postopek strojenja kož in njihove proizvodnje, ki zahteva temeljito tehnološko in strokovno obravnavo. Predstavniki Utoka so se obvezali, da nam posredujejo idejno zasnovo in tehnološko študijo ter analize ustreznih institucij.
V	okviru izvršnega sveta bomo dali pobudo, da v naši družbenopolitični skupnosti temeljito pretehtamo predlog, istočasno pa bomo poskrbeli za javno obravnavo vsega predlaganega. Z izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti Utoka v Šentjurju bi v prvi fazi lahko pridobili 120 novih delovnih mest, v drugi fazi pa preko 300.
Ob tem bi preverili možnosti sodelovanja in povezave z nekaterimi ozdi v občini.
IZVRŠNI SVET
OBVESTILO
Občinska organizacija RKS Šentjur pri Celju organizira v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo krvi v Ljubljani krvodajalsko akcijo v Šentjurju. Akcija bo potekala v Zdravstvenem domu Šentjur, 14. julija od 7. do 13. ure.
Med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno in najbolj človekoljubno dejanje. S svojo krvjo lahko mnogim povrnete zdravje in rešite življenje.
Vljudno vabljeni!
Od tu in tam
Krajevna organizacija Rdečega križa in svet KS Loka pri Žusmu sta 3. junija 1989 v dvorani gasilskega doma v Loki organizirala srečanje krvodajalcev in občanov, starih nad 60 let.
Najzaslužnejšim krvodajalcem so podelili ustrezna priznanja in značke za krvodajalstvo. Srečanja se je udeležilo preko 80 krvodajalcev in starejših občanov iz KS Loka pri Žusmu.
Do sedaj so bila v okviru RK podobna srečanja organizirana še na Kalobju in v Šentjurju in je priporočljivo, da bi to organizirali tudi drugje.
* * *
Občinska organizacija RK Šentjur pri Celju je letos organizirala v Šentjurju in na Planini tečaje iz prve medicinske pomoči in sicer:
—	10-umi tečaj PP za gozdne delavce, pet deseturnih tečajev PP za voznike motornih vozil in 26-umi tečaj PP za pomožne bolničarje v okviru CZ, katerega se je na Planini udeležilo 28 kandidatov. Za voznike motornih vozil je obiskovalo tečaje PP oziroma je opravilo izpite iz PP skupaj 160 kandidatov oziroma kandidatk.
—	V tednu rdečega križa v maju so v vseh osnovnih šolah učitelji z učenci po razredih spregovorili o ciljih, delu in
zgodovinskem razvoju organizacije RK pri nas in v svetu.
* * *
Na vseh šolah v občini so slovesno sprejeli 325 učencev prvih razredov med mlade člane RK in 319 učencev 7. in 8. razredov v članstvo RK.
•k k k
Izvedena je bila humanitarna zbiralna akcija denarja pod naslovom »solidarnost v dejanjih«, v kateri so mladi prodali 2258 kuponov in zbrali skupaj 1,970.000 dinarjev.
* * *
V četrtek, 25. maja se je odvijala v Šentjurju celodnevna, že 5. po vrsti, tradicionalna prireditev »MLADOST JE VESELJE IN NOROST«. Organizatorjem — društvu prijateljev mladine, KS Šentjur-Center, OK ZSMS Šentjur in Blagovnica Merx Šentjur — je bil trud poplačan s polnoštevilnim obiskom občanov Šentjurja. V programu so sodelovali otroci iz VVO, OŠ Šentjur, glasbene šole Šentjur, manekenska skupina iz Maribora ter Duo Premium iz Celja. V dopoldanskem času pa je potekala izredna uspela športno-zabavna prireditev na štadionu v Šentjurju, katero so pripravili prizadevni učenci in mentorji OŠ Šentjur. S temi prireditvami je bil dostojno in prisrčno obeležen 25. maj — dan mladosti.
Mladi v SLO in DS 1989
Šentjurski portret
V maju je koordinacijski odbor za SLO in DS pri OK SZDL Šentjur, ob uspešnem sodelovanju upravnega organa za ljudsko obrambo, štaba teritorialne obrambe, predstavnikov ZRVS in občinske strelske zveze organiziral medobčinsko tekmovanje mladih v SLO in DS.
Tekmovanja so se udeležile zmagovalne ekipe osnovnih šol iz vseh osmih občin celjskega območja:	Štorskih železarjev,
Štore iz občine Celje, Primoža Trubarja iz Laškega, Franja Malgaja iz Šentjurja, Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja, Petra Šprajca-Jura iz Žalca, Bračičeve brigade Kozje iz občine Šmarje, Borisa Vinterja iz Zreč v občini Slovenske Konjice in Blaža Arniča iz Luč v občini Mozirje. Tudi mladinske ekipe iz srednjih šol celjske regije so bile dobro zastopane: 3 ekipe srednješolcev iz celjske občine, 2 iz velenjske ter po 1 iz šmarske in konjiške občine.
Mladi so se po reševanju testov, kjer so pokazali visoko stopnjo splošnega in obrambno strokovnega znanja, pomerili še v znanju prve medicinske pomo-
či, streljanju z zračno malokalibrsko puško, gašenju z vedrovko, poznavanju zdravilnih in užitnih rastlin ter v orientacijskem teku po slivniški okolici.
Ves predvideni program je bil kljub slabemu vremenu v celoti izveden, tako da so bili zadovoljni tako organizatorji kot tudi udeleženci tekmovanja. Na prvo mesto med osnovnimi šolami se je uvrstila ekipa iz osnovne šole Blaža Arniča iz Luč, od srednješolskih ekip pa je bila najboljša skupina srednje steklarske šole iz Rogaške Slatine. Prve tri ekipe srednješolcev in prvo-uvrščene tri ekipe osnovnošolcev so prejele lepe pokale, posamezniki pa so bili nagrajeni tudi s knjižnimi in drugimi nagradami.
Lepo uspelo prireditev so materialno podprli Aurea Celje, Kmetijska zadruga Laško, Konus Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur in Alpos Šentjur. Vsem tem izrekamo iskreno zahvalo, posebej pa še osnovni šoli Franja Vrunča iz Slivnice, ki nam je na Gorici nudila vso potrebno pomoč in gostoljubje.
F. Ž.
Franc Zevnik
Prav gotovo ga pozna veliko ljudi, še posebej v Šentjurju in širši okolici. Kako tudi ne, ko pa je bil v marsikateri hiši ali bloku ob napeljevanju električnega omrežja, odpravljanju okvar, svetovanju in podobno.
Kot vodja operativnega nad-zorništva Elektra Celje, uspešno vodi ekipo elektrikarjev, zadolženih za šentjurski rajon že celih 34 let. Iz tako bogatih delovnih izkušenj sogovorniku ni težko izvabiti zanimivih utrinkov iz vsakdanjega dela naših terenskih elektrikarjev.
Še kot mladenič se je leta 1942 s starši preselil iz Cerkelj v Celje, kjer se je pozneje tudi izučil za elektrikarja. Šentjursko električno omrežje je bilo tedaj še slabo razvito, zato je bilo vzdrževanje zaupano nadzorništvu na Teharju, kjer je tudi pričel službovati. Čas in razvoj je zahteval, da so ustanovili nadzorništvo tudi v Šentjurju in z letom 1955 je tovariš Zevnik postal prvi rajonski vodja. Delo danes in v povojni izgradnji se kar precej razlikuje. Takrat je bila elektrifikacije bližnje in daljne okolice Šentjurja bistvena naloga. Tako
Z lastno zaščito in potrebo po reševanju se človeštvo ukvarja že tisoče let; sta precej starejši od same organizacije civilne zaščite (CZ), kakršno imamo danes. S tem imenom se v Jugoslaviji prvič srečamo leta 1955, ko je bilo z zakonom spremenjeno ime protiletalske zaščite v civilno zaščito. Problemi, s katerimi se ukvarja CZ danes, so čedalje številnejši in zahtevnejši. Na to moram opozoriti, saj je od tega odvisno tudi, kako bomo v prihodnje praktično reševali sedanje težave na tem področju.
Dosedanje izkušnje sodobnega sveta in tudi naše izkušnje in praksa kažejo, da je treba odgovorneje obravnavati organizacijo civilne zaščite v celoti. Številne koristne izkušnje glede njenega nadaljnjega razvoja lahko črpamo iz nezgod v atomski centrali v Černobilu, v kemični tovarni v Bhopalu, iz velikega požara v Mehiki in številnih drugih požarov, iz lokalnih vojn Irak — Iran, razdejanj v Libanonu, prejšnjih
kot se danes veselimo asfaltiranja makadamskih vaških cest ali vodovodnih napeljav, tako je bil včasih pomemben dogodek, ko je zasvetila luč. Ljudje so s svojim delom, hrano, prevozi in lesom veliko prispevali, da so prišli do elektrike ceneje in hitreje.
Danes, ko ima praktično vsako urejeno gospodinjstvo električno napeljavo in odvzem, je vloga nadzomištva podrejena učinkovitemu in kakovostnemu vzdrževanju omrežja, jačanju odvzemnih linij, postavitvi transformatorskih postaj. Upravljajo tudi z razdelilno transformatorsko postajo iz 110 KV na 20 KV in z malo hidroelektrarno ob izpustu Slivniškega jezera.
Kljub temu, da je tehnika in znanost naredila velik napredek na področju energetike, pa brez vsakdanje budnosti ne gre. Defekti na omrežju so še vedno, posebno ob neugodnih vremenskih situacijah. Takrat fantje iz Elektra ne poznajo počitka, prva skrb jim je čimprej odstraniti okvaro.
Tudi tovarišu Zevniku ni žal prenekatere prečute noči, pravi, da je vedno v polni delovni pripravljenosti, saj brez te vrline ne sme biti nobenega elektrikarja.
Z življenjem v Šentjurju je zelo zadovoljen, čeprav ne more mimo ugotovitve, da je bilo včasih več kulturnega in športnega udejstvovanja. Ob tolikih krajevnih organizacijah in društvih bi morali pripraviti razne oblike srečanj ljudi, ki živijo v Šentjurju. Tempo življenja nas je oddaljil od druženja, zato imajo prav tisti, ki pravijo, da postaja Šentjur vedno bolj spalno naselje.
Najin pomenek je navrgel še veliko zanimivih pogledov, vendar vseh ni bilo mogoče strniti v nekaj vrstic. Osebno imam občutek, da je bil najin pogovor prijetno doživetje, predvsem pa me navdušuje njegov zdrav odnos do dela in življenja ter optimizem za jutrišnji dan.
Mirko Čander
vojn v Vietnamu in drugod. Vse to kaže, da se fronta delovanja civilne zaščite nenehno razširja.
Nadaljnji razvoj sodobne znanosti, tehnike in tehnologije ter uporaba človekovega uma v mirnodobne namene na eni strani in ustvarjanje najrušilnejšega orožja in orodja na drugi strani, terjajo čedalje bolje organiziran sistem zaščite in reševanja, ki temelji na znanstvenih osnovah, z ustreznimi materialnimi sredstvi in široko mobilizacijo človeškega dejavnika.
Ob dnevu civilne zaščite se vsako leto vrstijo razne aktivnosti v slovesni obliki, tako v naši občini kot v drugih okoljih. Letos je občinski štab za civilno zaščito Šentjur organiziral slovesno sejo, na katero so bili povabljeni predstavniki štabov CZ iz krajevnih skupnosti, OŠ CZ, republiškega štaba za CZ, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugi gostje. Ob tej priložnosti so bila posameznikom in organizacijam (nadaljevanje na 3. strani)
Dan civilne zaščite 20. junij
(nadaljevanje z 2. strani) podeljena priznanja civilne zaščite za njihovo požrtvovalnost in prispevek k nadaljnjemu razvoju civilne zaščite v preteklem letu.
Dobitniki priznanj CZ so bili:
1.	Mirko Škorc, pripadnik CZ — zlata značka civilne zaščite
2.	OO Rdečega križa Šentjur — pisno priznanje civilne zaščite
3.	Alojz Jošt, pripadnik CZ — pisno priznanje civilne zaščite
4.	Branko Klajnšek, pripadnik CZ — pisno priznanje civilne zaščite
V okviru slovesne seje pa je bil izveden tudi prikaz tehnike in opreme s pripadniki civilne zaščite in sicer:
—	praktična vaja — »Kako in s čim rešujemo ob hujših prometnih nesrečah.«
—	praktična vaja — »Kako rešujemo in iščemo poškodovane ljudi iz ruševin s pomočjo psov za reševanje iz ruševin.«
—	praktična vaja — »Reševanje iz vode s potapljači in njihovo opremo.«
S tem kratkim prikazom tehnike in opreme s katero razpolaga civilna zaščita v občini so se udeleženci slovesnosti med seboj seznanili ter se razšli s spoznanjem, da je civilna zaščita opremljena in usposobljena tudi za reševanje ljudi in premoženja ob hujših najrazličnejših katastrofah in nesrečah, ki nam grozijo danes — v miru.
Silvo Šrimpf
dijakov šole s socialno angažirano kmečko tematiko.
Ob razstavi smo dijakom želeli vzbuditi zanimanje za prednosti starejše kmečke arhitekture: prilagojenost terenu, upoštevanje klimatskih razmer (smer dežja, veter), vključevanje v okolje, uporaba naravnih razpoložljivih materialov, funkcionalna razporeditev prostorov hiše, likovni elementi (kovane okenske mreže, rezbarjeni leseni ganki, kasetirana vhodna vrata). Seveda so na kakovost arhitekture vplivali tudi drugi dejavniki, denimo finančno stanje lastnika, razgledanost lastnika in mojstra.
Dijaki naj bi se zavedli pomena ohranjevanja in zbiranja kulturne dediščine, saj se tudi s tem potrjujemo kot narod.
Pri ohranjevanju in vključevanju starejše arhitekture v sodoben način kmečkega življenja pa se mnogokrat pojavljajo težave zaradi spremenjenega načina življenja, ki je usmerjen predvsem v tržno proizvodnjo, in zaradi fizične dotrajanosti objektov.
Vendar pa se ob sodelovanju zainteresiranega posameznika, pospeševalne službe in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine najde možnost revitalizacije starejših objektov.
Izdelki domače obrti (čipke, keramika, slike na steklu) so bili sestavni del kmečkega doma in mnogokrat tudi statusni simbol. V ta namen smo povabili k sodelovanju lončarja Franca Buserja iz Prožinske vasi, ki je na svojih izdelkih prikazal postopek žganja in okraševanja keramike.
Zanimanje pri obiskovalcih so vzbudili tudi izdelki učenk praktičnega pouka gospodinjstva. Pouk obsega šivanje, vezenje in pletenje. Učenke so razstavile razne pletenine — jope, šale, puloverje, vezenine — prte, prtiče, in oblačila.
Hkrati pa se učenke pri pouku učijo pripravljati razne jedi: od peke do kuhanja in konzerviranja in aranžiranja mize.
Obiskovalci so bili z razstavo zadovoljni, želeli pa so tudi, da ne bi bila zadnja.
Tatjana Oset
Prenova pionirske organizacije
Takšen je bil naslov problemske konference, ki jo je organiziral svet pionirjev pri Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur in ki je potekala v osnovni šoli Ponikva. Na konferenci so sodelovali predstavniki pionirskih organizacij vseh petih šol v občini Šentjur. Ob bogatem kulturnem programu pa so na naslovno temo razmišljali takole:
Pomagajo pa si tudi z ustrezno literaturo.
To je bilo le nekaj vprašanj, o katerih so razpravljali učenci, mentorji ter drugi vabljeni. Izoblikovali pa so tudi nekaj konkretnih predlogov, ki jih bodo posredovali republiški pionirski organizaciji. Nekatere pobude bodo sprožili že na republiški problemski konferenci, ki bo v
Zanimiva razstava
V aprilu je bila na SKŽŠ — enoti Šentjur razstava ročnih izdelkov učenk praktičnega pouka gospodinjstva. Ker je razstava vsako leto, in jo njeni redni obiskovalci že dobro poznajo, se je šola tokrat odločila za popestritev. Na to odločitev je vplivalo dejstvo, da je v povojnem času podeželsko okolje in njegova kmečka arhitektura doživljalo negativne spremembe, kar je posledica družbeno neorganizirane skrbi za kmečko okolje.
Šola se nahaja v Šentjurju, čigar občina zajema velik del Kozjanskega. To območje je leta 1974 prizadel potres in večina stanovanjskih in gospodarskih objektov je bila zaradi dotraja-
nosti in poškodb neuporabna. Prizadeta poslopja je bilo treba hitro obnoviti, na kar pa načrtovalci stanovanjskih in gospodarskih objektov niso bili pripravljeni. V tedanjem položaju niso bili pripravljeni pravočasno nuditi ustreznih načrtov za objekte, ki bi se vključili v okolje in upoštevali potrebe kmečkega življenja. S tipsko izdelanimi načrti objektov »kock«, ki so hitro nadomeščali staro, pa se je močno spremenil videz krajine.
S tega vidika smo ob sodelovanju Pokrajinskega muzeja iz Celja pripravili razstavo »Starejša ljudska arhitektura«. Razstavo je dopolnjeval še recital
1.	Aktivnosti v pionirski organizaciji:
Učenci so dokazali, da razvijajo veliko število aktivnosti, saj smo jih našteli kar 23. Dejavni so v raznih krožkih, sodelujejo v zbiralnih akcijah, udeležujejo se raznih tekmovanj, kjer dosegajo v slovenskem merilu odlične rezultate. Sodelujejo na raznih proslavah, saj se lahko sami prepričamo, da brez njihovega sodelovanja ni več krajevne pa tudi občinske proslave.
2.	Aktivnosti, ki učencem niso všeč:
Pri tem bi kot zaključek lahko zapisali, da je večini vse všeč.
3.	Kdo pripravlja program pionirske organizacije?
Učenci so menili, da jih pripravljajo skupaj z mentorjem.
Mariboru in se je bodo udeležili tudi predstavniki pionirske organizacije iz šentjurske občine.
Pionirji pa so na konferenci zastavili tudi vprašanje, zakaj nihče od povabljenih funkcionarjev ne pride mednje. Šele sedaj so začutili, kakšna je skrb za njih v širši družbi. Predstavnik mladine bi moral biti prvi na tej konferenci, pa se mu verjetno ni zdelo vredno razpravljati o vprašanjih, ki zadevajo sedaj pionirje, jutri pa že mladince. Takšnega odnosa do nekaj tisoč pionirjev si v šentjurski občini v prihodnje ne morejo več privoščiti, so menili pionirji ter zaključili konferenco z obljubo, da se kmalu spet snidejo. Imajo pa res kaj pokazati, za kar gre zahvala številnim mentorjem, ki so z učenci tvorno sodelovali.
Drago Slakan
Pridelovanje črnega ribeza, robide in zdravilnih zelišč
kotiček za kmetovalce
Pripuščanje kobil
Motorizacija močno izpodrinja konja kot delovno žival. Še vedno obstaja kategorija rejcev, ljubiteljev konj, ki vzrajajo pri reji te plemenite živali. Poleg zadovoljstva, ki ga rejci čutijo ob delu s konji, vidijo tudi ekonomski interes v prireji žrebet. Ta nova usmeritev ima za posledico zamenjavo konjev — kastratov z žrebnimi kobilami. Kljub velikemu padcu skupnega števila konj ni opaznega zmanjšaja števila letno pripuščenih kobil. V letu 1988 je bilo v SR Sloveniji pripuščenih skupaj 4861 kobil, od tega v celjski regiji 890.
Razmnoževanje konj sloni za razliko od drugih živalskih vrst na naravnem pripustu, saj je umetno osemenjevanje še vedno v fazi raziskav. Družbenopolitična skupnost in strokovne službe so zato dolžne skrbeti za zadostno število kvalitetnih žrebcev. Smatra se, da en plemenjak lahko v pripustni sezoni od 15. februarja do 1. avgusta oplodi 35 kobil.
Ekonomika reje je odvisna predvsem od uspešne oplodnje in vzreje žrebet. Tu pogosto nastopajo problemi, ki so posledica slabih plemenskih kobil (dednost), napačnega načina reje (način reje in prehrane), nepoznavanje spolnega ciklusa kobil in občasno površnost rejca.
Kobile se po anatomskih in fizioloških lastnostih rodil v mnogočem razlikujejo od drugih živalskih vrst. Za njih pravimo, da so sezonsko poliestrične, kar pomeni, da se gonijo le del leta v pravilnih tritedenskih presledkih. Ta ugotovitev velja za pretežni del kobil. Manjše število kobil, ki so v vzornih rejah in na primerni prehrani, se goni tudi izven spomladanskega časa, ko so najugodnejši pogoji za oplodnjo in vzrejo žrebet. Konje-rejci imajo težave pri doseganju 70-odstotne oplodnje zaradi objektivnih težav odkrivanja pojat-ve in trajanja pojatve (4 do 9 dni). Podobno kot se pojavlja težava pri odkrivanju tihih po-jatev krav v intenzivnih rejah, so individualne razlike tudi pri žrebnih kobilah. Izostreno oko rejca odkrije zunanje znake pojatve po pogostem scanju, »bliskanju« z otečenimi sramnicami, pogostem dviganju repa, grebe-
nju s sprednjimi nogami, ščipanju vihra drugim konjem in pogostejšem rezgetanju. Opisani znaki niso prisotni pri vseh kobilah in često pojatev mine brez sprememb v obnašanju. V takih primerih se rejcem priporoča testiranje kobil pri žrebcih v štiridnevnih presledkih. To nam omogoča, da bomo vsaj najkasneje pri četrti kontroli odkrili pojatev. Za tako akcijo so najprimernejši meseci april, maj in junij, ko so pojatve praviloma najkrajše in najpravilnejše. Ko žrebec v pojatvi opravi prvi zaskok, kobilo praviloma vodimo k žrebcu vsaka dva dneva do prvega odklanjanja žrebca. Ko-njerejci lahko napravijo napako s tem, da prenehajo voditi kobile k pojatvi. Znano je, da jajčece dozori koncem pojatve in je le takrat možnost oplodnje.
Seme žrebca živi v rodilih kobile le do 48 ur in je oplodnja možna le do 12 ur po sprostitvi jajčne celice. Torej pride zaradi premajhne vztrajnosti rejca do pregonitve kobile in posledično tudi preobremenitve žrebcev (prazni zaskoki). Rejcu je po pravilno opravljenih zaskokih smotrno voditi kobilo na kontrolo pregonitve. Ker traja od začetka prve do naslednje pojatve največkrat 21 dni, se kobilo vodi na kontrolo od trinajst do šestnajst dni po zadnjem za-skoku.
Rejci običajno brez večjih težav pripuščajo žrebne kobile deveti dan po žrebitvi. Kljub večji smrtnosti plodov ob takem načinu pripuščanja se ta v strokovnih krogih še vedno priporoča. Tako je voditi le kobile, ki po porodu ne kažejo nepravilnosti na rodilih (zastoj posteljice, izločanje nepravilnega izcedka ipd.).
Strokovne službe se zavedajo pomena znanja, zato se praviloma vsako leto organizira strokovni seminar za žrebčarje. Ko-njerejcem svetujemo, da upoštevajo navodila žrebčarjev o opravljanju pripustov in da v primeru potreb vodijo kobile na preglede k veterinarjem. Pri kobilah »jalovkah«, ko nam ne uspe oploditev v spomladanskem času, bomo pozneje le izjemoma uspeli. Zato vsem lastnikom takih kobil svetujemo, da jim v tem času posvetijo dovolj časa in po potrebi omogočijo veterinarski poseg. Sestavni del ukrepov za dosego reprodukcijskega cilja so tudi pregledi brejosti, ki jih veterinarski strokovnjaki opravijo po desetem tednu brejosti.
Edi Staroveški, dipl. vet.
Na območju naše občine je bilo še do nedavnega razmeroma veliko ribezovih nasadov (okrog 40 ha). Iz različnih vzrokov (neugodna odkupna cena, pozebe itd.) so ribez v precejšnji meri razredčili in tudi posekali. Zato želimo ponovno oživitev tovrstne proizvodnje.
KK Šentjur TOK in ETOL Celje, ki potrebujeta surovino za svojo predelavo, pozivata zlasti manjše kmetijske proizvajalce, da obnovijo nasade črnega ribeza ter v zadnjem času zelo zanimivo robido, in to predvsem na območjih, kjer so naravne možnosti za pridelavo. V ta namen dajeta ETOL Celje in KK Šentjur TOK ugodna kreditna sredstva.
Kmetijsko raziskovalni
OK ZSMS Šentjur skupaj s študenti veterine, živinoreje, agronomije, dijaki SKŽŠ Šentjur, veterinarsko postajo Šentjur, KK Šentjur, in drugimi, pripravljajo v času od 30. junija do 9. julija kmetijski raziskovalni tabor, ki se bo odvijal na širšem šentjurskem območju.
Sedež tabora bo na SKŽŠ v Šentjurju, pričakujemo pa 16 udeležencev tabora.
Programi so zasnovani v smislu nadaljevanja lanskoletnega tabora, kjer naj bi poleg strokovnih analiz izdelali tudi proizvodne programe in programe za računalniško vodenje kmetij.
Na osnovni šoli Ponikva je bilo regijsko tekmovanje mladih tehnikov iz osnovnih šol osmih občin celjskega območja.
Letošnje tekmovanje je bilo pod geslom »Mladi ustvarjajo in raziskujejo«. Predhodno so mladi tekmovali po šolah in občinah in le najboljši iz občin so sodelovali na regijskem tekmovanju.
Organizacija dela ter priprave so potekale od novega leta naprej. Poiskali smo sodelavce — pokrovitelje za posamezne panoge, ki so prispevali nagrade za prva tri mesta v posameznih disciplinah. V občini so se izkazala vsa naša podjetja:	KK Tozd
Lastna kmetijska proizvodnja — obrat Slom, Alpos, Tolo, Bohor in Elegant.
Discipline in učenci iz občin Šentjur, ki so dosegli eno od prvih treh mest:
V	spuščanju jadralnih letal je bil Aleš Dobrajc iz Ponikve drugi, Gregi Zabukovšek pa tretji.
Za raziskovalno nalogo s področja energetike je bil Rudi Mestinšek iz Šentjurja najboljši.
V	tekmovanju z avtomobilskimi modeli na električni pogon je bil Toni Pevec iz Ponikve drugi, v obrambi in zaščiti je bila ekipa šole Ponikva druga.
V	izdelavi in spuščanju delto-idnih zmajev je bil Luka Gorjup drugi, Samo Mansuti pa tretji.
V	tekmovanju z ladijskimi modeli — čolni MČ-1 je bil Alep Bobnik iz Ponikve prvi.
V	spuščanju modelnih raket je bil Toni Senica iz Planine drugi, Roman Horvat iz Ponikve pa tretji.
Najmanjša površina za obnovo oziroma napravo nasada naj bi bila 0,3 ha. Zainteresirani posamezniki, zlasti manjši proizvajalci, naj se javijo na področnih enotah kmetov pri pospeševalni službi, kjer dobe podrobnejše informacije.
Hkrati pa bi radi informirali tudi o proizvodnji zdravilnih zelišč, zlasti baldrijana. LEK Ljubljana namreč v celoti zagotavlja sadilni material in ugodno odkupno ceno. Najmanjša površina naj bi bila vsaj 10 a. Interesenti za takšno proizvodnjo naj se zglase na področnih enotah kmetov, kjer dobe še podrobnejša navodila.
Tehnološka služba KK Šentjur — TOK
tabor „Šentjur 89”
Večje pozornosti v raziskovalnem taboru bo deležen del programa iz veterine, ki se bo ukvarjal s presajanjem zarodkov (embrio transfer). V svetu so te stvari že precej znane, pri nas pa se to področje še raziskuje (nekaj pozitivnih rezultatov so že zabeležili na Gorenjskem).
Bistvo embrio transfera je, da od ene krave dobimo več zarodkov, da s kakovostnimi semeni izboljšamo čredo; eno z drugim nam daje ekonomske rezultate in kakovost.
Da pa delo študentov ne bo zasnovano zgolj na strokovnosti, bomo poskrbeli tudi za razvedritev in sprostitev. Darko Cerovski
V	poznavanju proizvodnega procesa — delo v sadjarstvu na obratu Slom in v sestavljanju s »Fisher-technic« je bil Jernej Košak iz Ponikve prvi.
V	delu z električnim orodjem na lesu po načrtu sta bila najboljša Sandi Ravnjak in Toni Tekavc iz šole Ponikva.
Druge discipline: računalniški programi, ki so vezani na vzgojno izobraževalno delo, elektronske naprave, lov na lisico, lesko modelar — projekti iz robotike ter foto razstave.
Učenci in učitelji so predstavili učila, ki so namenjena za sodoben pouk. Veliko zanimanja je požela prav Newtonova miza na zračni blazini, ki so jo izdelali učitelji iz naših šol ter zunanji sodelavci v okviru DOPS-a.
Najboljši iz posameznih disciplin so se 26. in 27. maja udeležili republiškega tekmovanja mladih tehnikov v Kopru. Tudi tu so naši učenci dosegli zelo lepe uspehe. V izdelavi in spuščanju avtomobilov na električni pogon je bil Toni Pevec drugi, v izdelavi in spuščanju zmajev Luka Gorjup drugi ter v spuščanju modelnih raket Roman Horvat šesti.
Klub mladih tehnikov deluje na šoli že 10 let. Do sedaj so sodelovali na republiških in devetih zveznih tekmovanjih, tako da imajo zelo dobro organizacijo dela. Prav zaradi tega so sprejeli organizacijo in jo tudi uspešno izpeljali. Posebna zahvala gre tudi mentorju, tovarišu Gobcu, za neumorno delo na področju tehnične vzgoje.
J. R.
Tekmovanje mladih tehnikov
Umetna vzreja podusti
•Vodnogospodarski posegi in onesnaževanje povodja Voglajne so za več kot 60 odstotkov zmanjšali obseg njegovega vodnega živalstva. Ribiška družina Voglajna poskuša izgubljeno deloma nadomestiti z rednimi nakupi in vlaganji rib. Žal pa trg ne more nuditi tistih avtohtonih belic, ki so v vodah Voglajne skorajda ali v celoti izumrle. Kako zmanjšati nabavno odvisnost in ob tem pridobiti deficitarne vrste rib za re-populacijo voda? Rodila se je ideja in z njo odločitev o gradnji lastnih vzrejndh objektov na Dro-binskem potoku ob Slivniškem jezeru. Zgrajeni so bili trije ribniki s skupno površino 27 000 m2 z vso infrastrukturo in v letu 1988 predani v eksploatacijo.
aprila letos, smo ponovno poskušali ugotavljali število podusti, vendar je zaradi količine vseh rib, nezmožnosti selekcije in naše neizkušenosti ostalo zgolj pri poizkusu. Zagotovo pa lahko trdimo, da je bilo podusti nekaj tisoč kosov, preko zime pa so v povprečju narasle še za 2 cm. Mnogo manjši uspeh smo imeli pri vzreji krapa. Njegova velikost, ta je v povprečju znašala 4 cm, je bila pod pričakovano. Seveda ob tem ne gre zanemariti, da je bila količina vloženih rib predimenzionirana na razpoložljivo vodno površino in neusklajena z intenziteto hranjenja.
V letu 1989 smo se na osnovi spremljanja nekaterih biokemičnih in fizikalnih parametrov vo-
S pridobitvijo ribnikov pa so se porajale dileme in z njimi problemi zagotavljanja kakovostnega vložka. Za sodelovanje smo se obrnili na nekatere naše eminentne ribiške strokovnjake, dobili pa smo zgolj obljube. Ob že izvršenem naročilu 1.000.000 kosov zaroda krapa nam je v maju priskočil na pomoč Dušan Bravničar iz ribogojnice Povodje. Na lastno pobudo nam je dobavil okoli 70.000 kosov zaroda podusti. Vložili smo ga v ribnik s površino 7500 m2 skupaj s 600.000 kosi zaroda krapa in v negotovosti pričakovali rezultat. Uspeh ni izostal. Ob oktobrskem spuščanju ribnika smo odlovih podusti naravnost neverjetne velikosti. Ta je pri vseh izmerjenih osebkih znašala 11 cm. Zal pa zaradi prehitrega izpusta ribnika in pomešanosti podusti z veliko količino krapa nismo mogli ugotoviti njihovega števila. Vse ribe (približno 300.000 kosov) smo preselili v ribnik s površino 13 000 m2, kjer so prezimile. Ob njegovem prisilnem predčasnem spuščanju zaradi močnega onesnaževanja Drobinskega potoka
de (Ph vrednost, vsebnost kisika, temperatura,...) in posvetovanj z našimi strokovnimi sodelavci (Bravničar, Krištofič, Krumpak), odločili za vzrejo ščuke, podusti, platnice, mrene in krapa. Zarod ščuke je že vložen. Ob zadnjem merjenju so te nara9tle do velikosti 3 cm in jih bo potrebno, zaradi kanibalizma, v začetku maja vložiti v tekoče vode. Na ta način bo lahko objekt še pravočasno pripravljen za vlaganje mesečnikov krapa. V ostalih dveh ribnikih pa bomo prešli na vzrejo podusti, platnice in mrene. Ob strokovni pomoči zunanjih sodelavcev upamo na še večji uspeh ob oktobrskem spuščanju ribnikov,ko bomo kot prvi v jugoslovanskem prostoru viške deficitarnih belic ponudili trgu. Seveda ob tem ne gre prezreti organskega onesnaženja Drobinskega potoka. V primeru neukrepanja zoper onesnaževalce s strani pristojnih organov SO Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah je vprašljiva nadaljnja usoda ribo-gojnih objektov, pa tudi samega Slivniškega jezera.
Milan Štraus
Prednost vodovodu Kozarica
V vse občinske dokumente zapisana srednjeročna programska naloga, da je vodovodni sistem Kozarica prioritetna investicija, bi morala resnično tako potekati. V investicijskem programu so bili predvideni tudi vsi soinvestitorji, ki naj bi zagotovili sredstva za izgradnjo tega siste-
ma. Številne aktivnosti v zvezi z izgradnjo so v zastavljenem programu s strani inženiringa in pri tem tudi izvajanja dela, realizirali v celoti v roku, in lahko zapišemo, kakovostno. Tako je na svoji zadnji seji ocenil tudi odbor za izgradnjo tega sistema, ko je obravnaval načrt iz-
gradnje vodovodnega sistema ter na tej osnovi zastavil tudi nadaljnje aktivnosti.
Do sedaj je v celoti zaključena
I.	faza izgradnje, medtem ko potekata II. in IV. faza. Za dokončanje IV. faze je treba zagotoviti še dobavo potopnih črpalk, medtem ko je treba za drugo fazo dobaviti cevi, ki predstavljajo skoraj največji strošek. Odbor je ocenil, da bi za dokončanje II. faze potrebovali vsaj še 130 starih milijard din, medtem ko za dobavo cevi III. faze (ta zajema izgradnjo cevovoda od Jakoba do odcepa za vodohran Rifnik) potrebujemo po sedanjih cenah vsaj 250 milijard dinarjev. Kako zagotoviti ta
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
OBJAVLJA
RAZPIS
ZA ZBIRANJE VLOG ZA DODELITEV POSOJIL IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI IN SICER:
1.	posojila temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup ali zidavo družbeno-najemnih stanovanj za svoje delavce;
2.	delavcem za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji in zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lastnini in adaptacijo stanovanjske hiše v zasebni lasti.
1.	Posojilo iz združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela jn delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje ali nakupa stanovanj,
—	da združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki so usklajeni z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skup nih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	da imajo finančni plan in plan financiranja stanovanjske izgradnje odn. nakupa stanovanj,
—	da imajo plan potreb in program reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
—	da bodo delavcem dodeljevale stanovanja v skladu s sprejetimi standardi.
Vlogi priložijo:
1.	sklep pristojnega organa upravljanja o najetju posojil in sklep o zagotavljanju sredstev za odplačilo anuitet,
2.	plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje odn. nakupa stanovanj,
3.	plan potreb in plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev,
4.	samoupravne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev.
2.	Delavci, ki so zaposleni v temeljni organizaciji združenega
sredstva v sedanjem težkem času, odboru ni uspelo ugotoviti.
Tudi na račun soinvestitorjev je bilo precej pripomb. Največ jih je bilo na račun Sklada stavbnih zemljišč v občini Šentjur. Svojo nalogo pa bi moral pri tem odigrati tudi Izvršni svet SO Šentjur. Vodo potrebujejo tudi delovne organizacije, zato bi jih bilo treba vključiti v akcijo. Nadaljnje aktivnosti bodo zato vezane predvsem na iskanje dodatnih sredstev, saj z načrtovano izgradnjo ne smemo zamujati, kajti poleg stalnih podražitev je treba čimprej priti do lastne vodooskrbe.
Drago Slakan
dela, ki ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Šentjur pridobijo pravico do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji, za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti in adaptacijo stanovanjske hiše, če se s tako adaptacijo pridobijo stanovanjski prostori, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda,
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki in da bo varčevanje zaključeno v letu pridobitve posojila,
—	da dovoljenje za graditev od dneva razpisa natečaja ni datirano s starejšim datumom od 10 let,
—	da še niso dobili posojila iz sredstev vzajemnosti v obsegu, določenim s tem pravilnikom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	da so kreditno sposobni. Prosilci dobijo vloge v Ljubljanski banki Ekspozitura Šentjur, kjer bodo prejeli tudi vse potrebne informacije. Izpolnjene vloge z vsemi potrebnimi dokazili morajo prosilci vložiti pri banki, ki bo vse vloge odstopila Samoupravni stanovanjski skupnosti.
Zaposleni delavci pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, so pod enakimi pogoji upravičeni do posojila in so izenačeni z delavci v združenem delu, če združujejo sredstva vzajemnosti.
V	letu 1989 bo predvidoma zbranih sredstev za posojila TOZD in DS za nabavo družbeno najemnih stanovanj za svoje delavce oziroma za posojila delavcem za gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini
188.000.000 din
in sicer v razmerju 60 : 40 v korist posojil temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim.
Vloge sprejemamo do 30. julija 1989, o rešitvi vlog pa bodo prosilci obveščeni do 15. septembra 1989.
V	primeru, da do konca leta 1989 sredstva ne bodo v celoti združena, bodo upravičenci do posojila lahko posojilo koristili v letu 1990 v skladu s sprejeto prioritetno listo, ki bo objavljena v občinskem glasilu.
Dežurni fotoreporter
S svojo navzočnostjo dežurni fotoreporter prispeva svoj delež k varstvu okolja. Nekatera divja odlagališča odpadnih snovi se urejujejo tako, da se zemljišče očisti. V velikem pričakovanju, da bo akcija pod naslovom »VARSTVO OKOLJA« zajela širši krog ljudi in vsaj večino teh, kot povzročiteljev, dežurni fotoreporter ugotavlja, da so uspehi na območjih krajevnih skupnostih dokaj različni. Lastniki površin, na katerih so bila takšna odlagališča, so odpadni neškodljivi material odstranili, v drugih primerih pa se pojavljajo hujši problemi. Žal, še vedno navzoč — boleč primer je odlagališče v neposredni bližini, na vzhodni strani kulturnega doma v Šentjurju.
Kljub večkratnemu »čiščenju in odstranjevanju« odpadnega materiala pri kulturnem domu Šentjur, ugotavlja dežurni fotoreporter nespremenjeno stanje. Še »ne dokazano« odlagajo na tem prostoru »nekulturno« gospodinjske in druge odpadke (tudi z vrtov) tudi »kulturni« občani. Slednje je mogoče sklepati po odloženih strojenih kožah, blazinjakih ipd.
Črna pika! Komu? Občanom ali smetarjem?
Delno, vendar še dokaj pomanjkljivo urejeno je zemljišče, ki služi za skladišče raznih profilov jekla za izdelavo orodja. Možnosti, da si to surovino kdo »izposodi«, so vsestranske. Prostor ni niti fizično zavarovan — ograjen. Vprašanje odnosa do te surovine!
Pred leti je na vzhodni strani kulturnega doma obstojalo (čeprav) »črno igrišče« — dokaj urejeno in vzdrževano; po ugotovitvi potrebe tega zemljišča za drugo rabo in z namestitvijo kar dveh kesonov — kontejnerjev za odpadne snovi, pa je ta prostor neurejen in služi, po ustaljeni nekajletni navadi, za odlagališče. Za ureditev mora svoj prispevek dati tudi lastnik tega zemljišča, oziroma upravljalec.
D. FOTOREPORTER
Odlaganje radioaktivnih odpadkov
V	zvezi z ugibanji o možnosti odlaganja, oz. vgrajevanja zdravju škodljivih odpadkov za ljudi na gradbišču — deponija sadre »ZA TRAVNIKOM«, navajamo dopis Republiškega sanitarnega inšpektorata Ljubljana (št. 525-01/89-5, 34/M, z dne 25. 4. 1989):
ZADEVA: ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV
V	odgovoru na vaš dopis z dne 14. 3. 1989 vam sporočamo, da Nuklearna elektrarna Krško, deponira svoje radioaktivne odpadke samo na svojem območju, t. j. znotraj ograje, v posebni zgradbi (bunkerju
za radioaktivnega odpadke), ki spada v kontrolirano področje Nuklearne elektrarne Krško z omejenim dostopom in je pod kontrolo Republiškega sanitarnega inšpektorata.
To skladišče je bilo zgrajeno že pred začetkom obratovanja Nuklearne elektrarne Krško in iz njega ni bilo nikamor nič odpeljano, ne v SR Sloveniji in ne v SFRJ. Vse govorice o prevažanju teh odpadkov ali zakopavanju po SR Sloveniji so neresnične, zlonamerne in kaznive.
V Nuklearni elektrarni Krško pa so manjše število svojih stisljivih odpadkov (cunje, papir, plastika) s posebno stiskalnico stisnili na 2 do 3 krat manjši volumen in jih ponovno zaprli v primerne ploče-vinske sode. S tem se je seveda število deponiranih sodov radioaktivnih odpadkov v Nuklearni elektrarni Krško ustrezno zmanjšalo. To komprimiranje se je izvršilo z dovoljenjem in pod nadzorstvom našega inšpektorata.
Dodajmo pa, da imamo v naravi mnogo snovi (industrijskih surovin), ki imajo lahko povišano radioaktivnost, kot so npr. granit, premogov pepel, fosfate, ruda z ilmenitom, sulfate, etc. vendar njih radioaktivnost ne doseže v naših (in mednarodnih) predpisih postavljene meje: 100 MBq na m8 snovi za beta/gama sevalce in 10 MBq na m8 za alfa sevalce, zato jih ne smatramo za radioaktivne odpadke.«
GLAVNI REPUBLIŠKI SANITARNI INŠPEKTOR prim. dr. Metka MACAROL-HITI
„Brezhibno vozilo varno vozilo”
8.	junija letos je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Šentjur pri Celju že drugič v tem letu izvedel akcijo »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO«. Akcija je potekala od 9. do 15. ure. Pri izvedbi so sodelovali delavci PM Šentjur pri Celju, AMD »ŠLANDER« Celje,
ZŠAM Celje in mladinki OŠ Franjo Malgaj Šentjur pri Celju. Pregledanih je bilo 89 vozil, voznikom pa so bile dane zloženke »DA BO ČLOVEK NA CESTI ZARES ČLOVEK«, nalepke, ki opozarjajo na pripenjanje z varnostnim pasom, letak »JE VAŠE VOZILO VARNO«, letak »VARČEVANJE Z GORIVOM PRI VOZILIH NA MOTORNI POGON« in voznikom, ki so imeli brezhibna vozila, tudi nalepke »BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO«.
Pri akciji je bilo ugotovljeno, da je bilo od 89 pregledanih vozil brezhibnih 44 vozil, vsa ostala pa so imela večje ali manjše napake. Najpogostejše ugotovljene napake so:
1.	Napake na svetlobnih telesih — 30 primerov;
2.	Izrabljene gume — 10 primerov;
3.	Zavorni mehanizem — 5 primerov;
4.	Karoserija in drugi za varnost pomembni deli vozila — 8 primerov.
Pri izvedbi akcije je bil dan tudi poudarek pregledu obvezne opreme vozila in uporabi varnostnih pasov voznikov in sovoznikov. Ugotovljeno je, da 12 voznikov ni imelo popolne dodatne opreme (žarnice, prva pomoč), še
Krajevna skupnost Šentjur-center v skladu s sklepom sveta KS z dne 15. 5. 1989 objavlja
licitacijo
naslednjega osnovnega sredstva:
1. Kosilnica ALPINA izklicna cena	1.500.000.— din
2. Kontejner (odprti) 2 kom izklicna cena	500.000.— din
3.	Stroj za pometanje ulic Tip Renault—10 izklicna cena 3.000.000 din.
Licitacija bo v petek, dne 30. junija 1989 ob 9. uri na dvorišču Komunalnega obrtnega podjetja Šentjur. Interesenti si lahko ogledajo licitirano sredstvo uro pred objavo licitacije.
Licitacijo vodi licitacijska komisija, katero je imenovala KS Šentjur-center.
vedno pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da od 43 voznikov ni bilo pripetili 18, in od 24 sovoznikov 6.
Voznikom je bilo izdanih 56 pismenih opozoril, izrečenih 11 denarnih kazni na kraju prekrška, zoper 2 voznika pa bodo delavci PM podali predlog za uvedbo postopka o prekršku, saj so bile kršitve hujšega značaja.
Na koncu želimo poudariti, da je vsak lastnik oziroma voznik dolžan skrbeti za brezhibnost vozila, toda ne zaradi milice, ampak zaradi svoje varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu. Predpisane in brezhibne naprave na vozilu, zlasti pnevmatike s predpisanim profilom, brezhibe zavore, brezhibnen krmilni mehanizem in urejene signalne naprave so temeljni pogoj za varno vožnjo.
Z vsako prej navedeno hibo na enem izmed naštetih delov vozila pa tvegate tudi svoje življenje.
SVP
In memoriam
Karel Pajk
V maju smo se na planinskem pokopališču za vedno poslovili od znanega družbenopolitičnega delavca, borca in starešine NOV Karla Pajka.
Rodil se je leta 1916 v številni kmečki družini na Praprotnem. Izšolal se je za vojaški poklic, v katerem pa je bil kot aktivni podoficir le dobra štiri leta. Leto pred pričetkom vojne se je vrnil v svoj domači kraj in pomagal materi na kmetiji do svoje mobilizacije, marca 1941. Kot vojni ujetnik je bil odpeljan v Nemčijo, od koder mu je uspelo pobegniti pomladi leta 1944. Že junija srečamo Karla med borci v Kozjanskem odredu, kjer se kot dober in hraber borec hitro uveljavi in napreduje v vojaškem in tudi v političnem pogledu, zato je že avgusta, ob ustanovitvi Planine, sprejet v KPJ, ki ji ostane zvest do svoje smrti.
Bil je komandir čete in je sodeloval tudi v znani krvavi bitki na Resevni marca 1945. Leto in več nenehnih bojev je utrdilo
Karlov značaj, zato smo ga vsi tudi kasneje poznali kot ne-omahljivega in doslednega pri izpeljavi vsake še tako zahtevne naloge.
Po osvoboditvi je ostal v vojaški službi, po upokojitvi pa se je vrnil na Planino. Deloval je kot ugleden aktivist, posebno v organizaciji ZK, pri ZZB NOV in v KS, še posebej v poravnalnem svetu. Bil je tudi aktiven član družbenopolitičnega zbora in številnih organov na ravni občine. Nemalo zaslug ima tudi pri postavitvi muzejske zbirke NOB na Planini. Kljub slabemu zdravju je bil Karel vedno v središču dogajanj družbenopolitičnega in tudi gospodarskega življenja kraja, občine in tudi širše. Še posebno je spremljal politične dogodke in bil kot borec in aktivist ter čvrst Slovenec izredno zaskrbljen nad pojavi, ki rušijo pridobljene vrednote NOV in revolucije, zato jih je odločno zavračal.
Z napredovanjem bolezni je vedno redkeje zapuščal svoj dom in nazadnje dotrpel v svetu, ki ga ni več dojemal.
Tovariš Karel je bil za svoje delo odlikovan s številnimi državnimi in drugimi priznanji, med njimi z medaljo za hrabrost, redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči, redom zaslug za narod s srebrno značko, naj višjim občinskim priznanjem 18. avgust, priznanjem Leona Dobrotinška, srebrnim znakom OF in drugimi.
Za vse, ki smo poznali široko srce in lepe ideale tovariša Pajka za boljši in pravičnejši svet, njegovo skrb za živeče soborce in tovariše, njegova prizadevanja za hitrejši napredek Kozjanskega, bo ostal njegov lik človeka in komunista vedno cenjen in spoštovan.	F. Ž.
Po besedah gostov je ta obisk prinesel svežega vetra v naše sodelovanje, saj bodo medsebojni obiski in izmenjava izkušenj lahko dragoceno prispevali k izboljšanju požarnega varstva v obeh DPS.
V njihovem ter v našem imenu se za izvedbo srečanja in prijetno počutje vseh, zahvaljujemo vodstvom občinskih DPO ter občine za njihov prispevek v
pogovorih, ter združenem delu občine in posameznim gasilskim društvom za njihov materialni prispevek in finančno pomoč.
Na koncu naj dodamo, da naša turistična ponudba resnično peša, saj v občini nimamo prenočitvenih zmogljivosti niti za tako maloštevilčno skupino gostov, da so morali prenočevati v sosednji občini.
OGZ Šentjur
POPRAVEK
Pri objavi zapisa IN MEMORIAM v 120. številki Utripa-je prišlo do tiskovne napake v priimku, ki se namesto Bohorič pravilno glasi BOHORČ.
Za napako se vljudno opravičujemo.
Uredništvo
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih in plaketah »18. avgust« občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/81) ter 2. člena pravil o kriterijih in postopku za podelitev priznanj in plaket »18. avgust« občine Šentjur pri Celju, ki so bila sprejeta na seji vseh zborov občinske skupščine dne 10. in 11. junija 1981,
objavlja
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA PRI SKUPŠČINI OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
RAZPIS
za podelitev PRIZNANJ in PLAKET »18. AVGUST« OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
I.
Predlog za podelitev priznanja in plakete lahko podajo izvršni svet, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini Šentjur pri Celju.
II.
Za podelitev priznanja ali plakete je lahko predlagan posameznik, organizacija združenega dela, družbenopolitična organizacija, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija in skupnost, ki ima posebne zasluge pri razvijanju samoupravnih, socialističnih, družbeno-ekonomskih in družbeno-političnih odnosov in za vsestranski razvoj občine Šentjur kot celote.
Nadalje je lahko predlagan tudi posameznik, ki je s svojim vestnim, odgovornim, prizadevnim delom in prizadevanji za razvoj inovativne dejavnosti prispeval k razvoju delovne sredine.
III.
Predlog za podelitev mora vsebovati osnovne podatke o predlaganem posamezniku oz. sredini ter utemeljitev, iz katere mora biti razvidna aktivnost, ki izkazuje prispevek k razvoju sredine, iz katere izhaja oz. k razvoju celotne družbenopolitične skupnosti.
IV.
Predlagatelji dostavijo obrazložene predloge KOMISIJI ZA ODLIKOVANJA PRI SKUPŠČINI OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU najkasneje do 31. julija 1989.
PREDSEDNIK KOMISIJE BOŽIČ AVGUST
Obisk iz Požege
Kljub težavam na političnem in gospodarskem področju v medrepubliškem merilu, za gasilce ni ovir, da ne bi poglabljali sodelovanja s svojimi vrstniki, katere sta OGZ Šentjur in Požega pred leti zapisala v listino pobratenja.
Tokrat smo v treh dneh poskušali gostom prikazati razmere in pogoje dela na področju požarne preventive ter usposabljanja od mladeži do veteranov. Sprejemu v GD Lokarje, kateremu so svoj prispevek dodah najmlajši, so se pridružile vse DPO občine. Pogovor, katerega so nekateri pričakovali z zadržanostjo zaradi političnih ovir med obema republikama, je stekel v prijateljskem in veselem vzdušju, pozno v noč.
Drugi dan so si gostje skupaj z vodstvom OGZ in predsedni-
kom SO in sekretarjem OK SZDL ogledali tekmovanje članskih in mladinskih gasilskih ekip po programu »Matevža Ha-ceta« na Planini. Ob tej priložnosti so bila gostom vročena odlikovanja OGZ I. in II. stopnje za večletno pristno sodelovanje in razvijanje gasilske kulture. Po kosilu v Šentvidu pri Planini smo si ogledali Zavod za požarno varnost v Celju, katerega predstavniki so nas zelo lepo sprejeli ter predstavili njihovo delo in uporabo tehnike. Večer smo zaključili na naši (žal) edini občinski izletniški točki — Slivniškem jezeru. Zadnji dan obiska so si gostje ogledali še drugi del tekmovanja OGZ — pionirjev, društev Mladi gasilec in veteranov na Ponikvi, kjer smo se ob izmenjavi manjših daril tudi poslovili.
Izleti planinskega društva Šentjur pri Celju
Menda na vsem svetu ni dežele, kjer bi bilo nakopičenih toliko lepot na prgišču zemlje, kakor je to pri nas. človek ne ve, kam bi stopil, kaj bi pogledal, kje bi navezal svoje srce.
JULIJ: 8. in 9. — Kočna — Grintovec
AVGUST: 26. in 27. — Krn
SEPTEMBER: 10. — Šmohor
23. in 24. — Storžič
OKTOBER: 14. — Kostanjev piknik
NOVEMBER: 4. — Pohod na Uršljo
DECEMBER: predavanje z diapozitiv:
FEBRUAR: po poteh 14. divizije MAREC: Snežnik
Vse informacije o planinskih izletih in drugih dejavnostih dobite v pisarni PD Šentjur, Titov trg 2, vsak četrtek od 14. do 15. ure.
Postanite aktivni član planinskega društva!
/	Q ljubljanska Splošna banka Celje	ban j	ika
Nova gospodarska pridobitev
Ob otvoritvi nove proizvodne hale Tozda Elegant je bila redakcija aprilske številke Utripa že zaključena, zato seznanjamo bralce našega glasila o tej novi pridobitvi šentjurskega gospodarstva z nekoliko zamude.
Predračunska vrednost izgradnje nove hale je znašala
1,209,836.000	dinarjev, in je bila kljub dodatnim delom povečana le za 130,000.000 dinarjev. Skupno pridobljeni prostori imajo 750 m2 površine.
140 delavcev, po 44 na proizvodnji srajc in po 53 na trikotaži v dveh izmenah.
Že ob otvoritvi hale je ob navzočnosti predstavnikov NO TOPER Celje, družbenopolitičnega življenja regije in občine ter predstavnikov inozemskih partnerjev Elho Brumer in Weber, direktor Zvone Leskovšek poudaril, da ni bojazni za zagotovitev načrtovane proizvodnje, niti za prodajo izdelkov. Storjen je bil pomemben korak v napredku
V novi proizvodni hali so se namestili vsi delavci nekdanjega Tozda Moda, zagotovljen pa je tudi prostor za dodatna delovna mesta, ki jih nameravajo zapolniti v bližnji prihodnosti. Tako je zaokrožena predvidena proizvodnja Tozda Elegant s tremi programi: s športno konfekcijo, s trikotažo in s programom srajc, ki bo skupaj predstavljal kar 40 odstotkov celotne Topro-ve proizvodnje. V novi hali dela
podjetja, z otvoritvijo hale pa realizirana ena od temeljnih sestavin dveletne sanacije. To jim bo dalo nove možnosti za smelejše vključevanje v evropsko produktivnost, ne le z večjo proizvodnjo, pač pa predvsem z boljšo organizacijo dela in sodobnejšim pristopom k produkciji. To je poleg maksimalnega tržnega postopka tudi edini ključ za nadaljnje pozitivno poslovanje in uspeh.
Za enotno financiranje
Nezadovoljstvo s financiranjem osnovne šole je bilo v zadnjem letu izraženo na številnih sejah različnih organov, posvetih in v sredstvih obveščanja. In ker problematika na neposreden ali posreden način zadeva ob interese praktično vseh subjektov naše družbe, ima tudi razprava polemičen ton. Površno gledano je stvar dokaj preprosta; osnovno izobraževanje je ustavna in zakonska pravica in dolžnost slehernega posameznika, in država mora zagotavljati pogoje za nemoten potek vzgojno izobraževalnega procesa. Vendar pa je bila konkretizacija tega ustavnega določila vedno odvisna od družbenoekonomskih in političnih razmer v družbi. Zato se tudi temeljna vprašanja te problematike rešujejo z usklajevanjem oziroma sprejemanjem kompromisov med interesi posameznih družbenih subjektov.
Poenostavljen primer družbenega usklajevanja predstavlja dosedanje financiranje osnovne šole preko svobodne menjave dela, ki na eni strani funkcionira kot državna institucija, na drugi strani pa sintagma »uporabniki in izvajalci« zamegljuje dejanske interese in odgovornost posameznih družbenih subjektov. Zato tudi z zakonom o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja nismo zadovoljni do te mere, da vsaj kratkoročno preprečimo hujše pretrese v financiranju oziroma izvajanju osnovnega izobraževanja. Pri tem se je do sedaj v SZDL oblikovalo naslednje stališče:
V času uvajanja spoštovanja tržnih zakonitosti je kakršnokoli koketiranje z »uravnilovko« sprejeto z odporom. Tako je najbrž tudi
prav, kljub temu pa ni mogoče spregledati opozorila, da se vse bolj povečujejo razlike med OD učiteljev, ki v različnih občinah opravljajo približno enako delo. Povečujejo se tudi razlike med pogoji za delo in obsegom dodatnega programa po posameznih šolah do te mere, da nekateri opozarjajo, da bomo kmalu težko govorili o enotni osnovni šoli. Zato menimo, da je zagotovljeni program osnovne šole nacionalnega značaja in se zavzemamo, da se na republiški ravni odloča o ceni zagotovljenega programa v celoti, in ne samo o OD učiteljev.	I. V.
fpcepoaedarKVi ctiim
Pred dobrim letom so v krajevni skupnosti Blagovna dobili s trgovino tudi manjši gostinski lokal. Že res, da so pred vojno na tem koncu obratovale kar tri gostilne. Kot je videti, pa bo po dobrem letu dni tudi ta lokal bržčas kmalu zaprt. Pred odprtjem verjetno niti mislili niso na to, da je v vasi nekaj znanih vaških razgrajačev. Na obvestilu v trgovini namreč piše, da je bife zaprt zaradi pretepa znanih vaških razgrajačev. No, Blagovna pa res ni tako velika, se bodo že med sabo prešteli in razgrajače postavili na cesto.
Tudi težave lahko imaš, če kot delegat poskrbiš zase, medtem ko ti za sosede ni mar. Ko se je v letu 1986 v občinski skupščini v Šentjurju sprejemal odlok o zazidalnem načrtu za odlagališče sadre Cinkarne Celje »ZA TRAVNIKOM«, si je delegat KS Blagovna izboril, zase seveda tudi, da mu mora Cinkarna Celje oskrbeti pitno vodo iz javnega vodovoda. Pri tem je vse lepo in prav, vendar je pozabil na ne-
Iz skupščinskih
Na zasedanju vseh zborov občinske skupščine, ki je bilo sredi junija, so bili delegati seznanjeni z gospodarskimi gibanji v občini v obdobju od januarja do marca 1989, s poročili o delu upravnih organov občine Šentjur pri Celju v lanskem letu, s poročilom javnega pravobranilstva Celje o delu v letu 1988, s poročilom odbora podpisnikov DD o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč v SRS in s poročilom občinske komisije za ocenitev škode po elementarnih nesrečah za leto 1988. Odločali so o nalogah ki so pred posameznimi nosilci za razvoj drobnega gospodarstva v občini, o višini prispevnih sto-
kaj sosedov, ki nimajo vode iz javnega vodovoda in uporabljajo le lastno vodo iz vodnjakov. Vrli krajam pa so bili po vseh mukah in težavah vendarle uslišani od Cinkarne, in sedaj bodo vsi imeli vodo iz javnega vodovoda v vasi Brezje. Dela so se pričela, pričele pa so se težave; do pozabljivega delegata je namreč treba potegniti vodovodno cev, ta pa poteka po zemljiščih krajanov, na katere je prej pozabil, ko si je izbojeval pravico do vodovoda. Kako se bodo sporazumeli sosedi in sosed je težko reči, vendar bi bilo prihodnjič treba misliti tudi na druge.
V krajevni skupnosti Kalobje se že nekaj časa intenzivno pogovarjajo o lokaciji pretvornika. Uspešno jim gredo od rok tudi razgovori s cerkvenimi dostojanstveniki, ki po hierarhiji zelo visoko kotirajo. Glede na izkušnje bi bilo dobro, da bi pravi čas pričeli z razgovori v občini, kajti oblast je oblast dokler ta svet stoji.
klopi
penj za zbiranje sredstev za financiranje nekaterih komunalnih in drugih dejavnosti, in o tem, kje in pod kakšnimi pogoji bo v prihodnje možna gradnja na Planini in v Gorici pri Slivnici.
S področja kadrovskih zadev so volili podpredsednika skupščine občine, sodnika sodišča združenega dela v Celju in imenovali delegata DPS v svet in v odbor samoupravne delavske kontrole osnovne šole F. Malgaja Šentjur pri Celju.
Naslednja seja občinske skupščine naj bi bila v začetku julija in bo zadnja pred poletnimi počitnicami oziroma pred slovesno sejo v počastitev občinskega praznika.
S.	V.
VABIMO NA NOČNE RIBOLOVE
Vse člane in članice RD Voglajna ter druge zainteresirane občane vabimo na nočne ribolove, ki jih organiziramo na Slivniškemu jezeru pri ribiškemu domu Tratna v:
—	soboto 24. 6. 1989 s pričetkom ob 20.00 uri;
—	petek 28. 7. 1989 s pričetkom ob 20.30 uri;
—	petek 25. 8. 1989 s pričetkom ob 20.00 uri;
—	soboto 16. 9. 1989 s pričetkom ob 19.00 uri;
—	nedeljo 15. 10. 1989 s pričetkom ob 18.30 uri.
Vabljeni!
RD Voglajna
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik Ferdo Žagar. Člani uredniškega odbora: Janko Cerkvenik, Mirko Čander, Slavica Gosar, Anita Koleša, Hinko Pap, Drago Slakan in Franc Škoberne.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju.
Tisk: Železniška tiskarna Ljubljana.
Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978.	Rokopisov in fotografij ne vračamo.