GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
TELBFON: CHelaea 3—3878
Entered a* Second Clm Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y„ nnder Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHeleea 3—3879
No. 67. — Stev. 67.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 21, 1936 —SOBOTA, 21. MARCA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
V
POVODENJ JE POVZROČILA ZA $300,000,000 SKOPE
Konferenca proti vojni in fašizmu obsoja Nemčijo
HAUPTMANNU SO ŽE DOLOČILI DAN USMRTITVE
Državni pravdnik W i -lentz se je že sestal s Condonom, dočim go-verner Hoffman ne more priti ž njim v stik.
G«*nera!ni pravilnik l)avi«l T. AV i lentz, ki je v Flemiugtouu zastopal obtožnico proti Bruno Richard Hauptiuanuu, je v četi tek obi>kal profesorja <li\ J. Condona na njegovem domu v brouxu. Wilentzje smeje rekel, da jo dr. Con« Iona obiskal samo iz uljudnosti. Toda ostal j«.- pri njem poldrugo uro. \Vi-lentz, ki se je sam pripeljal k Condonu s svojim avtomobilom, časnikarskim poročeval-reni ni liot«*l niče-ar povedali c svojem obisku.
Že prej je r«-kH rnvt-ruer Hoffman, da bo prosil Wileiit-za, da ga vzame s selnjj, kadar namerava obiskati Condona. Zahteval pa je, da pride \ es razgovor na stenografski zapisnik.
Hoffman ima dva kosa lesa, iz katerega je mizar Abralnu Samuelsou na)navil le>tev za Hauptinanna. iloffman pravi da je Samuelsona pred dvema mesecema obiskal in da se je ž njim dalje časa razgovarjal o lestvi. Governer pravi, da bi bila trditev pred sodiščem zavržena, da je bil kos lestve napravljen iz deske, ki je bila odtrgana v podstrešju Haupt-maunovega stanovanja, ako bi bil oba ko-a, ki jih ima v svoji posesti, prišla v puštev.
Samuel son je baje tudi napravil skrinjico, v kateri je dr. Condon Johnu'' izročil petdeset tisoč Lindbergh o ve odkupnine na St. Raymond pokopališču v Bronxu.
"Samuelson mi je pravil," je rekel Iloffman, "da ga je policija pripeljala v New Jer-stv in mu pokazala lestev. In Samuelson je rekel, da dva dela lestve p i sta prišla iz njegovi delavnice. Ko je to povedal državni policiji, je bil poslan nazaj v New York - pripombo, da mora molčati. Ako govori Simuelson resnico, se mi zdi črnino, da v Flemingto-nu ni bil zaslišan kot priča. — Samuelsonova izjava bi popolnoma ovrgla obtožnico, da je bil del lestve iz Hauptinanno-vega podstrešja in da je bila odvedba delo enega samega človeka. Dr. Condon je v Fle-mingtouu j	da Samuel-
sona ne pozna: Samuelson pa trdi, da ga je dr. Condon poznal že Vi*č let."
Če se ne zgodi kaj posebnega, bo moral Hauptmann u mreti na električnem stolu dne 31. marca ob osmih zvečer.
UPANJA AVSTR. MONARHISTOV
Po mnenju monarhistov je obnovitev avstrijske monarhije blizu. — Baje so vsi avstrijski državniki za Otona.
DI XAJ, Avstrija, 19. marca. — Pred -koro tisoč monarhisti je zastopnik nadvojvode Oton i baron Fried rich von Wiesner rekel, da je prišla obnovitev avstrijske hab-4>urške monarhije prav blizu. Govorico, da je mogoče že v nekaj urah pričakovati, da bo Oton zasedel prestol, pa je Wiesner zavrnil.
"Vsi avstrijski državniki in ministri so za Otonovo vrnitev," je eaklical Wiesner zve-| -tini pristašem hab-burške <1>-i astije. D<*lal je še, da bodo j monarhisti pristopili k domovinski fronti.
Domovinska fronta je avstrijska fašistična organizacija pod vodstvom podkanelerja kneza Stahemberira.
DELEGATI SE NIKAKOR NE MOREJO SPORAZUMETI GLEDE SANKCIJ
LONDON, Anglija, 20. marca. — Delavski voditelji iz 1 5 evropskih držav so pokazali, da so, da-si so socijalisti, po veliki večini patrioti in da jim tiči nacijonalizem pod kožo. Razprava o sedanji evropski krizi je pri delegatih, ki zastopajo 36,000,-000 delavcev, pokazala mnogo večjo razliko v mišljenju kot pa konferenca državnikov, ki ob istem času razpravljajo o isti zadevi v palači St. James.
PEŠČENI oblaki na ZAPADU
BOISE CITY, Okla., 1 <). marca. — Farmerjem, ki so bili polni upanja, ko je po potih letih letos zopet lepo pognalo žito, pretijo zopet peščeni viharji, ki so lansko leto opusto-Šili njihova polja.
Črni, dušeči oblaki prahu se vale preko tisoč milj ozemlja po državah Oklahome, Colorado, Kansas, Xew Mexiko in Texas.
V Beaver okraju v Oklahmni so viharji odnesli psenieno po-setev in ravno tako v več c »k raji h Texasa.
Boise City se pripravlja na prihod peščenih oblakov. Lansko leto prinesli viharji s prerij toliko prahu, da se j^ t moralo mnogo farmer jev izse-jliti iz okolice. Ljudje so umirali, živina je poginjala in na-vzlie temu so >e nekateri far-merji ostali na svojih posestvih, odločni, da se bore proti vremenskim ujmam.
Jeseni so posojali svoje njive, pozimi je padlo mnogo snega in zadnje čase mnogo dežja. Upanje jim je rastlo. Toda z vitjih kraje-17 so zopet pričeli prihajati viharji, kot lansko leto. ko zaradi oblakov prahu več tednov ni bilo videti solnca.
In farmerji se še vedno oklepajo upanja, da, bo dež dovolj namočil polja, da viharji ne bodo mogli odnesti zemlje in po-setve, ker je po gorah zapadlo nenavadno mnogo snega. Upajo, da bodo saj letos po dolgrem času zopet enkrat imeli dobro letino.
Delavska konferenca proti »vojni in fašizmu se je zedinila samo v eni točki, namreč, da delavstvo celega sveta ob-odi Nemčijo, ker je kršila pogodbe. Ne glede na svojo narodnost, se vsi delavski voditelji hudujejo na fašistične diktatorje in zahtevajo, da Nemija ne sme doseči politične in diplomatska zmage vsled zasedanja Porenja.
Toda zelo na-protujoče glasove je bilo takoj slišati, ko so govorniki pričeli razpravljati <• večjih vprašanjih, kot n. p. glede Nemčije, ki je zavrgla lo-carnsko pogodbo. Francoski delegat Leon Jouhaux je zahteval, da se morajo Nemčiji takoj naložiti občutne sankcije. Angleški delegat Hugh. Dalton I »a mu je odgovoril, da v Angliji javno mnenje ni 2d. sanacije proti Nemčiji.
Izgnani nemški socijalist Kudolf Hilferding je svaril pred vsakim pogajanjem s Hitlerjem, ker bi vsak uspeh, ki i»i ga do-ogel pri takih pogajanjih, imel za posledico, da bi še bolj samozavestno nastopal. Sir Walter Citrine je nato rekel, da nikakor ne mara Nemčije prati, da pa je potrebno, da delavci organizirajo silo za mir.
"Ta konferenea je mnogo večje važnosti," je rekel Citrine, "kot pa konferenca držav v palači St. James, ker je delavska organizacija svetov-ra in so vse strokovne uni je združene v temeljnem načelu miru."
MOBILIZACIJA __ZA FRONTO
Franc, poslanska zborni-ca je sprejela važne predloge. — Načrt za gospodarsko mobilizacijo za slučaj vojne.
PARIZ, Francija, 'J<>. marca. — Vojaški odbor poslanske zbornice je odobril predlogo za civilno in še posebno gospodarsko mobilizacijo za slučaj \ojne. Odbor poživlja obenem vlado, da se odločno zavzame za to, da bo poslansko zbornica ta načrt sprejela še pred svojo odgoditvijo 20. marca.
Zasedanje parlamenta je bilo zaradi splošnih volitev prej odgodeno kot druga leta.
Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da bo vlada predlagala poslanski zbornici, da se r a jame posojilo v znesku pet miljard frankov ($330,000,000) Poslanska zbornica bo vladni zahtevi vsled napetosti z Nemčijo kar najhitrejše ugodila.
Na povelje vojaških oblasti odhaja v utrdbe ob nemški meji na tisoče rezervistov, da oja-čijo tamošnje garnizije. Rezervisti bodo ostali na meji, dokler bodo zahtevale razmere; pač pa bedo zaraditega poleti odpadle običajne orožne vaje.
NEMČIJA
POVABLJENA _K POGODBI
Samo s tem bi bilo preprečeno obkrož e n j e Nemčije. — Moskva bi bila s tem najbolj zadovoljna.
LONDON, Anglija, 20. marca. — Ruski poslanik Ivan M. Majski pravi, da je bila Nemčija povabljena, da se pridruži k francosko - ruski pogodbi na enakem stališču in da je to povabilo še vedno odprto.
"Ako bi Nemčija rekla 'da', tedaj ne bi bilo nikdo bolj zadovoljen kot Moskva in Pariz," je rekel poslanik Majski. "Ako Berlin v resnici misli, j da je namen pogodbe obkrožiti Nemčijo, zakaj ne odstrani tega žela - tem, da se pogodbi pridruži'"
Dalje j<* rekel Majski, da ruski narod iskreno želi trajen in časten mir.
"Vsaka vojna bi ovrgla naše načrte,pravi Majski, "in bi za dolgo ča>a zavlekla novi socijalistični red. Zakaj naj bi imeli vojno? Vojna nas more -amo ovirati v naših načrtih."
"Svet, in še posebno Evropa, postaji bolj in bolj skladišče smodnika, ki se more vneti pri najmanjši iskri," je rekel dalje Majski. "Mirovni problem se šele ustvarja na podlagi skupne jamščine. Samo držav?, ki v resnici žele mir, ga morejo postaviti. Toda mir mora sloneti na pogodbah, ki jamčijo za medsebojno pomoč in ki morajo biti sklenjene v okvirju Lige narodov."
Advertise in 'Glas Narode'
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje
ABESINCI SE OBUPNO BRANIJO
Vroči boji za goro Amba Alaji. — Cesar Haile Selassie vodi proti-na-pade.
A DDIS ABABA, Abesinija, 20. marca. — Za posest gore Amba Alaji se bi jejo obupni b<fji. Cesar Haile Selassie o-sebno vodi {protinapade proti Italjanom, kateri** je A-šangi jezero.
Izguibe na obeh straneh so zelo velike. ,
ADDIS ABABA, Abesinija,! 20. marca. — Italijani so čez'
SNEG V NORTH CAR0LIM1
NEWLAND, N. C.,20. marca. — Nad tukajšnjo okolico je t'ivjal močan snežni vihar. Padlo je skoro p*.11 inče*-* snega.
RIBBENTR0P PRI ANGLEŠKEM KRALJU
reko Sibeli na južni fronti zgra dili nov most, katerega je o tvoril general Kudolfo Grazi-ani. Ker so poleg tega prišle še nove motorizirane italijanske čete, se domneva, da hoče general Graziani v kratkem Bur. S tem hočejo biti Italijani v trdnih postojankah, pre-dno se prične velika deževna doba.
Abesinska vlada je bila tudi obveščeni, da je bilo s severno fronte poslanih na južno frento mnogo vojakov.
Ras Desta Deinptu je zopet zavzel Wadaro v provinci Si-damo.
DESSYE, Abesinija, 20. marca. — Angleški Rdeči križ za severno fronto poroča, da \sak dan prihaja v bolnišnico povprečno po 80 afoesinskih kmetov, katere so ožgali novi italijanski plini.
LONDON, Anglija, 20. marca. — Angleški kralj Edvard VIII. je sprejel danes v avdi-jenci posebnega nemškega poslanika Joahima von Ribben-tiopa. O čem sta razpravljala, se ni dalo dognati.
JAPONSKI AER0PLAN PO-NESREČO.
TOKIO, Japonska, 19. marca. — Ko je padel nek japonski vojaški aeroplan na mesto Kurume na otoku Kijušu, je bilo ubitih pet oseb.
Aeroplan, ki je vozil nad Kurume, je naenkrat treščil na ulico sredi mesta. Oba pilota sta bila ubita in ko je eksplodiral bencin, so se vnele tri hiše in pogorele.
S tem aeroplanom se je od 1. marca že ponesrečilo 7 vojaških aeroplanov in je bilo u-bitib 13 oseb.
V	PENNSYLVANIJI IN OHIO JE ZAČELA VODA PADATI, DOČIM JE
V	NOVI ANGLIJI M0CN0 NARASLA
Soglasno z zadnjimi ugotovitvami je v trinajstih državah vsled pavodnji 145 oseb mrtvih, 270,000 pa brez strehe. — Brezvestneži plenijo zapuščene domove. — Iz mnogih krajev ni nobenih poroči!, ker je prekinjena brzojavna in telefonska zveza.
Največja povodenj, ki je izza pamtiveka obiskala trinajst severovzhodnih ameriških držav, je zahtevala I 45 človeških žrtev ter napravila za tristo milijonov dolarjev škode. Nad 270 tisoč ljudi je brez strehe. V Pennsylvaniji je začelo vodovje nekoliko padati, toliko bolj je pa naraslo v državi Connecticut in po drugih državah Nove Anglije.
Šestina mesta Hartford je pod vodo. Voda je zalila elektrarne ter ohromila ves promet. Vse tovarne, nahajajoče se v bližini rek, so prenehale obratovati. Na tisoče delavcev ima neprostovoljne počitnice.
HARRISBURG, Pa., 20. marca. — V Pennsyi-vaniji je povodenj dosegla svoj višek, pa navzlic temu so prizadeti kraji izpostavljeni najhujšemu trpljenju, kajti bati se je kakih nalezljivih bolezni. Iz več krajev naznanja narodna garda, da zlikovci plenijo zapuščene domove.
Governer Earle je v četrtek obiskal več poplavljenih krajev ter je prinesel seboj sliko brezupnega opustosenja. Kot pravi governer, je Susquehanna nižine ob svojih bregovih premenila v velikan-sko jezero, ki pokriva I 1 00 kvadratnih milj zem1 je.
Od Harrisburga pa do Lock Haven stoje mesta in vasi pod vodo. Mostovi so porušeni, ceste uničene. Samotna bivališča so na razdaljo več milj obkoljena z vodo. Ljudi je treba reševati s streh.
Državni uradniki cenijo, da je v vzhodnem in o-srednjem delu Pennsylvanije 50.000 ljudi brez strehe; škoda sega visoko v miljone. Iz mnoerih krajev že od srede ni nikakih poročil.
Telegrafist S. T. Resmsnyder, ki je bil dva dni v Williamsportu, pravi, da je v trgovskem delu mesta požar vpepelil šest poslopij, medtem ko gasilci z brizgalnami zaraal vode niso mogli priti v bližino pc-žara. Okoli 600 ljudi se je nastanilo po šolah in drugih poslopjih. Mnogo družin je že 36 ur brez hrane in vode.
V	Wilkes-Barre je položaj še vedno zelo žalosten, dasi Susquehanna več ne narašča. Trpljenje prebivalstva pa je še povečano z uhajanjem plina iz razpočenih cevi. V Wilkes-Barre je zbolelo 20
j oseb za zastrupi jen jem s plinom.
V	Sunbury, kjer je 5000 ljudi brez strehe, je za škrlatinko zbolelo 20 ljudi.
JOHNSTOWN, Pa., 20. marca.Komaj je voda v mestu vpadla, so se prebivalci vrnili na svoje domove. Njih trpljenje je bilo nekoliko olajšano, ko je iz Pittsburgha dospelo 20,000 funtov groce-rijskega blaga in 30,000 funtov sveže govedine.
Narodna garda patrulira po ulicah, da prepreči plenjenje.
Škodo, ki jo je napravila povodenj v Johnstowriu cenijo na $10,000,000.
FARMINGTON, Conn., 20. marca. — Reka Pequabuck se je zavedla položaja, ki je nastal vsled narastle vode v strugi reke Farmington, in je pričela teci nazaj. Voda je tekla v nasprotno smer 8 milj do Plainville.	, j
9C WZ* TfD'A
New Yoric, Saturday, March 21, 1936
THE LAMEST SLOVENE DAILY TN V. 8. 'A.
Glas Naroda"
Prank
(A Corporation) Owned and Published by	'
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
_ L. Benedik, Treas.
Place «f bubw of tka corporation and addresses of above officers: Sit We* 181k Street. Bmgh of Manhatlaa, New York City. N. If.
«LAS N A BOBA (Voice of the People)
Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto Telja sa Ameriko in
Kanedo...................|6.00
7a pol leta.........................
»s €etrt leta..................$1.50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inocemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan IzvsemSi nedelj In premikov TSLAS NARODA". 21C W. IStk Street. New York. N. Y.
KAŠA MLADINA POD ITALIJO
( Nadaljevanje.)
OPOZICIJA PROTI PREDSEDNIKOVI ZAHTEVI
Vsled predsednikove zahteve, da kongres dovoli poldrugi biljon dolarjev za reliefna <Ma, ho prišlo v kongresu do hudin bojev. Vendar pa tako «lemokrat.ski kot republikanski voditelji ne pričakujejo zadostne ofiozicije, in bo kongres dovolil zahtevano vsoto.
Nekateri •kongresniki celo smatrajo predse«Inikovo zahtevo za srednjo i»ot z ozirom na zahtevo nekaterih kongresni-kov, da vlada omeji .svoje izdatke.
Zahtevana svota pa je po mnenju nekaterih celo nižja, kot pa so pričakovali. Predsednik Roosevelt hoče sklad za različna pod jet ja zvišati na tri biljone dolarjev, kar ho mogoče, ker je še od prej dovoljene vsote neporabljenih poldrag biljon dolarjev.
Senator Adains namerava predlagati, da kongres dovoli zahtevano vsoto pod pogojem, da se z denarjem ne prične tako velike podjetje kot je kanal v Floridi, ki bo zahteval* še mnogo več izdatkov. Senator McNary zahteva, da predsednik pojasni, za kaj bo porabljen denar, 'ker i« predsednik samo zahteval "okroglo vsoto".
Mnogi kongresniki so bili presenečeni, ko predsednik v svoji poslaniei omenja, da je treba najti delo za 5.300,000 družin, katero število je celo večje kot pa je bilo tedaj, ko je na predsednikovo zahtevo 'kongres dovolil štiri biljone dolarjev.
Vsled tega kongresniki uvidevajo, da ni mogoče mislili na to, da bi vlada mogla znižati izdatke za reliefna dela.
Predsednik pa v svoji poslanici tudi omenja, da zahtevana vsota še ne bo zadostovala za celo leto, ako privatne industrije ne za])oslijo večjega števila delavcev.
V tem slučaju napoveduje predsednik, da bo moral zopet priti pred kongres in zahtevati novo vsoto.
VENIZELOS
S smrtjo Elevterija Venizelosa je zginila s svetovne po-zornice dvajsetega stoletja nadvse značilna osebnost.
Devetkrat je bil grški ministrski predsednik, dolga desetletja je vodil grško notranjo in vnanjo politiko, postavljal in odstavljal je grške kralje ter nenehoma sanjal o veliki in močni Grški.
Njegove sanje se niso vresničile. Umrl je v preganstvu, star 71 let
Po balkanskih vojnah je Venizelos odprl zaveznikom solunsko pristanišče, strmoglavil je kralja Konstantina ter postavil Grško na stran zaveznikov.
Avstriji in Nemčiji je bilo treba postaviti novo fronto, ki se je v zgodnji jeseni leta 1918 prva zrušila ter s tem zapečatila usodo Bolgarske.
Venizelos je bil izboren organizator, kar je posebno dokazal tekom svetovne vojne. Njegov cilj je bila velika, mogočna Grška, ki naj bi se razširila do Male Azije.
Njegova prizadevanja pa niso bila vedno kronana z u-spehom. Tako se je naprimer izjalovila smirnska pustolovščina, in Italija se je vgnezdila na Dodekaneškem otočju.
Neuspehi pa niso preplašili Venizelosa« S presenetljivo energijo je do zadnjega delal na načrtu Velike Grške.'
Njegova največja napaka je bila, da ni bil dovzeten za noben kompromis, da je bil strasten strankar in večni revolu-cijonar ter si je s tem nakopal nebroj sovražnikov, ki so slednjič oftmovili monarhijo in ga poklali v izgnanstvo.
*
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj tli dobiti hogt 94 f«a, je potrebno, do je pon6en v veeh stvareh. Vsled nate. dolgoletne ehninje Tom eamoremo dati najboljša pojaenOa %n Mi veo pettebno preskrbeti, do je potovanje udobno in hitro. Zato ee eonpno obrnite na nas ea vea pojatnSim.
Mi preekrMmo tee, hoditi proSnje eo povratna dovoljenja, potne tieie, vieeje in iploh vee, har je oa potovanje porn najhitrejšem iaen, in harje glavno, eo najmanjie
EoŠriaotjonl noj no odUOajo do eašnjega trvnntha, hor
prfrano ee dobi ie Waakingtona povratno dovoljenja, RE-EN-i TMT PERMIT, trpi najmanj en metee.
|HtUe torej takoj ta hrteplatno novodtia tn eaootavljo-M Vam, da boete poceni in udobno potoval
SLOVENIC PUBLISHING CO. KRAJEC BUREAU! 216 SXfcftt 18th Street Newyort RX
Kot člani teh fašističnih organizacij pa uživajo najrazličnejše ugodnosti. Učenci gredo brezplačno na letovanje v hribe, k morju. Člani delopustnih organizacij imajo znižano vstopnino v gledališča in kinematografe, ter znižano vozni-no po železnicah.
V še večji meri kakor na u-čence osnove šole pa vplivajo razne materijalne ugodnosti na srednje in visokošolce. Naš dijak je, kakor smo že omenili, gmotno in moralno prepuščen samemu sebi. Radi tega se mora le težko ubraniti mamljivim vabilom fašistič. ustanov. Tako mu obeta in resnično tudi nudi fašistična visokošolska skupina "GUF" (Gruppo universi-tario fascista), pri katerem so lahko včlanjeni tudi zadnjih dveh letnikov srednje šole, svojim članom izdatno gmotno in Ynorahio podporo, le dijak, ki je vpisan v "GUF^ more dobiti študijske štipendije, le on ima pravico do cenenih univerzitetnih knjižnih izdaj, le on sme po znižani ceni v kino, v gledališče, in na razne športne in kulturne prireditve, le on ima tudi pravico, se za smešno nizko ceno ali celo brezplačno udeleži počitniških taborenj ob morju in v planinah.
l^e njemu je dano, da si lahko privošči cenena in brezplačna potovanja po kopnem in po-morju po vsej Italiji in da se pod enakimi pogoji pridruži raznim izletom v inozemstvo. Vsako leto pa prirejajo vsi "GUF-i" Italije takozvane "Littoriale d'artc e di cultura" ki dopolnjuje to, česar ni morda še utegnila dati fašistična šola.
V	zadnjem času pa ni fašističnemu režimu več samo na tem, da se ves naš narod poita-lijanči in pofašisti, temveč, da se kakor sicer ostala Italija mi-litarizira. V ta namen so že doklej delovale balilska organizacija, saj so se že desetletni dečki morali vežhati s puško, fašistični avangardisti pa so razpolagali s strojnicami, z malimi topovi, z oklopnimi avtomobili, in z vsem modernim vojnim orožjem. Mussolini sam. je pred kakimi tremi leti priglasil za devizo sodobne italijanske mladine "Knjiga in puška" (Libro e moschetto) še bolj kot te mladinske organizacije, pa skrbe za vojaško izobrazbo mladine takozvani pred-vojaški tečaji, Tu so obvezni za vse vojnoolivezanee v zadnjih dveh letih pred nastopom rad-ne vojaške službe. Vodstvo teli tečajev je poverjeno fašistični milici. Za morebitne izostanke od teh vaj ni samo odgovoren mladenič pred vojaki in sodiščem temveč tudi njegovi starši in delodajalci. Tudi uvedba sobote kot nedelavnega dne, o čemer se je v zadnjem času veliko razpravljajo, je deloma utemeljena tudi z vojaškimi razlogi. Ta dan naj bi bil posvečen duševni fašistični vzgoji v delopustnih organizacijah, pred vsem pa vojaški izobrazbi v pre*dvojaških in v novoupelja-nih povojaških tečajih.
V	zadnjem šolskem letu 1934-35, je p&stala vojna veda obvezen predmet na vseh srednjih in visokih šolah. Srednješolci se morajo odslej v Šoli med rednim poukom teoretično seznanjati z vsemi panogami vojne vede, zunaj šole pa so morajo na polju praktično izuriti v rabi raznega orožja, od puške navzgor do topa, v vseh možnih terenskih vajah. Za pouk skrbijo po večini v ta namen določeni aktivni častniki. Pouk je strogo obvezen za vse dijake, in radi nepovoljnega uspeha v tem predmetu mora dijak ponavljati razred.
Podobni vojaški tečaji se vršijo za visokošolce, le da je cilj teh tečajev z ozirom na izobrazbo udeležencev primerno višji
Noben visokošolec ne sme odslej položiti diplom, ali drugega izžita, ako ne predloži potrdila o uspešno dovršenem vojaškem tečaju. Nad vse značilna je bila v tem pogledu otvoritev akademskega šolskega leta na tržaški trgovski univerzi v novembru 1934 leta.
V veži šolskega poslopja so bili zbrani visokosoTcf, oblečeni v črnih srajcah karabinjerji v veliki paradi pa so tvorili špalir pri vhodu poslopja in v slavnostno dvorano. Na dvorišču so bili razvrščeni akademska kohorta fašistične milice, ki se diči z imenom Dalmatin-ca Rismonda, po en oddelek in-fanterije, pešadijske artilerije in težke poljske artilerije ter skupina visokošolcev, za katere se je ob tej priliki otvoril tečaj za rezervne častnike.
Rektor univerze, prof. Udi-na je v uvodnem govoru poudaril, da bo otvoritvena slavnost "taka, kakršna se najbolj spodobi državi, ki je stoodstotno} nacijonalna" in je nadaljeval: "Za t o bo atmosfera letošnje slavnnosti l»olj militaristična in politična, kakor znanstvena.'' V tem pogledu ni rektor nikakor pretoraval, kajti že njegov govor je bil le slavospev o tem, kako so vsi univerzitetni profesorji in asistent je brez izjemo včlanjeni v fašistični stranki in v fašističnih strokovnih organizacijah in kako se je akademski oddelek fašistični oddelek od svoje ustanovitve 1. j 192.J dalje razvijal. Z zagotovilom, da "so pripravljeni za vse" je na to otvoril akademsko leto.
Za njim pa ni po starem akademskem običaju noben univerzitetni profesor imel znanstvenega govora temveč ie prevzel besedo "GUF-a", ki je še bolj povzdigoval pomen fašistične milice.
Kot tretji govornik je nastopil aktivni general Zingalcs, ki je bil določen za vodjo vojaškega tečaja. Rekel je med
drugim: "____no bom imel ne
predavanja, in tudi ne razvijal teze, pač pa bi rad iz svoje vojaške strasti in ljubezni spesnil visoko pesem našemu državi ja-nu-vojaku, ki ga jt> fašistična vlada že ustvarila in ga še vodno izpopolnjuje; italijanski materi, ki vzgaja sinove ob keroič-nih povestih o vojni in v čednostih nove dobe; balili, ki se raz-vname in navdušuje ob sveti razlagi mi 1 itarističnega nauka in duha; mladeničem, za katere l>o letos v nekaterih razredih v učnem programu tudi vojna in ki si bodo v posebnih tečajih utrjevali dušo in telo, pri streljanju ostrili vid, pri raznih soortnih panogah pa ojačili mišice svojih nog in si pod vojaškim komand"om in disciplino prisvajali vojaške čednosti."
. . Vojaška priprava je sinteza življenja vsake države. Njena literarna, umetnostna, znanstvena in gospodarska zmožnost ima zelo velik pomen toda njena moč napram drugim državam izhaja samo iz njene vojaške priprave.
i i Radi te pravice in dolžnosti, radi tega ponosa, in te dolžnosti (do vojaške priprave), je Italija javno z zakonom od leta 1934 razglasila, da sta fašistični državi pojma državljan in vojak neločljiva. To je utilitaristična država, oznanjena od Macchiavellrja, poskušena od Napoleona, zasanjana od Gari-baldija, uresničena v dobi svetovne vojne."
S temi besedami generala Zingalesa je najbolje označena atmosfera, v kateri se vzgaja naša mladina pod Italijo. Nasproti se mora proti trojnemu zlu, pioti raznarodovanju, proti pofaišistenju in proti mili-tarizaciji. .Med tem pa mora že prelivaiti svojo kri za fašistično Italijo na abesinskem bojišču.
Forest City, Pa.
Tukaj jtj dne 14. marca v starosti 61 let po kratki bolezni umrl Anton Gerčman. V Ameriki je bil 33 let ter je bil doma iz Poljan fara St. Vid fpri Zatičini. Zapušča pet še nedoraslih otrok ter več sorodnikov. Prizadetim izrekamo kkrcno sožalje!
Poročevalec.
*
St. Joseph, V alley, Wash.
Najprej naj pričnem pisati o mrazu, ki smo ga imeli letošnjo zimo februarja meseca. Živo srebro je skoro tri tedne lezlo vedno pod ničlo do 30—stopinj, ka* je precej za ta kraj. Sv. Matija pa je led razbil, nastopilo jo južno vreme, in sneg ^e je pričel tajati.
Res, da je še po nekaterih krajih sneg, a pota so pa že tr.ka, da veliko trpe kare, pa jih nič ne zadrži; kar orjejo in delajo kolovoze po potili.
Po nekaterih krajih se že vidi regrat, ko poganja iz tal. — Ptiči pevci nam že tudi oznanjajo pomlad.
No, pa saj stari ljudje pravijo, da se o sv. Gregoriju ptiči ženijo.
Ker sem pa ravno omenila ženitev, Vam moram povedati, da letošnji predpust se ni tukaj nobeden poročil. Mogoče, da bo kaj po Velikinoči, ko bo bolj toplo.
Pa tudi nol)cne plesne veselice ni napravilo ta predpust nobeno društvo. Nevem vzroka zakaj ne.
Omeniti pa moram, da je naša slovenska naselbina lahko ponosna. Zakaj? Obhajali smo zlato poroko. Gotovo bo<te vprašali, kdo pa je že toliko star, da bi obhajal zlato poroko?
Obhajala sta jo Mr. in Mrs. Jake Hwan dne 22. februarja. fSv. mašo je imel naš duhoven Rev. Josejph Brunner ob 9. uri, pri kateri sta prejela sv. obhajilo. Po sv. maši je bilo kosilo za udeležence, ob 1. uri pa velik obed ali južina za povabljene. Seveda sc niso udeležili obeda vsi povabljenci, in marsikdo je imel pač svoje izgovore. No, pa vseeno je bilo 30 o-seb navzočih pri obedu. Jedila so bila tako izvrstno pripravljena pod vodstvom ta "velke kuharice" Mrs. James Erven, da je bilo zares dobro. Zvečer pa je bil otvorjen ples Ob 9. uri v Holy Name dvorani, kjer je bila tudi servirana večerja ob 7. zvečer za več kot sto u-
ideležencev. Vse prosto, zastonj. Poročenca se zahvaljujeta za vse darove, katere sta prejela, bodisi v blagu ali v denarju.
Jubilanta je poročil pred 50 leti v fari sv. Štefana, Brock-way, Minnesota, slovenski duhovnik, pokojni Vincent Šif-frer. Pred 38 leti je prišla vsa družina (imata samo eno hčer in enega sina) semkaj v Valley, kjer "O imeli svoj dom.
Slavnosti 50 letnice, se nobeden dveh otrok ni udeležil. — Uči je omožena ter je predaleč od doma, kajti nahaja »e blizu Seattie-a. Sin je pa tudi oženjen, in vzrok je bila bolezen. Navzoči so bili sorodniki. Kot drug in družica pred 50 leti, sta bila tudi sedaj Jakob Torker, 89 let star, in Mrs. Rose Burva, stric in sestra zlato poročenke. Sorodniki so pri-šl* od daleč. Miss Irma in Miss Julie Omejc iz Spokane in Mrs. Toney Vidervol od Kellogg, Idaho.
Mr. Jake Swan je bil rojen v vasi Sp. Gorje pri Bledu, po domače Kodrasov Jaka. Mrs. Jake Swan roj. Torker je bila rojena pred f5i> leti v vasi Grabče, fara Zg. Gorje pri Bledu. Koti 5 letna deklica je prišla s starši v Brockway, Minn., leta 1S7-K
Naj končam. Moj dopis se tako dolg napisal, da se kar bojim, da era uredništvo ne vrže v koš. Mogoče, da bo kdo rekel, zakaj sem tako pozno s to no vieo. No, pa si mislim, da je boljše pozno, kot nič.
Pozdravim vse Slovence in Slovenke sirom Amerike, posebno pa oni izpod Triglavskega kota, doma okrog Bleda kot sem jaz. Prosim, da se kateri kaj osrlasi.
Naročnica Glas Naroda — Mrs. Marie Omejc
roj. Torker.
SEN. MCADOO BOLAN
WASHINGTON, T). C., 20. marca. — Senator McAdoo, zet pokojnega predsednika AVilso-na, se je moral podati v Garfield bolnišnico. Baje se bo moral podvreči operaciji na le dicah.
PROCES PR0H VERI STRETZ
Včeraj se je pričel v New Yorku proces proti 32 letni Veri Strelz, ki je dne 12. novembra v hotelu ustrelila dr. Frit-za Gebharda. Izgovarjala se bo s silobranoni.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Zrn 9 2.75_________________Din.	100
% 5.15__________Din. 200
$ 7.25___________Din. 800
$11.75________Din. 500
M_________Din. 1000
147.00 ____________ Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 9.25.................. Ur 100
% 18.20 ___________________ Lir 200
$ 44.00 ________________ Ur 500
$ 87.50 _________________ Ur 1000
$174.00 ________________ Ur 2000
$260.00 __________________lir 3000
KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
Sa liptočUo večjih watokot kot ftgoraj navedeno, bodlti v dlnarjlb an Urah dovoljujemo fte bolje pogoje.
IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOLAKJM
$ ».— mnte pcalaM..........$0.70
$10*— " " ..........$10 JO
$15*— w "	......$1$^-
^ " .......... $21«—
$$ •	mil
^	gVAaPV
Prejemnik dobi v starem kraja izpla&lc t dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY KGU> Nmrodm"
ti« wm M MURI	NKWfOKK, It T.
V New Yorku smo vajeni najraznovrstnejšib slovenskih veselic in zabav.
Nekatere so tako dobro obiskane, da ni mogoče dobiti sedeža in da še za stojišče trda prede; pri nekaterih je obisk povoljen; so pa tudi take, du mora človek po dvorani precej dolgo iskati, predno dobi tovariša, da ga ni strah.
No, letošnji predpust so morali Uiti prireditelji zadovoljni. Nobena veselica se ni z izgubo končala.
Vsake stvari je pa enkrat konec, in tako je tudi pustni torek veselje zaključil.
Dovolj je bilo vsega, hvala-bogu.
Nekaterim pa ni bilo dovolj. Piekršili .-o staro slovensko tradicijo in sredi posta napovedali ples. Večer pred irskim patron oni sv. Patrikom v dvorani pod slovensko cerkvijo.
Vse se je zanimalo, kako bo prireditev izpadla. Pa je bila res nekaj posebnega.
Prvi je bil pri blagajni blagajnik, kar se seveda spodobi. Pol ure za blagajnikom so prišli muzikanti.
Blagajnik in muzikanti s<> čakali poldrugo liro, ker pa do poldcsetih ni bilo nobenega gosta — prav nobenega gosta — je blagajnik spravil prazno bakso pod mizo, muzikantje so pa stisnili svoje inštrumente pod pazduho in -o žalostno — povsem postu primerno odšli.
Take slovenske 44veselice" 11» bilo v New Yorku v vseh petinštiridesetih letih in je
menda tndi nikdar več ne bo. *
Strašne po vodu ji po severovzhodnem delu Amerike.
Dvanajst držav je prizadetih. Skoro dvesto ljudi mrtvili. Stotisočeri so brez strehe. Povzročene škode še ni mogoče preceniti, toda gre v stotino milijonov.
Poplavijenci so vsega pomilovanja vredni.
Ko človek o vsem tem premišljuje, se mu nehote porodi v glavi čudna misel o nepojmljivi zmešnjavi tega sveta:
—	Na svetu je milijone iu niTiljjone ljudi, ki so povsem na suhem, pa jim kljub temu
voda v grlo teče.
*
Deset božjih zapovedi je. Človek je pa napravil enajsto zapoved, s katero dosledno
lomi vseh desetih božjih. *
Pred sodnikom sta stala dva znana pretepača.
—	Zdaj pa po pravici po-v ej, — je vprašal prvega, — kje se je začel pretep?
—	Začel se je na moji glavi, na njegovem hrbtu se je pa nadaljeval, — je obtoženec pojasnil previdno.
★
Kadarkoli in kjerkoli dajejo slovenske radio-programe, naj se varujejo gorostasnosti.
Nedavno je namreč broadca-stal neki predavatelj iz Chica-ga:
—	V Ljubljani sta zelo zanimiva park in grad Tivoli, kjer je svoječasno prebival feld-marsal Radecki, ki je postal ameriški javnosti nesmrten v naslovu slavne Kadeckijeve koračnice.
In skoro v isti sapi je rekel predavatelj:
—	V Ljubljani je precej spomenikov, postavljenih slavnim slovenskim pesnikom. Med njimi so Prešern, Vodnik in Val-vazor.
Marsikaj sem že čital, toda doslej mi ni prišla še nobena Valvazorjeva pesem pred oči. Zelo sem radoveden, kakšne je delal.

-i«*., . • . ''"j - -dU -• < : .. . „_ &. • ^ " .	* ..
. . zA-- 'ias*

■ . -i^-Jl;-: ..«(^.'1
" a L A 9 V A RT) D A"
New York, Saturday, March 21, 1936
THE LARGEST SLOVENE TfAlLY 7N U. 9. TL
TRAGIKOMEDIJA LEPE ARLETE
Ob 48. cesti in 7. Avenue v | poklic. Nje nasmeh je prisiljen, New Yorku je lokal, ki se ime-i kakor da na nekaj čaka. nuje French Casino", kjer se Čaka naslednjega "slučaja vrli ameriški možje seznanjajo;Staviski."
s tajnostmi pariškega življe-i V isti uri, ko so jo v Parizu nja. Tako, kakor si Američani i oprostili, češ da se ni udeleže-
predstavljajo te tajnosti. l)ek-
vala sleparstev svojega moža
leta mečejo roke in noge zelo ali ni zanje vedela, je uodpisa-visoko, vzklikaj« "(Mala" in j la pogodbo, ki ji jo je predlagal so precej gole. Gledalci s*1 zde mii ameriški imprešarijo. Po samim s«-bi malo frivolni in ze-1 tej pogmlbi je bila za tri mesece lo pariški, zato se tudi dobro angažirana kot zborska plesal-
zafbavajo.
Nu, in med temi dekleti naj-deš lahko Arleto Stavisko.
Se Veil 11 o je zelo lepa, srednje velika, vitka, prav elegantna pojava. Ni t»*žki» pnilstav-ljati si v njej očarljivo manekenko Ah'to Simonovo, v katero s»' j«* bil zaljubil veliki goljuf
ka v Francoskem kasiuu v New Yorku. Ponudili so ji 50 dolarjev na teden, plačo, ki je prhuerna za majhno zborsko plesalko. Toda to je hilo h* po strani. Ameriški irnpresarijo je bil preveč ameriški, da bi bil samo zavoljo tega prišel v Pariz. V New Yorku je vendar
Sta viski. Ovalno glavo ji ob-' toliko brezposelnih deklet, ne daja krasno črno laso v je, oči glede na to, da ume jo svojo tfo ji velike jwhI dolgimi trepal -tvar bolje delati nego jo zna nicami, v vsem čutiš, da je po- Arietta Staviska. Če ji je dal membua ženska. Zvezdnica, (podpisati pogodbo, če jo je Toda, žal, tu v Francoskem fpnrvil v salonski kabini čez kasiuu ni zvezdnica. Prihaja sjoeenn, <V jo je v New Yorku celo vrsto drugih deklet na nastanil v enem najboljših ho-
oder, meče roke in noge visoko, toda druge jih mečejo se višje. Ne ve prav, kaj hi počela s svojimi rokami in nogami. Je pač samo plesalka iz zlmra, in dela svojo stvar tako dobro, kakor ve in zna, toda videti je, da se vsega tega ni učila. Razen tega so druge toliko mlajše, in to je vendar najvažnejše za plesalko iz zbora. Druge mislijo resno, kadar se smehljajo publiki kajti to je njih poklic. Ar-lotta pa se smehlja h' zato, ker si ji dejali, da se mora smelilja-
telov, kjer velja morda en sam oIhmI 50 dolarjev, isto toliko, kolikor ji je obljubil teflonske gaže ali bolje rečeno tedenskega prispevka za male izdatke, tedaj je imel "idejo."
Ideja pa je bila naslednja: Arietta naj bi nastopala nekoliko tednov kot zborna plesal-; ka, potem naj bi, "nepričakovano" seveda, obiskal časopisni reporter predstavo in odkril tam Arletto. To odkritje bi slo z debelimi naslovi skozi ves a-meriški tisk. Nastala bi seliti. Ne gre ji zares s tem nasme- zacija, intervju v i itd. Samo pobom in t«, vendar tudi ni nje, mislite: slovita Arietta kot ple-
Jacob Rupperts
IBackIBvcv
NA PIPI
V	VAŠI PRILJUBLJENI KRČMI
V	STEKLENICAH
PRI VAŠEM PRODAJALCU V SOSEŠČINI
tK GA VAM NE MOKE PRESKRBETI. TELEFONIRAJTE
JACOB RUPPERT BREWERY
salka! Obsuli bi jo, oziroma njenega impresarija, s ponudbami. Prejela bi ponudbe, da bi pisala zgodovino svojega življenja, da bi prevzela vlogo zvezdnice v kakšni reviji, Park Avenue bi se zanjo trgala, možitve-ne ponudI>e bi prihajale od vsepovsod. Skratka: nastala bi konjunktura pod imenom Ar-lette Staviski.
A kako žalostno se je to obrnilo in kako neumno!
Bil ji' katerikoli reporter, ki jo zvedel bogsigavedi kako za njeno potovanje v Ameriko, čeprav so ga skrivali. Najprvo so o tem poročali v Parizu. Ameriški poročevalci ob Seini so na to vest biroje vil i svojim listom. Ti so novico objavili z nekoliko vrsticami. Nič več nego z nekoliko vrsticami, ob prvem Arlettinem nastopu. In od tedaj vlada grobni molk okoli vdove Sta viške.
Sedaj seveda ne more biti več govora o senzacionalnih od-kiitjih. Zdi se, da je bila vsa pot preko velike luže zaman, zaman vsi veliki strošjvi v hotelu. Reporter se ne bo pojavil nikoli več, nobena revija se ne bo trgala za Arletto, nobena filmska družba, noben zaljublje ni snubec z milijoni v žepu. Park Avenue se bo bavila z drugimi problemi. Kvečjemu če bi iznajdljivi impresari jo dobil kakšno drugo " idejo."
S tem se je ta čas tudi bavi. Pol kraljestva bi dal za takšno idejo, idejo, ki bi obnovila senzacijo. Kajti če do tega ne pride, tedaj bo morala Arietta še dolgo dvigati roke in noge ter vzklikati "o-lala". Toda ne v Francoskem kasinu. Kajti tam so druge, ki znajo to bolje.
Globoka ironija je v vsej tej stvari. Na Francoskem so u-mirali ljudje, izginjali politiki, skoraj bi bito prišlo do revolu-cjo ker so odkrili afero Staviski ki je niso utegnili prikriti. V New Yorku pa se prijemlje neki impresari jo za glavo in neka ženska vzklika obupano "o-la-bi", ker noče biti od nikoder afere Staviskega.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor g» ho-
v	m	m
cm naročiti za troje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stana $7. — V Itak jo Hsta ne pošiljamo.
Pota Ljubezni
R
o m a n
17
ABESWSH POGREB S POSTELJO NA GROBU
Madžar Koloma n pl. Gajarv, ki se je mudil pred nedavnim nekoliko tednov v Aliesiniji, poroča, da je imel Addis Ababa priliko prisostvovati abe-sinskemu pogrebu. To je malo drugače nego pri nas.
Truplo nese namreč četvorica najboljših pokojnikovih prijateljev na pokopališče, in sicer na postelji, v kateri je pokojnik^ za življenja ležal. Sele na pokopališču dvignejo truplo iz postelje in ga oblečejo v abe-sinsko narodno nošo. Truplo v grob, ki ga zasujejo, na grob pa postavijo potem posteljo.
Abesinci zelo spoštujejo svojo narodno nošo. Mislijo, da j«' v nji neka čarovna moč in smatrajo tatvino takšne noše za enega človeka težjih zločinov. Kadar dva r>oslovna človeka skleneta kakšno pogodbo, si zvežeta konca svojih sam v vo-"sel. To pomeni, da sta postala poslovna prijatelja.
PUSCAVN1CA
V majhnem kraju angleškega Middlesexa je umrla te dni Ka-rolina Bolwellova, ki je bila v pravem pomenu besede samo-tarka. Živela je v skromni sobici, ki ni ostavila zadnjih 26 let. Z ljudmi ni občevala in jili ni sprejemala razen stare postrežnice, ki ji je prinašala vsak dan živila.
Kakor v večini podobnih primerov, je bila tudi tu po sredi ljubezen. Pred 2fi leti se je Bolwellova zaljubila v moškega ki je odšel najprvo v kolonije, potem pa je padel v svetovni vojni. Ko je mož odšel v svet. je Karolina prisegla, da ne bo zapustil« svoie sobe dokler se nje prijatelj ne vrne. In to besedo je držala. Celih 20 let ni tudi spregovorila nobene besede. Ženski, ki ji je prinašala živila, je dajala svoja naročila pismeno.
Trfrphonf ATmater 9-1000
NEW YORK C'lTl
Za piruhe! a
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SL0VENIC PUBLISHING
216 West 18th Street New York *

VA2NO ZA NAROČNIKE
PidiM* naslova je razvidno do kilsij in??te plačano naročnino. Prva številka i towel i i mesec. tiranu <lan in trot j« pa leto. I »a n:»in prihranita neimtrebnega tlela in stroškov, Vas prosimo, <la skušate naročnino pravočasno (toravnnti. Pofiljite naroCnino naravnost nam ali jo im t »hirajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastoplkov. kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi drupe naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Lanzfcin
COLORAlK>:
Pueblo, Peter Culi*, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) J«(lift, Mary Bambicb La SaUe, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS:
Girard, Agma Blatnik # MARYLAND: Kanasa City, Frank Žacar Ki trm i Ller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
Detroit Frank Stular MINNESOTA:
Chisholm, Frank GouZe Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, - Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PorSe Virgin«, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA:
Omaha, F. Bradarlck NEW YORK: Gowanda, Karl Little Falls,
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik
OHIO:
Girard, Anton Nagode
Lorain. Louis Balant, John KumSe
Youngstown, Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brought on, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Export, Louis Supnniii Farrel, Jerry Okorn Forest City,. Math Kamin Greensburg. Frank Novak Barberton, Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoch Midway. John Ž ust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, IV. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:	v
Milwaukee, West AUis, Fr. Skok Sheboygan, J—cph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Lonis Tandmr Diamondville, Joe Rolich
i sva* topla
44 Preti kratkim me je doletelo veselje, da sem videl milostivo gospodično na eesti proti gra-(,u—Pozdravil jo je takrat jako ljubeznivo, še preden je storila to ona. ■— "Ali ste se že odpočili od plesa V
"Hvala. Vajena sem bučnejšili zauav."
"To rad verujem. Tudi gledališče in koncert velikega sloga boste tukaj pogrešali. Ampak vsekakor imate lepo nadomestilo, ker živite v tako prijetnem rodbinskem krogu."
To je bila vljudnost naj>ram obitelji tajnega svetnika.
Razgovor se je gibal sem in tja.
"Ali se bavi jo dame mnogo z literaturo.' M">-lostiva ste gotovo prinesli seboj inozemske knji ire! Morda se (»ogovarjate tudi ruski!"
"Žal, da me puščata moji sestrični popolnoma na cedilu.**
"Jaz na žalost ne utegnem," je pri-poniiiila Agata, "moja sestra pa se posveča večinoma gospodinjstvu.**
"Tudi mi je ta jezik mnogo pretežak," je d ajala Beata.
"Potem se vara godi tako,'kakor meni. Gosjo-• lična Sepanova, tu«li jaz IhtvIu in govorim rati luski, toda nimam s kom.** Zasmejal se j**. 4kV Švici mi je Tulo jako ugotlno, vežbal sem >e z mladim odličnim učenjakom v ruskem govoru. Priznati moram, da to zelo pogrešam tukaj.**
Vera je zrla za hip zamišljena predse. Potem je nanadoma oživela ter rekla:
"Nama obema bi bilo možno pomagati, mon princ! Jaz »sem vaši Svetlosti rada na razpolago — ako vam je po volji, lahko skupaj čitava in govoriva ruski in francoski."
Tajni svetnik je zakašljal jako diskretno teli agubauči l čelo.
"Zopet enkrat-popolnoma Vera.** si je mislila Aerata prestrašena.
"Milostiva gospodična, kafko ljubezniva je ta ponudba! Sprejemam jo z najiskrenejšo zahvalo, seveda če je zadovoljna s tem spoštovana gospa tajna svetnica; najprej treba vprašati gospo« lin jo."
"Ali prosim, Svetlost, prosim," je odgovorila mala dama v skrajni zadregi.
Tajnega svetnika je spreletelo po vsem telesu, toda moral je kazati pri jazen obraz.
"Premilostni vladar, moji hiši, moji nečakinji bo največja čast, izvolite samo razpolagati. — O, Bog, to mi ni niti najmanj všeč," je zdihoval sam pri sebi.
"Dobro torej, ljubi moj tajni svetnik. Prosim samo majhnega -prostorčka v vašem prijetnem stanovanju, kjer se lahko podrejam milosti svoje lejie učiteljice."
"Z največjim veseljem!**
Oh, ta Vera! In to mu napravi |>o vseh sva-litvah in opominih, ki jih je izrekel oni večer po veselici — o!
"Kdaj začneva, mon princ? Jutri ob dvanajstih:**
"Rad, jako rad. Ne morete si misliti, koliko uslugo mi izkažete. Že leta živim kakor kak |>u-ščavnik in odkrito moram priznali, da zelo pogrešam razgovorov z duhovito ženo. Moje živ-ijenje je pu-to in enolično — marsikaj, kar nudi radost in užitek, moram izbegavati iz ozirov na svoje zdravje. Se enkrat najlepša hvala!"
Ko je odgovorila na to: "Ako je vaši Svetlosti resnično toliko na tem, t«*daj se lotim s podvojenim veseljem t«>ira posla,** je prvikrat o-pazd v njenih očeh globok duševni izraz.
Knez se je poslovil jako dobre volje. Polju-hivši \'eri roko, je dejal tiho: 4iXa svidenje.**
Vera se je smehljala. Njemu pa nečesa ni prinesel ta poset, ki se je sicer tako dobro izplačal: njenega -meha — no. pH .iutri — gotovo jutri!
"Vera. kako si mogla — za W>žjo voljo, kaj ti pride na misel.' To je zopet vražja ideja!1*
"Zakaj, ljubi stric.' To bo vendar jako zabavno!"
"Ljudje bodo govorili!*'
"Naj govore!" je skomizgnila z rameni.
**A kaj bo ix tega? In kje sprejmeš kneza?" je vprašala teta. "Tukaj v salonu? Težko bi ga pogrešala; saj veš, da imamo v tem času večkrat obiske.* *
"Ali prosim te, nikar se ne razburjaj; sprejmem pač kneza v svoji -tanovalnici. Saj je vendar moj budoar, a pri nas sprejemajo poseto vedno v budoar ju." "Ne, ne, to ni mogoče!"
"Ljubi stric, kar jaz hočem, to hočem in'* — stopila je tihoma k njemu — "ali se še spominjaš svoje male kazni od zadnjič? Ali naj po ponovim? Kaj ti ni bila všeč?"
Pogledal jej je v lepi, sedaj tako drzni obraz in zmedel se je nekoliko.
Namignila je na oni poljub in da bi najraje imel še enega — ta njegova slabost ga je pripravila še ob poslednjo trohico avtoritete.
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I
IZ BAG&sADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nacr
Cena ______________1J6
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige. BM strani, s slikaari
Vsebina:
Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jezddl
Cena___________L59
PO DIVJEM SI7RDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Beg ia Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena ________________1JI
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; nf-r»pj*A qo	Cena____1J|
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, • slikami. 1704 strani
Vsebina:
Izseljenci; Turna Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West I8th Street
Izdajalec; Na lovn; Si«et m> divjem zaiiadu; Bešcnl milijoni; Dediči
V GORAH BALKANA	/ j
4 knjige, s slikami, 576 strani	'
Vsebina:	*
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mubamedanskl svetnik
Cena ---------------hS§
WINETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za flvljenje; NSo-či, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl ln Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Ž U T I
4 knjige, s slikami, 597
Vsebina:
Boj a medvedom; Jama draguljev; čno —; Rib, In njegova poslednja pot Cfft ___
j'
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
i
J?
92XDD3
New York, Saturday, March 21,1936
m L1HOW8T BlXJTBm* 0J1L7 1WV.9.9
Kje je Eva?.'.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 16	ZA "GLAS NARODA"! PRIREDIL: I. H.
Gert sc z Ludvikom pelje v njegovo vilo in mu obljubi, da bo ostal pri njem toliko časa, da si najine kako stanovanje. To bo vzelo se nekaj časa, navzlic temu, da je bilo stanovanje 8 pohištvom, kakoršnje je potreboval, lažje najti kot pa prazna stanovanja.
In tako se Torin^ naselil v Oldenovi vili, ne meneč se
za I>ollyno očito nenaklonjenost.
• • •
Xa vogalih vseli ulic v Buenos Aires je bilo mogoče videti velike plakate, ki so naznanjali, da bo slavni virtuoz na gosli, Henrik Joacliim, naslednji večer v največji koncertni dvorani' priredil koncert. Že pred nekaj dnevi so bile vse vstopnice razprodane in ni bilo mogoča dobiti nobenega prostora. To Že bil velik glazbeni dogodek, ako je bilo mogočo slišati Henrika Joachima. Zadnja leta je priredil le še malo koncertov in se je to zgodilo samo pri posebno svečanih priložnostih, kajti Joachim je bil večkratni miljouar in je preživel večji del leta na idilično ležeči Imei jendi, katero je podedoval po svoji pokojni soprogi. V zakon mu je prinesla zelo veliko premoženje; takrat še sam ni bil tako bogat. Šele po svoji poroki je postal slaven in šele tedaj se je vse vleklo zanj. Njegova soproga ga je, dokler je živela, spremljala na vseh njegovih koncertnih potovanjih. Bila je popolnoma vtelešena v svojega slavnega moža in je ž njim prepotovala ves svet. Iz tega zakona ni bilo otrok in ko je žena Juanita umrla, je pripadlo vse njeno premoženje in vsa posestva njenemu možu. Medtem pa si je tudi sam pridobil velikansko premoežnje in dve leti že ni več hodi1. na velika koncertna potovanja in je, kot rečeno, prir jul koncerte sa mo zelo redko. Drugače je živel mirno sam za sebe na svojem posestvu, kjer je našel dovolj opravila, da mu ni bilo dolgočasno.
Joachim je že pred dvema dilema prišel v Buenos Aires in se je nastanil v najodličnejšem hotelu. Njegove sobe so bile izpremenjene v cvetlični vrt, kajti njegovi častilci in še posebno častilke so ga obsipavale s cvetjem. Toda Joachim se je še komaj zmenil za vso to pazljivost; teliom let se jih, je že naveličal, kot ga tudi življenje v velikih mestih ni več veselilo. Odkar se je od njega poslovila njegova žena, je iskal samoto, kajti ta žena mu je poosebljala življenje in z njeno smrtjo je bilo zanj življenje končano in mu ni več nudilo ni-kakega veselja.
Joachim je bil zapuščen, popolnoma zapuščen v svojem srcu in je to občutil najbolj, kadar je okoli njega šumel hrup priznanja. Treba je bilo tudi mnogo truda, predno ga je bilo mogoče pridobiti za kak koncert.
Ponajveč je tudi jedel v svojih sobah, samo v družbi svojega tajnika, ki ga je povsod spremljal. Tudi njegov dolgoletni sluga ga je vedno spremljal na njegovih potovanjih, in ta zvesto uda n i sluga je poznal vse želje svojega gospodarja, še predno jih je izgovoril.
Na predvečer koncerta je Joacliim sedel v obednici hotela. Ni vedel, zakaj je ravno ta večer imel veselje,, da je zapustil samoto svoje sobe in je hotel večerjati v obednici. Pozneje je pogosto rekel, da ga je samo božja previdnost oni večer peljala v obednico. Njegov prihod je zbudil splošno pozornost. Vse oči so se obrnile na dostojanstveno postavo s plemenito glavo, ki je bila obdana z gostimi, nekoliko sivimi lasmi. Na njegovem visokem če !u je bilo mogoče videti, da Joachim ni bil samo velik umetnik, temveč tudi duhovit in prevdaren mož. Iz zagorelega obraza so žarele žive, govoreče, rujave oči. Bil je v početku petdesetih let, toda njegova po-' stava je izdajala še mnogo sile in mladeniške gibčnosti. j
Mirno gre proti njemu določeni mizi in sede. Njegov tajnik, mož pri tridesetih letih, ki je bil za dobro glavo nižji, kot njegov zastavni gospodar, je napravil malenkosten utis, toda njegove temne oči so izdajale veliko prevdarnost. Čaka, da njegov gospodar sede ter nato sede njemu napsroti. Joachim mirno gleda po dvorani, toda naenkrat se njegov pogled vstavi na nekem gospodu, ki je bil ž njim približno enake starosti in je sedel pri sosednji mizi. Oči tega gospoda so bile začudeno vprte v Joachima in Joachim tudi nepremično gleda vanj. Gospod, ki ga je tako neprestano opazoval, se mu zdi na kak način poznan. Kje je vendar že videl ta obraz? V svojem življenju je videl že toliko ljudi, da se je mogel le težko spomniti poznancev, toda ta grvpod, ki ga je gledal s takim začudenjem, je moral biti ž njim kaj bližje poznan. Zamišljen ga gleda in oči obeh si zro radovedno nasproti. In kot bi ga dvignila neka nevidna moč, gospod vstane in pride k Joacliimu.
"Henrik; Boj Bog, Henrik, ali si res ti!'' pravi v eni sapi.
In ko to reče, se je pri Joacliimu pričelo jasniti. Samo mu ni še 1» i In popolnoma jasno, koga ima pred seboj. Toda nejasen spomin iz davno pozabljenih časov se mu zbudi.
"Oprostite — jaz — da, zdi se mi, kot da se morava poznati. Pomagajte mi vendar!*'
44Toda Henrik, takoj sem te spoznal, četudi si se zelo izpremenil. Ali se ne spominjaš Franceta Traberja, svojega sošolca, s katerim si kot mlad mož pogosto sedel pri kozarcu piva?**
Tedaj se Joacliimu zjasni v glavi.
"Franc Traber! Saj res, sedaj se mi dani. Da, to je že tudi zelo dolgo! Dobrih dvajset let, kaj ne?"
"Seveda, dvajset let bo. In — moj Bog, Henrik, pa sem vendarle mislil, da si umrl. Tvoj svak, katerega sem pred nekaj leti srečal v Baaelu, kamor se je preselil s svojo drugo ženo, je bil tudi prepričan, da si moral umreti. Sedaj pa sedi* tukaj pred menoj živ in —
Malo v zadregi gleda na svojega nekdanjega prijatelja. Joachim pa se obrne k svojemu tajniku:
' "Nocoj boste menda sami večerjali. Brown. Najbrže itnam s tem gospodom, ki je moj prijatelj že izza mladosti, mnogo govoriti. Franc, saj boš sedel pri moji mizi, kaj ne T Zelo sem radoveden in hi te rad marsikaj vprašal, kar me zanima in na kar mi moreš ti najboljše odgovoriti."
Mr. Brown takoj vstane in se umakne in Franc Traber zavzame njegovo mesto. .
, "Ali se ti godi dobro, Franc T Dobro izgledaš," pravi Jttacfaim smeje.
(Dalje prihodnjič.)
Vesti iz Primoija.
Konfinirani
Se pred kratkim smo objavili daljše poročilo o nepojasnjenih aretacijah, ki so bile izvršene okrog božiča v Trstu in bližnji okolici. Aretiranih je bilo 32 oseb, baje zaradi božičnih darov, ki jih je prejelo precejšnje število revnih ljudi po vsem Krasu. Omenili smo tudi govorice, ki so se Širile o teli božičnih darovih. Pretekli četrtek je poročalo o aretacijah tudi večeru je "Češke Slovo", v katerem je objavil L. Stranskv daljše poročilo iz Rima o položaju Slovanov v Italiji. V tem poročilu pravi, da so bile darovom priložena tudi trobojni-ce in razni pozivi. V zvezi s tem pa beleži nekatera zanimiva dejstva, ki kažejo na hitler-jevsko propagando.
Preiskava, kakor vse kaže. ni dala konkretnih rezultatov, vendar je ostal na aretiranih sum. Zaradi tega so bili sredi preteklega meseca postavljeni preti tržaško konficijsko komisijo. Menda baš 15. februarja so bili obsojeni: uradnik Roman Palmr, dr. Vladislav Turi-na in zdravnik dr. Stanko So-sič na konfinacijo po 5 let, u-radnik Ferlunga na 4 leta, na-daljnih 12 (ali 18?) openskih fantov pa na konfinacijo po 5 leta. Nekaj dni nato so bili tudi že odvedeni v konfinacijska taborišča.
Aretacije in obsodbe
V zadnjem času je bilo po deželi izvršenih spet več aretacij. Pred tržaškim sodiščem je bil obsojen 40-letni mesar Ivan Pun t ar s Prose k a .zaradi bega čez mejo na 3 mesece zapora. Beg so ugotovili po razgledici, ki jo je poslal iz sosedne države svoji družini. Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 57-letni Valentin Poljančec iz Zgornje Tribuše na 4 mesece zapora, ker je doma skrival dve stari puški in več nabojev.
Z
EMLJEVIDI
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na moc-nem papirju s platnenimi pregibi ............7.50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija___30
Dravska Banovina........... .30
CANADA
.................40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI ................ .40
MALI ....................15
NOVA EVROPA
.................60
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas. Kentucky. Tennessee. Oklahoma. Indiana, Montana, Missippi. Washington, Wyoming ............ja
Illinois. Pennsylvania, Minne-sata. Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, New York, Virginia.............40
Karofllom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poitne znamke po 1 ali t centa Co pošljete gotovino, raJte
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 Street Hew York, N. T.
V PoiHirdu so karabinjerji a ret ii ali 27-letnega Angela Rejca in 28-letnega Franceta Keni-perla, ki ju je tolminsko sodišče iz neznanih razlogov obsodilo na zapor po nekaj mesecev in na denarno kazen po 800 lir. Nadalje sta bila na zahtevo tol-minskefra sodišča aretirana tudi 24-letni Leopold Mlakar in 45-letni France Ortar iz Trtni-ka. Xa Slapu pri Idriji je bil aretiran 41-letni Josip Butar, ki jtra je nekdo ovadil, da skriva vojaško bodalo. V St. Vidu pri Vipavi pa j<» bil iz neznanih razlogov aretiran ."»G-Ietm r-eter
Lipovšček. V Trstu je bil,
kakor smo poročali, aretiran tudi trgovec Gregorič od Sv-Jakoba. Prvotno so ljudje menili, da so «?a aretirali hkrati z drugimi, baje zaradi božičnih darov. Ko je bil Pabor, dr. Turi-i na in dr. Sosič skupno z ostali-j mi konfinirani, so je izkazalo,] da Grearoriča niso spravili v j zvezo z njimi, ker je ostal se nadalje v zaporu. O njegovi aretaciji krožijo razne govorice, katerih verodostojnosti vsekakor še ni mogoče dognati. Nekateri menijo, da je bil aretiran zaradi nekih besed.
Iz Trsta —
je odrinil v Vzhodno Afriko nov bataljon fašistične milice. Dva tedna prej je odplul iz tržaške Inke velik parni k z nekaj tisoč vojaki. Iz 1*11 le pa so poslali v Eritrejo oddelek vojaštva, ki šteje 400 mož.
S parnkoma "Maria di Savoia"
so pripeljali iz Vzhodne Afrike veliko število ranjencev v I tu- J lijo. Med njimi je tudi več Slo-j vencev, ki so jih ruzmestili ]h>| raznih bolnišnicah v Italiji ' Druge ranjence so deloma po-, slali domov.
i
Smrtna nesreča	\
Te dni se je v Trstu smrtno ponesrečil 50-letni Josip Ska-rabot. V ulici Fabio Severo ga je povozil osebni avto. Šofer, ki. je skušal avto v zadnjem tre-j nutku ustaviti, je spričo sunka zadel z glavo v prednje steklo in se nevarno ranil po obrazu.' Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer je Skarabot kmalu podlegel poškodbam.	j
Po vsem Krasu —
se je v zadnjem času zelo razvija lesna industrija. Povsod sekajo drevje in tudi bore, ki jih rabijo zlasti kot gradbeni les. Oblasti so dovolile, da se smejo posekati tudi drevesa s premerom po 15 do 20 cm.
/Ali ste že naročili Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — Vreden je 50 centov.
KREPOSTNA OBOŽEVALKA NAGOTE
V Parizu je umrla te dni znana lepotica Colette Andris, stara šele :J2 let. Bila je doktorica filozofije, izredno nadarjena tudi kot pisateljica. Njeni trije romani pričajo, da bi bila lahko zaslovela tudi n i literarnem polju, da se ni tako navduševala za plesno umetnost. V Parizu j«' slovela kot naga plesalka, zagovornica kulta lepote nagega tflesa in nikol: ni t la. da jo je napotila na to pet sedanja primabalerina prašk -ga Narodnega gledališča ':-zaveta Nikolska, ko je ks»t zvezda Folies-Bergeres plesala v pariški reviji "Fn vent de Kolje" svoj stilizirani pajčolan-ski ples. Po odhodu Nikelske iz Pariza je Colette Ajidr«-: u-brala njeno pot, samo da j«' med plesom vedno odložila tu«1: paj-čolan. In kakor grške Pbvr^e pred sodniki, je tudi Colette Andris »prejemala v svojem razkošnem stanovanju naga svoje goste iz visokih lit i >r-nih in umetniških krogov. Nj i-ne toalete, v katerih je zahajala v družbo, bi se bile dale spraviti v nočno torbic i.
Navzlic temu je bila Colette Andris zelo krepostna in ostala je nedosegljiva za dolgo vrsto svojih oboževalcev. Znano je. da se je neki indijski mahara-dža v njo do ušes zaljubil in da jo je rotil, naj pride vsaj enkrat k njemu, da bi mu vrnila vsaj en njegov obisk pri nji. ki iih je bilo zelo mnof:o. Privolila je. toda njegove skrivno želje ni hotela razumeti. Ma-baradža je odslovil za ti.-ti večer vso svojo služinČad, da bi bil sam z lepo plesalko A»:dris je prišla k indijskemu mogotcu oblečena kakor" ponavadi, a je imela prozorno obleko, ki n« prikrivala nobenega njeaega čara. Toda v hipu, ko ii ie .to čekrvni orijcntalec hite* ves blažen in pa razprostrtih rok naproti, ga je sprela s hhnbdiri besedami: "Prišla sem samo eno minuto pred Andreem, mojim možem." Takoj - za njo je prišel k maharadži tudi njen mož in indijski mogotec se ie moral obrisati za težko pričakovani užitek pod nosom. V»o bogastvo mu ni nič pomagalo, lepa plesalka je ostala nedostopna.
Zanimivo je, da je živela Colette Andris n-tvzlic svojemu kultu lepote na gega telesa z možem, znanim pet role jskim magnatom, v zda srečnem zakonu. Njena lepota je bila zadnje čase precej krhki;, njeno mlado telo je jjlo izgubljati svojo prvotno privlačnost in če bi bila živela se luka., let, !>i se bil krog njenih čestilcev zelo skrčil.
CINiTELJl ZMAGE V TEM-BIENU
Agencija Štefani poroča o poteku bitke, k: se je končala za italijansko vojsko z zmago nad neguševo armado, naslednje podrobnosti:
Bitka pri Tembiemi je povzročila popolen razkr »j abe-siirskih čet. Posledice tega po-j raza so katastrofalne, kajti premagana neguševa vojska je izgubila mnogo tisoč mož, dočim so bile italijanske izgube v primeri z abesinskimi naravnost malenkostne.
Prvič v zgodovini kolonialnih vojn so sodelovale v takšni bitki številne večje edinice, opremljen«' z motoriziranim topništvom večjega in srednjega kalibra in brzimi tanki. -Medtem ko so topovi rigali s m rt proti sovražniku in so tanki brzeli svojo pot, so zakrila nebo o-gromna krdela letal. Ob tej j priliki so napadajoče čete pre-lma ga le takšne ovire, ki so se zdele naravnost nepremagljive. Tretja armada je n. pr. napre-I dovala v ozemlju Gaele po ze-i Io razdrapanem terenu za celih 80 km.
Napredujočim četam je bilo treba vsak dan dostaviti na ti-j soče ton vseh mogočih potreb-jščin. Tudi letala so pomagala pri tem transportu. Več topniških baterij srednjega kalibra, ki so jih vlekli težki traktorji, je prevalilo razdaljo .110 km (t. j. dnevno okolu 150 km. Tz tfassaue so pripeljali v te kra-jje v dveh dneh 1500 mezgov. I Transport i ral i so jih z avtomobili.
V tembienski bitki je poleg tega sodelovalo nad 800 radij-, skih postaj. Vsem tem pripomočkom gre hvala, da je Italija tako hitro porazila abesin-sko vojsko n? severnem bojišču.
Na parnifcih, Id m debelo ti ■kani, m
Trie v domovino izleti pod
izkušenega spremljevalca.
Z DINAMITOM RAZBIJAJO LED
V mnogih delili Združenih držav so nastale silne poplave, ko se je pričel tajati sneg in led, dočim so morali na reki Scioto v Columbus razbijati led z dinamitom.
25. marca:
MANHATTAN v Havre
27. di area:
Champlaln ▼ Havre Aquitania v Cherbourg
28 marca :
Čutite «Ji Sarola r Genoa
2.	aprila :
BREMEN t Bremen
3.	aprila:
Berengaria v Cherbourg
4.	aprila:	>
I le de France v Havre
8. aprila :	!
Washington v IIa**r%	'
11. aprila:
|{fX v Genoa I'«ris v Havre
14.	aprila:	> \ Europa v Bremen
I.1.	aprila:
Aquitania v Cherbourg
18.	aprila: I.ufayette v Havre
22.	aprila :
Berengaria v Cherbourg
23.	aprila : Bremen v Breaien
I le de France v Havre
2.1. aprila:
i Conte di Savoia v Genoa
2.	maja: Chnmplnhi v Havre Europa v Bremen Vulcania v Trst
6. maja: Washington v Havre
8.	maja:
Berengarla v Cherbourg
9.	maja:
Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa
13. maja: Normandie v Havre
19.	maja: Europa v Bremen
20.	maja: Manhattan v Havre
21.	maja:
Aqiiitania T Cherbourg
23.	maja : Cliamplain v Havre Conte dl Savoia v Genoa
27.	maja : Normandie v Havre
28.	maja: BERENGARIA v Cherbourg
21». maja: Rex v Genoa Bremen v Bremen
3.	junija: Washington v Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Satumia ▼ Trst
II.	junija:	f lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg
13. junija:
Bremen v Bremen Conte di Savoia t Genoa
17.	junija: Normandie v navre BERENGARIA v Cherbourg Manhattan v Havre
20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trat . Cbamplain v Havre
24.	Junija:
Qneen Mary v Cherbourg 27. junija:
I.afayett*» t Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg
1. julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2L julija:
Berengarla v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte di Savola v Genoa 8. Julija:
Queen Mary v Cherbourg U. julija: Katurnia v Trst Champlaln v Havre
15.	Julija: Manhattan t Havre Normandie v Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:
Rex v Genoa 23. Julija: 23. julija:
Europa v Bremen
lie de France v Havre
Berengarla v Cherbourg
julija: Vulcania ▼ Trst
29.	julija:
Qneen Mary v Cherbourg Washington v Hart*
I ¥ 4
.J