Štev. 12. V Mariboru 19. marcija 1885. Tečaj XIX.
I^itst ljudstvu v poduk.
shaja vsak četrtek in velja s poStnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom sa celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — NaroCnlna se poiilja opravništrn v dija&kom semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega drnJtva dobivajo liet bro» , posabn« i>:
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgn po ( kr. —
Knkopisi se ne vračajo, neplačani listi se no sprejemajo; Za oznanila se plačajo od navadne vrstice, Se se natisne enkrat 8 kr. dvakrat kr., trikrat 16 kr.
Leon XIII. sedem let papež.
Ko je slavnega spomina Pij IX. umrl, pisarili so freimaurerji: sedaj je zadnji papež v grob položen, konec je papeštvu in katoliškej Cerkvi. Toda Bog je osramotil sovražnike ter strmečemu svetu iz nova potrdil resničnost besed Kristusovih apostolu Petru: Ti si Peter (skala) in na tej skali sezidam cerkev svojo in vrata preklenska nje ne premagajo. Vzbudil je v osebi Leona XIII. svetej Cerkvi novega T najvišjega pastirja, ki jo vodi s čudovito modrostjo uže celih sedem let. Dne 20. februvarja 1378 bil je izvoljen in 3. marcija kronan.
Na ta den mu pridejo vsako leto kardinali čestitat in pri takih prilikah spregovori naslednik sv. Petra več ali menje pomenljivih besed o stanji vesoljne Cerkve božje. Letos je vzlasti obžaloval, kako v mnogih državah in pri številnih narodih svetej Cerkvi ne priznavajo njenega uzvišenega poslanstva, marveč jo prezirajo, njej ne privoščijo potrebne svobode, zametujejo njene blagre. razdirajo zavode, a tako sami sebe oropajo edinega sredstva, katero zamore človeštvo iz sedanjih družbinskih ne-varnostij rešiti.
Zatem obžaluje Leon XIII. še posebič žalostne razmere katoliške Cerkve na Italijanskem, vzlasti papeštva v Rimu. Italijanska vlada namreč ovira redno umeščanje škofov, župnikov, papežu je vse pobrala razven Vatikanske palače, okolo katere mrgoli vojakov, policajev, vohunov. Papež pogreša svobode potrebne za vladanje vesoljne Cerkve. Veliko britkost prizadjala pa je vlada papežu s tem, da je pobrala vse premoženje, katero je bilo ustanovljeno za razširjevanje sv. vere (Propaganda). To je pravi božji rop.
Na konci svojega govora je papež Leon XIII. djal: „vdani v božjo voljo hočemo trpeti, a nikdar priznati, nikdar odobriti krivic, ki se godijo svetej Cerkvi".
Desterniški.
Kako se nam štajerskim Slovencem godi!
(Govor poslanca B. Raiča v državnem zboru, dne 28. febr.
1885.)
II. Resolucija od 23. aprila 1880 se glasi (bere): „C. kr. vlada, se poziva na vpeljavo slovenščine za podučni jezik po vseh sedanjih srednjih šolah, koder Slovenci prebivajo, za dijake slovenske narodnosti, kolikor to dopuščajo učila." V 79. seji IX zasedanje sprejela jo je visoka zbornica in vendar je ona za naše gimnazije mrtvorojeno dete. Naučni minister je sicer nekemu jako spretnemu profesorju naročil napravo naučnega črteža, po kterem bi se dala resolucija vresničiti in tudi ta črtež menda navidezno mrtev v naučnem ministerstvu počiva, ker prav nič ne opazimo po naših srednjih šolah o kaki izvršitvi tistega črteža. Stara krivica je še vedno na vrhu. V Paznu bo razpisali učiteljsko mesto z opomnjo, da mora biti dotični kandidat vešč hrvaško - slovenskega jezika. Med prosilci so bili res tudi taki, ki so tej zahtevi popolnoma zadostovali in vendar se je ravno tista služba podelila prosilcu, ki je bil v slovenščini popolnoma nevešč. (Cujte! čujte! na desni.) Na Ptujski gimnaziji podelila se je ob začetku letošnjega šolskega leta rav-nateljska služba jako navadnemu profesorju, če tudi je za njo prosilo osem profesorjev, ki so bili vsi slovenščine zmožni. V Trstu je študiralo lansko leto 117 Slovencev na državni gimnaziji in vendar so imeli le tri tečaje za slovenščino, in sicer prvi in drugi razred v I.: tretji, četrti, peti in šesti razred v II.; sedmi in osmi razred pa v III. tečaji poduk. Slovensko društvo „Edinost" je sklenilo v oči-gled tega prošnjo na naučno ministerstvo, da naj se II. tečaj že letos razdeli v dva oddelka, ter naj se zanaprej slovenščina po postavi podučuje.
Preosnovni načrt od leta 1849, ki je dobil najvišje potrjenje 16. septembra 1849, pravi pa na strani 145, št. 4 b) (bere): „V slučaji, če je materni jezik dijakov slovanski, naj se v I.
in II. razredu za slovanski poduk odmerijo štiri ure, v III. in IV. pa po tri; ravno tako naj se mu odmerijo na višji gimnaziji v prvem (V.) razredu po dve uri. v drugem (VI) tretjem (VII.) in četrtem (VIII.) razredu po tri ure na teden. Naučno ministerstvo izdalo je odlok 22. januvarja, kjer se bere, da naj se prvi tečaj že v teku tekočega leta rezdeli; več se pa do sedaj še ni zgodilo. Po mojih nemero-dajnih mislih morale bi se srednje šole po slovenskih pokrajinah tako vrediti, da bi bil vsak učenec dokončavši gimnazijo ali realko popolnoma nemščine in slovenščine zmožen, da bi zamogel v bodočnosti tem laglje spolnovati svoje dolžnosti glede znanja jezika.
Kar se tiče Mariborske pripravnice, se je že meseca aprila 1880 sklenila vpeljava slovenskega jezika za učni jezik, kolikor namreč to dotična učila dopuščajo na tem zavodu, ter se je lansko leto meseca marca tudi že povpraševalo za to naredbo, toda do sedaj je še vse brez kakega nasledka. Naučno ministerstvo za štajerske Slovence v tej stroki ni prav nič storilo!
Grospoda moja, ali je res tako, da minister sklepe državnega zbora kar meni nič, tebi nič prezira? Ce je temu tako, po kaj smo tu v tem dragem parlamentnem poslopji, za ktero so davkoplačevalci že blizo 11 milijonov gld. plačali? V vsaki pravni državi posadili bi ministra, ki sklepom državnega zbora tako nasproti dela, na zatožno klop. (Živahna veselost.)
Sicer je bil pa ravno sedanji naučni minister že leta 1882 20. oktobra zarad nedo-volitve dveh čeških šol in to v Poštorjah in Lahovicah, obsojen z vtemeljenjem, da je minister prestopil član XIX. temeljnih postav, na kterega so tudi ministri navezani. Mariborsko učiteljišče ima prav za prav nalogo izgojevanja bodočih učiteljev in izgojiteljev slovenske mladine; za to je pa najpotrebniše, da se taki učitelji pred vsem pravilno privadijo jeziku.
V dveh urah na teden pa pač ni lahko mogoče, da bi si dotični kandidat potrebno spretnost jezikoslovno za razne predmete pridobil in to še toliko manj, ker nam naučna uprava ne privošči sposobne učiteljske moči za poduk v slovenščini, če tudi ima takih zadostno število, ki bi bili temu predmetu kos
Na 30. dan septembra stavilo se je predsedniku štajerskega deželnega šolskega sveta v štajerskem deželnem zboru vprašanje: kaj je bilo povod c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da je predlagal c. kr. naučnemu ministru ne-izprašanega učitelja za izpitnega komisarja v slovenščini na ljudskih iu meščanskih šolah ? Odgovor je bil ta-le: „Izvrševalna oblast ima pravico imenovati izpitne komisarje za ljudske in meščanske šole. Vlada si toraj pri izvrševanji svojih pravic ne dovoljuje nikake ome-
jitve." Je že prav! Zakaj pa si jemljete za vse druge predmete izprašane izpitne komisarje, le za slovenščino ne? Visoka vlada bo že vedela, mi pa žalibog čutimo. Leta 1880 sprejel se je pri okrajni učiteljski konferenci v Ptuji sledeči predlog;
„Ker ima Mariborsko učiteljišče nalogo izgojevati učitelje za Mali Stajer, je pač korist slovenještajerske narodne šole, da se pripravnikom Mariborskega učiteljišča realije v slovenščini predavajo." In leta 1881 sklenilo je 75 učiteljev na ravno tisti konferenci: „da naj bi bil lični jezik na tem zavodu slovenski".
To pa je ravno tisti faktor, ki je v tej zadevi merodajen. V Gradci imajo učiteljišče za učiteljice, kjer se na teden po dve uri slovenščina podučuje. Kandidatinje pridejo po dovršenih štirih letih čestokrat za učiteljice na Mali Stajer, ker jim pa jnanjka znanje slovenščine, jih učenke dostikrat zasmehujejo. Tu pa tam tudi ne izdelajo predpisanih izpitov. Pač bi toraj vladi svetoval, da naj na vsak omenjenih zavodov vsaj po štiri ure slovenščine določi, in da naj se v poslednjem letu posamični predmeti predavajo tudi v slovenščini.
Ce pa vlada ni pri volji tega storiti, bi bilo najbolj poduk v slovenščini popolnoma opustiti.	(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Kako teletom streči po odstavljenji do prvega leta
Po odstavljenji teleta je poglavitni pogoj, da nam srečno raste, ako mu obilo iu prav polagamo. V prilogi je po3ebič govor, kako zdravim govedom prav streči, kaj, kako in koliko polagati v razmeri do žive teže živin-četa. Vendar bodi tukaj opomnjeno, da na cent (okolo 5o kilo) žive teže računijo l do 2 kilo sena ali krme, ki ima vrednost od toliko sena. Po tem se določuje, koliko potrebuje žival krme za vsakih 24 ur, ako hočemo, da je dovolj re-jena in sposobna za molžo ali vprego. Teleta rastejo prvo leto najbolj, dorastejo do 3/4 od poznejšnje velikosti. Pomisliti tudi je, da se pozneje v rasti ne da nadomestiti več, kar se je bilo prvo leto zamudilo Zato pa svetujejo, naj govedai-ji podvojijo množino sena, za 100 kilo žive teže predpisano. Ako tedaj tele, ko je odstavljeno, tehta 56--60 kilo, tako mu treba vsaki den položiti 3—4 kilo sena ali krme, ki je glede na njeno redivnost toliko vredna; tudi kaže takšnemu teletu, ker naglo raste, ovo množino krme vsakih 14 dnij za '/2 kilo pomnožiti. Dostaviti je še, da kaže namesto sena polagati krmo, ki menje prostora v želodci zavzema, na primer: zrnje, otrobe itd. Svarimo pa izrecno pred polaganjem trave,
detelje, sploh sveže zelene krme. Te je namreč treba petkrat toliko kakor sena živini v želodec naphati, ako hočemo, da bo jednako sita. Vsled tega pa želodec oslabi, žival dobi marsikaterih boleznij, zlasti pa velik trebuh in grdo vpognen hrbet.
Paziti je nadalje na zdravje in da žival v zdravem hlevu stoji. Teleta se naj postavijo v poseben oddelek, kder so neprivezana, da se lehko prosto gibljejo. Skrbi se naj za čist zrak, suho nastelj. Zmiraj naj bodo snažna in treba jih zgodaj česljati in kartačiti; dobro osnažena žival je do pol nasitena, ker jo snaga varuje pred ušmi, srabom, krvnimi boleznimi, zlasti pred črmom. Prvo leto so teleta jako plašna. Vsak ropot jih neznano prestraši. Zato je dobro, če jih na vrvici večkrat okoli vodimo, se z njimi mnogo pečamo, sploh prijazno in mirno z njimi ravnamo in zabranimo vsak ropot blizu njih.
Velike važnosti je, če se teletom prilika daje. mnogo na prostem zraku sprehajati se. Najbolj koristi to ne samo zdravju, hitrej rasti, ampak tudi nogam in parkljem, ki se vsled tega pravilno razvijejo in ukrepijo. Zmiraj v hlevu stoječej živali oslabijo in se skvarijo noge in parklji, kar je za bike posebno škodljivo in časih na celo pleme ali zarod slabo upliva. Ni svetovati teleta goniti daleč na paše, na planinske pašnike. Neugodno vreme, nova tamošnja krma pogosto prav slabo upliva na rast in zdravje telet. Bolje storijo gove-darji, ako teleta zaprejo v male okole blizu doma. Tam se naj sprehodijo, ne pa da se na prostem napasejo in tako preredijo. Sploh kaže teletom polagati v hlevih, to pa suhe krme.
Od 5.—9. meseca starosti prodirajo teletu rožički. Pogosto slabo rastejo in se napačno in grdo skrivijo, kar se posebno rado zgodi, če se teleta izključljivo v hlevih vzrejajo. V okom prihaja se temu s prirezovanjem rogov. Poma gajo tudi v to svrho narejeni leseni jarm ki. Ti se denejo teletu nad zatilnik, privežejo tako, da rogovi pridejo v izrezane jamice jarmčekove. Po teh jamicah rastejo potem in se ravnajo rogovi. Jarmček se tako izreže, kakor želimo, da po izrezanih jamicah rogovi rastejo. Pusti se jarmček 10—15 dnij nad zatilnikom. Mej tem lehko popravimo mer jamicam in tako tudi mladim rogovom.
Po dokončanem prvem leti je čas došel, da se konečno odločimo, katero žival hočemo na pleme pustiti in katero mesarju takoj pod sekiro dati, to velja posebno zastran bikičev. Tukaj moramo strogi in neusmiljeni biti. Kar ni za pleme, to se naj odpravi, naj se kopi ali sploh v druge svrhe porabi, le ne v plemenske. Prerahli tukaj nikoli ne smemo biti. Kar po dokončanem prvem leti ni dobro, to se tudi pozneje ne popravi.
Gruške povrtnice.
5. G ruška poletna lekarka. (Sommer-Apothekerbirne.) Ima veliko imen. Sad je debel, z neravnimi grbami, je bledo, svitlo-zelen in zrel žolt kakor zlato, na sol neuem licu včasih svitlo-rudeče zapran, včasih rijasto-marogast z razpokami. Gruška je izvrstna za krhlje, zori v začetku septembra in se da skozi tri tedne hraniti. Drevo je zelo veliko, postane staro, ljubi zavetno lego in je posebno primerno za velika dvorišča in sadovnjake.
G. Gruška zimska lekarka. (Winter-Apothekerbirne.) Imd celo košaro raznih imen. Sad je debel, trebušnat, zelenožolt s sladkim prijetnim mesom. Drži se do meseca junija prihodnjega leta in je vse priporočbe vredna gruška. Izvrstno prospeva kot pritlikovo drevo.
7.	Gruška španjska lekarka. (Spanische Apotheker-Birne.) Ima tudi mnogo raznih imen. Sad je debel in lep, žolt kakor limona, z rožnatim, sladkim pa grobozrnatim mesom. Drži se do decembra. Drevo je zelo živahno in rodovitno.
8.	Gruška kopij omontova maslen-ka. (Capiaumont's Butterbirne.) Sad prišpičen, jajčast, svitlo-limonasto žolt z zlatožilnato ci-mentovo barvo, zelo žlahten, prekomerno okusen z maslenim okusom. Trpi do novembra. Drevo je malo, nizko, ki se da celo na grušev divjak vcepljen kot pritlično drevo vzrejati.
9.	Gruška zimska maslenk a. (Winter-Butterbirne.) Ima še več drugih raznih imen. Sad je debel, trebuša3t včasih rijast, posebno za zimo izvrsten in trpi noter do febru-varja. —
10.	Gruška siva jesenska maslen-k a. (Graue Herbstbutterbirne.) Tudi ta ima celo košaro še raznih drugih imen. Sadje debel, neraven, sive barve pa prve vrste, z maslenim, prijetnim, dišavnim mesom. Zori meseca avgusta in trpi štiri tedne. Zahteva dobro zemljo in toplo lego, drugače postanejo gruške kam-novite Drevo vzraste do srednje velikosti, ima nekoliko pripognjene veje in le za na vrte pri-stuje.
Sejmi. 19. marcija: Ljubno, Svičina, 20. marcija: sv. Barbara pri Oplotnici, v Halozah, Studenci, Zibika, 21. marcija: Stara sveta gora, sv. Jedert pri Laškem, Rogatec, Žigart-ski breg, 22, marcija: sv. Križ na Murskem polji, 23. marcija : Arnoče, Loče, Mahrenberg, Ruše, 26. marcija: Dobova, Straden, Teharje, 27. marcija: Ernauž, Ormož, Brašlovce. Podplat, Slov. Bistrica, 28. marcija: št. Ilj v Slov. gor.
Dopisi.
Iz Ptuja. (Posojilnica.) Včeraj 2. susca imelo je hranilno in posojilno društvo prvi
občni zbor v „Narodnem domu". Udeležba je bila tako mnogobrojna, da take nismo pričakovali ; ne le zadružniki iz mesta in bližnje okolice so prišli, ampak tudi od daleč. Tako je bilo dosti vrlih kmetov sv. Lovrenčke, Cir-kovške, Hajdinske, Urbanske, Andraševske župnije itd. navzočih. Se vž da niso menjkali nadzorniki, med temi naš poslanec gospod B. Raič prišel je bil celo z Beča. in zaupni možje. Zborovanje je otvoril in vodil društveni ravnatelj gospod Jurca. On je kratko poročal o dokodkih in stroških mladega društva. Gregorič kot ud načelništva poročal je na drobno o računskem sklepu za dobo edenajstih mesecev. Isto je storil gospod B. Rajo kot ud nadzor-ništva.
Glavno, kar smo iz tega poročila povzeli, je, da so znašali društveni deleži koncem decembra minolega leta 5928 fl., rezervni zaklad 722 H., čisti dobiček pa 615 fl. 65 kr. Ker se je ta vsled sklepa d j al v rezervni zaklad, ker se v slučaji izgube vzame rezervni zaklad in potem zadružni deleži,- ima društvo za tak slučaj že 7205 fl. 65 kr. Temu sme se prišteti še vrednost inventarja 279 fl 37 kr. in znaša rezervni zaklad tedaj 7575 fl. 2 kr. Vložilo se je denarja na obresti 14.423 fl. 81 kr, kar priča da uživa mlado društvo zaupanje v ljudstvu. To zaupanje pa je tudi opravičeno, kakor je povdarjal g. B. Raič in tudi drugi gospod, ki je razlagal, kaka razlika se nahaja med hranilnico (sparkaso) in zadrugo z neomejenim
Eoroštvom, kaka je varnost tam in tu, zakaj olje kaže denar nalagati pri hranilnem in posojilnem društvu itd. Poročilo nadzorništva zadovoljilo je vse navzo'e in jednoglasno izrekli so po nasvetu g. B. R. načelništvu, v prvi vrsti gospodu Jurci za trudoljubivo in tako uspešno delovanje zahvalo.
Ta zahvalna pa je tudi popolnoma opravičena, ako se pomisli, da so gospodje poslovali brezplačno, da njim je bilo prebiti edenajst mescev prvega poslovnega leta, učiti se, žrtvovati mnogo mnogo dragega časa, premagati velike zapreke in potežkoče. Zahvalnost in slava njim! Bodočnost bode bolja to je nas vseh telažba! Hvaležni pa moramo biti tudi našim zaupnim možem, kateri so nas blagovoljno in zdatno podpirali, in kateri bodo isto še v bodoče storili v veči meri, — ker je uspeh tako povoljen, — potem gospodom Mariborske posojilnice, kateri nam niso pomoči odrekli, kedar smo nje potrebovali, posebno gospodu S , ki nam je dajal radovoljno navode pri poslovanju. Le svoji k svojim!
Iz Mariborske okolice. (Sv. M a r i j e t s k a šola) menda le ne sodi kakor jo zdaj imajo, namreč en razred črtrt ure proč od cerkve in stare šole pri Grušovniku le zavoljo stanovanja širšega. C. g. župnik se nam milijo,
posla imajo preveč, zdaj prvokrat prav kaplana pogrešamo in ga ne moremo dobiti, zraven pa č. g. župnik imajo to sitnobo iz ene šole letati v drugo tako daleč. Boljši bo menda tesna šola pri cerkvi duhovščini na roko kakor širja oddaljena; zato naj farni g. župniku težave olajšajo, oddaljeni razred pa k cerkvi postavijo, saj država in cerkev želita izrejo kršansko. Naj se torej ta namen dosezati olajša.
Od Sotle. (Zborovanje.) Dne 8. marca t. 1. imelo je polit, kmetsko društo v Slatini svoj letni zbor, ker 15. febr. zavoljo premalo navzočih in zadržanih društvenikov ni bilo mogoče o važnih rečeh sklepati. Tim več se jih je zbralo zadnokrat, videli smo celo kmete iz sosednih župnij. Bili so sprejeti razni nasveti. Tako, da se ime društva predrugači, in se bode odslej imenovalo: „katoliško politično društvo"; predrugačile se bodo tudi nektere točke dosedanjih pravil. Važno je, da je občni zbor enoglasno sklenol. čast. gospod Božidar Raič-u zaupnico poslati, se mu za njegovo možato postopanje zahvaliti, in mu naznaniti, da verno slovensko ljudstvo vsikdar stoji za svojimi narodnimi konservativnimi poslanci! Da so postavne tirjatve naših poslancev tudi tir-jatve slovenskega ljudstva! Slednjič volil seje novi odbor in kot predsednik kat. polit, društva so bili izvoljeni naš neutrudljivi čast. gospod nadžupnik, Daj Bog, da bi novo društvo zares v katoliško-narodnem smislu spešno delovalo!
Iz Ormoža. (Nova volitev.) Vam dragim čitateljem Slov. Gosp. je še menda vsem znano, kako nepostavno in brezozirno je tukajšnja nasprotna nemškutarska stranka pri občinskih volitvah meseca januvarja t. 1. ravnala in s katerimi sredstvi je takrat zmagala. Narodni volilci so vsled tega pritožbo vložili. Cela dva meseca je ta pritožba v Gradci ležala, in slednjič so jo vendar stuhtali, kako bi jo rešili. V tretjem volilnem razredu je volitev popolnoma ovržena ter bomo vsled tega še enkrat volili. Višja oblast je tedaj sama pri-poznala, da so naši „purgarji", kakor se sami imenujejo, nepostavno ravnali in z nedovoljenimi sredstvi zmagali. Pravica je bila tedaj na naši strani. Samo čudno se nam zdi, da niso volitev tudi v 2. in 1. razredu ovrgli. Ako se nismo v teh razredih volitve vdeležili, mislimo, da nam to ne more nikakor škodovati, kajti volilni zapisnik ni bil postavno sestavljen in volitev se tudi ni v pravem času naznanila. Razen tega je bilo temu krivo tudi nepostavno ravnanje v III. razredu. Sedaj pa dragi volilci, ne dajte se motiti! Mi se bomo zopet volitve vdeležili. Kandidate Vam bomo pozneje naznanili. Dolžnost vsakega slov. volilca je, da se volitve vdeleži, da nobeden ne izostane, in če kaka neslana kopriva k njemu pride, ga prigovarjat, da z nemškutarji potegne, naj jej pove,
kar ji gre. Mi hočemo svetu pokazati, da še na domači slovenski zemlji živimo, da se še nismo izneverili, in da smo sinovi majke Slave. Da pa bodo tudi v II. in I. razredu volitve vnovič razpisane, se bomo še dalje pritožili. Na delo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf obiskal je staroslavni otok Rkod in zatem se prepeljal v Atene, kder je bil od helenskega kralja sijajno sprejet. Kmalu odpotuje v Črno-goro in zatem nad Reko domov k cesarskemu očetu na Dunaj. — V državnem zboru je tirolski poslanec in nemški Greuter grajal, da so profesorji silno neverni in zlasti mladina na Dunajskem vseučilišču prajzovskega, torej proti-avstrijskega in izdajskega duha navzeta ; zlasti čudil se je, zakaj je od 150 profesorjev 64 Judov? Minister Konrad je na to tako čudno odgovarjal, da so mu vsi liberalci ploskali samega veselja, ,napal je celo Greuterja kot mešnika, kakor tudi našega poslanca B. Raiča, kojemu je očital, da njegova duhovenska obleka se ne strinja z napadi na vlado. No pri Rai-čevem govoru o našem šolstvu ni kriva čisto nič duhovenjska suknja, Raič je govoril, kakor so mu slovenski volilci govoriti naložili. Minister Konrad je tudi pritrdil grofu Wurm-brandu, ki uči, da jednakopravnost po XIX. členu osnovnih pravic ni mogoča, ker avstrijski narodi niso vsi jednake vrednosti, eden narod je več, drugi menje vreden. Kar se pa te nemško-liberalne krivovere v davkariji in vojaštvu nečejo držati, ampak Slovenca ravno tako obdačijo in pod puško vteknejo, kakor Nemca, zato se moramo res čuditi ministru Konradu. Tako zoper nas Slovane ni bil ne Stremajer, ne Schmerling. Naši poslauci so bili torej po pravici žaljeni. Konrad je menda to čutil in je drugi den vse preklicaval, in trdil, da on in vsi uradniki se zavzemajo za „krščansko podlago evropske omike". Na to nastane velik krohot po dvorani, naši z liberalnimi poslanci vred so se smejali in vsi ministri tovarši od Konrada odbežali tavun. Govori se, da so dnevi Konradovega ministrovanja šteti. — Hrvatje hočejo 50letnico narodnega preporoda svojega slovesno obhajati, kajti pred 50. leti je začel narod probujati slavni Gaj. Kanonik dr. Rački pozove v to vrho shod jugoslovanskih pisateljev, ali madžaronski Heder-vary prepove shod. To zaboli globoko v srce vsakemu Hrovatu, vsakemu Slovanu,
Vnanje države. Nemcev je doma preveč. Zato silijo iz Nemčije tavun. Bismark to podpira in grabi po deželah na celem svetu. Državni zbor mu je tukaj tudi pritrdil in denarjev
dovolil, da podpira več parobrodnih društev. Ena izrnej teh dobi svoj sedež vendarle v našem Trstu. — Rusi in Angleži se sicer na Afganistanskih mejah pisano gledajo, pa do krvavih sokobov se ni prišlo. Politikarji prizadevajo si, reč odložiti. — Turkom se v Albaniji slabo godi; Albanci so siti turškega jarma, začeli so vstajati, okoli Prizrena pa na Kosovem polji prišlo je do krvavega boja, palo je uže 400 Turkov; tudi Prizren je baje požgan in uničen. Nekaj uže mora biti, ker turški Ibrahim-^aša na bojišče žene 17 bataljonov redne vojske. Sultan pa zahteva, naj Avstrija in Serbija meje zaprete, ker vstajniki pričakujejo 300 novih pušek in 1 milijon patron. — Angležkih vojakov, ki se pred Mahdijem pomikajo nazaj, je l/A zbolelo. Tudi j« Mahdi poslal pisma v Arabijo, naj se prebivalci vzdig nejo in turški jarem otresejo. — Francozi so Kitajce zopet natepili in sicer okolo Kelunga, palo je pa tudi mnogo francoskih vojakov. — V osrednjej Ameriki jo zveza več samostalnih državic; Kostarika, Nikaragua, Honduras, Sal-vador in Guetemala. Ta je najkrepkejša in jeni predsednik general Borios hoče vse v eno republiko združiti. Ker pa vse državice ne privolijo, prišlo je do boja. — Brasilija, cesarstvo v južnej Ameriki, ima še robstvo. Sedaj hočejo robstvo tudi tam odpraviti.
Za poduk in kratek čas.
Sv. Metod, apostol Slovanov.
VII. Silno rano vsekal je Slovanstvu kralj Svetopolk s tem, da je bil slavnega Rastislava izdal Nemcem. On sam, dasi bojevit, nje ni mogel zaceliti. Manjkalo mu je državniškega, višjega razuma. Lovil je vedno po najbližnjih koristih vsakdanje politike, a pozabil na bodočnost naroda svojega. Kot brezznačajni ve-trnjak je danes Nemce napadal, jutri pa jim hlapčeval, letos podpiral slovansko nadškofijo moravsko-panonsko, drugo leto pa zatiroval in vlekel z nemško-latinsko duhovščino, katerej vodja bil je zviti, podli švab Wiching. Ta člo vek gabi se celo nemškim zgodovinarjem. Huber na primer ga označuje: „der verächtlichste Charakter seiner Zeit". Omeniti še moramo, da je Svetopolk precej nasladno živel in sv. Metoda, resnobnega nčnika kreposti, ni mogel nikoli prav trpeti, kakor tudi slovanske sv. meše ne.
Vse omenjene okoliščine so delovale na to, da so nemški škofje dobili poguma ter Metoda zopet v Rimu zatožili papežu, to pa jako hudo. Tožno pismo je poslal v Rim sam Svetopolk po svojem poslaniku, slovenskem duhovniku Janezu Benečanu, spomladi 1. 879. V pismu pravi Svetopolk, da je zaradi vere v dvomih, ker imajo
Metoda povprek za krivoverca. Poprej uže so Metoda zatožili, ker sv. mešo v slovanskem, divjaškem („barbarskem") jeziku peva, kar mu je potem papež v pismu doposlauem po Pavlu, škofu Ankonskem, bil trdno prepovedal.
Najbolj čudil se je papež vendar temti, da bi Metod krivoverec bil. Zato ga pozove k sebi v Rim. Metod se takoj na pot poda. Spremlja ga moravski velikaš Zemižizen. Na povelje in gotovo vsled skrivnih pogovorov pridruži se tudi švab Wiching. Metod prišedši v Rim se sijajno opraviči. Nemec Wattenbach piše : „Krive vere obdolžen, zaradi slovenske liturgije ostro grajan, šel je tja, da bi dajal odgovor, a prišel je nazaj 'zmagonosen nad svojimi sovražniki, bil je na trdnem, kakor nikdar preje, in imel je dovoljenje, kakoršnega še ni dobil nobeden rimski misijonar". In tako je res bilo. Papež Janez VIII. proglasi Metoda kot pravovernega cerkvi koristnega in zapove vsem Slavjanom ali drugega naroda duhovnikom, da so njemu, nadškofu svojemu pokorni. Naposled pohvali Cirilovo slovensko pismo, odobri slovenske li-turgijske knjige ter potrdi rabljenje slovenščine pri božjej službi, pri sv. mešah, urah duhovnih (breviru) slovesno v imenu vesoljne cerkve rekoč:
„Pismena slovenska od Konstantina (Cirila) modroslovca izumljena, s katerimi se Bogu dolžna hvala odpeva, pravom pohvaljujemo ter ukazujemo, da se v istem jeziku Kristusa Gospoda našega nauki in dela pripovcdajo. Kajti ne samo v treb, nego v vseh jezikih Gospoda hvaliti nas sv. pismo opominja. Ni pa to pravej veri ali nauku protivno ali mešo v istem slovenskem jeziku pevati ali sveto evangelje novega in starega zakona dobro povedano in raz-tolmačeno citati ali vsa druga urna opravila pevati, ker kateri je storil tri glavne jezike, hebrejski namreč, greški in latinski, oni isti stvari 1 je tudi vse druge na hvalo in slavo svojo. Ukazujemo vendar, da se v vseh cerkvah vaše dežele zaradi večje spoštljivosti evangelje čita latinski in potem na slovenski jezik preloženo v ušesih ljudstva latinskih besed ne umejočega oznanja, kakor se zdi, da se v nekaterih cerkvah godi." Tako je pisal papež Janez VIII. kralju Svetopolku dne 14. junija 879.
Tako je toraj Metod v Rimu svoje sovražnike sijajno in za vse Slovansko jako pomenljivo premagal. Na svojo nesrečo pa privoli, da je Wicbing na priporočitev Svetopolkovo v škofa posvečen in mu Nitra kot stolica odka-zana. Kajti sedaj je Wiching še drzneje zoper svojega nadškofa ščuval. Svetopolku je celo ponarejeno papeževo pismo predložil, v katerem je ravno nasprotno bilo citati od tega, kar je papež Janez VIII. res ukazal. Pritisnoli so tudi nemški škofje in Svetopolk, ki je 1. 884 obiskal nemškega cesarja Karola Debelega v
Tulnu blizu Donava, začel je Metoda preganjati. Ko ta hudobijo Wichingovo izve in vidi, da se Svetopolk ne poboljša, izobči slovesno obadva iz svete cerkve božje. Papež preganjanega Metoda tolaži v posebnem pismu od 28. marcija 881, iz katerega na svojo veliko žalost izvemo, da je blagi Metod silno trpeti moral. Začele so mu tudi pešati moči. L. 884 posveti še novo cerkvo sv. Petra in Paula v Brnu, potem čedalje huje boleha. Na cvetno nedeljo 1. 885. poda se zadnjokrat v stolno svojo cerkvo Ve-lehradsko. Tu pokaže na duhovnika Gorazda rekoč: „Ta-le je sin vaše dežele, mož svoboden, učen in pravoveren. Ta bodi z voljo božjo in vašo ljubeznijo, kakor tudi po mojih željah — moj naslednik." Zatem blagoslovi vernike zadnjokrat in reče: „Varujte me otroci, varujte me do tretjega dne." In res tri dni pozneje zjutra dne 6. aprila 885 izdehne veliki apostol Slovanov svojo preblago dušo.
(Konec prihodnjič.)
Smešnica 13. Nemškutar draži Slovenca rekoč: S slovenskim jezikom se ne pride daleč. Slovenec mu pa odgovori: „Ti imaš pa dober jezik in vendar še nisi prišel nikamor".
Razns stvari.
(Instaliran) bil je 16. t. m. v stolnej cerkvi mariborski po preč. g. stolnem dekanu J. Orožnu novi kanonik Strassburški č. g. dr. Lav. G-regorec, za Novo cerkvo kot Vicarius jierpetuns. Predsednik kat. tiskovnega društva, preč. g. kanonik dr. J. Križanič in denarničar tega društva č. g. profesor dr. J. Mlakar sta mu za lOletno, požrtvovalno uredovanje „Slov. Gospodarja" poklonila v imenu odbora in društva zlat prstan z briljantom.
(Matica slovenska) ima 8. aprila t. 1. občni zbor. Voliti je 9 novih odbornikov, ker izstopijo po § 12 pravil gospodje: Cigale, A. Einspielet-, Graselli, Marn, A. Praprotnik, dr. Šust, M. Vodušek in nekteri so se bili odpovedali odborništvu.
(Koroški „Mir") začel je Slovence pripravljati na bližnje volitve; liberalce je to toliko zbodlo, da so celo v graški „Tagespošti" cvilili, češ Slovenci se ravnajo po znanih besedah: „der Zweck heiligt die Mittel". To je nemčurska nesramnost, katerej je vsako sredstvo prav tudi — kosmata laž.
(Gorica-Meransko društvo) v podporo zbolelnim duhovnikom je leta 1884 imelo 2704 ude, in sicer 14 K.' letnikov, 808 dosmrt-nikov. 204 ustanovnike, 282 dobrotnikov, Iz naše škofije so prevzvišeni gosp. knez in škof med ustanovniki, dalje je 12 dosmrtnih, 17 letnih členov in 1 dobrotnik. V jeseni je v Gorico prezimovat prišlo 17 društvenikov, v
Heran pa samo 8. Društvo ima v Gorici lastno poslopje, zidanje stalo je 40 000 fl., tudi v Meranu na Tirolskem bodo kmalu začeli staviti novo društveno hišo. Dohodkov bilo je 53.327 fl. a stroškov 50.197 fl., v blagajnici je še 60.930 fl. Vrhovni pokrovitelj društvu je cersarjevič Rudolf, duhovni varuh pa mil. g. knezonadškof Goriški. Vstauovitelj in voditelj času primernega društva je Čeho-Slovan msgr. Filip, papežev komornik in c kr. dvorni kaplan.
(Umrl) je g. Antou Sattler, bogoslovec IV. leta v Mariboru; pogreb je bil sijajen. Naj počiva v miru.
(Ljudske knjižnice) izšel je 6. snopič v Leonovej tiskarni v Mariboru obsegajoč: Pobožne pripovedke in povesti. Nadejamo se, da bo občinstvu ustreženo. Cena 6 kr.
(Prisrčno zahvalo) izrekajo mladenči od sv. Lovrenca v Slov. goricah g. dr. A. Gre-goriču, odvetniku v Ptuji, da jim je pomagal do deželnih štipendij na sadje- in vinorejskej šoli v Mariboru, jednako tudi č. g. kaplanu J. Sinku, kateri se je mnogo sotrudil.
(Dostojna hvala) bodi izrečena vsem. ki so v Rogači rajnega č. g. zlatomešnika J. Gabriča spremljali h pogrebu.
(Sulvereinskega „Samelšica" ukradli) so v celjskej gostilni ,.Goldener LöweJ. Liberalni vejo natančno, da je v njem bilo 25 fl.
V	uemškej kasiui so nemčurji kar žalosti bledeli. Omilujemo in želimo, da tata primejo.
(Prav lepo!) Celjski Glatschnigg pre-klicuje v Rakuševej „vahterci", da je oficirskega kadeta imenoval v tem listu „Rürseh-chen", ker se je dutični kadet žaljenega čutil. Prav lepo! „Le po čas".
(Pogoreli) so Martin Kitel. M. Dolinšek na Kogu ormožkega okraja pa Štefan Dogša na Holmu.
(D u ho v e n s t v o) zasramuje celjska vah-terca pripovedajoč neko od bavarskih Nemcev izmišljeno zgodbo o kralji Ludviku, neki babi in — mešniku. Grdo!
(Spodnje - štajerske trgovce in obrtnike) zastopajo sedaj sami čisti liberalci v graškej trgovskej zbornici, namreč gospodje: Pahner, Sutter, Delkot. Leeb, Scherbaum, Masati in poličauski Kandolini, zvečinoma torej sami inostranci. Pridni in pametni g. Bind-lechner jim ni ugajal. Slovenci moramo zahtevati lastno trgovsko zbornico v Mariboru.
(Ukradli) so tatje na živinskem sejmu 12. t. m. pri št. Juriji nekemu Italijanu 850 fl.
(Judov) je na celem svetu 6 milijouov, največ v Rumuniji.
Loterijns števižks:
V	Trstu 14. marcija 1885: 86, 5, 21. 53, 65
V	Linci „ „	77, 78, 3, 5, 62
Pribodiye srečkanje 28. marcija 1885.
V	Jan. Leon-ovi tiskarni
je iziš a:
„Ljudska knjižnica".
VI. snopič, ki obsega 4 tiskane pole; je prinesel
„Pobožne pripovedke in povesti". „Ljudska knjižnica" velja za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za celo leto 1 fl. 70 kr. ¡3tSZ" Pojedini snopiči veljajo 6 kr. s poštnino vred 8 kr. VII. snopič izide konci tega meseca.
Učiteljska služba
se na enorazredni v IV. plačilni vrsti stoječi ljudski šoli na Sčavnici definitivno odda.
V	nemškem in slovenskem jeziku v govori in pisavi popolnoma zmožni prositelji vložijo naj svoje prošnje po predpisanem potu do konca aprila t. 1. pri krajuem šolskem svetu na Ščav-nici pošta Radgonska.
Okrajni šolski svet gornje Radgone dne 5. marca 1885. 2—2	Predsednik.
Prostovoljna prodaja. 1-2
Lepo posestvo poleg cerkve sv. Duha, obstoječo iz 9 oralov grunta, tega so lepe njive, sadunosnik, les itd. Hram in gospodarsko poslopje vse v najboljšem stanu in se proda s kramarsko in krčmarsko pravico vred ter ostane črez polovico kupne cene na posestvu vknjižeuo. Več pove
liiidvik Šijancc
pri sv. Duhu pošta sv. Jurij na Sčavnici.
ma.ii vala.	i
V svojem, svojega o."ela, in svojih sester iinenu izrekam prisrčno zalivalo p:eč. duhovščini in vsem, ki so mojo nepozabljivo mater
Ano Burcar,
7. t. m. pri sv. Petru pri Kadgoni k poslednjemu počitku spremili, in pokojni zadnjo čast in ljubezen skazali.
Priporočitjejo so vsem v pobožno molitev. Naj v miru počivajo!
V Rušah 11. t. m.
Matija Burcar,
župnik.

Vabilo
k občnemu zboru društva za postavljanje poslopja okrožnemu sodišču v Mariboru, ki se bode sešel
dne 3 O. snšca t. 1.
zvečer ob 8. uri v jedilni dvorani v kasinu in se posvetoval o sledečem
dnevnem redu:
1.	Poročilo o društveni delavnosti leta 1884 in 1885;
2.	Poročilo blagajnikovo o stanji premoženja ;
3.	Volitev preglednikov računa ;
4.	Razprava o razpustu društva, event.
5.	Volitev novega odbora;
6.	Predlog o pobiranju doneskov za leta 1884 in 1885;
7.	Volitev treb članov, ki podpišejo zapisnik ;
8.	Predlogi članov.
Učenec za trgovstvo.
Deček z dobrimi šolskimi spričevali, se v moji prodajalnici mešanega blaga takoj vzame za učenca.
Kari Kristan,
2—4	trgovec v Po n k vi.
Seme na«
Vsake vrste detelje, travnega, poljskega, vrtnega in več sort cvetličnega semena potem sadnje in gojzdne peške priporoča
M. Berdajs, 2.2	v Mariboru.
Izvrsten med
(gtlrantiran pitanec), v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), šivatlja ;J0 kr.,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
z Oroslavu Dolencu, ff
*
W
svečarji v Ljubljani.
^ Pritlična hiša štev. 10. v ulici s Blumengasse se proda z vrtom in ^ veliko n^ivo vred. Več se izve v hiši štev. 26. Tegetthoffstrasse.
4« Kupiti želi J
"S" lepega, pravega voska čebelske-T ga po naj bolj sej ceni
Franc Gert,
medičar in svečar 3-4	r Mariboru.


-
^ Gr asilnice
vsakovrstne velikosti in stroja, s pristopnimi ventili, najizvrstnejše delane, in velike moči za brizganje, prilične srenjam, mestom, trgom in jibovim gasilnim društvom.
ISri^g-al ulice
na kolesih , nosljali, v putah za vrte, Vodonosnilie razne sostave, najboljše cevi iz konopniue, gumija, za sesa-W vanje vode ali za napeljavanje vode, dalje ^ vretenice in telituice za ovc cevi, kakor ) tudi drugo
orodje gasilcem potrebno
priporočuje po najuižjcj ceni proti 51etuemn poroštva
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja
r Jjj it b i j a ti i.
CJ^,- Srenjam in gasilnim društvom dovoli se plačevanje v rokih. Podrobne eenilnike dopošilja brezplačno in franko
8
©

K