Poštnina piačajia v gotovini. Posamezna šieviifffi 1 Din. $t. 1. - Uto X$. - Kranj, 4. januarja 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73. ^Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zveče.. Rokopisi se ne vračajo. Neftanki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjm": ciloletno 40 Din, polletno :10 Din. četrtletno 10 Din, pos. it. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Oiiciiisko gospotatvo, politika in osebnosti! Odkar tvorimo Slovenci sestavni del s.oje lastne jugoslovanske države, je sicer počasi toda vztrajno začelo v širšo javnost pronicati prepričanje, da je treba bistvo vsega narodovega udejstvo-vanja usmeriti v gospodarstvo in šele potem v tftkozvano širšo strankarsko politiko. Res je sicer, da si enega brez drugega skoro misliti ne moremo, ne-oporočeno pa je. da se mora v vsakem primeru v zdravem državnem organi-inii podrediti politika gospodarskim principom, K.jer ni tega, tam mora iz-hirati gospodarstvo in z njim vred država vsled slabe politike. Dovolj je primerov v zgodovini, da so prišle na rob propada države vsled politikarjenja, in omalovaževanje gospodarstva. Če hočemo imeti zdrav gospodarski organizem, potem je neobhodno potrebno, da so zdrave vse gospodarske celice, ki sestavljajo ta organizem in mu dovajajo vedno novih svežih moči. Ta organizem mora biti sam na sebi toliko zdrav, da izloči vse kvarne gospodarske tvorbe čimpreje sam brez posebnih operacij in nesreč. To pa je mogoče samo tedaj, če pa sestavljajo ljudje zdravih načel, preiskušeni v eni kakor v drugi panogi gospodarstva, ki se mu postavljajo na čelo šele takrat, ko so na kakršenkoli način dokazali, da so gospodarstva zmožni in sposobni. S tem bodi povedano, da v gospodarstvo ne sodi vsak, ki hoče šele eno ali drugo idejo pripeljati do zmage in to običajno na tuj račun, temveč edinole oni, ki so svoje ideje že preiskusili na lastni koži in z lastnim rizikom. Lahko je gospodariti na tuj račun in tujo izgubo, posebno če se ne zahteva za to povračila; težje je pa gospodarstvo, ki naj pelje do pozitivnih rezultatov. Slovenci smo - tem oziru silni optimisti, kar se je pokazalo posebno v povojni dobi. ki nas je našla skoro bi rekel kot popolne otročaje. Pretirani optimizem nam je razbil skoro vso predvojno gospodarsko tvorbo, ki so jo u-*tvarile generacije s previdnim, skromnim in tihim ter smotrenim požrtvovalnim delom. Nekoliko valutnih periur-bacij, ki pa odkrito povedano, na veliko srečo v Jugoslaviji niso bile dajeko tako ostre, kakor v drugih državah, pa že so mnogi zgubljali glave in delali brez vsakega načrta. Eni so bih infla-cionisti ter so ra*ti tega metali svoj lastni in tuji denar skozi okno. Posledica tega je bila, da so dajali posameznim realitetam neprimerne vrednosti. Zopet drugi so izgubili vse baš vsled previsokega ocenjevanja realnih dobrin in z brezprimemim kreditiranjem, vse to se je seveda neizogibno prej ali slej moralo zaključiti z velikimi izgubami. Zopet tretji hoteč ustvariti novih realitet, so brezmejno investirali in zabijali denar v drage investicije, za katere je šel po večini denar v inozemstvo. Ogromna večina slovenskih gospodarstvenikov iz povojne dobe spada v eno aji drugo izmed gori navedenih treh ka.tergarij. Vsled tega so vsi skupaj, četudi nehote, pomagali slabiti slovensko narodno imovino in 8 tem ustvarjati in pripravljati ono psihološko dispozicijo, ki je nastopila 25. IX. 1931., po ukinjneju prostih izplačilnih vlog pri denarnih zavodih. Danes se nahajamo več ali manj na razvalinah vseh zgoraj omenjenih gospodarskih teorij in ne preostaja nam nič drugega, kakor pričeti graditi iz nova in donašati kamen na kamen za novo stavbo slovenskega narodnega gospodarstva. Seveda jc to tisočkrat težje, sedaj kakor je bilo pa pred 10 leti, ko bi bili z nekoliko treznimi nasveti, ki bi jih morali drugi poslušati, lahko rešili ogromna slovenska premoženja in s tem utrdili našo pozicijo za danes tako, da bi naša zemlja sama krize skoro ne poznala. Žalosten je pogled po slovenskih mestih in trgi/i kjer so propadla posestva tolikih in tolikih prej tako vzorno vodenih gospodarstev in to samo radi prevelikega gospodarskega optimizma, ki je pritegnil v vrtinec navadno vso okolico takega gospodarskega naivneža. Vse kriči po pomoči od strani države, kakor da bi bila Slovenija organi-nizem, ki ni uključen v tej državi in bi mu torej bilo pričakovati s tem krikom pomoči od zunaj. Naravno je, da mora vsaka pomoč v organizmu samem izčrpati nekaj ostalih dobrih sil istega organizma in ga oslabiti na splošno. Država sama ne more dati ničesar, ker mora prej od nekod dobiti, da more dati naprej in če je ta bolezen splošna — in danes so vse pokrajine jugoslovenske zemlje v pri lično enakem položaju kakor Slovenija, če ne še na slabšem —, potem je naravno, da ni nikomur pričakovati brez lastnega sodelovanja kake pomoči, ki bi ga vnovič zazibala v morda še večjo brezskrbnost. kakor jo je dokazal tedaj, ko so posli tekli ugodno in na kake podpore od strani države ni bil navezan. Zgoraj sem govoril o zdravih celicah gospodarskega organizma. Za javno gospodarstvo so prve take celice občinske uprave. Če so zdrave te, potem je dana podlaga, da n: jrejo tudi njih člani iskati, če ne podpor, pa vsaji zgledov za zdravo gospodarstvo. Kdo drugi naj daje svojim občanom pravca za pametno gospodarstvo ako ne uprava skupne imovine vseh občanov. Če se vodi tako gospodarstvo po zdravih načelih, potem bodo vsaj cd te strani občani zavarovani pred nepotrebnimi dajatvami za nastale izgube. Če pa je občinsko gospodarstvo v rokah, ki treznega gospodarstva niso vešče in zanj ne dovolj preizkušene, potem je popolnoma naravno, da se morajo ostali, v katerih breme gre tako gospodarjenje, temu upreti, da čimpreje ozdravi jo tak gospodarski organizem, ki naj bi bil drugim za vzgled. Mi imamo v Sloveniji mnogo občin, kjer se je od vsega početka gospodarilo .velikopotezno", danes pa so posledice takega gospodarstva ogromne občinske dokla-de, ki jih ne more nihče več v občini zmagovati. Poglejmo kar v sosedno mesto! Tamkaj znašajo občinske do-klade okrog 180% zakaj, pa boste zvedeli ^e vprašate kateregakoli teh občana v. Pri nas se je prejšnja leta gospodarilo po drugačnih principih, pito smo prvotnih 40% občinskih doklad znižali na^50/o.S tem pa seveda ni rečeno, da so ostali tudi drugi koeficijenti na isti višini. Zadeva z odstotki občinske dokbade potrebuje temeljitega pojasuila. Na ta rovaš se je grešilo v Kranju že pri sestavi zadnjega proračtina. Bahahje s ■^'/o in uspavanje davkoplačevalcev z njimi je pogrešnp, kajti za končni efekt sta mefodajni dve činjenici. Prva je ta> koliko je davčne podlage, druga pa so potem odstotki za to podlago. Če se je davčna podlaga avtomatično zvišala za recimo 100%. potem je naravno, da se mora za enak finančni efekt istočasno odstotek občinskih dokad za polovico znižati. Če pa se je ostalo pri enakem odstotku občinskih doklad pri istočasno zvišam davčni podlagi, potem je kohČni denarni efekt toliko večji in za ta efekt bi se motalo pri štedljivih ljudeh nekaj narediti in nekje bi se moralo to izoblikovati, če bi se ta več prejeti denar pravilno uporabljal. Najbolje se to vidi v Kranju v zadnjih leiih. Število davkoplačevalcev se je znižalo: na do-klade pa je to zmanjšano število davkoplačevalcev plačalo vsako leto več, tako, du se je donos občinskih doklad zvišal od približno 400.000 tla i,060.060 in to vse pri vedno enakih 39*ft, Na popolnoma napačnih potih z občinskim gospodarstvom smo. ako mislimo, da bo dajala industrija izredne do-klade za občinske potrebe, če ne bomo znali izrabili v prid teh potreb bodisi vsled konj uki ure ali pa dj-ugih dajale v zvišanih normalnih donosov te industrije. Sedaj, ko cvete prosperiteta industrije v Kranju, je čas za to, da se zbirajo ta normalna sredstva in se z njimi ustvarja to, kar občina potrebuje v e-nakem tempu, kakor ta sredstva prihajajo, ne pa, da se jih uporablja za ponesrečene špekulacije in investicije, ki ničesar ne donašajo ter se ženerozno plačuje iz njih najrazličnejše podpore, obenem pa čaka in računa na izredne donose te industrije, na obremenitev občine z posojili za njene potrebe in ne vem kaj še vse. Kdor ne bo gradil in ustvarjal takrat, ko gre žito v klasje in bo te sadove porabljal za vsakdnev-ne malenkostne potrebe, obenem pa bo hotel svoje gospodarstvo izboljševati z posojili, ta bo preje ali sleje s takimi principi vred gotovo propadel. Stari občinski odbori so se držali principa, da je treba zbirati v dobi konjunkture denar in ga dajati na stran za šolo in druge potrebe. Zato se je nabralo kakih 2 in pol milijona dinarjev. Ti odbori so se dobro zavedali, da je dolg nekaj zelo opasnega, in da je bolje najpreje denar prištediti in z lastnim denarjem graditi, kakor pa takoj na- temati velika posojila, ki potem albsor-lirajo vsa sredstva, ki bi sicer mogla biti prihranjena. V vsakem zaseb, gospodarstvu veljajo ti principi od pamti-veka, samo v takozvanem javnem gospodarstvu so se po vojni zasidrala čisto drugačna načela. Po teh se je moralo povsod najpreje napraviti dolg, da se je nekaj zgradilo, potem pa iz tekočih sredstvev, ki *pa so zelo spremenljiva, plačevati obresti za ta dolg. Za- sebnik, ki bi delal tako, bi vzbujal posmeh , v javnem gospodarstvu pa se je smatralo to za posebno duhovitost, dokler je bilo seveda denarja na kupe. Novi kranjski finančniki so sledili v svojih programih ravno tako tem bolestnim principom in oznanjevali v volilni dobi, da je neodpustljiv greh za kranjsko občino, da se ni zadolžila za kakih 10 do 20 milj. dinarjevin da se morajo „te sramote" na vsak način popraviti. Posledice tega načela pa vidijo danes gospodje sami. Velika sreča je le to, da za svoje visokoleteče načrte ne dobe tako z lahkoto denarja na posodo. Ko bi bilo to tako lahko mogoče in pa ko ne bi bilo drugih zaprek, ki so prekrižale take plane za nepremišljene investicije, pa bi imeli danes dovolj dolga, radi katerega bi težko sopihali poznejša leta. S tem seveda ni rečeno, da smo proti vsakemu posojilu. Povedati hočemu samo to, da mora biti to posojilo v skromnih mejah in sicer v takih, da bo mogoče občini in občanom tudi v slučaju, da pade debela slana na današnjo industrijsko konjunkturo, z lahkoto obvladati bremena, ki bi jih povzročila taka posojila. Tu je treba pametne srednje poti in treba je imeti v mislih, kaj potem, če bi se nehala sploh vsaka konjunktura tudi za trgovino in obrt ter bi se k vsemu temu pridružila še obupna brezposelnost, ki bi terjala prav občutnih občinskih podpor. (Se nadaljuje.) Občinske volitve v Mošnjah Kraljevska bunska uprava je razpisala občinske volitve za občine Lesce, Begunje in Mošnje iz razilih razlogov: Občini Lesce in Be-#) opoldan dokaj razburljiv dogodek. Iz Kranja je privozil neki avtomobil in pred omenjenim ovinkom zapeljal naravnost na obcestni kamen. Dasi je šofer takoj zavrl, je zadel avto s tako silo. da je bil tresk sličen mali detonaciji. Ruzen okrivljenega sprednjega dela in nekaj strahu ni bilo nič hujšega; avto je po kratkem postanku nadaljeval vožnjo proti Velesovem, pusteč ondti na mostu par močno nagnjenih kamnov, ki jih bo treba ..poglihati". Ukročene beštije. Glasoviti sektet rogovi le-žev, ki so gospodarili nedavno v Prebačevem z noži in biko\kami in pred mrličem uprizorili strašni pokolj, je nostal krotak in ponižen kakor čred« jagnjičkov. „Kar niso dosegli naši predniki" — rekli so orožniki — ..bomo dose- gli mi in bomo ugnali živinske pretepače." Tako je prav. Nova poštna upravnica v osebi ge Erzin Pep-ce je bila nastavljena dne 11. pr. m. Prišla je iz Krope. Koledniki. Sedaj je sezona čestitanja in petja. Združi se tako diužba treh fantitev in hodijo po vasi naokoli od hiše do hiše in pojo božične pesmi, da izprosijo kakšen dinar. Vsak dan jih gotovo primaha nad pol ducata. — Naj jih ima. Siromak živi nu svoj način, kakor najbolje More, pa kdo naj ga obsodi. Vsak želi da izkoristi priliko kakršna se mu nudi v teh težkih časih. Seja občinskega odbora dne 10. dec. 1935. Poročilo g. županu je bilo precej obširno. Med drugim naj omenimo le važnejše točke poročila. 2ivino-in mesooglednik ter paznik v klavnici Vinko Zuriražnik je nastopil službo 1. decembra. — Postopanje o najetju poldrugo-mili-jonskega posojila ugodno poteku. Pričakuje se da bo finančne ministrstvo v kratkem odobrilo prošnjo, nakar bo SUZOR dal posojilo. Upa se, da bo do korca decembra vse urejeno in tudi kupna pogodba že sklenjen.". Posojilo Din 100 tisoč za popravo kln\ )ice je finančno ministrstvo že odobrilo tosijilo pa bo dovolil novi odbor Kranjske mestne hranilnice. Popravljalna dela klavnice so ss odciala zidarskemu mojstru g. Francu Varšek-u, ki je bil po ugotovitvi občinske uprave najcenejši ponudnik. Proračun popravil predvideva cu Din 93.000. — Na vprašanje, če Tržič ni več mesto, pojasnjuje gosp. predsednik, da je po zakonu Tržič postal kot navadna vaška občina in je bilo tistih 10.000 Din za kolek, dia je Tržič postalo mesto, proč vrženih. — Sledilo je poročilo obračuna za leto 1934/31. Obračun je bi! razpoložen meseca novembra in izkazuje: dohodkov 892.195.88 Din, izdatkov pa 858.347.66 Din. Prebitka je torej 33.848.22 Din. Kot podlaga je proračun, ki predvideva 830.000 Din, in je bil > dohodkov 62 tisoč 195.88 Din več, izdatkov pa 28.347.66 Din več. Doklad na državni davek 50% je prejela občina od davkarije 224.225.25 Din. Trošarina na vino je prinesla 97.832.25 Din. Trošarina od raznega alkohola 52.168.30 Din. od klavne živine in živine ter mesoogledov skupaj 64 tisoč 648.25 Din, vodarina 31.124.50 Din in prispevek predilnice 280.000 Din. To so glavni studenci po katerih se steka denar v občinsko blagajno. Na vodarini stranke še vedno dolgujejo 32 tisoč 427.75 Din. Nekatere stranke imajo precej visoke zneske, tudi preko 4.000 Din. — Zanimivo :idalje bolj prenapiilt jena. S tem pa čutijo tudi naši obrtniki, zlasti čevljarji, ke. marsikdo pride odpovedat že poverjene in naročene čevlje, češ, nevem kdaj bom mogel plačati. Pa tudi naši kovači znajo čutiti kakšno posledico, ker naše kose se izvažajo tudi v Italijo. Miklavževa darila: Čeprav je že mesec dni preteklo, pa se vendar izplača, da ..Gorenjec" prinese poročilo še od Krampusa. ki je v nekem kraju, malo izven Tržiča, prav pošteno robati-til na praznik 8. decembra. Nekatere je obdaroval z gorkimi zaušnicami, druge je pa hladil s sifonom po obrazu. Hudomušneži pravijo, da je sv. Miklavž v svoji jezi poslal krampusa s takimi darili, ker si ne pusti dopasti. da bi se pod njegovo firmo v adventu prirejal ples. Nn Štefanov dan in naslednjo nedeljo so se kazali v kinu jako nedostojni filmi. Če se bo to dogajalo še dalje, se bodo podvzeli koraki, kateri kinopodjeinikti gotovo ne bodo dobrodošli. ŠKOFJA LOKA Občinski proračun je bil na seji' z 9 glasovi sprejet, proti so glasovali 4, slučajna opozicija. 5 članov pa se je zdržala vsake debate in glasovanja. Zakaj se niso zanimali za proračun tega. Vaš dopisnik ni mogel od njih zvedeti. Imajo pač svoje načrte. Ves proračun izkazuje iz.iad-kov Din 558.253.— med temi so večji zneski deška osnovna šola Din 189.809.—. meščanska šola Din 120.896.— , za dekliško šolo. ki jo vodijo tukajšnje čč. uršulinke pa Din 3500.— proti preje navedenimi izdatki za šolo je ta znesek le nekak ..Gnadengeld" kajne. Dalje je podpora Sokolu Din 50e - za gasilce Din 1000.— ter za obrtuo-industrijako razstavo Din 2000.-- tudi izdatki za pisarniške moči so precej v zadnjih letih povišali in sicer na Din 24.000.-. Nasproti tem izdatkom pa so dohodki le Din 225.790.-- vse drugo se bo moralo kriti z dokladami in sicer na davčno osnovo, ki je za letos za ca Din 16.000.— povišana in je Din 207.777.— ter bodo doklade 160%>. Opustili pa bodo davščine na blugovni promet in električni tok. S to doklado bodo zopet naši mali davkoplačevalci najbolj prizadeti. Nobene kritike naj ne bo k temu z 9 glasovi sprejetemu proračunu, ker bomo še letos na občinskih volitvah, ki IkkIo svobodne in morajo biti pravične, pokazali kaj mi mali ljudje hočemo in se ne bomo več pustili komandirati od JNS. ..Krekov, večer", ki ga je priredila JSZ v Škofji Loki prejšnji četrtek zvečer v dvoran: Društvenega doma je prav dobro uspel. Spo-štovatelji dr. Kreka in prijatelji delavstva so napolnili dvorano in z največjim odobravanjem sledili posameznim točkam programa. Marsikaj zanimivega je povedal o Kreku naš rojak g. inšpektor Dolenc. Prav lep prizor pa je bila točka ..Fantje na vasi". Prirediteljem k izvedbi iskreno čestitamo. _ Pri polnočnici je bilo v vseh treh cerkvah polno ljudstva. Prt kapucinih in nunah so takoj o polnoči po tri sv. Maše in tako vse hiti v ti dve cerkvi, da vse odpravi, potem pa na Sveti dan malo dalje pole/i: posebno za oddaljene je to pripravno. Pa tudi župna cerkev je bila polna. Kar pa moramo letos pohvaliti, je dejstvo da ni bilo nikjer kakega nereda, vedli so se povsod spodobno. CERKLJE Novi šofer. Po odhodu g. Petriča Ivana smo dobili na autobusni progi Ljubljana-Cerklje-Kranj novega sprevodnika-šoferja g. Benigarja Milana, rodom iz Ilirske Bistrice. G. Benigarja iskreno pozdravljamo v naši sredi, du bi si — kako;' njegov prednik s svojo vludnostjo prav kmalu pridobil simpatije vseh potnikov, Smrt. V Zalogu so na pruznik sv. Štefana v starosti 70 let umrli Bolčarjeva mati. Naj v miru počivajo. Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! SELCA Proslnvu t'v. J. Ev. Kreka. Tudi Selca, rojstni kraj Krekovega očeta so dostojno proslavila spomin na 70 letnico rojstvu našega največjega Slovenca. Nabito polna dvorana je jasno poka-zalu, da selška dolina še ni pozabila pokojnega Kreka ki je tnko rad zahajal v Selca in na bližnji Prtovč. Poleg petja je slovesnost najbolj povzdignil govor ban. inšpektorja g. Ivana Dolenca, ki nam je v prelepih besedah podal razvoj Krekove osebnosti, njegov privlačni značaj in njegovo ogromno delo za slovenski narod na vseh poljih kulture. Prav prin trnu je bila zu to priliko Krekova igra .Turški križ", ki je bila igrana nad vse pričakovanje dobro. Seka so s to proslavo izkazala lep sponiin velikemu možu. SMLEDNIK Gospod šol. upravitelj Vinko Ruprct ki je deset let neumorno deloval med n imi odhaja na novo službeno mesto — za šolskega nadzornika v Kranj. Pač zasluženo priznanje možu, ki je ostal vedno značaj — tudi v čašu groženj in napadov. Kako so se časi zasukali! Oni, ki so nekoč poskušali nad njim vihteti svoj tiranski bič, zdaj klečeplazijo okrog njega in se mu priporočajo ... — Gospod upravitelj! Vi odhajate od nas, ne odide pa od nas sad Vašega dda v šoli, v društvih in zasebnem' občevanju: povsod ste neustrašeno kazali svoje prepričanje, da ste katoličan in Slovence. In prepričani smo, da ostanete to še naprej tudi na visokem službenem mestu in du bqste v tem snrslu tudi povsod delovali. Bog z Vami! Henrik gobavi vitez — božični misterij se uprizori v Društvenem domu na praznik sv. Treh kraljev ob 3. uri popoldne. Zlasti okoliška društva iskreno vabljena! KRIZE Skioptično predavanje o evharističnem. kongresu v Ljubljani je imel v nedeljo g. Zor iz Ljubljane. Z lepimi slikami in filmom nam je obudil spomin na srečne dni, ki so bili posvečeni vodniku našega življenja. Novi davek! Vso okolico je razburila vest, da se bo pričel pričel pobirati zelo visok davek na samce. Vsi samci in v:e občinstvd! Kako se temu davku izognete vam pove igra „Dawk na samce", ki jo priredi Prosvetno drtrStvo, v nedeljo 5. t. m. ob 3. uri Dopolden —iSmeha na koše. Fantovska podivjanost! Na Štefanovo TžVečer okrog 10 me sta se napotila proti Tržiču gg. Belihar Karol in Legat Karol iz Pristave, oba mirna fanta. Ko sta sredi pota dohitela trojico, skoči eden izmed neznancev k Beliharjtt in Lc-gatu, ter ju vpraša: „Kaj sto pa vidva za ena špijona?" in v hipu se je zabliskal nož in zadel Beliharja v levo laket, ter mu zadal globoko rano, da je ranjeni moral takoj iskati zdravniško pomoč. Vsak pameten človek se jezi nad podivjanostjo fantov, kutera se prav sedaj močno kaže v okolici. — Zadevo raziskuje orožništvo. Uimnn: Po Krizah se zadnje čase prepevn, tule pesem, za katero pravijo, da je ;Kriškn himna: ..Po celi vasi lučke ni, ob kanalu ograje ni, in bl-ito se kar vali, vali. Juhej . . ." Gospodarstvo Vpeljava električne luči v perutninarstvu. V Nemčiji so v zadnjem času ustanovili nad 150 novih vzornih kokošjerej in so skoraj povsod vpeljali v kurje staje električno luč, ki se je pri poiskusih prav dobro obnesla. Kakšen učinek ima umetna razsvetljava na donos jajc, posebno v zimskem času in kako hitro se izplačajo stroški za luč, je najnazorneje pojasnjeno v najnovejši številki edinega strokovnega lista: Rejec malih živali, ki je izšel že za praznike povsem v novi obleki, ki jo je oukrbel priznani umetnik slikar Muksim Gaspari. List Rejec malih živali je danes vodilni list slovenskih rejcev in je tudi glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karu-nova ttl. 10. V Zvezi so včlanjena vsa rejska društva v Sloveniji. Na osnovi sklepov zadnje konference v ministrstvu za kmetijstvo za povzdigo reje malih živali v naši državi so dolžne vse šole, da sodelujejo pri tem delu. Vsa navodila pa prejemajo edino le v listu Rejec matih živali, ki ga urejuje šol. upr. Inkret Alfonz iz Šenkovega turna. Naj ne bo šole v Sloveniji, ki bi ne bila naročena na ta pre-koristen list. ŠPORT Na Pokljuki je še vedno čez en meter snega, zato se bodo smučarji za praznike radi podali na visoko Pokljuko, kjer je še vedno idealna smuka. Športni klub Triglav na Bledu oskrbuje na Grajski Planini — 10 minut od Mrzlega Studenca — Blejsko krča in nudi smučarjem cenena prenočišča in prehrano. Tudi kočo na Lipanski Planini — 1750 m — oskrbuje ta klub in je koča z vsem potrebnim dobro oskrbljena in bodo smučarji dobro postrežem. Smučarji! Podpirajte mkdi agilni klub blejskih športnikov! Vsa pojasnila daje rade volje S. K. Triglav na Bledu. nudi za zimo Garantirano nepre-močljivo juhtovino boks ševrete usnje za moderno damsko konfekcijo (pasove, in dr.) usnje za suknjiče itd. itd. Smučarske drese, hlače, vestje, kape ^ fit dobite za deco efew^in odn,sle pfi fpm A. Jazbecu. / \n\ 1 'Cene najnižje, / \ delo prvo- delo vrstno. Priporočil se Albin Jazbec, Kranj Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran- kopanska ulica II. bodo zadovoljilo Vaše pivce najbolj! m n l i 06 l n si Za vsako besedo •■' malih ogl^ih se plača 0 50 D. Najmanjši znese!-; je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi naj ceneje ter se priporoča Viktor Tonejo tapetnik, v hiši g. F. Ažurnim Prodani brejo svinjo, Primoži?, /*.cjc. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni. Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Suha bukova drva ima naprodaj po ugodni ceni Pupler, Zg. Besnica 47, p. Kranj.